□ 230. številka. Trst, v petek 9. avgusta 1904. Tečaj XXIX: ar it nuj a vsuJt dan laal Ob a zdeli ah in praznikih) ob 5. ari, ob ponedeljkih oh 9. ari zjatrsj. •UKZie ttevtlM se prodajajo po 3 aovft. (6 stotink) uogii tcbafcarnah ▼ Trsta in okolici, Ljubljani, Gorici, 04i!> Kranja Mariboru, Celovcu, Idriji, Petru, Sežani, Nabrežini, Novemmeatn itd. U aaroćbe sprejema oprava lista „Edinost", .ft«a Melis ptooolo itv. 7. — Uradne are ad 2 pop. do 8 zvečer, f;aa cglasom 16 stotink na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domači oglasi po pogodbi. TELEFON itv. 870. Sdinosl Glasilo političnega društva „Edinost44 za Primorsko. V edinosti je moči Scrcčnlna zn&5a ca vse leto 24 kron, pol leta 12 cron, 3 mesece S kroa. Na naročbe brez doposlane naročnine se apruva ne osirm. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. NefrankiVaii pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vraoaje. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo liit® * UREDNIŠTVO: Ulioa Torre blanoa itv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lmatnlh konaorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konaorcila lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca Stv. IS Poštno-hranilnični račnn št. 841.652. RBb-jOBhiijH (Brzojavne vesti.) Dnevno povelje generala Steselja. PETRGGRAD 18. Ruska brzojavna sgentura je priobčila sledeče dnevno povelje generala Steselja, poveljnika Port Arturja od 13. t. m.: Hrabri bran telji Poit Artur-ki ! Prišel je trenotsk, ko moramo združiti ■ roje sile, da branimo ti k<~ž$ek ruske zemlje, vrdnjavo porta rtureko! Nt s moreni car, naea skupna oeaLi Rudija, pričaku eta cd oas brezpogojno izvršitev svete dolžnosti : to je, da branimo vsi trdnjavo pre 1 napadi eovraž-n.ka. Veak izoce i nas cej se spominja eve-tih bessd prisege ter naj &i utiene v evoje srce OBvedcčenje, da ni ca njega druzega mesta, nego meste, ki mu je določeno na trdnjavs^em zidovju. Posnemajoči z^led svojih hrabrih prednikov se ne umakoeaao niti za korak, eovražaik m nočem) ničesar prepustiti, ampak hočemo jim iti nasproti s hrabiostjo in odločnost;o. M hočemo eovraž nika za predrzni napad kaznovati. Vi pegani, spomnite se, da je z nami Bjg ! Steselj, general. Steeelj ne kapitulira. TOKIO 18. PoveljniK oblegovalne armade poroča, da je poveljnik portarturske trdrjave oibil poz v, ta; kapitulira. Tako je tudi hvaležno odklonil ponudbo japonskega cesarja, da smejo vsi nt vojaki zapustiti trdnjavo. Izpred Port Arfurja ČIFU 18. (Reuterjev brt.) Japonci bo pripluli v Golobji zaliv ttrso iz Palingčinga, ki je tdlaljtn dve milji sevem t od Port Ar turjp, prodirali proti trdnjavi. V m ooli noči fo Japonci obstreljevali Port Artur \i Golob-jega zaliva. Ruske ladije v Tsingtavu LONDON 18. h Taingtava je dcs.o poročilo, da je nemški guverner baje iejavil, da ne zapuste ruske ladije pristaniška pred svršetkom vojne. Iz Port Arturja. PETROGRAD 18. Ruska brzojavna agentura j j poročala včeraj iz Mukdena, da je dospelo tja 92 mestjaaov z druž nami iz Port Arturjg. Jaj*onci so izjavili, da s j ti zadnji, katerim so dovolili zapustiti oblegan) mesto. Nsdaljne ladije % begune: bodo Jiponc; po-grezaili. Vedenje posadke e oočudovauja vredno. Mestjani stopajo v vojašio službo. Japonska eskadra v Šangaju ? LONDON ld. Reuterjev bir«> poroča iz Singaja, da pr čakujejo tam japonsko bro- dovje. Japonsia zahteva, naj ruske ladije tikoj odplujejo iz oadotne luke, os:roma bo prisilila da se jih razorož , kakor one v Tsingtavu. Brzojavne vesti. Cesarjev rojstni dan. IŠL 18 Danes zjutraj ob S. uri je bila v cesarjevi vili tiha maš., kateri so prisostvovali cesar in drugi člani cesarsse obitelji. Oj 11. uri zjutraj je imel dverni župnik škof dr. M v r svečano službo bužjo v župni rerkvi. DUNAJ 18. Povodom cesarjevega godu; je mesto v zastavah. Ob 11. uri ja bila v cerkvi sv. S&efaca slovesna zahvalna Bluibi božja, katero je opravil kardinal Gru?«ha. V votivni cerkvi je imel slovesno meso v<-jtski škof Belopotozkv. Prisostvovali so nadvojvoda Leopold, vojni minister in razni visoki do-stojan*tvaniki. MARIJINE VARI 18. Slovesni službi j b.ži: v tukajšnji župni cerkvi je prisostvoval] tudi aagležki kralj Edvard. GORICA Povodom rojstnega dne C3-sarjevega je šla sinoči mestna godba v sprevodu po mestu. Danes zjutraj ob 10. uri je imel nadškof Andrej Jordan v pravostolni cerkvi slovemo pontifi^alno mašo, katjre so se vdelež.li diživni uradniki, župan dr. Venuti, dva zastopnika deželnega glavarja, Častniki in patrijotična društva. Z Balkana. CARIGRAD 18 Enako kakor poslanika sporazumnih velesil Avstro ogrske in Rusije, so izjavili pos.an ki drug.h velesil, da hočejo tudi oni pomnožiti v Makedonci davilo ovojih orežniških častnikov. Grški kralj Jurij. NIČA 18. Grški kralj Jurij Be je iz Vilhfranche odpeljal na jahti »Amphitrite« v smeri proti Trstu. Požar. LVOV 18. V občini Piskovfce v jaro-slavskem okraju je voepelil pc žar 'JO kmetskih h š. Škode j=» 200.000 K. Nemški ljudski shod r ©pavi. Izgredi. OPAVA 18. Nemški ljudski shod. katerega so se vdeležili poslanci Bendel, Franc Hufmann, \Volf, Schneiter in Turk, je vspre-jel resolucijo proti vstanovitvi slovanskih pa-ralelk na učiteljiščih v Opavi i a Tešanu, ter resolueijo v ktteri se zahtava vpeljava nem škega kakor državnega jezika. Po shodu si si vdeleženci v sprevodu z zastavami in drugiJoi demonstrativnimi znaki pred vladno poslopje, kjer bo vpili ter klicali joneti razgnati izgrednike, pri čemur je bila neka oseba na vratu ranjena. Na tc je bilo poklicano vojaštvo, ki je zaprlo trg ter ko-nečno razgnalo demonstrante. Dal izgrednikov je odšel k spomeniku cesarja Jožefa, kjer so polo žili venec. Zvečer je bilo vse mirno. Scfaonercr se odpovedal častnemu meščanstvu. HEB 18. Včerajšaja številka »Egerer Nachrichtes«, glasilo poslanca Hoferja, in tudi poslanca Sohoaererja, javlja, da točno o isti uri, o kaltri je bilo hebsko občinsko zastopstvo v Kanovih varih vsprejeto oi cesarja, je poslanec Sahonerer odposlal županu dru. Gschieru pismo, v katerem sa je odpo -vedal častnemu meščanstvu hebskemu. Ta list je prejel župan danes. Požari. 11 gasileev mrtvih LODZ 18. Veled požara neke žaga se je porušil zid ter zasul 11 gasilcev, več jih ja bilo pa ranjenih, ABRTDBANTA 18. Eiajst kilometrov oi tukaj oddaljena vas Topanfalva ja popolnoma pogorela. Šiode je nad pol drugi mi-ljon kron. Li mali del je zavarovan. Beda je velika. Dve torpedovki trčili skupaj. KODANJ 18. Med pomorskimi vajami eskadre v Vel kam Beltu sta trčili skupaj torpedovki »Havheeten« in »Stoerea«. >Hav-hestenc se je potopila, posad&a je bila pa rešena. »S&eren« je bila lahko poškodovana. PODLISTEK. 1 Iz življenja ljubljanske loterislinje. (Ivanova.) 8trel je zadonel v zadnji pozdrav, godba je zasvirala, p< grtbcev pisana truma se je vračala. S težavo je spravil general mlado vdovo ravno zakopanega stotn.ka od groba. Oprta na njegovo roko se je ozirala na ze-vajočo še jamo in tresla se krčevito v bolesti. Dve eorodnici sta jo spravili s pomočjo generala v kočijo. Tcžno je zif.fral v vetru njen črni pajčohn, koČijaž je poznaj... Mlada vdova se je vozila samotnemu življerju na »•proti. Skozi dan bujnega rezvijanja v naravi, skozi svetli poletni dan jo je pozdravljalo zavito v črnino. V njem ne bo šumn h zabav, ne laskavih poklonov ; pod njen črni pajčolan bodo zrle le njegov, ah ! že ugasle oči. Spremljale jo bodo ob njeni poti k tihi mr gJi dan za dneve m .. Z i oddrdravšo koč;jo se je vsu a svetla ^eta častnikov skozi ozka vrata pokopališča. Zlati niišivi ca raznobarvnih un f.»rjaah bo se svetli v solnčnem žaru. B Io je tu častnikov »pfuic. Policija ni camogla izprezaiti trga. Na to je pr,«lo orožaišLvo 'ter skušalo z ba- i i j pešpolke, konjenice in topničarjev. Častnikov | v črn h suknjah z rudečemi našivi, v sivih Buknjah z zelenimi našivi, v modr h suknjah z zlatimi, v črnih h.ačah in siv:h suknjah, v črnih suknjah in sivih hlačah: pilni dostojanstva ;n samozaves.i. Na \saki njih kretnji se je poznalo, da so oni evet vojaške inteligence, čast in opora armade. Razpravljali so med seboj o nagli smrti tovariša. Ubil ga je njega najljubši mu konj. Govorili bo v rezkem vojaškem tonu, rož-Ijali s sabljami, vihali brke in cgledovali indiskretnim očesom živote dam, s leč h v njih vrste. . Premotrivali so jih kakor konja na »musterung«. Saj imata žena ali konj eaako ceno v očeh častnika. Da, često jim konj odt^htuje lehko pridobljivo žensko bitje. Nesreča je vodila dva prostaka proti družb častnikov. Rudeča in polna zadrege ša sta skozi odlčao družb; z en) roko ča kepi, drugo ob hlačnem šivu, kakor vele vojaški preipis. — Eao oko ».inks«, eno »recLts«. Častniki so odzdravljali nehajno; ostra očesa pregledavala eo bliskoma, da-li je montura v redu. »Prostak, to je tepec«, je menil dobrodušen Častnik, videči zadrego Jtusko-japonska vojna. Trst 18. avgusia 1904. Vse tiste vesti japonefilakih virov, ki pošJjajo rusko brodovje, o katerem ne vedo, kje je, sedsj v Port Artur, Bedaj zopet iz Port Arturje, ironizuje »Agramer Tagbiatt« takc-lf : Pred sabo imamo dve čudni vesli iz Cifd. Jedna pravi, da bo one ruske ladije, ki so se po bojih dne 10. t. m. povrnile v Port Artur, dne 16. t. m. zopet odplule in da jih 1 Japonci preganjajo. Druga pa pravi, da se | je ru^ko brodovje dne 16. t. m. zvečar zopet i povrnilo v Pott Artur. Katere ladije naj bi j bile to ? Ali so to one, ki so predpoludne 16. odplule, ali one, ki so odplule dne 10. t. m. pod poveljstvom Vithef^a, ki niso ne ; pogreznjene, ne poškodovane, ne razorožene v nevtralnih pristaniščih ?! Čudno je veakako, da bo tisti »ostanki« ruskega port arturakega i brodovja še tako podjetni in mobilni. Izlasti iz danes došlih dunajskih japono-fiiskih lis ov je posneti, da v Tokiju nič prav ne zaupajo krasnemu vremenu, ki da je nav-stalo sedaj za Japonce na morju, kjer da sta Kamimura in Togo slavila doaedaj še nikjer doživljene zmage. Radost je kaljena — pravi neki taki vir — s tem, da je več ruskih ladij ubežalo, in vedeli bi radi (Čujte ! Čute!), kje se iste nahajajo. Izlasti so v skrbeh radi brzega križirja »Novik«, ki je ža tolikokrat! — tako stoji do3lovno v japoncfilskem viru — z izborno spretsoitjo in bravuro nastopil proti Japoncem in pričakuje se v Tokiju, da bo kmalu k a j S u t i iz V 1 a-divostoke. To je vendar očitno pripoznaaje, da tudi v Tokiju nič preveč ne zaupajo »zmagic Toge in Kamimure. Zelo pomembno je, da se je v Mandžuriji (rekli bi) razposajena podjetnost Japoncev vidno ohladila. Skoro nič več ni čuti iz Mandžurije tifcte japonske bojne fanfare. Mari se je še 19 sedaj začelo goap. Kurokiju nekaj dozdevati, da igra je vendar spojena z nekoliko več nevarnosti, nego si je domišlja1. Zdi ee, da je tako. Tako sodimo vsaj po pojasnilu, ki je daje japonofilka »Neue Freie PresBe« glede nastopivše stagnacije v japonskih operacijah v Mandžuriji. Vzrok da je — pravi »Neue Freie Presae« — da imata oba poveljnika lastne slabotnosti. Ona da vesta, da bi frontalni napad provrrcčil napadalcu velikanskih izgub in zato da se držita oba v utrjenih pozcijab. Oba poveljnika ata ee motila, ker vsaki I da je pričakoval, da ga napade drugi. Oho, pa ni tako ! Kuroki ni imel nič pričakovati, ampak ves avet je od njega pričakoval, da napade, ker Japonci eo v efenzivi in ne Rusi! Če se torej kdo čuti sl&botnega, je to Kuroki. Kajti etvar je taka, da napasti bi moral Kuroki, ker Japonci ao v ofenzivi in ne Ru9;. — O tem pa je dunajakemu listu ušla imenitna izjava, ki zaslužuje, da jo posebno zabeležimo. Pravi namreč, da izguba časr, ki je nastopila, pride oni stranki na veČo škodo, v katere interesu bi bilo, da pride čim prej do odločitve. To pa ao Japonci, ker Rusi — preaimo, tako pravi »Neue Freia Presae s — postajajo mečneji z vsakim dnem. Da, da, tako je : Rusi lahko čakajo, Japonci pa ne ! 11 spomin na 25-letnico „Delav. podpornega društva" v Trsta. (Zvrsettk.) Prvi redni občni zbor našega društva se je vršil dne 15. junija 1879. leta. V prvi odbor ao bili izvoljeni : -J- Ivan Dolin^ir predsednikom, "f Fran Žitko blagajnikom, -f Ferdo Grabrijan tajnikom, "j" IvaT Marija Purič, T Antoa Križanic, f Ivan Hafner, v Štefan Nadiišek, Matevž Černivec, r Fran Kobal in Anton Trobec, odborniki. prcst&kov. »Neumen je, kakor živina«, mu je odgovor 1 mladič, ki je prišel ravno iz kasetne šole in s bIuž 1 zvezie, pitajoči vo jake na vežbah z raznimi priimki in obkladajoči jih celo s klofutami. Svetla družba je dospela do žalezniške proge, ki reže ceato >oiečo proti av. Ki i štofj. Ravno ja zažvižgal vlak na bližaji postaji. star železničar v oguljeni janhi je zaprl prrgrajo, po^rebci so se ustavili. Tedtj je zidonel tožno zvonček sv. Krišrcfa, dočim so zsmiali frančiškanskega zvona zadaji zvoki v jasnem zraku. Novi sprevod, zelo različen od prejšnjega, ej je U9tav;l oncetran železa ce. Z giasso godbo v svetlih unifjrmah eo spremljali poprej častniki stotnikovo truplo v dragoceni krst . Dahteči venci bo bili pre-vtzani z dragocenimi traki ; vse je govorilo o mogočnosti vojaškega stanu. Priprosto belo krsto so nesli eedaj nosači, pred rjo je molil en sam duhoven. Noeači so sa malovažno držali, kakor da se 1 ne splača, da bi drž ili umerjen korak. Na j krsti sta bila pritrjena dva vanca po kroni. 1 Za krsto pa ee je vrit lo lepo številce pol 'glasno govorečih ženet. Toda ustnice jim niso šepetale molitev. V njihovih z zastarelimi klobuki, ali porujavelimi rutami pokri-t h možgan h, so se vrtele le številke in ssmo številke. Srečanje tolibih pogrebcav, Č i=taikov raznih polkov, dalo jim je povoda za kombiniranje najkrasnejaih trojk. Tuje bil zastopan cvet ljubljanskih igralk na loterijo. Vse ao bile tuzaj, od akromne zečstnice, ki je le slučajno pogodila kak ekstrakt, do izvežbane umetnice, kateri je bilo to iko zadeti ambo, kakor nam drugim kihnit', kadar smo na-hodni. Stala sem v bližini in apostrofirala v duhu živahne ženice : »Skrbne in dične, premalo uvcžsvane ljubljanske lotaristinje ! Skrb, na katero stran bi stavile pebalila Vam je lase ; žalost, da številke vaše »prihajajo ven« vedno tam, kjer niste etavile, zgrbančila Vam je čelo. VtŠ3 življenje je med Dunajem, Gradcjm in Trstom — med sob^t) in četrtkom. Težav js polno vaša ž vljenje in drugim zern janom neumljive britkosti. Ze v soboto prosite Boga in sv. Antona za sanje v Prago in Brno. V ponedeljek vam pa traba eaaj za Trst, Dunaj, L nc. (Pride še. ) Koje bilo diuštvo definitivno ustanov- morerao posebej omenjati njihovih zasltžaih ljeno, je bil pa križ z a stanovanje. . imen. Prvi odbor je moral imrti društvene aeje j Naša društvo je vzgojilo neštevilo na-tam, kjer ee mu je slučajno posrečilo dobiti rodnih borilcev, med kstere se prišteva tudi kak prostor na razpolaga ! Pozneje se ja bilo * skromni pisec tth vrste. Kolike važnosti je najelo eao sobo v gostilni Judcmann, v ulici bilo to, nrkdaj skromno društvo, ve povedati Coroneo- O i tam eeje društvo preselilo (kdaj,! ie oni. ki je živel tu p ed 25 in več ltti, to ni raEvidno) v ulico S;adion štev. 11 v \ ko je bila naša narodna zavest še le v posvoje lastne prostore. Bilo je tudi nekaj časa i vojih. na Ae^uedottu štev. 11 in sedaj je že celib j Danes, po 25 letih svojega obstanka, je 19 let v ulici Molin piccolo št. 1 — oiiko- nase »Delavsko podporno društvo« prvikrat der se b 24. avgustom preseli v svoje prokoračilo število 1600 členov, kar znači, da nove prostore v »Narodni do m«, napredujemo. Tudi v gmotnem ob:iru je naše Imenika vseh členov ustanoviteljev nam društvo lepo napredovalo ter ima danes nad ni možno navesti, ker se dot.čna knj.ga n. }SO 000 K premoženja. ohranila, pač pa naj navedemo prve pDdoorne j Borbe, ki so se vršile v prvih letih, pred ude, ki so bili: dr. Fran Mind Jakob in po ustanovitvi našfga društva, so se več Klemene, *r Anton Hrovat n, t J- Ble \viis. ali manje ponavljale vse do 1. 1888. Zadnjih j dr. S. L )Eer, Antia KI >dič, iilatija Pul ć, 15 —16 let pa vladati v našem društvu naj-y V. Djlenc, M. Ž,vic (inženir), Koejančič, lepš mir in red. t Ha n in t Škabar. V dotičnih zapisnikih V vs^h 25. letih je naše društvo imeno- (I. leto) nahajamo med drugimi tudi g*. : valo ie d\a častna člena ia b cer gg. Gorupa Šmita Dragolina, Šiefana Prelca, Frana Pri- vit. Josipa pl. Slavinskega in pa prof. Alatka možica, Matijo ( advoti (sedanjega poJpred- Mandida. -adnika bratskega »Tržaškega podpornega in Ustanovnikov je naee društvo imelo, bralnega društva«). oz roma jih ša ima devet, ki sj gg. * Srcss- Ženski oddelek (sateri ne obstoji več) je msyer Josip Juraj š\rf, Gorup vitez Jos;p bil ustanovljen dne 25. septembra 1881. leta. pl. Slav;nek;, t Jaa Jurij, Hribar Ivan župaa ! V prvi cdbor so bile izvoljene gospe in go- stolnfga mesta Liubljsne, t Kali*ter I* ran, spice : Katinka D jlinarjeva, Ana Kobatova, P< gnrelec Anton, r Ž tko Fran, t Šabsc Ivan, Virginija Hajnova, Jelena Jeklerjeva, Franja Turk Jo3ip. Ipavčeva, Marija Srarejeva. Nežika Bežekova, Pjdporoih udov je bilo v prejšnjih letih Marija 8;arejeva in Ivanka Suša. mnogo več. Oitali pa eo do danes sledeči Dae 24. sepUmbra 1882. leta ie bila gg. : Alata Mand ć, Živic V. Matija, Mankoč blagoslovljena društvena zastava, kateri je b.la Ivtn, S tiar Jakob, Bogdanovi«? Ante, Per-kumica tedanja prestolonaslednica, Nj. Visokost havc Jakob, Pretner dr. Matej, Mandi<5 dr. cesar č na Štefanija in je naše društvo d jbilo Fran, Martinis dr. Josip, Gregorlu dr. Gustav, najv š e dovoljenje, da se sme imenovati : M cak Ivan, Kalister Anton, Šorii Anton, >Delavsko i odporno dručtvo v Trstu pod Klemene ć Fran in dr. Brnč 6 Fran. pokroviteljstvom Njegov. Vrel. cesarjeviči Rudolfa, c # * Tak} bi bili v kratkih obrisih načrtani Ta slavnoet, ki se je vršila pri sv. Ivana, po9tanek> delovanje in važnost tega našega je bila velikanska. Bivši cesarski namestnik Pretiš in njegova gospa soproga sta nadome štovala visoko kum cj in njenega soproga, pok cesarjevima Rudo it. Btarega, častitljivega in za sloven.ko stvar in za delavski sten prevažnega društvajubilarja. Zičetki so bili skromni in spojeni z velikimi težavam'. Ali železna volja, trudoljubivoat, Prvi mesečni račun, ki smo ga našli v ve6tQOgr> požrtvovainoBt in Hpretnost njega društvenem zapisniku, je oni od meseca julija upraviteljev 0l1 prvih začetkov pa do denes 1 Gvfk T1- -----:. ir\ ___:...oo____ r j r r 18s0. Ta izkazuje 40 goldinarjev 30 no* čičev dohodfcov in 17 goldinarjev 49 novčičev stroškov 1 V prvih let b je drušLvc, iiakor se vidi, so povzdignile društvo na višino, da se moremo ponašati ž njim mi tržaški Slovenci in z nami ves narod naš! Kra;car na krajcar so polagali društveniki v društveno blagajno. le počasi napredovalo in je bilo prava igračica A jz te bi8gajne Fe je sipal blagoslov med nasproti današnjemu prometu, ki presega 7000 naše delavce oziroma njihove udove in sirote, kron mesečnih ! Kadar prih8ja mare5a v družino — a katera Prvi predsedn k našega društva je bil, nesreča je veči n?go bolezen in smrt —, kaker že povedane, prezaslužai I^an Dolinar. tedaj vidi naš dtiavec kakov dobrotnik mu drugi je bil blagopokojni vodite j tržaških je to »Delavsko podporno društvo c. Nad Slovencev Ivan vit. Nabergo;. 01 leta 1882. milijon kron je izplačalo že to do 1837. je preide Joval našemu društvu ne- društvo svojim členom na pod-; pozabni Viktor Dolenc, a cd leta 1887. porah in za druge potrebščine, naprej in do daoe« predseduje za ti društvo Jn vendar ima to delavsko društvo danes velezaslužni prof. Matko Mand 6. premoženje, ki z->aša osemdeset tisoč kron. Ta poslednji e bil prvikrat voljen v odbor Delavci, društveniki! To je vaš denar, to je dne 16. marca in obhaja letos 20-letn. Vaia last, to so vaši žulji, to je rezerva, iz svojega delovanja z i naša društvo. katere vam je zagotovljena pomoč, ako bi Kakor M. Macd c »ako je tudi nJega brat navstali kedaj z* društvo kritičneji č isi ! dr. Frane Mand č od prvega začetka pa do A iz tepa društva niste debivali le ma- danes (z mali mi izjemam ) z iravmk v našem terijalne pomoči, kakoršnjo dajajo tudi slična društvu in je b i v prvih letih tu ii društveni drugorodna društvp. To društvo vam je bilo odbornik. vsikdar tudi vir, iz katerega *te crpili tudi Nevenljiv h zaslug si je pridobil v našem mornlno krepilo. Društvo ima evojo lepo društvu pok. Fran Žitko, ki je od postanka urejeno čitalnico in bogati knjižnico. To je našega društva in do prerane smrti nepre stano sodeloval v istem na različnih častnih mestih. Gosp. Gorup Josip pl. Slavineki je že v prvih let h priskočil našemu društvu na pomoč, podarivši mu 2000 kron, za kar mu je društvo izkazalo hvaležnost s tem, da ga je bilo ognjišče, ob katerem ste se povzdigali duševno, sa ntobraževali ; tu se vam je zbujalo zanimanje za javne stvari ; tu se vam je vnemala ljubezen do svejega rodu, do Rvoje krvi, do svojega jezike. Tega vašega »DJ. podp. društva« je po velikem delu zasluga, da se moremo v Trstu ponašati z maso, ki imenovalo častnim č.enom. Tudi pok. Ivan ima toliko zmiBla za polit ško organizacijo, Sabec, veleposestnik, je društvu podaril razne veče zneske in ;e par let sodeloval v odboru. Vrli Srečko Bnt?lj pa je že v prvem letu poučeval tediDji nedruštveni pevski zbor, kateremu pa je bilo društvo v zavetišče. To je ravno tudi velika zasluga našega >Drlav. podpornega društva«, da je pomagalo staviti temelj zgradbi, kakoršnja je danes naša impozantna pevska organizacija. Pozabiti ne smemo tudi, da je »Delav. podporno društvo« bilo prvo, ki je prirejalo veče gledal ščne predstave in pa vsakoletne sijajne predpustne ple;e ter je s temi prire-ditvam. zbiralo naše izguoljene in razpršene elemente ter tako povsp šavalo rašisocjaloo ki tako lepo dozoreva politiško, da se Čudijo isti naši sovražniki sjati. Pripoenati pa moramo, da je na dosezanju tegi lepega cilja istotako požrtvovalno in vep?šno sodelovalo tudi bratsko »Tržeško podporno in bralno društvo«, ki se tudi ponašu s častnim številom klizo 1000 Členov. S tam pa, da smo tem povodom, ob tem delavskem jubileju, pošebno povdarjali delovanje obth n»ših delavskih podpornih društev, nam ni bilo ni na kraj misli, da ne bi pripoznavali ne zmerne zasluge, ki jih imajo druge naše narodne organizacije za mate rijalai in duševni razvoj tržaškega Slo venstva. Nasprotno. Saj je bilo to naše »Delav. organizacijo. (podp. društvo« vBikdar v bratskih in naipri- Iz-med členov, ki so se neprestano ali srčnejih odnešajih vseh diuziti slovenskih z mal mi presledki trudili v korist našega društev. Kjer in kader je moglo je šlo dru-| društva skoraj 25 et, bi j h morali našteti gim društvom mestnim in okoličanskim na celo vrsto. Ker pa imamo prestor zelo ome- roko in v pomrč. jen, pres mo doiiČaike, naj nam oproste, da ne Tako je bi'o to društvo v zavetišče pel. društvu »EdinoBt«, hranilnici v nje prvih za četkih, »Slov. pevskemu društvu«, društvu »Kolo«. Tu so se vršila najvažneja posvetovanja naših voditeljev iz vsega Primorja, tu bo bili sestanki naših okoličanBkih prvakov. Tu je bila centrala ob vsakih volitvah. Z eno besedo: tu je bil storjen marsikateri sklep, ki je odločilno vplival na lazvoj m šega so cijalnega, političnega ia narodaega življenja. S ponosom gleda toraj nase društvo v minolo Življenje svoje. Zato pa je današnjim društvenikom v dolžnost, da se bodo na sve čanosti v nedeljo hvaležao spominjali vseh onih mož, ki so delovali na to, da more društvo beležiti toli Častno zgodovino svojo. Iglasti pa naj v nedeljo čutom iskrene hvaležnosti pozdravijo njega, k; že dolgo vrsto let vodi to društvo tako skrbno, tako vestno, tako previdno in tako — ne^eb čno : milega našega profesorja Matka M a n -d i č a. ; Naša slovenska društva v Trstu in v okolici so dolžaa hvale našemu društvu-jubi-larju. Uverjeni smo, da bodo v nedelja društveniki teb društevf da bo ve^ ntš narod tekmoval, da bo jubilejna flavnost »Del. podpornega društva« — čim sjajneja in impozantneja. Ti »Dsl. podpoino društvo« pa gled , da bo Tvoja bodočnost vredca Tvoje minolosti ! Rasti, razcvitaj se nadalje, zbiraj ck lo sebe r.ašega poštecega slovenskega delavca v njegov blagor in v slavo in čast imena slovenskega ! Češke in poljske vsporednice na učiteljiščih. Razburkano nemško vodovje se še noče pomiriti. Nemška društva, korporacije in občne nadaljujejo se svojimi jeznimi protesti proti tiet: mrvi pravice, ki jo hoče dati vlada ve iki večini prebivalstva v deželi, a to še le tedaj, ko bo razmere poBtale zares nevzdižae in eo imperativno zahtevale reme-dure. Kako ečuvalno in ob enem lažojivo delujejo nemški agitatorji, da le nemško ljudstvo zavajajo v mnenje, letko da mu žuga malone poguba, o tem priča neki oklic, kjer se govori o »groznem udarcu«, ki da grez »nemški Šleziji, silen udarec«, kateremu posledice da eo nedogledne. Nemške šole da se hočejo izroč.ti Slovanom. To da je sramota, proti kateri treba plameneao protesto-vati itd. itd. Nu, razsrjeni nemški gospodi je lahko pomagano. Će nočejo, da se ustanove slovanske paralelke pod nemškim vodstvom, pa naj privole, da se ustanoviti samostojni učitelj š H za Cehe in Poljake v Šleziji l Tako bo pomagano njim in Cehom in Poljakom — tudi ! Ali tega nočejo Nemci. Vča nj hova gonja nikakor ne gre za tem, da bi si zsgotov li svoje šole, ampak za tem, da Cehi in Poljafci ne dobe šol! Oni vedo dobro, da po onih natnerjanih slovanskih vsportdnicah na izgube niti enega učiteljskega kandidata in nijedne pole, ampak oni nočejo, da bi se zadostilo potrebam Poljakov in Oshov glede sposobnega uč.teljskega naraščaja. V tem grmu tiči zajec. Taki so vedno ti Nemci. Vsako [mrvo pravice, ki jo je dobil kakov drug narol, ne da bi bil b tem ni malo cškodovan kak nemški interes, občutijo kakor kr.vico za svojo narodnost, kakor »gr> zjn udarec« Nemcem. Tako ume-vajo Nemci pravičnost, svobodo in jednakost ! Sužoji in brezpravni morajo biti ljudje okolo nj.b, da se oni čutijo — svobodne in zavarovane. Tako je razpoloženje Nemcev m v svitu tega razpoloženja vidimo še le prav vso gorostasno krivičnost., ki jo involvira načelo, katero je proglasil dr. Koeiber : da vlada ne privoli ničesar nenemškim narodom, ako niso Nemci poprej privolili v to ! Ia ker je jtsio — gonja radi slovanskih vspo-rednic v Šieziji je eklatanten dokaz za to —, da NfeiBCi nikdar ne privole n'ti najprimitiv-nej h pogojev za narodno življenje, je tudi jasno, da Slovani nikdar ne pridejo niti do najelementarnejih pravic, ako bo to odvisno od Nemcev ! In tako nače'.o proglaša vlada, ki vedno prisega, da hoče biti nepristranska, in jednako dobrch tna na t se stran:. Ali merodhvni krogi na Dunaju nsj si zapom nijo : Će Slovani ne pridejo do svojih pravic, tu li država ne pride do miru ! Zato treba v int r^su države zivreči Koerberjevo načelo in postaviti drugo : če ne bo možno z Nemci deliti prav ce, pa jo bomo delili brez njih in preko tjih ! Drobne politične vesti. Nadomestna deželnozbor-ska volitev v Dalmaciji. Na raio-mestai deželuozborski volitv; za me^o S be-nik, je b:l v torek namesto umrleg« Sapuka, izvoljen deželnim poslancem sodni tijnik dr. Anton Dulibic (hrvatske stranke prava) b 604 glasovi. Novi generalni guverner za finsko knez Obolenski pride danes v Hehiagefors, glavno mesto Finske, da prevzame svojo službo. Kmalo po svejtm prihodu v Helsingrfjrs fcode knez Obolenski potoval po Finek , da osebno preuči razpoloženje m želje prebivalstva. Papež in francozki o f j e. Papež je obvest.l francozke škofe, da jih odvezuje od dolžnosti hoditi v Rim »ad lirnina«, da jim ni v tem slučaju ni treba pro=iti vladnega dovoljenja. Vatikan io kvirinal. Papežev državni tajnik kardinal Merrv del Val je izlal .tilijanskem škofom ukaz, naj ne do-vole ni&ake cerkvene svečanosti, za slučaj, da se italijanski kraljevi dvojici rodi prestolonaslednik, ako sa istemu podeli na?lov »prinv; rimski«. Francija in Maroko. Iz Orano v Algiru poročajo, da je dne 8. t. m. 500 Marokancev napadi) pri Buefdiiri v južu*m Oranu malo francozko vojaško čet". Maro-kanci so bili odb-ti ter so imeli 45 niitvib. Oddelek 200 francozkih vojakov je šei nt pomoč. Sestanek italijanskih socijalist o v iz Avstrije in Iialije se to vršil v Tesinu v Švici. Na tem sestanku bodo socijalisti razpravljali o stališču, ki naj ga z*v-zamejo nasproti italijanski irredenti. I.alijaa-ski lioti proglašajo zato italijanske socijaliste za izdajalce. Angleži v Tibetu. Iz Lhassa poroča »Rtuterjev biro«, da se tam polož j boljša; Angleži so predložili Tibetaocem u.-črt pogodbe. Daiai Lama optzuje razv orožniki skrbeli za red, so pa redarji oč tno držali z napadalci Nemčurji, Brežiški mestni očetje so namreč za to priliko poklicali na pomoč celjsko policijo. Vzlic tej provokaciji Jod strani brežiških Nemčurjev se je svečanost otvoritve »Narodnega doma« v Brežicah završila veličastno na občo zadovoljnoBt hrvatskih in slovenskih gostov in brežiški Slovenci znmorejo biti nanjo ponosni. Celjski policaji ▼ Brežicah. Na slav- naših pokrajinah po volji vladnega sistema ! noBti otvoritve * Narodnega doma« v Brežicah In nekaj skrajno krivičnega. Od cestarjev, j je skrbelo tamošnje »redarstvo« za — nered, uradnih slug in sličnih tacih podrejenih dr- Igralo je ulogo nekakega pokrivatelja napa-žavnih uslužbencev se zahteva poznanje treh j dom na desle goste. Da bo pa stvar bolj go-jezikov ; mej tem pa pošiljajo v Trst urad- tova in da bo »redarstveni« aparat eigurneje nike, ki ne zaajo druz?ga nego nemško. Torej funkcijoniral, eo si izposodili pomoč iz Celja, siromašni sluga mora znati več jezikov, ako hoče dobiti kcš?ek grenkega kruha, dobro kjer so »redarji« posebne izvežbani v takih poslih. In res so se celjski »redarji« posebno plačenemu višemu uradniku pa zadošča po- odlikovali v Brežicah. Nu, so pa tudi med- znanie enega jezike. potoma dobili — zasluženo plačilo. Vrhu tega Ali ni to narobe svet ? Ni-li to ne le da eo že v Brežicah dobili zasluženo mora- krivica, ampak tudi najveČi nezmisei ?! lično in firično lekcijo — so jih tud: na po- Sao pač v Avstriji, ki ioaa svoj staro- staji v Rijhenburgu prav primerno vsprejeli. slavni — zistem ! Navzoče občinstvo jim je s »pereat«- in »ab-Slovcnski gostje v Zagrebu. S hrvat- j zugcklici povedalo, kako misli o njih. Lek- skimi izletniki šla sta iz Brežic v Zagreb C1ia je zadela v živo, to se jim je videlo na tudi »CsljfckD pevsko društvo« in pevsko obrazih, ,1'oda maščevali so se na me- društvo »Edinost« iz Žalca. V ponedeljek so «tu: kazaii občinstvu svoje — dolge si ti gostje o»!eiaii Zagreb in njega zname- cosove. nitost. Na večer so pa slovenski pevci in Iz Devina. Poročali srao, da se bo ve- pevke priredili na vrtu hotela pri »Janjetu« iika veselica, ki jo priredi društvo »Ladija« koneert na korist družba sv. Cirila in Mite- v Devinu, višila dne 11. septembra. Na naš dija. Vrt je bil napolnjen občinstva. Krasno pa*iv odzvala so se že nekatera narodna dru- petje je občinstvo navdušilo. V imenu So- štva z naznanilom, da se udeleže veselice kola je pozdravil slovenske goste podstsrjsta korporativno. Omeniti moramo, da je dru- Sokolov g. Hanuš. Po dovršenem koncertu štveni odbor podaljšal rok za zglašanje do in zabavi je na stotine ljudj v sprevodu -3. avgusta. Podpisani odbor se nadeja, da spremljalo štajerske pevce na južni kolo- ee odzovejo se druga društva našemu vabilu dvor. Slavnost otvoritve »Narodnega doma« t Brežicah. (Zvršetek.) Program bo raznovrsten. Društvo vprizori igro v dveh dejanjih »Trije tičii«. Ista je popolnoma nova igra ter se bo v tej obliki _, . . , , , . igrala prvikrat. In kdo ne po/,na pisatelja Med sviranjem slovenske narodne himne J9 T & , r . ... A / „ c .. igre s G. Jaka otoka v Trstu ie bil tako »>aprei zastava Oiave«, s> stopila razna ... . ... . , . . , - i . i • prijazen in nam svojo igro prepustil v pred- društva hrvatska in slovenska na slavnostni 1 J J ° r r r stavo. proBtor »Narodnega doma«, Hipoma je bil do zadnjega kotička zaleden ves vrt, ki je bil ukusno okrašen, kar je najbolj zadovoljivo uphvalo na vsakogar, je bilo to, da so bile povsod na el&vncstntm prostoru edino ie slovenske in tudi hrvatske zastave. Tako je prav! Slovenic se zavedaj, da je ;e v krepki Nadejarro se posebno o3 tržaških okoli-čanskih društev, d* pri h te omenjenega dne na našo veeelfco. Saj ista prihitevajo ob vsaki priliki na poaocč bodi si kamorkoli. Torej na veselo snidenje 11. eept. ! Odhor »Ladije«. Darovi. Na upravo rašega lista je poslal narodni samozavesti njegova reš tev in da * Ivun sen. iz Srpen ce K 5, koji mu hlapčevanje na zgorajni še nikoli donedo zoeaek 88 Je Dabral kot preostanek cehe v noben h korist-. Skušnja to uči! CUkar se družbf krokarjev za možko podružn eo sv. zavedamo žaljenja, smo bili pmižni sluge C,rils in Melodija v Trstu v proslavo, ker avstrijske misli, a kako se nam plfcčauje to ? ! trdnjava Port Artur n: padla do 31. ju-Zatirajo nas kratijo ram cajprimitivnejše ^ Ja T- '* pravice ! Kjer koli se vgnezdi me.i Slovenci Ubojstvo pri Zidanem mosta. Blizu le peščica Nemcev in nemškutarjev, pomaga železniškega tira polfg Zdanega mosta bo za-jim vlada do veljave in moči. Č^ bi jih vlada pazili potniki telo polmrtvega človeka. Istega ne podpirala, bi Ž9 zdavna izginile te nem- dne je došla sodna komisij«. Sodi se, da bo ške postojanke s slovenskega ozemlja in med razbojniki napadli onega kmeta, ko se je njimi bi ne bila tudi najzadnja nemčurska vračal r semnja v Sevnici ter ga pobili b bs-trdnjava v Brežicah. Zato pioč s Llapčev- kiro. Misleči, da je mrtev, eo ga zavlekli na stvom nasproti takšnemu vladnemu sistemu železniški tir, da bi se mislilo, da ga je po-pri slovenskih prireditvah pla- vo«il vlak. Ali p ^zneje se je nesrečnežu po-polej trobojna zastava slove n- * mila zavest. In videči, da leži na železniški a k n kakor znak in spričevalo tračnici, je mogel zbrati še toliko moči, da slovenske samozavesti in p o- Be je odvlekel z nas pl, kjer je obnemogel i a nosa. slovenskega mišljenja in pal zcptt v nezavest. čutstvovanja! Kakoršnja setev, taka žetev. »Sud Na vrtu se je kmalo razvilo veselo živ- steierieche Presse« omenja, kako se sedaj enje ob zvokih »Naprej«, »Liepa naša do- agitira po nemških listih, da bi se nemško movina«, »Zrinjssi Frankopanko« itd. ljudstvo vzdržalo vsake izjave lojalnosti po- Koncert je ctvorilo »Celjsko pevsko vodom ceagrjevtga rojstnega dne. Maribor društvo«, ki je ubrano n umetniško zapelo ski list povdarja, da se to dogaja med istimi tri mešine zbore. Na to bo ee vrstila društva Nemci, med katerimi se ravno državni urad-drugj ra drugam — slovenska in hrvatska niki čut jo bolj strankarje, neg) državne — in ko so vsa društva zsp=la veleča-tao uradnike. :.mno »Slovenec in Hrvat«, je prikipeio nav- Ta konstatacija v omenjenem listu se dušenje do vrhunca. čuje kakor obtožba nasproti državnim urad- Ntstopili 6o potem S.k li — Slovenci nikom, češ, da ravno oni sodelujejo v to, da n Hrvfctje — :n pričela se e javna telo- med ntmsk m ljudstvom zavladuje politika .'adba. protid nas.ične smeri. Po ievršeni telovadbi je stopil na oder Olkritosrčno bodi povedano: po našem r. Strajšek ter v ogpjevitfm govoru pozdra- mcenju naj se ne krivi ni Nemcev ni nem-i pevska in sokolska društva ter na kon^u ških uradnikov, ker taki, kakoršnji bo, bo le >zval vse, da naj zajojo »Lepo ntš) do- produkt razmer, kakoršnje so hoteli imeti z aiovino«. Dunaja doli. Ves državni aparat mora delo- Ob 9. in pol uri zvečer so se poslovili vati za german zacijo ! More pa koga izne Hrvatje in cdMi navdušeno pozdravljeni na naditi, ee »e v takem vzdi.hu razvija — dodvor. S Hrvati se je odpeljalo v Zsgreb pangermanstvo ? ! To je naraven, logičen adi »Celjsko pevsko društvo« in pevsko razvoj. Kakoršnja je setev, taka mora biti ruštvo »Eiinoa* iz Žalca. žftev. One, ki so hoteli biti lojalni, so vladni Toda brežiški Nm$nrji eo mc.-ali tudi zistemi z Dunaja doli odbijali z železno do-tvodom te veleča^tne slavnosti, ki jim ni slednoatjo in — srditostjo; oni pa, katere so 11 nci u pokazati svo e pac germansko div- negovali in ljubkovali, jim ti di nočejo biti -v j. Ko so j»ed zabavo v narodnem domu lojalni ! Kar so fejali, naj le žanjejo in konti1 gi izletn ki «li v mesto, da ga razgledajo, aumirajo kzkor vedo in znajo! Velika nevihta je bila v torek v Kranjski gori na Gorenjskem. Treščilo je v neko novo hišo. Strela je ubila tudi nekega 13 letnega pastirja. Letošnji vojaški novinci se pokličejo pri vseh četah v vojaško službo dne 10. okt. 1904; enoletni dobrovoljci in novinci za mornarico pa 3. oktobra 1904. Prijava glede selitve. Povodom pred stoječega eelilnega roka opozarja policijsko ravnateljstvo vse hišne posestnike in upravitelje, da prijavijo do 15. septembra na pred-' pisanih tiskovinah vse v njihovih hišah biva-' ječ3 osebe na mestnem magistratu in na policijskem ravnateljstvu. Oiroke med 6. in 14. letom, rojene izven Trsta, je treba posebej j prijaviti ter pristaviti čas in kraj njihovega rojstva. 10 metrov globoko z zidu ob ulici Ko-magna ie padel 64 letni delavec Anton Zi-berna. Šal je bil tja zvečer se hladit, a je v tem zaspal. Obležal je v ulici Fabio Severo v nezavest'. Nesrečni mož je dobil huda vnanja in notranja poškodovanja. Pribitevši zdravnik z zdravniške postaje je dal poško dovanca prepeljati v bolnišnico. Stanje njegovo je nevarno. Ponesrečenec je oče petero otrok. £adi zadnjih demonstracij v mesecu juliju so bili vsi aretovanci kaznovani policijskim potom na podlagi znanega patenta cd leta 1854. Obsojenci so se pritožili na na-I mestništvo. Sedaj pa javlja »Piccolo«, da eo bili dotičniki pozvani na policijo, kjer so j h ' obvestili, da je namestnistvo zavrnilo njihovo pritožbo. Vsi bo morali nastopiti kazsn pred-sinečnjim. Gospodarsko. 3Ill*ko se podraži. Mlekarji iz Gorenje Avstrijske, Moravske, Šiezije in Ogrske s> na nekem shodu sklenili, da podraže mleko ' od 15. septembra 1904 do 15. maja 1905 za 4 Btotinke. Treme iu stanje poljskih pridelkov. Z Dunaja poročajo, da ni bilo v zadnjih dneh nikjer po avstro-rgr^ki moaaih'ji izdatnega dežja, izvzemši nekoliko neviht z malini pl>-hami. Radi tega bo pridelek koruze povsod, izlasti p* na Ogrskem s'ab ter bo iznašal komaj o5 odstotkov navadne letine. Vsled tega rastejo koruzi cene. Enako t-labo se glase vesti o stanju repe na Ćeške^ in Moravskem. Po jede!ci računajo na 25 do 30 odstotkov navadna letine. Visoko Btoje tudi ce ce ra aovrBtni krmi. Mnogo se povprašuje po koruz . Radi pomanjkanja vode je bilo gašenja nemožno. Mnogo gasilcev in drugih ljudij se je opeklo. V vasi Bodzas-Ujlaku je zgorelo 60 hiš s postranskimi poslopji, luteranska cerkev in občinska hiša. Devet oseb, med temi nekoliko otrok, je našlo smrt v plamenu. Na Nižje Avstrijskem, v Hiuter-Tullner-bachu, je v nedeljo zgorelo 160.000 stir sež-njev gozda. O velikih požarih provzročenih v večini vsled vročine in buŠ9 pribajajo poročila tudi iz vseh krajev Nemčije. Trgovina. Borzna poročila dne 18. avgusta. Tržaška borza. Napoleoni K 19.0-2—19.05, angležke lire K — do —.—, London kratek termis K 239.H0 240.— Francija K 91.90—95.10, Italija K 94 90 — 95.05 j italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K | 117.15—117.35, nemški bankovci K--—.— avstrijska ednotna renta K 99.30 — 99.60, ogrska kronska renta iv 97.— 97.30, italijanska renta K 1021/4 1023/4 kreditne akcije K 642.-- 644.— j državne železnice K 633.-- 635.—, Lombarrti K 86,— 83—, Lloydove akcije K 685.--693.—. Srečke: Tisa K 324.-326—, Kredit K 460 — do 472.—, Bodenkredit 1880 K 300,— 308.—. Br>-denkredit 1889 K 292.— 303.—, Turške K 127.50 do 129.50 Srbske —.— do —.—. Dunajska oorza ob 2. ur! popol:. včeraj danes Državni dolg v papirju lU0.2o „ v srebru 100.2O —.— Avstrijska renta v zlatu 119.30-- „ n v kronah 4°/a 99.30 — Avst. investicijska renta 31/,0/. 90.90 -- Ogrska renta v zlatu 4°/0 119.— —.— „ v kronah 497.15 — „ renta 3'/, *8.80 —.— Akcije nacijonalne banke 1605— —.— Kreditne akcije • 642.— —.— London, 10 Lstr. 239 57'/, — — 100 državnih mark li7.07'/s —.— 20 mark 23.43 —.— 20 frankov 19 03 —•— 10 ital. lir 95.10 —.— Cesarski cekini 11.32 —• — Parižka In londonska borza. F a r i z. (Sklep.) — francozka rent® 98.10 50/o italijanska renta —.—, Spanaki exterieoi 86./0 akcije otomanske banke 568.—. (Dalje 4. stran;.) M. G AL -J« Trst, Corso 4 Loterijske številke izžrebane dne 17. t. m : Inomost 42 33 24 26 81 Razne vesti. Zopet veliki požari. O J vseh strani pri. hajajo zopet vesti o uiini vročini, suši in — o vtlikih pežanh. Iz Temešvara na Ogrskem poroSajr, da je pred par dnevi v mestu Delta pogorelo nad 70 hsš. t V trenerski županiji je 'povsem pogorela vas Kisucs- CJjhelv. 300 hiš je popolnoma vpepeljenib, zgorelo je tudi G oseb. Beda je velika med pogortlci, ker ni b i skoraj nihče zavarovan. V mestu Gyoapyfnu je izbruhnil v sredo velik oeen:, ki je vpepelil 500 hiš s p stran* tkimi puslop:;, ,mtd lemi je tudi frančiškanska c;rkev. LASTNA SPECIJALNA DELAVNICA za zdravilne pasove, trebušue preveze, elastične iiogovice iu modrci, ortopedičai aparati, aparati za vzravnavanje života, pasovi za popek, sospenzorji. ===== Naročbe se izvrše po meri. ===== PREDMETI ZA BOLNIKE. Naj veča solidnost. TOVARNA POHIŠTVA Rafael Italia Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetarij -■== TRST =zz=- ulica Malcanton št v. i. po zelo nizkili cenah. T^oaina poMdtva Aleksander Levi Mlnzi = ulica Tesa št. 52. A.-- (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurens*. Sprejemajo se vsakovrstna dela tu< i po posebnih načrtih. Haatrov&n oenik brespladno ia Serravallo-vo železnato kina vino za bolehne otroke in rekonvalescente. I Provzroča voljo do jedi, utrjuje želodec in ojačoje organizem. ^EB Priporočeno od najsloveeih zdravnikov v vseh slučajih, kadar je treba se po bolezni ojačiti. Odlikovano s 16 kolajnami na raznih raz lavah in z nad 3000 zdravniškimi spričevali. I. SERRAVALLO = trst. = Pariš. (Sk.ep.) Avstrijske državne Železnice — — Lorobardi 92.50 unificirana turška renta —.— *»r»iice ca London 252 5?, avetriiR*« zlata ren^ «'}.f.O opaka zlata renta 100 70, LSnderbsr* —.— turške srećke 122.M), panika banka 11.77, julijanske noTidijonalne akcije--, akcije K o Tinto 13 50 Mirna London. (Sklep) Konsolidiran dolg 88 Lombardi 31 , »rebro 263 ,, Spaaska renta l<57„ it* lijanska rents 1023',, tržni diskont, 234 menjice nt Dunaju —.— dohodki banke !)5.000 izplačila bsck. —.—. Mirna. Tržna poročila 18. avgusta. Budimpešta Pšenica za oktober 10.76 do 10.77 ; : a april 10.38 do 10..-»9 Rž za oktober 8 31 ck 8 32; f a* april 8.5« do 8.59 0*ea za okt. K 7.36 do 7.37; z»4 ipril 7.61 do 7.6*2 Koruza zt avguat-7.50 do 7x5, za sept. 7.58 do 7.5». Plenica: ponudbe srednje; povprrfevan e omejeno, trdno. Prodaia 40.000 meterakih stot, za 5 r'o Vjt stotink povišanja. Oves in koruza za 5 sto-itnk višje. — Vreme : lepo. Ha vre. (Sklep.) Kava Santo« good rage za tek. mesec po 50 kg 44.25 frk, za dee Himbar g. (Sklep pop.) Kava Santo« goo ► « -Hge za september 35*/4, za de<. 3Sl/t, za marec y. ■ tJ za maj 373 4 mirno. — Kava Kio navaCLt • •4 J 34—35, navadna reelna 3b -38, navadni, dooo Zj—41. Hamburg. (Sklep ) Sladkor zt avgust 20.80, ra sept. 20 90. za oktober 21.35. zv dec. 21.30, z* rearec. 2150. za maj 2170. Mlačno. — Vreme: dež Sladkor tuzemski. Centrih u?alpile, promptoi K 66.50 do 68.00, za september K —.-- do — — marec-avg. 66.50 do 6«.—. Concaasć i» Melifpilf promptno K 68.30 do 69.30, za Bept. K —.— d< —.—, marec-avg. 66-30 do 69.30. London. Hadkor iz repe surov 10l/j St Java 11— t h. Stalno. New-York. (Otvorjenje,) Kava Rio za bodo Čt dobave, vzdržano, 10 in 5 st. zvišanja. Pariz. Rž za tekoči mesec 15—, rž ti sept. 15.15. za septembei-d*cember 16.15, zt nov. tebruvtr 16.65 (trdno.) — Pšenica za tekoči mi-sec 23.— za sept. 23.15, za eeptember-dccem ber 23-45. s*a november-febr. 23.90. (trdno). Moka za tekoči mesec 30.35 za. sept. 30 90, za sept.-dec ember 31.15, za november ftbruver 31.76 (trdno) Repično olje za tekoči mesec -»8.25, za septem. 48.25, »ept. - december 48^0 z i januvar- april 49.&0 I n.i'i c špirit za tekoči mesec 4 i.25, za aept. 42.— jjt. -december 3^25 za januvar- april 37.50 in.. , Sladkor Burov 88u uao uov 26---- — (IU.IUO, bfci za tekoči mesec 287 „ za sept. 2y\H, i a okti -jan 30%, z® januvar-april 31% (mirno) ra-tnirsr oi — 62 Vreme: oblačno. hm" Zaloga H s 8 K s X M. Svoji k svojim ! Stoppar v Trstu ulica vS. flinmnm t fClorso) ulica S. Giacomo 7 (Corso) priporoča svojo novo preurejeno pekarno in sladčičarno Vsakovrstno sladčice ter 3 krat na dan svež kruh raznih vrst. Tu- in inozemska vina v buteljkah. Vse naročbe franko na dom. Pijače v ledu. Zaloga obuvala in čevljarski mojster Josip Btantič zalagatelj e. kr. redarstvene strsiže, e. kr. glavnega carinskega urada in skladišč, e. kr. pri v. llo>d. o rož, e. kr. finančne straže v Trstu, Kopru in Pnlju. TRST. - Ulica Rosario štv. 2. - TRST priporoča, svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke. Prodaja najboljše Srp^iM voščilo (biks) = j 1 Cene nizke ? ft Postrežba točna. Anton Skerl mehanik Piazza de le Legna 10. (hiša Caccia). Gramofoni, fonografi, plošče in cilindri za godbo v velikem izboru. Internacijonalna godba in petje Vse po cenah, da se ni bati konkurence. Specijeiiteta: Priprave za točenje piva. NB. V olajšanje nakupovanja se proda-vaio -1 predmeti tudi na raeaefln« obroke. Podpirajte Družbo Cirila in jftetofai eieeeeeee® PJJiOBltODNA PLOVIDBA Od dane* naprej pa du 15. ae[)iembra r. 1. se 'zv vd po*"«t-cr« umetuil a g. Giotto Bianchini Vittorio v mojem cohrn poznanem Jotografičnsm atdjerju ulica (ras p aro S tam pa 7. (zadej stare cerkve sv. Antona) aazven navadu h f »tugr*ficuili izdelkov tudi oni na tem« n ali isvetel pore« au (f.)tosmalto) v barvah, kakor tudi n?j modtruejae slike. CENIK: 6 slik „Secesija"........K 1.60 6 „ „Vizit".........„ 2.40 6 ., ..Marjeta"........„ 3.S0 C „ „Kabinet46........„ 5.80 Fotosmalto: 1 slika na kotlino.......K l.tJO 1 ,, ,, srebro.......,, 3.20 1 „ „ 'i lato (G karat.) . . . . „ 5.20 Spoštovanjem Karlo Fittoni. u Serafin Topie in dr. Svoji k svojim ! Se priporoča GOSTILNA „SECCESSION izVozno-marčne (Ejcport-Marzen) in vležane (Lager) sodčekih in v boteljkah, kakor tudi ■ i I iz tovarne Bratov Reininghaus Steinfeld pri Gradcu. Zaloga jfiattonijeve giesshubler vedno sveže kisle vode po zmernih cenah pri ANTONU DEJAK junior TRST Via degli Artisti štev. 10 S 15. junijem 1905 se je uvedla s parobrodom - VILA ulica Rossetti st. T O C I: istrsko in dalmatinsko vino . štajersko belo....... Plzeneko pivo ti. . po 40 . > 44 . > 24 brza proga TRST—KOTOR tikajoča Lošioj mali, Zadar, opljet, Vis, Korčul in Gruž Odlazi iz Trsta vsako sredo ob 8. uri zvečer l Odlazi iz Kotora v-ako soboto ob T. uri zjutraj Dolazi v Kotor vsaki petek ob 5. uri zvečer | Dolazi v Trst vsak pouedeljek ob 7. uri zjutraj. S 24. junijem 1904 se pa uvede tedenska proga TRST—METKOVIĆ tikajoča Izolo, Piran, Rovinj. I.oSioj mali, Zadar, Biograd, Trogir, Kaštel, Spljet, Vis, Makarska in Trpanj, Odlaz iz Trsta vsaki petek oV> 8. uri zjutraj ' Odlaz iz Metkovića vsak ponedeljek ob 10. uri zj. Dolaz v Metković vsako nedeljo ob 4. uri pop. j Dola? v Trst vHako sredo ob 9. un zjutraj. Ostane tudi za naprej nespremenjena brza postna proga TRST—K0RCUL, tikajoča Pulj, Lošinj mali, Zadar, iSpljet, Bol, Jelšo, Carigrad, Hvar, Vi-, Koiniž, Veloluko in Laatvo. Odlaz iz Trsta vsako nedeljo ob 7. uri zjutraj. | Dolaz v Trst vsak petek ob 7. uri zjutraj. Za zgoraj imenovane proge se sprejemajo potniki I., If. in III. razreda s 50°/o popustom tarifne cene in sicer : iz Trsta v Kotor | iz Trsta v Losinj mali j . razr. K 19.50, II. razr. K 13.60, III. razr. K 7.90 | L razr. K 4.20, II. razr. K 3.—, III. ra^r. K 1.60 1 Postelja za vsako noč K 1.—. Obed na parobrodu K 2.40, večerja K 2 — brez pijače. Pristanišče parobrodov v Trstu na pomolu Giuseppina. Gospodom uradnikom, trgovskim potnikom, dijakom itd. se dovoli, še po-ebni popust. Za pre S zni listek tja in nazaj (veljaven 1 mesec) 20o/0 popusta. Potniki naj se obrnejo na Agencijo v ulici Vincenzo Bellini 1 (Palača Carciotti) Tel. 1521 • Krasen vrt. Vedno pripravljene dobre gorke in mrzle jedi. Odprto do 1. r/re po noći. V kratkem se otvori prodajal-nica z manifakturnim blagom Severij Lockmer 11a trgu sv. Jakoba (pred cerkvijo) z velikim izborom drobnarij, pla-tenine, kotenine, fuštanja, srajc, zapestnic, kravat, kakor tudi bombaža, volne in predmetov za ženska ročna dela. ■ v v Iscem Bi lid 10 meb'ovm • pobo in hr*no pri boljši obit 1 1 v hI žini p nepa trg-» »ti ya južn-g* koolve p<»d ulovom >A. B. pen-siou TRST« restante ga.-oa pošt*. prodajalnica izgotovljenih oblek ==== lila m !li Trieste" ^ tvrdke EDVARD KALASCH R« Via Torreme št. 40 nasproti sledališču „GOLDONI" s krojaČnico, kjer se izvršujejo obleke po meri in najugodnejš h cenah. V prodajalnici ima tudi zalogo perila z« delavski stan po izvenredno uukih cenah Izbor boljših in navadnih snovij. VELIKI IZBOR "mm izgotovljenih hlač za delavce kak >r tudi blaga za hlaCe, ki ee napravijo po meri. Avtorizorana krojačniea. KONSTANTIN RUBINIK Prodajalnica mrežic, Ulica Stadion 3. Sprejema prekladanje 111 ti^eenje svetilk na plin ob času selitve Neprekosljive plinove uirežiee. — Vsakovrstni pripadki za razsvetljavo. Naročbe za popolno čiščenje stanovanj. Zldtsr DRAGOTIN VEKJET (C. Vecchiet). TRST. — Corso štv. 47- — TRST. Priporoča svojo prodaj&Inico xlatanine, srebrnine in sepnih ur. — Sprejema naročbe, poprave srebrnih in zlatih predmetov ter poprave žepnih ur. Kupuje staro zlato in srebro. Cene zmerne. URAR ** F. PERTOT v Trstu, ul. Poste nuove št, 3. prirorooa veliki izb<»» ur: Ometra, Selialf-hause Longines, Tavaiines itti., kakor tudi zlate, srebrne tu kovinske ure za frospe. — Izbor ur za birmo. Sprejema popravljanja po jakonizkih cenah. IVAN JANČAR tehnični koncesijonlrani zobozdravnik v Trstu, ul. Torrente II. n. Delavnica za umetno zobovje. Izvršuje popolno zobovje i ž kauruka ali zlata po francozkem sestavu. Poprave v 2 urah. Cene zmerne. Sprejema od 8 — 6. pop. oooooooooooooooo Svoji k svojim „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Podružnica v Celovcu. Kupuje in prodaja < rale rent, ustavnih pisem, prijorite; loa-'uuaiiah obligacij, srečk, dttlnic, valat, novcev is ciovu. m« izdaja k vsakemu trsbanju. Zamenjava In eskomptnje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale - kupone. - ■■ ------ Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurznl ------— izgubi —------- ----------- »•r.Kuiuio in dlvtnkuluje vojadke ženitnmske kavcije. — uit***« stsaie, "Ol ifr Barmn tuurodilm. OBUVALA. — Dobro jutro ! Kam pa kani ? — Grem kupit par čevljev! — Svetujem Vam, di greste v ulico Riborgo št. 25. po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za možke, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vskovrstno obuvalo na debelo in drobno. Lastnik: Peter Pehar. OOOOOOOOOGOOOOOO LJUBLJANI Podružnica v Spljetu Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim j obresttm. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do t — _ .--dne vzdiga. --} Promet s deki in nakaznicami.