it. MS UREDNIŠTVO Hi UPRAVNIfiTVO: LJUBLJANA, IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za. oglase Is Krarjevtoe Italije in UNIONE PtJBBLICITA IT ALI ANA S. A-, MILANO ULICA «T. &> — «-»► Sl-tt, &1-M> «-» Sl-M. — Isturja vsak dan opoldne. Mesečna naročnina 6.— L, Za Inozemstvo 10 L. OONCESSIONARIA ESCLUSTVA per la pubbHcita di provenieraa fta&nm «d estera: UNIONE PUBBLICITA IT ALI AN A S. A., MILANO. Duce je pregledal čete, namenjene za pohod proti Sovjetski zvezi Odločitev Italije, da sodeluje v borbi proti kremeljski kliki, je naletela po vsem svetu na velik odmev in odobravanje Rim, 26. jun. s. Davi je Duce v nekem mestu v Padovski nižini pregledal prvo motorizirano divizijo ekspedicijske-ca zbora, ki je bil hrbran za pohe-d prot Sm-jetski Rusiji- V Ducejevem spremstvu so bili generali l*?o Cavallero. šef generalne^ štaba vojnih sil. poveljnik nemške vojaške misije v Rimu general Rinteleu m poveljnik italijanskega bralstva general Pri col o. Posebej je prišel rz Rima k tej svečanosti tudi Tajnik Stranke. Duce je prispel na Padov>,ko nižino z letalom in se je takoj odpel iall v kraj. kjer so bife zbrane čete omenjene divizije v poporni bojni opremi in z vsemi drugimi potreb i nami. Čete so nastop i'e naravnost sijajno. Duce jih je pregledal, nato pa so v mogočnem pohodu defilirale mimo njega. Ob zaključka vojaške manifestacije je Duce izrazil svojo IrPB pohvalo poveljniku drvi zi je. Duce se te ustavil takoj nato pri skupini ranjenih vojakov fn njihovih družinskih članrrv-. ki so bih na nosebni tribuni in so prisostvovali svečanosti. Nate je Duce pregledal dolge vrste fašistov, za katerem i s« je ^letla velika množica ljud:. ki mu je prirejala navdušene o\-aciic Mesto je bilo vse v zastavah. Duce se je zatem odpeljal nazaj na le-tališče in zapustil kraj s svojim vojaškim leta4om, ki ga je sam pilotiral. Nekaj ur pozneje je obiskal dve vojaški brdn izniči Mnogo se je ra-z Sova rja 1 tudi z ranjenimi in bojnimi vojaki in ob zaključka obeh obi&kov je javno pohvalil povelj- n'ka obeh bolnišnic, polkovnika Lazzarija in Zuncllija ter njune sodelavce. V obeh bolnišnicah so ranjenci in bolniki Duceju priredili ob njegovem odhodu živahne ovacije. Nemški list o odločitvi Italije Berlin, 27. jun. s. Zavezniška Italija je izrazila, ne da bi se obotavljala, svojo solidarnost z nemško državo v borbi proti boljševizmu. Njenim besedam so takoj sledila dejanja. Napovedala je vojno Sovjetski zvezi. Tako s splošnim zadovoljstvom ugotavljajo tukajšnji politični krogi. »Borsenzeitung« pripominja v svojem komentarju, da italijanska odločitev ni samo izraz italijansko-nemškega tovarištva v orožju, marveč tudi solidarnosti obeh revolucij. Fašizem lahko s ponosom trdi, da je že od prvega trenutka svojega obstoja dalje pričel borbo proti boljševizmu. Fašistična revolucija je zmagala po hudih borbah v tovarnah in v mestih, v katerih se je boljševizem že utrdil. Častno je zanj, da so biii fašisti prvi, ki so prelivali svojo kri v borbi proti boljševizmu. Fašizem je bil vedno zvest temu duhu in je to potrdil še pred nekaj leti, ko se je junaško boril za svobodo Španije. Italija ve, enako kakor Nemčija in ostali prijatelji osi. da ima ta borba svoj globoki moralni pomen, ker gre za bodočnost Evrope in njeno civilizacijo. Italija ve, da se je skupno s svojimi zavezniki in prijatelji znašla pred plutokratsko-boljševiško za- roto, ki jo je treba zatreti, še preden bd bilo prepozno. Italija, pravijo listi, ni nikoli nehala bedeti nad neposredno in skrito boljševiško nevarnostjo. Ko je prišla ura obračuna, se je takoj uvrstila med borce proti evropskemu sovražniku. Navdušenje v Rumuniji Bukarešta, 27. jun. s. Velikansko navdušenje v vsej Rumuniji je vzbudila vest, da je Duce pregledal italijanske motorizirane čete, ki se pripravljajo za odhod na sovjetsko fronto. Listi so priobčili na prvih straneh fotografijo Duceja in so v komentarjih poudarili, da je Mussolinl prvi pričel borbo proti boljševizmu. Zadovoljstvo na Finskem Helsinki, 27. jun. rs. Finski listi so o priliki Ducejevega pregleda motorizirane divizije ekspedicijskega zbora, ki je pripravljen za pohod na sovjetsko fronto, izšli v posebnih izdajah. Listi v svojih komentarjih poudarjajo, prisrčnost, s katero je Italija sledila junaški borbi male Finske s premočjo rdeče vojske. Prebivalstvo v Helsinkih, ki vidi. kako se simpatija spreminja v dragoceno pomoč, je pozdravilo zadevno italijansko poročilo z velikim veseljem. Duce, ki je takoj napovedal vojno Sovjetski zvezi, pošilja sedaj svoje vojake, one vojake, ki so se že v Španiji borili proti komunizmu, na pomoč Finski v vojni, ki bo končno osvobodila Evropo in njeno civilizacijo pred boljševiško nevarnostjo. Srdite borbe na vsej vzhodni fronti Nemške čete ob uspešnem sodelovanju letalstva prodirajo vedno globlje na sovjetsko ozemlje Berlin, 27. juri. s. Listi objavljajo iz dobro poučenega vira potek rsjposkih operacij proti sovjetski vojski, ki obstojajo iz naslednjih pet točk: JL Taktika presenečenja sovražnika se je posrečila na vsej fronti. 2l Sovjetska vojska je bila že v prvih dneh hudo tepena. Kljub delnemu silovitemu odporu sovjetske čete niso mogle ustaviti nemškega kretanja. Na vsej fronti je bil izvršen proboj obmejnih postojank z uspehom. 3. Nemško letalstvo je od vsega začetka prizadejalo sovjetskem« letalstvu najtežje izgube ter je v premoči na vsej fronti, katere zračna črta je dolga okoli 2500 km. 4. Ko je bila Finska zaradi sovjetskih napadov prisiljena skrbeti za lastno obrambo pred boljševiško vojsko, se je pričela uspešna bitka tudi na finski fronti. 5. Dosedanje nemške izgube so izredno majhne, kar dokazuje, da rdeča vojska nikjer niti približno ne dosega nemških Čet. Rezultati prvih dni so prinesli izredne začetne uspehe, ki so velikega pomena za nadaljnji razvoj in so lahko tudi odločilni. Iz tega poročila je tudi razvidno, da se borijo v tej vojni na obeh straneh strelskih jarkov milijoni ljudi, kar je celo v primeri s svetovno vojno edinstven dogodek v zgodovini. Siloviti napadi nemških letal Berlin. 27. jun. d. V noči na četrtek je nemško letalstvo spet napadlo mnogoštevilna ruska letališča. Nemška letala so usmerila svoje napade v prvi vrsti proti vojaškim taboriščem, tankom za oskrbovanje z gorivom ter startnim progam ki so jih večinoma uničila. Veliko število sovjetskih letal je bilo uničenih na tleh. številna druga sovražna letala pa so bila sestreljena bodisi od nemških lovskih letal v zračnih borbah, bodisi od protiletalskega topništva. Nadalje je nemško letalstvo v največji meri podpiralo delovanje nemških čet s tem. da je izvršilo silovite napade proti sovjetskim oklopnim edinicam ter zbirališčem sovTaiiiikovih težkih motoriziranih odredov. Na omejenem prostoru so bili uničeni številni tovorni avtomobili, kakor tudi večje število topov m tankov. Bombardiranje Leningrada Berlin, 27. junija s. Iz zanesljivih virov Tjorocajo. da so bili v zadnjih dneh napadi nemškega letalstva naperjeni zlasti proti industrijskim napravam Leningrada. Napadi so bili hudi in uspevn: iti j»o povzročili veliko razdejanje Okoli Lerrr.grada so velike jekla me tovarne orožja, letal in municije Letalski alarm v Helsinkih Helsinki. 27. jun. rs. Včeraj zjutraj sta bila v finski prestolnici dva protiletalska alarma. Skupina sovjetskih bombnikov, ki je letela kakor običajno proti letališču v Malmi, je vrgla številne bombe na skrajni konec rta Helsinki in na otok Sirpale-seari ter povzročila znatno škodo m ranila več civilistov. Takojšnja intervencija protiletalske obrambe je pognala v beg napadalce. Sovjetska letala so bombardirala tudi Turku in rx)vzročila precejšnjo škodo na civilnih poslopjih. Helsinki, 27. junija, s. Pri bombardiranju, ki ga je izvedlo sovjetsko letalstvo, je bilo 7 oseb ubitih, 27 pa hudo ranjenih. Letalske akcije ob Črnem morju Bukarešta, 27. junija, s. Sodelujoč z nemškim letalstvom so rum unska letala v teku sedanjih operacij na ruski fronti, bombardirala glavne sovjetske vojaške položaje na severni obali Črnega morja. Nemške letalske skupine so bombardirale železniške postaje, cestna križišča in važnejše oskrbovalne poti in korakajoče sovjetske čete. Vse dovozne sile so bile zaradi učinka nemških bomb takoj zatrpane in neuporabne. Posebno uspešni so bili napadi nemških in rumunskih letal na municijska skladišča ob Črnem morju. Ameriški Osti o razvoju operacij na vzhodni fronti Sew York, 27. junija d. Snocnji ameriški listi se v prvi vrsti bavijo z odločitvijo Italije o najaktivnejšem sodelovanju v vojni proti Sovjetski Rusiji. Listi poročajo o prvih italijanskih četah, ki so bile postlane na \-zhodno bojišče. Nadalje poročajo listi v večernih izdajah pod velikimi naslovi, da so sovjetska letala izvršil« letalski napad na Bukarešto kakor rudi na rumunsko pe-trolejsiko področje okrog Ploestija, O prodiranju nemških čet na rusko ozemlje s severnega frontnega sektorja prinašajo ameriški listi obširne informacije, ki kažejo, da je nemški prodor dosegel že izredno veliko razsežnost in so ponekod nemške čete prodrle že nad 100 km globoko na sovjetsko ozemlje. Nadalje objavljajo nekateri listi iz Ankare datirano vest. po kateri na bi bili Sovjeti izkrcali kakih 2000 strojih padalcev na rumanskem petrolejske m področju. Prve bombe na Bukarešto Bukarešta, 27. jun. s. Včeraj dopoldne je bil drugi alarm, odkar se je začela vojna proti Sovjetski zvezL V akcijo sta takoj stopila protiletalsko topništvo ta lovci, toda sovjetska letala, ki so medtem vrgla nekaj bomb na mesto, so se takoj umaknila. Skoda je brezpomembna. Bombardiranje je zahtevalo življenje neke ženske in je Skoda, ki so jo povzročila sovjetska letala brez pomena, vendar je zelo važno vedeti, kakšne dlje so si Izbrali sovjetski piloti, štiri bombe, ki so padle na Bukarešto, so eksplodirale okoli sedeža pravoslavne patriarhi je, kjer je ena izmed največjih bolnic v prestolnici. Drugi alarm je trajal od 11.55 do 12.30. Bukarešta, 27. jun. s. Komunike, ki ga je izdalo poveljstvo glavnega stana nemških in rumunskih oboroženih sfl na mol-davski fronti, je povzročil veliko navduše- nje v Rumuniji posebno zaradi silnih uspehov zavezniškega letalstva, ki je v prvih treh dneh uničilo na tleh aH v borbi 400 sovjetskih letal. Lista pišejo, da je to dele začetek velike akcije na rum unski fronti. Torpediran turški parnik Ankara, 27. jun. d. Kakor doznava agen. cija United Press, je neka neznana podmornica torpedirala turški parnik »Ve-fah«. Parnik je imel na krovu 200 ljudi, od katerih pa se jih je le 28 rešilo. Danska prekinila odnošaje s SSSR Kodanj, 27. jun. d. Danska vlada je imela včeraj sejo, na kateri je sklenila prekinitev diplomatskih odnosajev s Sovjetsko nnijo. Po seji je vlada objavila naslednjo službeno deklaracijo v zvezi z dogodki na vzhodu: Z vojno med Nemčijo in Sovjetsko unijo je veliko vojaško uravnavanje Evrope stopilo v novo fazo, ki zahteva posebno pozornost Danske, odkar je Nemčija naperila svoje orožje proti sili na vzhodu, ki že leta pomeni nevarnost tudi za razvoj nordijskih držav. Da nevarnost napada z vzhoda v nobenem pogledu ni bila neutemeljena, je postalo očitno z napadom, ki Uspešne akcije italijanskega letalstva Hudi napadi na Malto in sovražne ladje ob obali Severne i sovražna letala sestreljena — Odbiti nanadl v Vzhodni Afriki Glavni Stan Oboroženih Sil je objavil 26. junija naslednje S86. službeno vojno poročilo: V noči na 26. so bila bombardirana letališča na Malti. V letalskih spopadih med našimi in nasprotnimi lovskimi letali v ozračju nad otokom sta bili sestreljeni 2 angleški letali. Naša lovska letala so nad Sredozemskim morjem zaustavila skupino sovražnih bombnikov: Eno letalo tipa Blenhejm je bilo sestreljeno. V severni Afriki so italijanska in nemška letala napadla sovražne ladje na morju severno od Marsa Lugha (vzhodno od T obruka). Angleška letala so bombardirala Bengazi. V Vzhodni Afriki je sovražnik skušal z večjimi silami napasti našo posadko v Dobra Taboru. Bil je takoj odbit. V zapadnem delu Gale in Sidama je bil sovražnik spričo uspešnih protinapadov prisiljen zmanjšati svoj pritisk. Z bojišča. 27. jim. s. Včeraj m t pretekli noči so letalske sile na osrednjem Sredozemskem morju razvile zelo intenzivno delovanje. 2e včeraj dopoldne so bila izvidni-Ska letala nad Malto. Protiletalsko topništvo in sovražni lovci so jih takoj napadli. Prišlo je do letalskega spopada, v katerem sta bili dve sovražni letali sestreljeni Verjetno je bilo sestreljeno se neko tretje letalo. Italijanska izvidniška ltala so svojo nalogo do kraja opravila Popoldne je neko italijansko lovsko letalo naletelo na tri sovražne bombnike tipa Blenheim. Po kratki in ostri borbi je lovcu uspelo sestreliti eno sovražno »e^Mo. ki je treščilo v morje. Ponoči so bonbniki v valovih napadali letališči Mikabo in Hal Fare na Malti. Težke in srednje bombe so zadele vse objekte. Nastal je večji požar in na letališču Hal Faru je nastala velika eksplozija. Vsa italijanska letala so se vrnila na svoja oporišča. Tudi ponoc« je sovražno topništvo močno reagiralo ca napad, a brez uspeha. ga je Sovjetska unija izvršila ob koncu leta 1939 proti Finski, katere junaška obramba v tej neenaki borbi je vzbudila simpatije v tej deže'i. Zdaj, ko je Rusija rxxnovno sprožila svoje napade proti Finski, goji dansko ljudstvo spet svoje največje simpatije do svojih nordijskih bratov. Zdaj Finska ni več sama, marveč se pod vodstvom Nemčije bori Finska skupaj z drugimi evropskimi državami v obram- bi socialnega reda na evropskih tleh. Na tej borbi so zainteresirani vsi evropski narodi in čeprav se Danska ne udeležuje tega vojaškega razračunavanja, je vendar njega razvoj tudi za Dansko največjega pomena. Umik danskega poslaništva iz Moskve pomeni izraz tega razumevanja. Prav tako so bila pretrgana tudi pogajanja med Dansko in Rusijo. Izzivalni sovjetski letalski napadi na madžarska mesta Budimpešta. 27. junija s Sovjetska letala so včeraj opoldne obstreljevala s strojnicami direktni vlak, ki vozi med Ko-rosmezom in Budimpešto. Vlak je vozil na odsekn med Tiszaborkupom in Rako. Ranjeni so bili (rije potniki, eden pa ubit. Sovjetske letalske sile so ob 13. bombardirale mesto Kassa. Zadetih je bilo nekaj hii. Bombe so ubile pet ljudi. VeČ prebivalcev na Je bilo ranjenih. Včeraj ob 17.30 Je sovjetska letalska eskadrilja ponovno napadla mesto Kasso, madžarska protiletalska obramba pa Je sovjetska letala pri- silila, da so se umaknila z madžarskega ozemlja, preden so mogla odvreči tovor bomb. Ob 6.15 sta. se dva sovjetska bombnika približala Budimpešti, toda med Va- szom in Nagvmarosom Je protiletalska topništvo sovjetski letali prepodilo. Budimpešta, 27. junija, s. Včeraj ob 16.30 je bil v Budimpešti letalski alarm, ki Je trajal 10 minut. Prebivalstvo Je ostalo mirno In disciplinirano ter Je izvedlo i največjo hladnokrvnostjo vse varnostne odredbe, ki jih je izdalo ministrstvo za narodno obrambo. Prometni minister pride v Ljubljano Prisostvoval bo otvoritvi prometa na borovniškem mostu Ljubljana 27. junija. Jutri bo Prometni Minister Eksc. Host Venruri, ki ho v njegovem spremstvu tudi Državni podtajnik Prometnega Ministrstva Eksc Jnrmelli, otvoril promet na obnovljenem velikem viaduktu pri Borovnici. Svečanost se bo pričela ob 11.30. 1'ro pozneje bo Minister prispel v LJubljano. Strogi ukrepi na Hrvatskem Zagreb, 27. jun. s. Poglavnik je podpisal odredbo, ki določa, da pridejo pred posebno sodišče vsi razširjevalci vesti o nekem preganjanju dela prebivalstva, ki naj bi se izvršilo 28. t. m. Prav tako pridejo pred posebno sodišče vsi, ki bi se pregrešili zou per življenje ali lastnino hrvatskih državljanov in tujcev. Ustaške organizacije se morajo strogo ravnati po teh določbah pod kaznijo ustrelitve. Oblastva se morejo v primeru potrebe naravnost obrniti na poglavnika, ki bo poslal, če bo treba, vojsko in telesno stražo. Proti iregularnim skupinam in oboroženim četnikom, kakor tudi proti ostankom bivše jugoslovanske vojske se morajo ustaši poslužiti orožja. Odredba določa dalje, da se morajo vsi oni, ki so v preteklosti kakorkoli delovali v protihrvatskem smislu ali se borili v nehrvatskih stranicah ter se sedaj vsilili v ustaške organizacije ali v vojsko, v teku osmih dni umakniti, sicer pridejo pred sodišče. Zagrebški Židje se ne smejo kopati v Savi Zagreb, 27. jun. rs. Po odredbi ustaške policije se 2idje ne smejo kopati v Savi in se ne smejo zadrževati v bližini kopališč, židje morajo takoj izročiti policiji svoje kinematografske in fotografske aparata. Zasedanje sosveta Ljubljanske pokrajine Ponovna zalivala Duceju za njegovo skrb in zanimanje za Ljubljansko pokrajino — Poročilo Eksc. Visokega Komisarja o vseh perečih vprašanjih — Obsežen program cestnih del v pokrajini — Zvišanje mezd in plač s 1« julijem Včeraj dcipokrne je sklical Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino pokra jinskt sosvet. Pred prehodom na dnevni red je Eksc. G razi a! i omenil, da sta Italija m Nemčija že tri dni v vojni z Rusijo ter je poudaril, kako so sovjeti skupno z Anglijo nameravali napasti države proti komun isftič-nega pakta. Govoreč o mogočnih vojaških pripravah c&i je Visoki Komsar izrazil gotovost uspeha vojaške akcije proti komunizma ter se je tudi v imenu sosveta spomnil naših rn zavezniških hrabrih vojakov. Ker se je sosvet to pot prvič sest«1! po obisku v Rimu. se je Visoki Komisar v imenu vseh navzočih toplo m iskreno zahvalil Duceju, ki je ob sprejemu zastopnikov nove pokrajine izrekel besede, ki so na^le globok odmev med Slovenci. Eksc. Grazioli je nato sporočil, da je prošlo nedeljo cbiskal prebivalstvo na Dolenjskem ter se je zahvalil za spontane manifestacije simpatij, 9 katerimi je prebivalstvo v krajih, ki jih je obiskal, sprejelo predstavnika fašistične vlade. Visoki Komisar je nato govoril o zamenjavi dinarja v liro in o koristih, lri jih bosta rmela cd ugodne zamenjave gospodarstvo m prihranki v pokrajini ter je poudaril, da je fašistična vlada Se enkrat z znatnim finančnim naporom pokazala svoj interes do Ljubljanske pokrajine Predstavniki pckrajinslrih delovnih krofov so izrazili Visokemu Komisarju hviak rnost prebi- valstva za velikodušno zamenjavo v blagor Ljubljane in njene pokrajine. Po kratki obravnavi nekrh vprašanj, ki so se pojavila kot posledica zamenjave, je Visoki Komisar govoril o vprašanjih prehrane in o racioniranju najnujnejših predmetov. To važno vprašanje je bilo natančno proučeno. Visoki Komisar je informira* sosvet o delu merodajnih uradorv za zagotovitev potrebnih zalog v pokrajini ter je potrdil, da bo količina blaga, ki bo racto* nirana, zadostovala, da bo mogel vsakoo dobiti po izkaznici določeni živež. Potrebno je. da tako trgovci kakor zasebniki ne kupičijo blaga. Visoki Komisar je zaključil svoja zadevna izvajanja z zagotovilom, da bodo vsi orri, ki bodo skušali grešiti na račun ljudstva, strego kaznovani. Eksc. Grazioli je nato izjavil, da je treba mezde in plače prilagoditi cenam življenjskih potrebščin z oziram na cene, let so veljale konec marca t. L v skladu z zamenjavo 38 Ifr za 100 din. Visoki Komisar je sporočil sosvetu, da se bo zvišanje mezd in plač pričelo s 1 hjlijem Končno je Visoki Komisar sporočil sosvetu program cestnih del. ki jrh bo vodila ▼ Ljubljanski pokrajini avtonomna državna cestna oblast StrcSki bedo znašali sko-rai 35 milijonov lir. Cestna dela so naslednja: 1. splošna ureditev dela med Planino *n LJubljano; 2. splošna ureditev cestnih delov deršica-Kalce in Gruden-Kalce; 3. splošna ureditev ceste Ljubljana^Je- žica; 4. vzdrževanje ceste firt. Vid-Bregam v vsem poslovnem letu 1941-42. 5. vzdrževanje ceste Škofljica—Brad t vsem poslovnem letu 1941-42; 6. Vzdrževanje ceste Novo mesto—Metlika v vsem poslovnem letu 1941-42; 7. ohranitev v dobrem stanju ceste Planina—Ljubljana v prvem polletju poslovnega leta 1941-42; 8. služba na cesti Planina—Ljubljana T vsem poslovnem letu 1941-42; 9. popravilo mosrJčka čez OgpJ potuSi v Gornjem Logatcu; 10. * ohranitev ceste v dobrem stanju Ljubljana—Jezica v prvem polletju poslovnega leta 1941-42; 11. vzdrževanje ceste Kalce—Gruden tat HotederSica—Kalce v prvem polletju poslovnega leta 1941-42. Visoki Komisar je sporočil, da bodo kmalu odobreni tudi drugI delovni načrti. Razprave v sosvetu, kateri so prisostvovali vsi člani, so se udeležili sosvetnDrJ: gg. dr. Ivan Slokar, Karel Kavka, dr. Josip Basaj, Ivan Pucelj, Albin Smerkolj, dr. Josip Lavrič in Franc Heinrihar. Sosvet se bo sestal na prihodnjo sejo S. julija. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, Petek, 27. Junija 1941-XIX. r Stev.145 Z zapadne fronte Zavrnjen napad na francosko obalo Berlin, 27. jun. d. V četrtek popoldne je kakih 25 britanskih borbenih lelal pod za. ščito plasti oblakov in v močnem spremstvu zelo številnih lovskih letal preletelo obalni pas Francije. Kakor javljajo z me-rodajnega mesta v Berlinu, so se britanska letala le kaki dve minuti mudila nad francoskim obalnim področjem, nakar so se takoj zopet okrenila k povratnemu poletu. Nemška obrambna lovska letala so »e nemudoma dvignila v zrak ter zasledovala nasprotnika še onkraj Rokavskega preliva. Nemška letala so 6 sovražnih aparatov sestrelila. Napadi na industrijska področja Berlin. 27. jun. d. V noči od četrtka na petek je britansko letalstvo preletelo ozemlje pokrajine Schleswig-Hollstein, kakor tudi rensko-vvestfaTsko industrijsko področje. Kakor javljajo z merodajnega mesta v Berlinu, so britanska letala na raz-r..h mestih brezciljno metala bombe. Bombardiranje je povzročilo nekaj stvarne škode, ki pa v nobenem primeru ni bila iške narave. Manjše število ljudi je bilo ubitih in ranjenih. Do davi je bilo ugotovljeno, da so nemški nočni lovci sestrelili eno sovražno letalo. Strahovito opustošenje v vsej Angliji .Veu- Vork, 27. junija d. Založnik velikega newyoSkega lisita »Ncwyork Po-sr« Gc<;rge Baoker, ki se je po 7-ttdinskcm bivanju v Angliji pravkar vrnil v Zcdinjene države, podaja v svpomlaviansk: nemški letalski napadi na Anglijo. Raeker pravi, da je Škoda re^rčno tako velika, da »i je niti ni mo-2"Je prav predstavljati. Silovito je opustošenje na severnem industrijskem področju v Clvdcbank v bližini Gtasgvua, kjer so tudi velike ladjedelnice. Od 25.000 stanovanjih hiš na tem podrr-čju jih je 18.000 nerabnih Navzlic tej ugotovitvi pa se Ge-orge Bjckcr nato povzpenja k trditvi, da industrijska produkcija tega področja zarad U ga ni v ničemer trpela. Del delavstva, ki je ostal brez strehe, je bil razseljen no bližnji okolici industrijskih središč in mora z vlaki in drugimi vozili potovat! na delo-. OstaTo delavstvo pa je bilo spravljeno % zasilna bivališča po mestih. Posveti v Tokiju Tokio. 27. jun. s. Na sestanku članov 1 1e z glavnimi zastopniki vojake so temeljito prerešetali sedanji položaj. Vršila se je tudi konferenca vseh ministrskih namestnikov, na kateri je namestnik zu-nanoga ministra poroCal o mednarodnem položaju. Tudi minister za trgovino se je sestal z vladnimi osebnostmi. Ko so bili vsi ti sestanki končani, je odšel minister Ma-cuoka v cesarsko palačo, kjer je poročal cesarju. Odmev švedske odložitve v Berlinu Berlin, 27. junija, s. Odločitev švedske vlade glede prevoza nemških čet po švedskem ozemlju so v Berlinu pozdravili s politično manifestacijo, ki je bila brez dvoma zelo značilna. V Berlinu pravijo, da namerava tudi Švedska korakati ob strani osi. ki hoče osvoboditi Evropo boljševizma, ki je znan sovražnik zapadne Civilizacije. Antonescovi načrti za bodoče rumunske meje Bukarešta, 27. junija, s. Uradno glasilo »Unirea« poroča, da je general Antone-scu že pripravil načrt za novo agrarno reformo v Besarabiji in Bukovini. Po tem načrtu bodo kmetje dobili zemljo, ki jim je bila odvzeta. Razdeljevanje zemlje Jt>o eprav^eno po načelih pravice za vse. Ob mejah Besarabije in Bukovine bodo ustvarjeni pasovi izključno rumunskih kolonistov, ki bodo predstavljali tudi etnično barijero proti Vzhodu. —ie^i i . li u lil «MW M išBPB—I Ukrepi proti Židom v Rumuniji Bukarešta, 27. junija, s. General Anto-nescu. kondukator Rumunije, je odredil, naj se odstranijo vsi Zid je, ki prebivajo v poljedelskih središčih Moldavije. Ta odredba se bo Izvedla tudi proti Zidom v drugih predelih. Povratek Italijanov iz Sirije Sofija, 27. Jun. rs. Včeraj je dospelo v Sofijo 110 Italijanov, ki so prebivali v Siriji. Med njimi je 24 karmeličank, 4 redovniki in devet misijonarjev. Diplomatska in fašistična oblastva so prisrčno sprejela begunce, ki se bodo danes preko Beograda vrnili v domovino. Pomanjkanje trgovinskega brodovja v Angliji VVashington. 27. jun. d. Mornariški minister Knox je včeraj izjavil predstavnikom tiska, da si Zedinjene države na vso moč prizadevajo ublažiti britansko pomanjkanje trgovinskega brodovja. ki je nastalo v prvi vrsti zaradi velikih izgub, ki jih je imela doslej Velika Britanija. Dejal je, da je bilo od 1. januarja 1940. dalje v Zedinjenih državah danih v naročilo 2832 različnih ladij v skupni vrednosti nad 7 milijard dolarjev. Nove ptt tarife Poštna direkci;a objavlja: Pri poštnih uradih pride te dni v prodajo v slovenščini ln italijanščini izdan seznam novih poštnih, brzojavnih in telefonskih tarif. V njej navedene tarife veljajo od 27. junija 1941-XIX dalje. Cena seznama je 5 lir. Razdeljevati je živil Prehranjevalni zavod razpošilja občinam živilske nakaznice obrazca C. A. I. za mesec julij, ki dajejo pravico do nabave moke odnosno kruha, testenin in riža v isti izmeri, kakor je bilo to določeno za mesec junij. Pridelovalci žita. ki imajo zaloge, m njihove družine (sočlani) ne dobe krušne moke in testenin. Vsak občan, ki ima pravico do nakaznice, se mora 30. t. m. »glasiti pri občini, kjer stalno prebiva, da dvigne nakaznico. Za civilno prebi val stvo, civilne zavodske družine in javne obrate veljajo v vsem. kar se tiče nakaznic, navodila, ki so bila izdana že meseca junija. Končno opozarjamo lmejitelje živilskih naka.7nic za krušno moko odnosno kruh. testenine in riž. da morajo do 10. julija izročiti svojim dobaviteljem >listek za zapis živil za mesec avgust«, ki ga odreže jo na desni strani nakaznice, tako da dobavitelji lahko do 12. julija sporočijo občinam svojo celokupno potrebo. Prevod, ki mu je poverjeno razdeljevanje živil potom nakaznic, se zelo trudi, da bi preskrba prebivalstva z živili, ki v veliki meri prihajajo iz drugih pokrajin Kraljevine, potekala v čim večjem redu. Zato pričakuje razumevanja in sodelovanja vseh državljanov, da bodo vestno izpolnjevali vsa navodila, ki so v zvezi z delitvijo najpotrebnejših živil po nakaznicah. Turjaške znamenitosti Ljubljana. 27. junija »Slovenski Narod« in »Jutro« sta vabila Ljubljančane, da posetijo goro srv. Ahaca pri Turjaku. Stara pripovedka pravi, da je pod cerkvijo sv. Ahaca jezerce. V dno tega jezerca pa so zabiti kcli in na njih Je sezidana ta cerkev. Ko bodo ti koli strohneli, se bo cerkvca pogreznila v jezero. V bližini Turjaka izvira baje 90 studencev in vsi prihajajo izpod jezerca pod goro sv. Ahaca. Ko m še Turki ropali po slovenski zemlji in napadali tudi Turjačane. so se ti vedno umaknili na gorG in v cerkev. Enkrat pa je le izsledil to skrivališče turški konjenik. Pognal je konja proti cerkvi ter hotel kar na konju zajahati v cerkev. Toda zadela ga je kazen božja. Na cerkvenem pragu se je konju vdrlo kopito v kamer ti prag m lahko izletnik ogleda to vdrtino. V starih časih, ko so Tur jačan i basali pred Turki v cerkev sv. Ahaca, so vzeli vselej vas denar s seboj ter fls zakopali t podzemno jamo za cerkvenim obzidjem. Nekoč so vsi pomrli v cerkvi ker se niso hoteli predati Turkom. Zaklad pa je oatat zakopan. Za to pa je zvedel neki graničar. Napotil se je proti Turjaku ter poizvedoval po cerkvi srv. Ahaca. .Med potjo je svojo tajno zaupal grajskemu lovcu Martinu. Le-ta pa ga je napotil v napačno smer in Orgelska produkcija Glasbene akademije Ljubljana. 27. junija. Tudi letos je orgelski oddelek Glasbene akademije in Glasbene srednje šole priredil samostojno produkcijo, na kateri so nastopili gojenci in slušatelji obeh zavodov iz šol profesorjev Premrla ter Ran-čigaja. Kot prvi je dobro izdelano zaigral Heybal p. Pavlin Bachov »Mali preludij in fugo v g-molu« ter Tomčev »Postludij, 1,35«. Sledila mu je absolventka pedagoškega oddelka GA Ksenija Ogrinova. ki je tehnično prav lepo pripravljeno izvedla Chiesov r.e baš posebno duhoviti »Prelu-dio« ter Premrlovo razgibano in polno zvenečo »Toccato«. Anton Zapletal, ki je prav tako letošnji absolvent pedagoškega oddelka GA, pa je tudi zelo dobro pripravljeno zaigral Plumov »Adagio« in »Alle-gro«, izmed katerih je drugi mnogo boljši od prvega. Nato je Rupnik Ivan kot edi, ni nastopajoči iz Rančigajeve šole izvedel Frescobaldijev »Sostenuto« in Dentellov »Adagio«, — skladbi, ki ne nudita nobenih odkritij niti v tehničnem, niti v vsebinskem pogledu; razen tega je Rupnik še izvajal Bachov »Preludij v G-duru« in Re_ gerjev »Passion«, op. 145. ki more ob poglobljenem" pojmovanju dobiti značaj, kakršnega mu je vtisnil skladatelj. Rupnik je vse skladbe izvedel tehnično dovolj solidno, pa še ne povsem ustaljeno in sigurno. Tudi registraciji bi bilo treba dati večje preciznosti. Nato je Adamič Bojan odlično izvedel Bossijev »Trio« in Plumov »Entree pontificale«; izenačenost dobro dokazuje pravilno obvladanje orgelskega t ena in vezanje njegovih skupin, ki je drugačno od klavirskega, pa je vendar pri Adamiču dosegle lepo estetsko linijo. Tudi zelo dobro je izvedel Bachov »Preludij in fugo v A-duru«, Rcgerjevo zanimivo »Ave Maria« fn Premrlovo harmonski bogato »Alelujo« letošnji absolvent SGS Ivan Mele, ki kaže prav dobro tehn:čno izobrazbo, pri čemer bi me še zanimalo njegovo alF in za četrti sklon spet 1*. L' uomo — človek, mož, deli' uomo — aH* uomo — 1' uomo. V množini pa točno tako kakor poprej pri lo stivale — gli sti-vali: gli uomini (množina samostalnika je sicer nepravilna, kakor sem že povedal) — degli uomini — agli uomini — gli uomini.« »Zdaj imaš pa še tale gl' z apostrofom — pred i — si napisal,« pravi gospa Piškurjeva in obrača papir k sebi. »Če se samostalnik začenja z i. potem se gli okrajša v gF. Na primer: 1" intervallo — množina: gl* intervalli.« »To si nam že včeraj povedal!« pravi gospod Piškur in si prižge polovičko. »2e, že. ampak naprej: degT intervalli — agl' intervalli in spet: gl' intervalli.« »To rajši povej, kako se to izgovarja. Piše se čudno težko.« »čisto navaden I: lintervalli, delin-tervalli. alintervalli, lintervalli!« »Veliko je tega, naj bo že težko ali lahko! Kako bi naj človek vse v glavi obdržal: gli, dei, di ai in kaj jaz vem!« •Pa ne. da bi obupaval, oče?« vpraša gospa Piškurjeva. »Nič se ne bojte, gospod Piškur To si zapomni človek mimogrede. Vse pride z vajo!« tolaži gospod Ovca. mcer um j« pofeanal cerkvico na Kureičku. Sam pa je hitro šel za cerkveno obzidje ter pričel kopati. Iz jame je re* dvignil denar, ki pa mu ni teknil. Postal je tncer bogat in in seaidal lepo hiso, a je že čez leto dni umrl. Turjaški grad jo bil zgrajen leta 1067 po slove nekih tiačanih. Nad vhodom je vklesan grb, ki ime pode bo bika Podoba nam pove. da so bili stari grtSČaki mesarji. Rele leta 1630 so dobih naslov graščakov. V gradu je posebno skrivališče se iz dobe turških vpadov. pojmovanje registracije. Prav tako je absolvent SGS očitno nadarjeni Capuder Pe-regrin, ki je pokazal za svojo stopnjo odlične tehnično dospelost in dokajšnjo samostojnost. Izvajal je. Rheinbergerjev »Agi-tata«, Mencgazollijcv »Impro\iso« in arhitektonski svojevrstno ter učinkovito Kimm-. čevo skladbo »Sv. Trije kralji«. Tri svojih učencih je registriral smiselno, vsebinskemu značaju posameznih skladb odgovarjajo«če, prof. Premrl sam. V splošnem sc vsi nastopajoči izkazali ugodno razvojno stopnjo1; med njimi so posebno izstopili Adamič, Mcle, Hcvbal in Capuder, ki utegnejo Gb nadaljnjem šolanju doseči na tem področju še prav lepe uspehe. ca.— Matura na mestni ženski realni gimnaziji Matura na mestni ženski realni gimnazij v Ljubljani se je vršila od 9. do 26. junija pod predsedstvom g. prosvetnega načelnika dr. Lovra Sušnika. Prijaylo se je 78 pripravnic; od teh jih je bilo 12 oproščenih ustnega izpita, 6 reprobiranih za dva meseca. Maturo so z uspehom opravile: is Vlila, razreda: Auersperg Adela, Ber-toncelj Marija, Bric Ivana, Bricelj Vera (z odliko, oproščena), Cimperšek Majda, Cucek Slavica, Fischer Vera, Furlan Romana. Gašparič Marija, Gombač Lija (z odliko), Gorše Sonja, Hočevar Stana, Hostnik Stanislava, Koren Katarina (oproščena), MarinČek Štefanija (oproščena). Miklič Marija, Miklin Olga, Muraus Marija. Per-tot Nada (z odliko, oproščena). Podbregar Lidija (oproščena), Puhar Majda. Rijavec Ana, Rotter Veronika, Sedej Pavla (z odliko, oproščena), Skodlar Frančiška. Tavčar Marija, Tomšič Marija Ana (z odliko). yjčič Vekoslava, Usenik Ljudmila, Vdovič Helena, Vodopivec Antonija, Vovk Mihaela, Zaje Sonja, Zamecnik Jarmila, Za-plotnik Ljuba, Zupančič Štefanija, žargl Marjeta. Iz VIII.b razreda: Arka Darja (oproščena), Babnik Frančiška (z odliko, eprošče- »Preostajajo nam še ženske oblike,« hoče nadaljevati Bolči. »Na, prosim.« si dovoli gospa Piškurjeva prekinitev. »Pa pravijo, da so ženske muhaste! Tu si poglejte, koliko muh ima tale moški artikel — in kako skromen je ženski artikel!« »Beži no, beži!« se otrese gospod Piškur in vneto študira ravno te »muhe« moškega artikla. »Ali dovoliš, papa?« pravi Bolči in zasuče papir spet k sebi. »Z ženskimi oblikami res ne bo težav. La — della — alla — la. v ednini. Tako tprej: la camera — della camera — alla camera — la camera. Della je nastal, kakor že sami veste, iz di + la, alla pa iz a + la. Ce se začne samostalnik s samoglasnikom, imamo vse te oblike samo apostrofirane: Teta ali ranima (duša), dell\ aH' in spet 1\ V množini sem dal apostrofirane oblike v oklepaj. Dandanes se ne uporabljajo voč. Danes rečemo brez razlike: le camere in le eta ali le anime. In naprej: delle — alle — le. Kako sta nastali obliki delle in alle, ne bom več ralagal.« »AH je s tem te nesrečne sklanjatve konec?« »Kakor se vzame, papa. Ostaja nam še nedoločni člen.« Prof. Marino Lazzari v Ljubljani Ljubljana, 27. junija-Generalni ravnatelj za umetnost prof. Marino Lazzari je včeraj dospel v Ljubljano v spremstvu nekaterih funkcionarjev generalnega ravnateljstva in v spremstvu višjega intendanta iz Trsta. Prof. Lazzari je prišel v glavno mesto nove italijanske pokrajine, da se s'*\:\ prepriča o umetnostnih vprašanjih, ki jih je treba rešiti na tem področju. Generalnega ravnatelja je sprejel Visoki Komisar Eksc. Emilio Grazioli, ki se je z gostom prisrčno razgovarjal ter z njim proučil vprašanja razne vrste, ki se tičejo pravnih strani umetnostne in glasbene vzgoje in šolstva, ureditve muzejev in umetniških razstav. Generalni ravnatelj se jc zanimal tudi za obnovitvena dela na Ljubljanskem gradu. na), Bratuž Vladimira. Ccrkvenik Milena. Dermastija Ivana, Dictz Sonja (z odliko, oproščena). Drobnič Marija (z odliko. oproščena), Erjavec Gabrijela Fajdicja Andreja, Fischer Tatjana. Gabrijevčič Zorka, Gusar Marija (oproščena). Gregorič Vilma, Juvančič Ana, Klemene Dragica. Kode!* Veronika, korbar Stanislava. Kovačič Nada. Lozcj Hedvika. Lušickv Margareta (oproščena), Lušin Radojka. Lušin Raša, Pcstf tnik Bo/ena. Počivavnik T it uri. Potočnik Vladimira. Predikaka Zlata, Roprer Adela. Rovšek Tea. Slue* Vida, Sušnik Tatjana, Sarphck Marija, Tručl Metoda. Urbanec Ana Marija. Zaletel Tatjana. Z-dravje Nada. Naše gledališče DRAM A Začetek ob 20. url. Petek. 27. junija: Ana Christie. Izven. — Igrajo slovenski mariborski igralci. — Izred. zniž. cene. Zadnjič v sezoni. Sobota, 28. junija: Rdeče rože. Izven. — Izredno znižane cene. Nedelja, 29. junija: Via mala. Izven. Znt-žane cene. Igrajo mariborski slovenski igralci. * Zaradi tehničnih zaprek je preložena uprizoritev veseloigre »OKENCE«, ki bi jo morali igrati mariborski slovenski igralci prihodnji teden. V petek 27. t. m. ob 20. uri bodo uprizorili mesto premier« »OKENCA« O'Neilovo iprro »ANA CHRISTIE« s Kraljevo v naslovni vlogi, s Pavlom Kovičem, Skrbinžkom Vladimirjem in Rakarjevo v glavnih vlogah, po globoko znižanih cenah. Igro je zrežiral Vladimir Skrbinšek. Tehten problem odločitve med Clovefiko vestjo in paragrafom razgrinja Knittlova drama »VIA MALA«, ki je posneta po istoimenskem romanu. Moralni konflikt, v katerega zaide preiskovalni sodnik, je zasnovan z veliko tehnično spretnostjo ter na osnovi psihološko verjetnih zapletlja-jcv. Predstava je vredna splošne pozornosti. OPERA Začetek ob 20. url. Petek, 27. junija: zaprto. Sobota. 28. junija: Seviljskl brivec. H d A. Gostovanje Anatola Manoševskega. + »SEVILJSKI BRIVEC« je najpopularnejše Rossinijevo odrsko delo in je po svojem značaju prava buffo opera z ol ) nadvse komičnih partij in situacij, ki jih veže tipično Roesinijevaka, lahkotna, a kljub temu efektna glasba. Glavne partije so v rokah: Ivančičove, Janka, Manošev-sk^ga. Bctrtta, Zupana, Španove i. dr. -Režiser: C. Dchevec, ki je omislil tuli amno. — Muzikalna interpretacija dr. S.varova. Ciounodova opora »FAVST« spada med Usta dela francoske muzikalne literature, ki uživajo veliko popularnost. Po prastnri pripovedki koncipirani libreto tvori učinkovito osnovo za invenciozno Gounodovo glasbo, ki je polna lepih arij, dvospevov ln zborov. Zanimivo 7amišljeni veliki balet je točka, ki prispeva k vrednosti predstave. fie( c}tt i ea KOLEDAR Danes; Petek, 27. junija: Ladislav. DANPRIREDITVE Kino Matica: Planinski rudnik. Kino Sloga: 1000 km na minuto. Kino Inion: Pesem hrepenenja. Sklepna produkcija filasbene akademije ob 19. v veliki Filharmonični dvorani. Literarni večer mladih v spomin pok. Joža Šeliga ob 21. #v frančiškanski dvorani. Vodstvo po razstavi Hinka Smrekarja v Galeriji Obersnel na Gosposvetski cesti ob 17. in 18.15. Vodi umetnik sam. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Leustek, Resi jeva cefita 1; Bahovec, Kongresni trg 12, Komotar, Vič-Tržaška cesta 48. »Aha!« »Nedoločni člen je za moški spol: un — pred soglasnikom in samoglasnikom, brez razlike. Torej: un cappello, in un uomo, un intervallo. Druga oblika, uno, se rabi pred »s impura« oziroma v vseh tistih primerih, ko se rabi določni lo. Torej: uno stivale.« »Ali veš, mama, kaj se pravi: un cappello, un uomo, uno stivale?« vpraša hudomušno gospod Piškur. »Saj si nas bil podučil: en klobuk, en človek, en škorenj ali — lepo po slovensko — neki klobuk, neki človek, neki škorenj . . .« »Presneta reč. poglejte si našo mamo.« se začudi gospod Piškur. »Za ženski spol je oblika una: una camera. Ce se začenja samostalnik s samoglasnikom, se ta una apostrofira v un': un' eta, un' anima.« »In kako to sklanjamo?« »Čisto preprosto: pred un, uno in una postavljamo di in a: un, uno, una, un' — d' un, d* uno, d' una, d' un* — ad un, ad uno, ad una, ad un* — un, uno, una ,un\ Množine pa ni.« »Veš kaj, fant, meni že po glavi brenči. Uk na stara leta je huda reč. Ali je zdaj teh reči konec?« »Je. Bomo pa jutri nadaljevali.« J 5 Malo laščine »Zdaj nam pa še razloži ta Kolomo- j nov žegen, ki si nam ga snoči načeč-kal,« je zarenčal gospod Piškur, ko je po večerji potegnil predse list papirja, ki so na njem stale besede, katere naj bi predstavljale čudne spojine med predlogoma di in a in določnim členom vseh oblik in vrst ... »Prosim,« je pohitel Bolči. »Tu vidite za moški spol najprej v ednini: il — del — al — il. Čudni sta samo besedici del in al. Del je nastalo iz di + il? al pa iz a + il. To je razumljivo, ne?« »To že,« je pritrdila gospa Piškurjeva. »Kaj se pa to pravi?« »Prav za prav se to nič ne pravi.« »No?« strogo pogleda gospod Piškur. »Res. To je samo znamenje drugega oziroma tretjega sklona, česar prevesti ne moremo. Recimo il cappello — klobuk; koga ali česa? klobuka — del cappello; k6mu ali čemu? klobuku — al cappello. Ali razumeš, mama?« »Razumem, samo ne vem, če bom znala rabiti.« »To pa z va.ic rrw » odloči gospod Piškur. za vsak dan Podobno je zdaj z ostalimi besedicami tule na papirju. Če ostanemo pri istem primeru, il cappello, in preidemo k množini, imamo: i — dei — ai —-i. Spet imamo dve čudni besedici: dei je nastalo iz di + i, ai pa iz a + i. Torej: i cappelli — klobuki, dei cappelli — klobukov, ai cappelli — klobukom, i cappelli — klobuke.« »Torej bomo pač sklanjali, nič ne pomaga.« vzdihne gospod Piškur. »Druga skupina je nastala z lo,« nadaljuje Bolči. »Ixi — dello — allo — lo. Na primer: lo stivale — Škorenj, dello stivale — škornja, allo stivale — škornju, lo stivale — škorenj. Dello je nastal iz di + lo. allo pa iz a + lo. V množini vidite: gli — degll — agli —• gli. Gli stivali — škornji, degli stivali — škornjev, agli stivali Škornjem, gli stivali — škornje. Degli je nastalo iz — « »Di * gli. agli pa iz a W gli.« se vtakne vmes gospod Piškur. »Popolnoma razumem. To je dosti laglje kakor grščina, primojdunaj da« »Tretji stolpec vsebuje apostrofirani T za moški spol, 1' uomo. Imamo: deli*, Gospodarski sporazum s Hrvatsko Rim, 26. junija s. V Rimu *e je sestala stalna itaiijanfcko-hrvattka gospodarska ko-niisija pod predse dstvom fckac. grofa Vol-pija. Na plenarni seji dne 23. t. m. so se obravnavala industrijska, trgovska, valutama, carinska in železniška vpraMnja, ki interesirajo obe prijateljski državi. Proučuje se pf/vehen gospodarski režim za Dalmacijo. Urejena je bila izmenjava bLaga med obema državama. Za dobo od julija do septembra je bila sprejeta z^asiia trgovska pogodba, ki predvideva za okoli 200 milijonov lir trgovinskega prometa Vdrutfi plenarni aeji so bili določeni sporazum za plačevanje in sicer protokol o kompenzacijah in plačilih med Italijo m Albanijo ter Hrvatsko. Doseže« je Wl •porazom tudi o nekaterih vpmianjih glede zavarovanja denarnega pc•slovenja in male trgovine ob mejah. Komisija je izpolnila glavno nalogo, to je ureditev goopodanice-ga življenja posebno v Dalmaciji, tako da bo prebiva letvu obeh držav gospodarsko življenje olajšano in da bo kolikor mogoče potekalo enotno. Pred zaključkom šole zaščitnega urada V Ljubljani imamo zdaj 1900 temeljito izvežbanih tečajnikov Ljubljana, 27. junija. Jutri bo zaključen pouk v šoli Mestnega zaščitnega urada, tej važni obrambni ustanovi, ki je za nas tako v mirnem kakor v vojnem času velikega pomena. Sola je teoretično in praktično vežbala svoje članstvo in ga pripravljala za pasivno obrambo, zlasti pa je bil njen pouk velikega pomena za zaščito naše industrije in za hišno zaščito. Danes je v Ljubljani temeljito izvežbanih 1900 tečajnikov, večinoma hišnih nadzornikov, ki se bodo znali v primeru večje nevarnosti obrniti in ki že sedaj skrbijo, da se zmanjša ta nevarnost, saj so pod njihovo kontrolo vse hiše v mestu, zlasti pa podstrešja. Sola se je pričela lani v novembru. Najprej so začeli vežbati industrijske ekipe, a ko je dobila šola svoje prostore v Mestnem domu na razpolago, se je pričelo vežbanje za hišno zaščito. Mala stranska dvorana Mestnega doma, ki lahko sprejme najmanj do 200 tečajnikov, je bila primerno prirejena za ta pouk, tako da so se lahko tečajniki res nazorno poučevali. Stene so opremljene z raznimi slikami, tako glede pravilno urejenega oodstrešja, glede obrambe pred plinskim! napadi, z raznimi statistikami, a hkrati je razstavljeno tudi vse potrebno orodje, razni aparati za gašenje, plinske maske, obleke proti plinom, ročne brizgalne, sirene in vse pač, kar je potrebno za tako obrambo. Razni modeli nazorno kažejo strahotne posledice bombnih in plinskih napadov, zlasti iperita in drugih strupov. Kakor rečeno je šolo absolviralo 1900 tečajnikov. Ti so bili izvežbani: 1. glede organizacije zaščite, 2. glede požarne zaščite in 3. glede prve pomoči. Se bolj temeljita je bila organizacija glede izvež-banja članov za zaščito industrije. Vsaka industrija je morala organizirati posebne zdravstvene in kemične, prav tako gasilsko tehnične oddelke. Večje industrije pa imajo tudi svoje gasilske čete. Ves tečaj je bil pod vodstvom načelnika urada višjega komisarja dr. Grassellija, ki je tudi predaval, prav tako so pa predavali stalno prof. Stepišnik, inž. Marko Bleivveis, inšpektor gasilske zajednice inž. Dolenc, inž. Gričar, poveljnik poklicnih gasilcev g. Furlan in podpoveljnik g. Rozman. Zdravstvena predavanja so vodili mestni fizik dr. Rus, dr. Mis in dr. Ahčin, dočim je o industrijski zaščiti predaval inž. Ne-fina. Kahko nazoren je bil ta pouk, kaže tudi dejstvo, da so morali tečajniki tudi skozi zaplinjene prostore na realki, seveda opremljeni s plinskimi maskami. Vseh tečajev je bilo 43, povprečno pa je bilo v vsakem 44 obiskovalcev. Večina tečajnikov so bili hišni nadzorniki, ali pa tudi hišni posestniki odnosno njihovi svojci sami. Na ta način je zaščitenih 95% hiš v ožjem nevarnostnem okrožju zlasti sredi mesta, kjer je bolj strnjen gradbeni sistem ali kjer so v bližini nevarni objekti. Takoj po zaključku tesa tečaja se bo pričela organizacija zaščite raznih zavodov. Tečaji so bili vedno prilagojeni željam obiskovalcev in so se vršili dopoldne, popoldne in zvečer. Zdaj bodo ve/.bane javne gasilske čete. ki bodo osnova vse javne gasilske službe. Urad pa vabi tudi hišne lastnike aH nadzornike iz širšega nevarnostnega okrožja Ljubljane, da se prostovoljno prijavijo za ta tečaj. Za ožje okrožje je bil namreč ta pouk obvezen. Iz vsega tega sledi, da je bila ta šola velikega pomena za Ljubljano, ki je za primer večje nevarnosti na ta način vsaj deloma zavarovana pred večjimi posledicami. *** 145 Stran 9 Nabirajmo lipovo cvetje! Razdelitev obiranja m Ljubljana, 27. junija, Nabiranje lipovega cvetja v Ljubljani je po mestnih drevoredih, parkih ln nasadih, kakor smo že objavili, dovoljeno samo z dovoljenjem mestne občine ter se je v ta namen treba zglasiti v mestni vrtnariji. Ker so nas pa razmere naučile lipovo cvetje ceniti Se bolj, kakor smo ga cenili prej, je mestna občina zagotovila lipovo cvetje predvsem socialnim zavodom. Lipe ob Ljubljanici od Zmajskega do Sentpetrskega mosta ter lipe na Realjevi cesti bo obralo mestno zavetišče najbed-nejSih v stari cukrarni. Lipe na Taboru so namenjene mestnemu zavetišču za onemogle v Japljevi ulici tn hiralnici sv. Jožefa na Vidovdanski cesti. Lipe drevoreda od Gospoevetske ceste ob velesejmu do Lattermannovega drevoreda bo ob ral Delavski dom. Vse lipe ob TyrSevi cesti je mestna občina dodelila Rdečemu križu, da organizira obiranje ln cvetje porabi za socialne namene. Lipov drevored ob pokopališču v Dravljah je pa namenjen tamošnjemu prebivalstvu, ki naj hiti v mestno vrtnarijo, da si vsaj vsaka hiša za malenkostno odškodnino zagotovi po eno drevo. Val tisti, ki dobe dovoljenje, so seveda popolnoma odgovorni, da ne bi poškodovali dreves, prav tako pa tudi, da ne bi pustih smeti pod drevesom. Spet opozarjamo vso javnost, naj nabere čim največ iipovega cvetja za zdravilni in okusni čaj, prav tako pa tudi raznovrstnih drugih rastlin za zdravilo in čaj, ki popolnoma nadomešča dragi ruski aH kitajski čaj. Ze doslej amo za pristni kitajski ali ruski čaj z dragim denarjem pokupili prav mnogo robidovega listja, ki so ga ženice nabrale po naših logih, trgovci poslali v tujino za malenkosten denar, nazaj smo pa dobili v lepih zavitkih svoje robidovo listje za drag denar kot pristni ruski ali kitajski čaj. Kako odličen po okusu in kako zdravilen je pa čaj, pripravljen iz raznovrstnih domačih rož in rastlin, so nas prepričala že razna domaČa podjetja, ki so že dala v promet raznovrstne mešanice kot nadomestek za drage, iz tujih držav In drugih delov sveta uvožene čaje. V sezoni češenj, rdečih jagod Ln borovnic opozarjamo, naj ljudje zbirajo in suše peclje češenj, jagodovo listje, od ->vnic pa tako jagode kakor listje, ker je posušeno oboje prav dobro za čaj. DNEVNE VESTI — Obnova hrvatskega ^onpodarstva. HrvaUka vlada pripravlja vrsto ukrepov, da se obnovi hrvatsko narodno gopodar- stvo in zagotovi prehrana prebivalstva. Vso letošnjo žetev bo pokupila država in v salta, zastbna trgovina bo izključena. Država bo nakupovala in razdeljevala živila najbrž preko Pogoda, Hrvatska namerava ustanoviti tudi centralo za Inozemska naročila Nj>no dovoljenja bo potrebno za vsak izvoz Iz Hrvatske. Hrvatski gospodarski svet je tudi že pripravil vse potrebno za ustanovitev strokovnih organov, ki bodo usmerjali vse gospodarsko in trgovsko življenje po enotnih vidikih. — Železniški promet med Hrvatsko in Srbijo obnovljen. Med Hrvatsko ln Srbijo Je bil te dni v poln meri obnovljen železniški in blagovni promet. Glede telefonskega, brzojavnega in drugega poštnega prometa pa pogajanja še niso zaključena. — Lepo, vroče poletje. Končno se je vreme tako ustalilo in ozračje tako segrelo, da lahko govorimo o pravem poletju. Vročina pritiska od dne do dne bolj, nebo je večinoma jasno, zlasti čez dan in ponoči, dočim je bilo včeraj proti večeru in tudi zvečer precej oblačno. Mislili smo že, da bo začelo deževati, pa se je nebo zopet zjasnilo. Dež bi bil že potreben, posebno na vrtovih, pa tudi na poljih razen žitu, ki je v najlepšem klasju. Lastniki vrtov imajo mnogo dela in skrbi z zalivanjem. Kaže, da bo ostalo vreme še lepo in da se bo vročina še stopnjevala, — Iški Vintgar je Ljubljančanom dobro znana soteska ob bistrem potoku Iška. Skalnato okolje debri pokrivajo senčni gorzdovi, divje oblikovano pečevje, bistri potok, ki žubori skozi globel, modro jasno nebo in vroče solnce dajejo značilne poteze tej privlačni pokrajinL V tej lepi dolini si je Slovensko planinsko društvo izbralo primemo točko za svoje zavetišče. Planinci bodo imeli priliko, da se odpočijejo po svojih izletih v Iškem Vintgarju in po sestopu s Krima, pa tudi pred pohodi v skromni kočici, ki bo od nedelje, dne 29. t. m. dalje oskrbovana ob nedeljah in praznikih. Iz Iške vodijo številna pota. ki jih je SPD markiralo. Kdor hoče to in prihodnje nedelje z avtobusom v Iški Vintgar do Iške, naj se predhodno javi v društveni pisarni SPD na Aleksandrovi cesti 4-1. — Fteeveia. ROletni vojni Invalid Anton Medved, stanujoč v Pokopališki ulici, je imel včeraj opravke v mestu, kamor se je odpeljal s kolesom. Medved pa je padel s kolesa ln se hudo poškodoval po rokah ln nogah. — 38Ietna posestnlkova žena Marija Velčik iz Sodražlce Je na polju padla z voza in si zlomila desno nogo. — Posestni-ca Frančiška Jaklič lz Kočevja je padla doma na pragu tako nesrečno, da si je zlomila desno nogo v giežnju. — Sletni posestnikov sinček Franc Mlakar iz Dobrunj ?e je igral s koso in se pri tem vrezal v desno nogo. — Mizarskega pomočnika Filipa PodborŠka, zaposlenega v Naglasov! tovarni v Trnovem ga je zagrabil za roko stroj in mu odrezal prste na desni roki. Iz LiufcJiane — 11 Pomemben umetniški večer. V ponedeljek 30. t. m. bo v veliki Filharmo— nični dvorani izredno pomemben umetniški večer — koncert, katerega bo izvajal slavni Trio italiano iz Rima, Trio tvorijo najboljši italijanski umetniki, pianist Ca-sella, violinist Poltronieri in čelist Bonuc-ci. Na sporedu koncerta sta v prvem delu dve skladbi iz klasične italijanske literature, ki ju je priredil za koncert skladatelj in pianist Casella, t. j. Vivaldijeva Sonata in Clementijev Trio v d-duru. V drugem delu koncerta se bo izvajala So-naU: za trio, ki jo je uglasbil leta 1937 Casella sam in nc'o Trio, skladba Pizze-tija iz leta 1926. Umetniški vodja tria je slavni skladatelj, pianist in dirigent Alfred Casella. Vsi trije gospodje so umetniki največjega formata in uživajo svetovni sloves. Koncert bo ob pol 9. zvečer v ponedeljek 30. t m. Predprodaja v Knjigami Glasbene Matice. —lj Dela pri kopališču v Koleziji- Nekaj časa smo že mislili, da so dela pri kopališču v Koleziji definitivno ustavljena, dasi so delavci že zgodaj spomladi podrli staro kopališče in pričeli kopati jame za nove bazene. Delo je po polomu tudi res dolgo počivalo in je ostal ves gradbeni nrostor zapuščen. Pred dnevi pa so se tam spet pojavili številnejši deiavci, ki so znova prijeli za krampe ter lopate in pričeli kopati jame za oba velika bazena. Delo gre sedaj že hitreje od rok, ker je zaposlenih spe* več delavcev. Seveda pa se v Koleziji letos še ne bomo kopali, upajmo pa, da vsaj prihodnje leto. — lj Zelen Jadni vrtovi ob Mestnem loga. Največ zelenjadnih vrtov je bilo svoj čas v Kiakovem in v središču Trnovega. Sčasoma pa se je Trnovo raztegnilo daleč tja na »gmajno«, kjer pa je tudi sezida-nih že preveč hiš. Zato so šli zelenjadarji Se dalje, čez most preko Malega grabna, v Mastni log. Največ prav lepih hišic in manjših vil je zraslo ob Poti na Rakovo jelšo in so si vsi lastniki omislili razen čednih hišic tudi velike vrtove. Te vrtove obdelavajo z vso vestnostjo in pridnostjo od jutra do večera Zato pa zelenjadarji tudi pridelajo mnogo zelenjave, s katero zalagajo trg vse leto, pod toplimi gredami pa tudi pozimi. Marsikatera družina se je vsa posvetila obdelovanju vrtov in se z zelenjadarstvom preživljajo vsi družinski člani. Zemlja na vrtovih ob Poti na Rakovo jelšo je prav dobra in rodi, če je primerno pognojena, da je veselje. Na cesti, ki je sedaj ob košnji prav živahna, je vedno dosti malih »cestarjev«, ki pridno spravljajo s ceste konjski gnoj in pa cestni prah, ki je edina nadlega ne samo na tej cesti, marveč v vsem trnovskem okraju. Zato bi bilo dobro, da bi se mestni škropilni avto dnevno potrudil tudi v ta mestni okraj. —lj Kmetice in plačevanje živil z lirami. Včeraj so imele naše gospodinje na trgu hude preglavice s kmeticami in drugimi prodajalkami živil. Preračunavanje dinarjev v lire gre namreč mnogim zelo težko, čeprav imajo ljudje večinoma pri rokah tabele. Neprijetne posledice tega se čutijo zlasti na živilskem trgu, kjer morajo gospodinje dolgo čakati, preden preračuna prodajalka, koliko stanejo živila v lirah. Kmetice so zelo nezaupljive in le t ozko jim je dopovedati, da je treba prodajati živila v lirah po istih cenah, kakor so bila v dinarjih. Kar mimogrede so prodajalke na živilskem trgu znatno podražile poedina živila in sicer zaradi napačnega preračunavanja dinarjev v Ure morda nehote, morda pa tudi hote. Razumljive so trenutne težkoče ob prehodu iz stare v novo valuto, vendar se bodo pa morale tudi prodajalke na trgu malo bolj potruditi, da bo šlo preračunavanje dinarjev v lire hitreje in točneje od rok. —lj Trgovina s tabelami. Čim je bilo razglašeno, da bodo dinarji zamenjani za lire in da ne bodo več zakonito plačilno sredstvo, se je pričela po mestu živahna trgovina s tabelami za preračunavanje dinarjev v lire odnosno lir v dinarje. Kar čez noč se je pojavilo vse polno teh tabel v najrazličnejših izdajah in oblikah. Ljudje, ki niso mogli ali hoteli kupiti na boljšem papirju natiskanih tabel, si pomagajo s tabelami, izrezanimi iz ljubljanskih dnevnikov. Trgovina s tabelami je začela že pojemati, ker so meščani večinoma že preskrbljeni z njimi, ni pa še povsem ponehala. Podjetni ljudje si znajo pač na vse načine pomagati, da nekaj zaslužijo. —. lj Kruh samo na karte. V mlekarnah, kavarnah in gostilnah so pred uvedbo kart dobival! kruh vsi gostje, če je bil na razpolago. Odkar so uvedene karte, oddajajo oni, ki se hranijo po gostilnah, karte za kruh gostilničarjem in tako pridejo do predpisane količine kruha brez moledovanja. V kavarnah so gostje še nedavno dobivali k mleku ali kavi belo pecivo, ki ga pa sedaj ni več. —lj Sezona sladoleda je posebno našo mladino oblagodarila s krepčilnimi in osvežujočimi užitki, vendar ima pa tudi ta sladkost svojo grenko kapljo. Predvsem seveda mislimo na želodce, prav tako pa tudi na prav neokusno nesnago na hodnikih pred slaščičarnami in drugimi prodajalnami sladoleda, kjer sedaj vedno leži polno tja vrženih papirnatih posodic za sladoled. Dolžnost prodajalcev sladoleda je seveda, da pazijo na red in snago pred svojimi lokali, prav tako bi pa lahko v lastno korist opozarjali odjemalce, naj te odpadke odlagajo kje v lokalu v kako primerno posodo. Po naših ulicah in cestah Je dosti koškov in posod za najraznovrstnejše odpadke, zato pa tudi ti odpadki spadajo med druge smeti v košku in nikakor ne na hodnike in ceste. Saj vemo, da je velika težava z majhnimi otroci, toda starši naj sami pazijo, da otroci ne bi nastiljali ceste s temi skrajno neokusnimi odpadki. Zelo neprijetno bi tudi bilo. če bi stražnik tega ali onega odraslega ali celo kako mamico opozoril, da mora pobrat: na tla vrženo posodico za sladoled in jo nesti v košek za smeti. Gotovo se bo to tudi zgodilo marsikomu in marsikateri, ker pač v Ljubljani ne smemo trpeti nesnage. Podobno je pa tudi na postajališčih cestne električne železnice, ki so vsa nastlana z zavrženimi tramvajskimi listki. Na glavnih postajališčih in tudi v bližini manjših postajališč so tudi koški za smeti, da občinstvu nikakor ni potrebno smetiti po ceatah, zato pa prosimo in spet opominjamo malo in veliko, naj vendar ne smeti hodnikov in ulic ter cest z raznimi odpadki, ker ta nesnaga precej škoduje ugledu natega Batnega mesta. —lj 1'o-slednjl koncert absolventov Glas bene akademije bo 27. t. m. od 19. v veki filharmonlčni dvorani. Izvajala ga bosta violinist R&jetan Bnrger ln pianistka, absolventka pedagoškega oddelka Orrtnova. Skupno bosta izvedla Franckovo > Sonat o v A-d uru« za vioUno ln klavir. Violinist Burger, ki ga bo spremljal na klavirju pianist ln prav tako letošnji absolvent Bojan Adamič, bo sam Izvajal Lalojevo »Svmphonie espagnole« it m IV. stavek. Bachov »Air«, Pugnani-Kreis-le rje v »Preludij in AJlegro* ter Paganini- | L3 ubl j anski KINEMATOGRAFI ob lt*, It. te ti. ari. KINO UNION Telefon 22-21 Pevski velefOni »PESEM HREPENENJA« (Torna, caro ideal...) V (lavni Tlaai Laura Adanl. Gonnana Paoliert. Claudio Oora . . . Plini je opremljen • 429 napisi. KINO MATICA Ffln o borbi ta Telefon 22-41 ■emeljBke laklade »PLANINSKI RUDNIK« Maria Gardena, Ennio Srelesi Predstava ob lt. ari danes odpade! i KINO SLOGA. Telefon 27-30 Danes poslednji*! *»ltat KM NA MINUTO« Zabavna komedija s poletom v vsemlrje Nino Beaozzi. An ion i o Gandusio, Vivi Gioi I Srymanowskega >Caprice« št. 20. in 21; pianistka Ogrinova pa bo igrala Beethovnovo >Sonato op. 31, št. 3 v Es-duru«. Nastopajoča absolventa »ta U violinske šole prof. Stalna in iz klavirske šole prof. Jan- >«a Ravnika. Vstopnina je za občinstvo 4 lire. za dijake 1.20 lire in za vojake 2 Uri. Sporedi so v prodaji v Matični knjigarni. Na zanimiv koncert omenjenih absolventov opozarjamo. —lj Revijo slovenskih skladateljev bo predstavilo pevsko društvo >LjubIjanski Zvon« na svojem koncertu dne 4. julija v Filharmoniji. Na sporedu bodo najboljša dela naših skladateljev. Ker je koncert v korist Rdečega kriZa, upamo, da bo našla prireditev med občinstvom lep odziv. —lj Z oljem zoper prah je mestni odsek za ceste poškropil Poljansko cesto pri Mar-janisču 'n ob vojašnici, v kratkem bo pa poškropil to zelo prometno cesto prav do klavnice, da vsaj do jeseni ne bomo imeli prahu na vsej Poljanski cesti. Tako je ta cesta z veČino tlakovana, drugI del je pa poškropljen z oljem zoper prah, ki zdrži tri do štiri mesece, če ni prevelikih in o^ostih ploh ali močnega deževja. Tudi to olje zoper prah je izdelala mestna plinarna v svoji destilarni v Mostah, kjer iz surovega katrana izdeluje z destilacijo predvsem cestni katran, k: se je na naših cestah prav dobro obnesel. Razen tega pa surovi katran destilira tudi v razna sestavna olja in smole. Med temi olji sedaj spet rabimo olje zoper prah, saj smo pred dvema letoma z domačim oljem poskusili preganjati prah z VVolfove in drugih ulie. Poleg olja zoper prah in cestnega katrana pa mestna destilama izdela tudi precej karbolineja zlasti za konserviranje lesa. Karbolineja naša pokrajina prav mnogo potrebuje ln je sedaj mestna destilarna edina tovarna v Ljubljanski pokrajini za izdelovanje karbolineja ter drugih navedenih tvarin. Med temi mestna destilarna izdeluje tudi razne smole za zalivanje kock na cestah, za izolacijo zidu i. dr. Na Poljanski cesti je mestni odsek za ceste po- rabil doslej 2.000 kg olja ter za 1 m2 potrebno 1 kg olja zoper prah. Skoda samo, da mestna plinarna v svoji mali destilarni ne more izdelati še več cestnega katrana in olja zoper prah, pač pa opozarjamo našo javnost, da lahko v mestni plinarni dobi korbolinej, smolo za izolacijo itd. —lj Zdravstveno stanje v Ljubljani je po ugotovitvah jnestnega flzikata zelo ugodno, saj ni razen posameznih primerov škrlatice in davice prav nobenih nalezljivih bolezni, niti pri vojaštvu niti pri civilnem prebivalstvu. —lj Članice in člane pevskega zbora Glasbene Matice ljubljanske prosimo, da se udeleže danes ob 17. uri pogreba častnega člana pevskega zbora Glasbene Matice g. Ferda Juvanca. — Za nocoj napovedana pevska vaja odpade. Iz Trebnjega — Sove poštne pristojbine. Od petka 27. t. m. dalje a*c v veljavi nove poatne pristojbine. S tem dmem so prenehale veljati znamke bivše jugoslovanske države ter se morajo v bodoče frankirati pisma z italijanskimi znamkami. Pristojbina za navadno pismo zna« 0.50 lire. Dopisnice, državne m zasebne izdaje 0.30 lire. Priporočena pisma je treba frankitati 1.75 L. Pisma, naslovljena v inozemstvo 1.25 L, priporočena 2.75 L. Navadne brzojavke do 10 besed 2 lih, za vsako nadaljnjo besedo 0.25 Hre. Triminutni telefonski pogovor z Ljubljano pa bo znašal i« Trebnjega 4 lire. — Objavljamo navedene najvažnejše nove poštne pristojbine, da bi se naši naročniki in čitatelji v bodoče po njih ravnali. — 6 kg krušne moke na mesec dobi vsak državljan po najnovejši nakaznici za živež. Izkaznice izdaja občina Pridelovalci žita in njih družine pa prejmejo mesto izkaznice za moko. kruh a!li testenine samo izkaznico, ki jih upravicuje za nabavo 1 kg riža. — Sad 300 ottok je v četrtek preiskala zdravstvena kolona za Ljubljansko pokrajino. Drugi obisk zdravstvene kolone v Trebnjem je bil namenjen mladini Sole v Dol. Nemški vasi. Preiskavo je vodil direktor dr. Cav. AkJo Duce. ki je izjavil, da je zdravstveno stanje mladine iz te sole prav zadovoljivo. — Glede ns zamenjavo dinarjev v lire ostanejo cene vsega blaga in življenjskih potrebščin dc.ločene na dan 15. marca nespremenjene. Obračunava pa se 38 iir za 100 bivših dinarjev. V bodoče morajo biti v&e cene v javnih lokalih in trgovinah označene v lirah. Krajšanje lire * označuje z L« hn ne s Lit. kakor so nekateri doslej nape&no označevali. — Dobra letina m obeta. Lepo sonCno vreme zadnjih dni je pospešilo rast vseh poljskih pridelkov. Tako je v najlepšem razvoju trta, lei je sedaj v cvetju in bo letošnji vinski pridelek, če ne pride kaj vmes. daleč prekašal pridelek nekaj let nazaj. Isto je z ostalimi kulturami. Pšenica, rž, ječmen, koruza in krompir obetajo najboljši pridelek V splošnem so pričeli kmetovalci a košnjo sena in bo seno v prihodnjih dneh pod streho. Letata ta koinja bo pre» cej izdatna saj je bilo vreme aa rast sena rudi zelo ugedno. — Nov vozni red je uveljavljen na pro> g Trebnje—St. Jani—Mokronog—Sevnica. Na tej progi vozi sedaj dnevno 6 parov vsa kov ▼ obe smeri. Z uvedbo novega voznega reda so odpravljene vse nevšečnosti, ki so na tej progi sadi neugodnih zvez vla- _ij lat Sada j wl------ --- ia prihajajo ia odhajajo is aa ▼ Trebnje aa tej progi vlaki vsako uro. — Vm naše čitatelje, |ci prejemajo sedaj c s ouioq urif ep 4ocnsoso*<|o 1po>9o en julijem nehaH poinjati liat. Zato jih prosimo, da do tega dne poravnajo naročnino, odnosno, da se do 5. julija na list naroče. »Slovenski Narod« bo rudi \ bodoče prinašal vse važnejše vesti iz Trebnjega in bodo na*i naročniki takoj rbve*čeni o vsem. posebno z novimi odredbami, ki jih izdajajo ob last va in s katerimi se mora ljudstvo čim prej seznaniti Mesečna naročnina znaša samo 6 L in sprejema nore naročnike nas dopisnik v Trebnjem. Iz Novega mesta — Sodnik Viktor Durinl Na svojem domu je po dolgem trpljenju umri v ponedeljek z jutra t sodnik nov. okrožnega sodišča g. Viktor Durini. Pokojni je Študiral pravo na Dunaju. V službo je vstopil k novomeškemu sodišču. Služboval pa je več let tudi v Mokronogu in Črnomlju. Zaradi svoje živahne in ljubeznive narave ter pravilnosti je bi' med ljudstvom zelo spoštovan :n priljubljen, pri svoph predstojnikih pa kot odličen jurist visoko cenjen in upoštevan Svoj prosti Čas je najraje prebil v prosti naravi. Bil je rudi navdušen lovec. Ka kor toliko njegovih vrstnikov, tako je posta! tudi on irtev svetovne vojne, v kateri je dobil kal svoje dolgotrajne bolezni, kateri je no hudem trpljenju v najlepših molkih letih podlegel Pogreb blagega pokojnika je bi! v torek popoldne na novomeško pokopališče ob veliki udcle/bi prijateljev in znancev, kater h je imel v življenju obilo. — Plemenit dar. Ugledna now>mc&.\ tvrdka Jo^ko Fovh je darovala za revno begunce, odnosno njih družine 20OO L. Oblekla in presikrbela pa je poleg tega z živežem već revnih družin. Ta plemenita gesta g. Povha in njegove g'spe soproge Marije, ki je našla velik odmev, pač zaslu/i pohvalo javnosti. Uverjeni smo, da med našimi trgovci in meščani ta čin ne bo ostal osamljen. — Seno no pospra\'ifi. Ob prav lepih dnevih so na%i kmetovalci spravili pod streho večino sena ki je letos prav lepo in sočno. Zaradi precejšnje vročine, ki je pritisnila zadnje dni. pa so pričela rumeneti žitna polja. Vesti iz Hrvatske — Nemška manjšina na Hrvatskem. Poglavnik dr. Pavelić je te dni podpisal zakonsko odredbo, ki določa položaj nemške manjšine v neodvisni hrvatski državi. Nemci boao na Hrvatskem imeli iste pravice kakor Hrvati sami. Enake pravice bodo imeli tudi pri potegovanju za državno ali samoupravno službo in sploh pri udej-stvovanju v gospodarskem življenju. Uredba so nanaša na Nemce, ki pripadajo nemški narodnosti, toda so hrvatski državljani. Nemška manjšina v hrvatski državi štejf* okoli 142.000 pripadnikov, in sicer po jug-oslovenski statistiki iz 1. 1939. Največ Nemcev živi v bivši dunavski, nato pa v bivši savski, vrbaski in primorski banovini. Vodja nemške manjšine na Hrvatskem je dr. Altgaver. — Zanimiv zgodovinski dokument. Nedeljska številka zagrebškega '•Novega listam objavlja fotografijo plačilnega naloga, ki je po njem moral Ivan Varga iz Donje Dubrave plačati občini v Donji Dubravi znesek din 13.15 za 5 nabojev, ki je bil z njimi usmrčen njegov oče. — Kuna že kotira na borzah. Od ponedeljka dalje kotira hrvatska kuna že tudi na nemških borzah. Kdor hoče nabaviti eno RM, mora položiti 20 hrvatskih kun. Hrvatski krogi pričakujejo, da bo že v najkrajšem času kuna kotirala tudi na vseh italijanskih borzah. Do popolne zamenjave starega jugoslovenskega denarja je dinar še zmerom zakonito plačilno sredstvo tako v Zagrebu, kakor v Beogradu. — Bankovce po 500 din zamenjujejo. Ta ln prihodnji teden bodo na Hrvatskem zamenjavali bankovce po 500 din za. kune. Postopek bo isti, kakor pri tisočdinarskih bankovcih. V promet je namreč na protizakonit način prišlo tudi precej petstodi-narskih bankovcev, vendar pa znaki kažejo, da jih na Hrvatskem ni mnogo, ker niso niti pri zamenjavi tisočdinarskih bankovcev našli mnogo takšnih, ki so prišli v promet na nepošten način. — 1*< hrvataklh rr>*>Kr*<>' aameddeneev Je akcijo, ki ji je cilj, da bi strokovni hrvatski nameščenci prevzeli v svoje roke vodstvo vseh židovskih podjetij, hkrati pa poskrbeli, da bi pri vseh službenih mestih tudi v židovskih podjetjih imeli prednost Hrvati. Minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. Ivo Petrič in minister za narodno gospodarstvo dr. Ix>vro SuSlć sta za to akcijo Zveze hrvatskih zasebnih nameščencev pokazala veliko zanimanje tn obljubila svojo pomoč pri reševanju tega vprašanja. — Promet s Srbijo je vzpostavljen. V soboto se je iz Beograda vrnila v Zagreb delegacija hrvatskih državnih železnic, ki se je v Beogradu pogajala zaradi obnovitve potniškega in robnega prometa med neodvisno hrvatsko državo in Srbijo. Pogajanja so bila uspešno zaključena. Osebje hrvatskih državnih železnic bo spremljalo potniške in tovorne vlake do Beograda, na progi Sarajevo—Višegrad—Užice pa do Užic. S tem je potniški in robni promet med Hrvatsko in Srbijo spet vzpostavljen. — Most čaz Plivo dograjen. Bivša jugoslavenska armada je pri umiku pred nemškimi četami pognala v zrak tudi znani most čez reko Plivo pri Jajcu, s čimer je to važno gospodarsko središče srednjo Bosne ostalo brez zvoze z okolico. Hrvatska država se je takoj lotila gradnje novega mostu, ki je bil te dni dograjen, tako da je železniška postaja Jajce spet priključena k rednemu železniškemu prometu. — Bosanci pre»top*tjo v rinisko-katoli-ško vero. Kakor poroča zagrebški >Novi list-j:, so v Bosni začeli prestopati v rimokatoličko vero. List pravi med drugim, da so bili vsi U pravoslavci svojčas rimokatoličke vere, pod srbskim režimom p«i so prestopali v pravoslavjc. Zdaj se vsi Bosanci, ki so se odrekli očetovske vere. spet lahko v isto vrnejo in si tako pridobe enake pravice, kakor jih v neodvisni hrvatski državi uživajo katoliški Hrva1 i. Glavni nrvatski ustaški štab pristavlja, da tistim, ki so se kot pravoslavci kakorkoli pregrešili proti hrvatstvu, prestop v rlmo-katoliško vero ne bo pomagal in ne bo z njih izbrisal njihovega greha. — Zapreb je dobil 230 milijonov din posojila. Zagrebški mestni občini se Je posrečilo izvršiti največjo finančno transakcijo jo zadnji let. Pri Hrvatski državni banki je namreč dobila 230 milijonov din posojila proti S1:^ obrestim. Mestna občina bo z dobljenim posojilom konvertirala vse ostale dolgove, s to konverzijo pa bo na anuitetah prihranila okoli 20 milijonov din letno. — Postni promet med SlovaSko in Hrvatsko. Kakor poročajo iz Bratislave, jo Slovaška uvedla reden poštni promet s Hrvatsko, in sicer za navadna in priporočena pisma ter za dopisnice in vzorce brez vrednosti do 500 g teže. Isto velja tudi za vse področje bivše Jugoslavije, ki ga je zasedlo nemško vojaštvo. — Imenovanje v sodni stroki. Za predsednika stola sedmorice v Zagrebu je bil imenovan Nikola Vukelič, za predsednika banskega stola v Zagrebu pa dr. Josip Junaševič. Upokojeni so bili med drugimi tudi predsednik stola sedmorice dr. Milan Kugler. predsednik banskega stola dr. Otokar Kondrat in podpredsednik upravnega sodišča dr. Matija Gašparac ter cela \TSta svetnikov stola sedmorice ter banskega in upravnega sodišča, med njimi tudi dr. Niko Kosina, dr. Janko Dolinar in dr. Josip Kaučtč. —Milijonski krediti zh cestna dela v Bosanski Krajini. Stcžernik veHkc hrvatske župe Luka in Sana s sedežem v Banja Luki je odredil, da se pospešeno popravijo cesrte v v^ej Bosanski Krajini. Za prvo silo je bilo odobrenih 13 milijonov din kredita. Dovoljeni kredit bodo zlasti porabili za modernizacije cest Okučani—Bor-anstka C i rad"-ška—Banja Luka—Jajci?—Split in Jajce^— Travnik—Sarajevo Le Sabbriche svizzere di orologi di gran classe ALPINA cercano rappresentanti e concessionarl nei centri principali della Provincia di Lubiana. Of-ferte alla. rappresentanza generale CASALPINA — Bologna, Via Rizzoli 6 (corrispondere ln italiano, tedesco, rrancese) Tovarne švicarskih ur prve vrste ALPINA iščejo zastopnike in koncesionirane prodajalce v večjih krajih Ljubljanske pokrajine. Ponudbe: glavnemu zastopstvu CASALPINA, Bologna, Via Rizzoli 6 (dopisi v italijanščini, nemščini in francoščini) A L I OGLASI PORODNICE! Edina priznana krepil-na in osvežujoča pijača za vas je »AMBROŽEVA MEDICA« Ugotovljeno je, da jo pristno pripravljeno dobite le v MEDARNI — Ljubljana, Židovska ulica 6. 28 T 3LAGO ZA DINARJE prodaja ae >JULUA-NAc, Frančiškanska ulica. Hotel Slon. 109« DVOSOBNO STANOVANJE s kuhinjo iščem za avgust v Zgornji Sifiki. Vrt zaieljen. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenskega Narodac pod Šifro »Točen plačnik«. 1095 KLIŠEJE UGOGRACIrA 1 - - (i t' BRZOJAV NA VLAKU (TELEGRAMMA TU ENO) Med potovanjem poiljtte Vaša sporočila oddaljenim osebam po brzojavu na vlaku Bnojavi na vlaku se sprejemajo na določenih luksuznih, pospešenih, direktnih in brzih vlakih. Ti brzojavi se sprejemajo za kraje v Kraljevini ln za nekatere tuje države. — Glede nakupa posebnega obrazca, potrebnega za pisanje brzojavov na vlaku, kakor tudi glede pristojbin ln vsakega drugega pojasnila se obrnite na sprevodnika v vlaku bz^bz^^^bsSHSI^ssz^bzSIbIssz^BbszS^bzVS Stran 1 »SLOVENSKI NARODA i9€i-xrx. Mg Tako pomaga Rdeči križ brezdomcem V iq prenofiifih nakanite za hrana, 1Traviabo« bo dirigiral Tulilo Serafini, reža ral bo Marčen o Govoni, Violetto bo pela Marta C»-nigita, Alfreda Benjamin G igli, Germonte bo Gino Beehi. Scenerijo za opero je napravil Camillo Parravicini. V operi »Butterflyc bomo si iS ali slavno ftaHjansko pevko Maf aldo Favero v vlogi Butterflv, Pinkerton bo tudi slavni tenor Aleksander ZilianL, S usu ki Edmea Limber-tt Sharpless pa Emillo Ghivarlini. Dirigiral bo Olivlero de Fabritiis, reži ral Govo-ni, sceno pa je napravil Alfred Furiga, V baletu is Verdijeve opere >SicdUanske večernico« bo nastopila primabalerina At-tllia Radlce s partnerjem Marcelom Fen-enelom. Scenograf Alfred Furlgo Je napravil posebna, za ljubljansko opero prh neme osnutke scenerrje za opero >Butterfly«. Kulise tn tehnično osebje pride v Ljubljano že 27. ta 28. junija. Celotni ansambel Kr. Rimske opere, Id ho gostoval v Ljubljani, sestavlja 44 članov orkestra, 44 članov zbora m 32 članov baleta. Zbore vodi Giuseppe Conca. Vsi kostumi in scen eri ja so last Kr. Rimske opere. Zanimanje za gostoval t je je ze zdaj Izredno veliko. Ljubljančani bodo imeh priliko slišati odlične pevce ln spoznati slog vprizarjanja oper, kakršen je v rabi v rimskem gledališču. Po želji Eksc VTsoke-ra Komisarja se bodo sedeži rezervirali predvsem za delavstvo, vojaštvo tn dijake ter za goste z dežele, tako da bodo ob tej priliki najširše plasti naroda lahko spoznale Italijansko operno umetnost. Škrlatinka in otroška tuberkuloza škrlatinka je nalezljiva bolezen, ki so njeni znaki izpuščaj, vnetje sluznice in zvišana temperatura. Pravi povzročitelj te bolezni še ni točno znan. Će ne nastopijo druge komplikacije, se razvija bolezen dokaj gladko, vendar pa zahteva škrlatinka mnogo žrtev, in sicer 5 do 10 odstotkov. Posebno lahko ji podleže j o otroci, izčrpani po slabi ali napačno izbrani hrani, pa tudi rahitični ali taki, ki so pravkar prestali dolgo bolezen. In še na eno zelo važno okornost opozarja primarij dr. Riebel. namreč na zvezo med škrlatinko in otroško tuberkulozo, škrlatinka tako oslabi otroško telo, da postane malo odporno proti tuberkulozi. Razen tega se zdi, da škrlatinka nekako zdrami v telesu spečo tuberkulozo, da postane aktivna in potem se seveda otroka zdravstveno stanje zelo poslabša. Pogosto otrok lahko prenese škrlatinko, toda čez nekaj mesecev se pojavi akutna tuberkuloza in potem je otrokovo življenje v nevarnosti. posk>pja ohranfla čte naših časov. Zdaj meri čas na stolpu novega ma-gistratnega rx»lopja, zgrajenega leta 1855. Ta ura gre torej že 370 tet. Desetletna deklica je izginila brez sledu Ptice — slikarji Naravoslovci smatrajo za najboljši dokaz živalske inteligence rabo orodja in m-strumentov po živalih. V tem pogledu so delali učenjaki zanimive poskuse zlasti z opicami. Stuttgartski »Kosmos« poroča, o novem, zanimivem primeru v kraljestvu živali, namreč o ptici slikarju. V Avstraliji živi ptica modre barve Phi-lonorhvnchus violaceus, ki si splete v času parjenja in gnezdenja iz vejic pokrito gnezdo, spominjajoče na hišico ter ga lepo poslika. Kot barvo uporablja s kljunom zmečkane temnomodre fižole rastlin Elaeo-carpus cvaneus in Dianella coerulea. Najprej nabere zadostno zalogo za barvo potrebne snovi, potem pa začne pleskati vejice gnezda in notranje stene. Gon k slikanju bo nemara pri tej ptici v zvezi z njenim spolnim življenjem. Čim se neha ptica pariti, izgine tudi ta gon. Ornitologi si glede tega zanimivega pojava v kraljestvu živali še niso na jasnem. Ura, ki gre ¥70 let Mesto Dažice v okraju Pardrubice v češkomoravskem protektoratu je štelo leta 1800 samo 1246 prebivalcev, medtem ko so jih štele Pardubice 3146. Dašice so slovele po dobrem gospodarstvu in zato je mestna uprava zgradila leseno m.agistratno poslopje z uro. Ob prodaji polovice hiše leta 1771 je bil postavljen pogoj, da pusti kupec 3tclpič z uro nedotaknjen. To se je tudi zgodilo in tako se je ura s starega V pcmedeitjek mtebt* je odšla od doma neznano kam lOletna Danica Plevani-č e v a. Pred odhodom )e bila v družbi svoje matere in sošolk pred stanovanjsko hišo v Polakovi ufici 5t. 13, za šišensko proga Mati se je deset minut podala v hiše*, da pripravi večerjo Ko se je vrnila po hčerko, ni bilo o njej več ne doiba ne skrha. Vse poizvedbe so ostale brez uspeha. Naslednji dan je aošoMca izjavila, da jo te rx>£rešarta Danica vabila naj bi Aj rra Rožnik glodat kres. Ker pa je to viafettu njena prijateljica odklonila, ie odšfla Danica po Jernejevi uli. ci v smeri proti Rožniku in je odtlej vsaka sled za njo izginila. Danica je bila za svoph TO ret srednje močna, veselega značaja, oblečena v zeleno križaš to obleko, s kratkimi rokavi ki plavim prenosnikom ter je biite bosa. Ima pAave lase. Prosimo vso javnost, da posveti pažnjo deklici fn da se za ta primer pozanimajo vsi s4oji šišenskega m roKni.skega okraja in mesta sploh. Obenem prosijo starši kogar koli. ki je od 23. t. m. dalje videl aH kaj zvedel o imenovani deklici, da to sporoči nerrrudno policijska opra vi v Ljubljani ali pa prizadetim staršem: PcAa-kava ulica 5L 13. Starši so se posebno hudo rjrtzadcti zato, ker so 19. aprila letos izgubili 81etnega sinčka Ladka, ki je bil povožen do smrti. V dveh mesecih dva udarca usode z njurrrma ljubljenčkoma — to je starše potrlo do obupa. 21 Tito A. Spagnol: IZDAJALSKA PUNO!A Roman — Da. in odprla sem v salon vodeča vrata. Uboga grofica vrat nikoli ni zaklepala. Zračna struja mi je zapihala naproti. V salonu je bilo temno. Prižgala sem luč. Ubogo grofico sem zagledala pred njeno pisalno mizo na tleh. Kraj nje je ležal pre-vrnjen stol. Ne samo, da so bile odprte oknice, temveč tudi okno samo. Najprej sem ae sklonila nad ubogo grofico in jo jela tresti, toda —Sf Nobenega znaka življenja ni bilo od nje. Potlej sem vstala in šla zapret okna, ker je bilo v sobi zelo hladno. Slednjič sem odhitela k sobi grofa Piera in potrkala. Takoj mi je odprl. Povedala sem mu. da mora nemudoma v salon, obenem Sem pa Odhitela, da bi z zvonenjem ne izgubila preveč časa, v posel-ske sobe, kjer sem zbudila hišnika in sobarico. Ix>-renzu sem naročila, naj takoj pošlje šoferja v mesto po zdravnika, obenem pa naj pokliče župnika in njegovega nečaka-zdravnika. Potem sem ae pa -Bila gorL — Trenutek, prosim. Kako to, da ste storili to po lastnem nagiba? — Ker mi je bilo takoj jasno, da pri ubogi fid ne gre za običajno omedlevico. Prijela sem Jo m roko, toda srce ji ni več utripalo. Niti po- pilarnega refleksa nisem mogla ugotoviti. Tedaj sem takoj pomislila na svnkopo. — Kaj se razumete tudi na medicino? — V Angliji sem dovršila bolničarski tečaj. — Aha! Zdaj mi pa povejte: ko ste odšli iz svoje spalnice doli v salon, — ali niste pri tem opazili nič posebnega? — Ničesar. — In ko ste našli grofico nepremično ležečo na tleh, kaj ste si mislili? Ali vam ni morda prišlo na misel, da je bila grofica napadena? — Ne. Takoj sem pomislila na grofičino belezen. Grofica je imela zelo slabo srce in moja prva misel je bila, da jo je zadela srčna kap. Pred dvema mesecema je imela hude napade. — Ali ste bili torej vi tista, ki je opazila, da ima grofica na hrbtu rano? — Da, jaz sem to opazila med slačenjem grofice, ko smo jo odnesli na posteljo, kakor je bil odredil doktor Kosati. — Ali Ste pred Zločinom, to se pravi čez dan ali zvečer usodnega dne opazili kaj posebnega v vedenja grofice ali kogarkoli drugega? — Ne. Grofica je bila ves dan taka, kakor običajno, in tudi pri drugih nisem opazila nič posebnega, t — Pomislite dobro. Ali ae ne spominjate nobenega dejstva, nobenega, izrednega dogodka, pa naj bi bil še tako » ničesar, kar hi bflo lahko spraviti v zvezo s zločinom? Kako je bilo g »niliiii Tlil si I—t — Razmišljala sem že precej o tem, pa se ne morem ničesar spomniti. Kar se pa tiče grofa Silvia, tudi ni bil drugačen kakor sicer. — Dobro, zdaj mi pa povejte, kaj veste? o kuverti, na katero je napisala grofica naslov londonskih odvetnikov. — To je našel poročnik Karabmjerjev v mapi na pisalni mizi, toda poprej ni3em ničesar vedela o tem. — Ali poznate ta dva advokata? — Da, enega, Georga FJradleva. Po smrti gospodične Hornel, pri kateri je stanoval, sem prišla v stik z odvetniško pisarno Bradlev & Bradley. Gospodična Hornel mi je bila zapustila pohištvo svoje hiše, Bradley sta pa bila izvrsilca njene oporoke. Kmalu po smrti moje prijateljice mi je George Bradlev pismeno naročil, naj odpotujem kot gro-fičina družabnica v Italijo. — Grofica je torej poznala odvetnika ? ^ — To mi je rekel in tudi grofica nri je to povedala, ko sem prišla sem. — Ali je grofica večkrat govorila o tem advokatu? Ali vam ni nikoli povedala, kako se je Seznanila z njim? — Omenila ga je samo enkrat in sicer na dan mojega prihoda. Takrat mi je rekla, da je Bradlev vri mož: to je bilo vse. Nobene besedice mi pa ni povedala o tem, kako se je seznanila z njim. — AH ste ie vedno v zvezi z Bradleyem? — Za novo leto si izmenjava vedno voščila, to — Ali mi lahko poveste, zakaj je grofica pisala tema advokatoma ? — O tem nimam niti pojma. — Ali ni grofica nikoli govorila z vami o svojih poslovnih zadevah? — O svojih poslovnih zadevah rrikori, pač pa pogosto o svojih skrbeh. — Kakšne pa so bile njene skrbi? — Nanašale so se na rodbino. — Torej je imela rodbinske skrbi? — Da, kakor vse matere, ki ljubijo svoje otroke. Na svoje otroke je mislila neprestano. — Povejte mi še, ali so bile to težke skrbi? — Mislim, da ne. Sicer pa uboga grofica o takih rečeh ni mnogo govorila. Zato vam ne morem povedati nič točnejšega. Le tu pa tam jI je ušel vzklik ali nekaj besed, ne da bi potem podrobneje govorila o svojih križih in težavah. — Ali se vam prav nič ne zdi, kdo bi mogel biti morilec? — Ne. Niti misliti si ne morem. — Ali veste, da-li je imela grofica sovražnike, ali če je bil morda kdo izmed služinčadi jezen nanjo? — Ne. Vsi brez izjeme so jo imeli radi. — Ali je prišlo v rodbini kdaj do prepirov?... Zakaj ne odgovorite? Ponavljam svoje vprašanje. — Tega bi ne mogla trditi. Morda je prišlo pogosto do nedolžnega prerekanja, tu pa tam tudi do nesporazuma. — Kaj razumete pod prerekati jem in nespo: šansonit fjfrajijT Josip ZmjtmSi U Za Katodno tiskarno Iran Jeran // Za upravo in inseratni del Usta Vlad. RegaHy // Vsi v LJnbljani