128. števiika.
Trst, v torek dne 9. junija 1903.
Tečaj XXVIII
glasilo političnega društva „€3inost" za primorsko.
V edinosti je moč t
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naroČilo a primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domaći oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uprav-niStvo v ulici Molin piccolo št. 3. H. nadstr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
Uredništvo in tlakama : ulica Carintia štev. 12.
Otvoritev,Narodnega doma6 pri sv. Ivanu
dne 7. junija 1. 1903.
Bil je to diven dan — diven vzlic grdemu vremenu. Grdo vreme je pač moglo krat ti vnanji blesk iu sijaj slavao*ti, ali vzkratiti notranjo pomembnost tega slavja- — ni »oglo I ii.l je to divea praznik: prazni* rodoljulnfga jadoščenja na dovršenem delu io prazni K krepkega v s po i <ujanja ia klica oja ta — daljnje delo. 15 lo je to kronaoj*-dosedanjega dela, in ol> enem inavguracija nove dobe se vitrajneje^a, ie svežejega in izdatnejega delovanja.
Predjoludoe že je postajalo živo pri hv. Ivanu. Xa vrtu starega doma je svirala domača, izvrstna, a z\ ta dan nekoliko pomnožena godba. Med občinstvom na vrtu je vladalo praznično razpoloženje. Sleherai akord goit>e na odi u je nahajal stoterega odmeva v sreia poslušalcev. Sosebno pa je sleherni akor.i, ki je spomin:al občinstvo na d.jgodke v satrapiji Khuen Hedervarv — razvnemal čutstvovanje.
Tako je bilo že predpoludne. Kako bo še Ie popoludne ! — smo si mislil', ko smo gledali z vrta tja na ono stran ceste, kjer stoji ponceno poslopje s prostranimi vrtnimi prostori — novi narodni dom naš h Sveto-ivanogv. Na pj&lopju in po vseh vrtnih prostorih je ponosno plapjlalo neštevilo zastav — izključno slovenskih trobojnie in vse je bilo prirejeno za čarobno razsvetljavo na večer. I a kuko je mrgolelo vse j redpoludne po teh prostorih! N«število rok svetoivanak^h rodoljubov ^e je gibalo, da spopolne, kar je bilo še spopoln ti ; a drugi so si ogledovali vse te priprave v radostnem razburjenju in pričakovanju. Kilo je vam to neprestano pri-ha aaje in odhajanje.
Proti eni uri popoludne je došla — v sprernsivu mnogih drugih rodoljubov iz mesta in okolice — šestorica slovenskih zastopnikov v dt/eiuem zboru ia mestnem svetu tržaškem.
V veliki dvorani novega doma je bilo pr.rejcno za banket! Divea je bil pogled na to tdičeno dvorano. Bila je vsa v zelenju in cvetju. Po vseh kotih bo bile z najlepšim ukusom prirejene skupine r°Ieaja in rastlin. Izla=ti pa je veliki oder nudil prizor skrbno gojenega — parka. Po stenah okolo in ok<»lo vse dvorane so bile razobešens slike, predstavljajoče važne momente iz živlienja, sijaja in nesreče naroda jugoslovanskega. A načelu dvorane tam gori v sredini stene nad odrom je gledal dob na nas milim o5esom genij Jugoslovanov, naš Josip Juraj fStrossmaver.
In ob straneh sliai Strcssmaverjevi eti viseli dve drugi »lik:, ki vzbujati Idi in ponos v sicu Hrvatov. Na desti je visela slika predstavljajoča zadnje trenotke Zrioj-skega in Fiankopana v ječi v Dunajskem Novem m^stu ; na levi pa slika, predstav-Jjajočaa bana Je ač <;a preti hrvatskim saborom, ko je b;l pioglašen banom proti volji <!un*jske vlade.
Bili smo pač zbrani v imenu misli in ciljev, ki imajo svoje poosobljenje v njem, vebkes biskupu !
Velika miza je bila prirejena v obliki podkovi. Na 6«lu < mizja bo poseli naš: voditelji a notri v »redi med njimi, na častnem mestu, bivša mnogoletna poslanca i van Marija V a-t o v e c in Fran D o 1 1 e n r.
Včeraj smo rekli : da je bil banket pravi »dogodek«. Pri tej trditvi ostajamo. Nismo pooblaščeni v to izjav o, ali aodbanaša je taka, da so bila izvajanja na tem banketu iz poklicanih ust — iz ust mož, katerim je narod nedavno na sijajen način izrazil svoj e zaupanje in jim poveril dm a n d a t : da eobila ta izvajanja pregrama-
tične pomembnosti za bodoče postopanje tržaških Slovencev.
In ta tem more biti ponosen naš sv. Ivan. Oj je pač pred »jak naše okolice. Pri sv. Ivanu je Oila zil>el mšrga preporoda na tržaškem oznnhu.
Pri sv. Ivar.u so se poktadali temelji naše <-edanje organizacije, pri sv. Ivanu je porodilo nase polit čao društvo, tam je bilo ustanovljeno naše glasilo — in pri sv. Ivanu se je v nedeljo črtala direktiva za bodoče naše del >, se je — ako smemo tako reči — trenirala črta našemu bodočemu nastopanju. Na banketu so dobili zdravega pouka vsi oni, ki so govorili in se tu tudi radovali na »revoluciji« pri sv. Ivanu ! Ne, pri sv. Ivanu je ni in je ne bo »revolucije« proti naši na rudui organizaciji. Možje, ki prvačijo v tem okra u, so pač izrazite individu *alnosti, ki si lijo naprej — naprej ! Ali so to Ludi ljudje, ki se znajo pokoriti diec plini, ker so prisrčno udani istej narodni misli, ki nas spaja vseh. To so pokarale zadaje volitve in to je pr šlo do krepkega izraza tudi na banketu minole nedelje. Kar jih je bilo zbraLih, bili so rodbina bratov, a oduševljenje, s katerim so pozdravljali programat čae izjave naših voditeljev, je izražalo prisego zvestobe sedanjemu vodstvu.
Pojavi na banketu so bili harmonična manifestacija (ki ni bila motjena ni po najmanjem nesoglasju) naše skupnosti — skup nesti naših ciljev, skupne naše misli.
(Zvršetek pride.)
Dogodki na hrvatskem.
Protestni shod v Nabrežini. (Izv. poročilo.) Protestni shod radi dogodkov na Hrvatskem, ki se je vršil v nedeljo 7. t. m. v društveni dvorani socijalno-demokratične 6tranke v Nabrežini, bil je vkljub sila neugodnemu vremenu jako dobro obiskan. Udeleženci, po ogromni večini nabrežinski kamtn^seki, po nam ffe s/rjim mirnim vedenjem, z uzornim redom in zanimanjem za predmet, o katerem se je razpravljalo, uprav impcnirali. Izmed govornikov je g. Kopač v daljšem, zrazitem govoru žigosal postopanje hrvatske vlade in njenih organov. Govornik je navajal posamične konkretne bIh-čaje v dokaz, da hočejo oni elementi, proti katerim se sedaj dviga ves hrvatski nar< d, uničiti vsako svobodno gibanje in da se poslužujejo takih sredstev, katerih Be bi morala tudi še tako propala vlada sramovati! Zborovalo! bo večkrat Be živahnim ploskanjem in s f fui in abeug klici podčrtali najmarkant-nejše točke. Ko je pa govornik na zvršetku svojega govora prečital resolucijo, polno trp kih očitanj na naslov tirana ter simpatij za narod, ki se z golo pestjo bori za svobrdo, s katero resolucijo se ob enem protestira proti postopanju avstrijske vlade ter poživljajo narodni poslanci, naj vendar bolj energično nastopijo ter naj prenehajo z klečeplaztvom — na&t*l je vihar in čulo se je marsikateri gaievni vzklik.
V imenu pol. društva »E linc&t« rg^asil se je odbornik dr. F. B r n č i o, ki je v hrvatskem jeziku načrtal v glavnih potezah sedanje razmere ca Hrvatskem in to tako vsestransko, da je predočil zborovalcem jasno in popolno aliko bede in revščine, v kateri Be nahaja hrvatski narod po krivdi madjar-skega zistema in bana. Govornik je pojasnil bitBtvo »nagode« in zistematično zapostavljanje jasnih določb iate se strani bana, dokazal se številkami kako molze hrvatski kapitalizem po naravi bogato, sedaj popolnoma zapuščeno in izmozgano deželo, ter dodal še nekoliko dogodkov iz zadnjih let, kateri nam kažejo bana Khuena v pravi luči. Pridružil se je izjavam predgovornika gledo njego-vega poziva za bolj energično postopanje od strani nadih državnih poslancev ter je izjavil, da
soglfša z resolucijo kakor je isto predlagal g. Kopač. Živahno ploskanje zborovalcev je izražalo ne le odobravanje govornikovih izva janj, ampak tudi priznanje na lepem in vse Bkozi stvarnem govoru.
Hrvatski žurnalist g. P i s a č i <5 je v ognjevitem govoru branil sedanje gibanje proti trditvam vladnih porodil, češ, da gra le za številce nemirnežev iz boljših slojev, ki da hočejo na umeten način razburjati pri-prostega, sicer pa popolnoma zadovoljnega kmeta in delavca ter je z uprav divnim go vorom izzival gromovite proteste prot.i ma-djarskemu zistemu in banu.
G. dr. H. T u m a je obžaloval, da se tega shoda niBO udeležili tudi pristaši liberalne stranke ter je v nadaljnjih izvajanjih izrazil svoje osebno mnenje, da je nase danjem žalostnem stanju Slovencev in Hrvatov kriv boj mej liberalizmom in klerikalizmom, katera sta le tuja rastlina. Klerikalizem ne le da ne vzgaja, ampak ce!<5 uničuje vsako svobodno gibanje; liberal'zem pa je tu le radi par oaeb, katerim stranka slepo sledi čez drn in etra. Le ako združimo narodno se socijalnim vprašanjem ter se vsi spojimo v eno edino stranko, katere cilj naj bo boj za povzdigo nizkih stanov in za pravo svobodo - le tedaj nam je upati v zmago. V tem zmislu nam je plemeniti naše delovanje : ko zginejo vse razlike, ki sedaj vladajo mej nami, potem se nam ni bati tujega navala. — Govorniku, ki je izjavil svoje popolno srglasje s predlagano resolucijo, je sledil domačin g. Ferluga, ki je v priprostih, a krepkih besedah dal duška ogorčenju delavBtva nad nečuvenim postopanjem bana.	.
Slednjič je gosp. Kopač priporočal svojo resolucijo, ki je bila soglasno vsprejeta ob silnem ploskanju, hrupu in raznimi ne ravno častnimi vskliki na bana.
Potem, ko so pevci sscijalno-demokra-tičnega društva zapeli »U boj!« podali smo se vsaki na svoj dom zadovoljni s kršenim vepehom tega shoda. Vsa čast in priznanje priredite'jem in zborovalcem, ki so, ne glede na strankarsko stališče posamičnih govornikov, vsem govorom z enakim zanimanjem sledili ter se svojim uzornim vedenjem ojačili simpatije onih, ki se le po imenu razlikujejo cd njih.
* *
Protestni shod v Št. Petru pri Gorici. O protestnem shodu proti madja-ronski vladi na Hrvatskem, katerega je Bkli-calo politično društvo »Sloga« v Št. Peter pri Gor.ci, pnnaša včerajšnji »Slovenec« sledeče brzojavno poročilo: Vkljub hudemu dežju se je shod političnega društva »Sloga« za Hrvate včeraj v Št. Petru pri Gorici lepo izvršil. Govorili so dr. Pavletic in deželna poslanca Berbuč in Grča. Resolucija je bila soglasno vsprejeta. Shod je zaključil državni poslanec dr. Gregorčič s klici »Živeli Hrvatje! Proč z banom!«
*
* *
Protestni shod v Gorici. V Katarinijevem vrtu, kjer se je v nedeljo vršil proteBtni shod, prirejen po narodno-napredni stranki, zbralo se je kakih 2000 Ijud'j. Vihrale so slovenska, hrvatska in črna zastava. Shod je otvoril sklicatelj g. Andrej GabršČek z nagovorom, v katerem je na kratko opisal žalostni položaj na Hrvatskem in povdarjal važnost manifestiranja solidarnosti Slovencev s Hrvati. Na njegov predlog izvoljen je bil predsednikom odvetniški kandidat gosp. dr. Gruntar. Isti je prevzel predsedništvo in dejal med drugim, da nas že človekoljubnost sili na to, da dvig temo glas v prilog trpečim hrvatskim bratom.
Za besedo se je oglasil g. dr. Treo, ki je govoril v imenu narodno-napredne stranke.
Zbrali smo se — dejal je govornik —, da damo izraza naši žalosti, našemu sočutju
do bratskega naroda, a ob enem, da izrečemo svoje ogorčenje nad onimi, ki mirno gledajo, kako se preliva nedolžna hrvatska kri in kateri jo morda tudi sami prelivajo. Narod hrvatski trpi in trpin je že od davna. Dane3 pa, ko so mu začeli trgati že me3o z njegovega telesa, bojuje se za svoje pravice in za svoje življenje. Mnogo Hrvatov je ranjenih in več njih tudi ubitih, na tisoče jih jc po ječah, ali še jih je na stotisoče, ki glasno vpijejo : Hrvatska Hrvatom ! Dajte nam prava in zakone pa bo mir.... Na milijone slovanskih src trepeče za usodo Hrvatov a tudi na milijone poštenih src je, ki da-si niso slovanska, se vendar zavzemajo za Hrvate in žele, da bi kmalu bilo konec zatiranju hrvatskega naroda.
Razun druzega veže nas s Hrvati tudi jednaka usoda, a to je u3oda prezirapja in izrabljanja. Govornik se je potem bavil z usiljevanjem madjarskega grba in madjar-Bkega jezika, z gospodarskim izkoriščevanjem Hrvatske in s financijelnlm vprašanjem.
Drugi govornik je bil sodrug Kopač, ki je govoril v imenu jugoslovanske socijalne demokracije.
Govornik je z ojstrimi besedami kritiziral dr. Koerberja in spLli avstrijske vlade in je obsojal dosedanjo taktiko slovanske politike, ki ni bila drugega, nego politika klečeplazenja iu j etolizanja. Zahteval je, naj se obrnemo na drugo pot, pot odločnega zahteva-nja in boja. Dosedaj so nas klicali le, kadar so nas potrebovali, potem pa so na3 obdarovali s klofutami, katere smo tudi zaslužili.
Vlada šču>a narod proti narodu in v tem, ko Be narodi raveajo, pa jih obtežuje z davki, s katerimi kupuje puške, da jih porablja proti lastnim podanikom. V imenu so-cijalno-deniokratične stranke se je tudi on pridružil protestu proti madjarskim razmeram.
Tretji je govoril gospe d And rej Gabršček, ki je prečital naslednjo resolucijo :
Na javnem shodu dne 7. junija 1003 v Gorici zbrani goriški Slovenci in Slovenke veeh stanov
izjavljamo:
da grozodejstva trinoga Khuen Heder-\varyja v Hrvatski in Slavoniji — kjer ni niti sledi ustavno zajamčene osebne in tiskovne svobode, kjer na tisoče rodoljubnih mož in ženu zdihuje po ječah edino zato, ker so se potegnili za svoje pravo — vzbujajo v naših srcih čutatva najbolj ogorčenega gnjeva in odpora, ker kažejo, da je zavladalo pod tem madjar3kim satrapom med brat3kim narodom hrvatskim najeklatantnejše brezpravje, najbrez3rčnejše tiranfetvo, nsjpredrznejše kršenje veljavnih zakonov in nagodb, najneza-konitejše vsiljevanje madjarskega življa in njegovega ježika v zemljah trojejine kraljevine, najpohlepnejše izmolzevanje in izkoriščanje naroda hrvatskega v povzdigo madjar-Bke moči in slave; zato
protestujemo:
da se pošilja c. kr. vojska na pomoč takemu trinogu, kateremu naj pomaga dušiti opravičeni odpor naroda, streljati in zapirati nedolžni narod, in da po vsem vrhu moramo avstrijski državljani plačevati požrte milijone vseh prizadetih, in
zahtevamo:
1. da ee odpokličejo iz Hrvatake vsi, Khuenovi strahovladi na pomoč poslani vojaki, —
:*. da se izt rajo iz naši države vsi Khuenovi ogleduhi in tajni policaji, —
S. da merodajni krogi avstrijski v interesu celokupne države povspešijo zopetni mir in red na Hrvatskem b tem, da Be odstrani edini vzrok vsem nesrečam, nemirom, pobojem, Khuen Heder\vary ter se v Hrvatski začno ppcštovati veljavni zakoni.
Na predlog sodraga Josipa Kopača vdeležilo se je 1600 členov istih, a vsega je bil v sprejet naslednji dodatek:	ljudstva na slavlju je bilo od pet do šest
»Prcteslujemo proti ironični predrznost7, tisoč. — Došle so nam tudi sledeče br-e katero prezira ministerski predsednik p!, zoojavke :
K »erber jugoslovanski živelj in naglašamo	Bovec: Vrlim bratom presrčni po-
potrebo najradikalnej&e opozicije nasproti zdrav ! V duhu z Vami !
sedanji avtrijsko nazadnjaški, Ogrom na mi-	Bovški Vipavci.
lost in nemilost podvrženi vladi. Shod pa	Dunaj: Plapolaj slovenska zastava,
poživlja tudi jugos'ovanske poslance na Du- bodri narodni ponos ljudstva !
naju, naj ponehajo se svojim klečeplaztvom	Narodno radikalni akademiki.
pred črn --rumeno vlado, naj pred ruga č i jo 1 I d r i j a : V duhu z Vami ; neumorno
evojo d - ej avstrij^-ko patrijotiČno politiko v za pr<-sveto našega naroda delujoč:m dru-
moderno narodno nastopanje; stvoru kliče krepak »Na ziar« !
le potom lastne samoosvoje si	Ženski telovadni oddelek »Sokola«
zamoremo pomagati.«	i	v Idriji
* * *	! N a b r e ž i a a: V duhu z Vami, misli
Posl. P e r i <: o dogodkih na ene, kličemo: B-g živi napredne Slovene. Hrvatskem. — Eden sotrudnikov listaj	Pevsko društvo »Nabrežiaa«.
»Reichs\vehr t je imel razgovor z dalmat nskim I Požarevac: Živeli dični sinovi majke državnim j «,zzcem Virgilijem Per jem o do Jugoslavije ! Bratski pozdrav iz daljne Srbije
godkih na Hrvatskem. Per V je zagotovil svojemu izpraševalcu, da jedini vzrok vsem nemirom je — splošno nezadovoljstvo. Trebalo je le vnane a povoda, ra je to nezadovolj-
dragi domovini, lepej vipavskej dolirr.
Stibilj Vukazovič. Tolmin: Pesem slovenska razlegaj se, budi in dovedi do slov. vzajemnosti. Još
stvo izbruhnilo na elementaren način. Inteli- Hrvatska ni propala! Živeli, genca težko trpi p:>d pritiskom vlade gr<fa	^ rtovec.
Khuen Hedervar vja. Izražanje nij^i mne- ! Zavela Je v naB kr«*Pka zavest. d a t a-nja v novinstvu m na shodih je udu^no ne- k o v n a r o d m o r a ž i v e t i, da se ne da
zakonitimi sredstvi, .....Tli i pa so p.»d priti- "treti ! In če prodre to v globino srca sle-
skom korupcije. Poleg tega pa se od strani Vernemu vdeležencu, potem je naše narodno
Madjarov neprestano žalijo narodna čutstva Hrvatov in »s krši nagodba. Resnica je, da so ravno caobraženi krogi silno nezadovoljni z vladnim z stemom bana. Ni pa res, da Hrvatje sovražijo Madjare. Saj so se nekdaj slavno sktipno borili proti sovražniku krščanstva.
Silno nezadovoljni so hrvatski
slavje doseglo svoj smoter.
Politični pregled.
V Trstu, 9. junija 1903.
Madjarsko svobodoljubje Munici-trgovci, pa]na delegacija pnštanske županrje vsprejela
obrtniki in kmetje. Njihovo položenje je naj- je v 8VOjj v5erajšnji seji sledečo resolucijo: slabše mimi iz*saevalnega zistema od strani Deiegacija navdušeno sledi sedanjemu boju v Ogrske. Desetletja že ss na Hrvatskem ne obrambo narodnih pravic, in čeravno priznava, delajo nikake investicije. Ustvarjanju domače da fie je zadnje CaBe nekoliko omejila upo_ industrije -e delajo največe težave, sedeži in- raba jayne ^ gmatra veQ(lar za p0trebn0f dustr.jalmm podjetjem se postavljajo izven K ^ z Qzirom Da nepre3tane žrtve vojaške dežele. S tem so zadeti ravno najrevnejši j iDterVencije, upoštevajo narodne zahteve, sloji , ker ne dobivajo doma dela in	Delegacija je sklenila na to, da se obrne
so prisiljeni v i z s e 1 j e v a n j e , do pariamenta s pozivom, naj se uatreže tem ki bolj decimira prebival-
stvo na Hrvatskem, nego bo je turške vojne. Položenje kmetov obupno. Vcdovje je neuravnano in opustaša cela ozemlja. Komunikacije bo Lezadostne. Za ni<^kvja hrvatsko so železniški vožni tarifi visoki
zahtevam. Vsled tega koraka municipalne delegacije priredili so dijaki demonstracijo Je pred županijsko palačo in je jeden dijakov
v govoru pozdravil podžupana gosp. Be-
za
ogrsko pa, ugodni. Tako prihaja, da se hrvatski pridelki ne morejo razpečavati. Ob takih okolncstih pač ni trebalo nobene »vnanje roke«, ki bi prebivalstvo gnala v čine obupa. Saj se je s prvega rabila najmileja oblika demonstracij, ki so še le po nesrečnem vmešavanju vladnih organov zadobile toli resen značaj. Sicer pa vlada mej hrvatskim narodom najbolja nada. On ne obupuje, naj pride, kar hoče. Sava, Donava, Drina in Adri-jansko morje so opora njegove bodočnosti.
Narodno slavje v Ajdovščini-Šturiju 1. junija.
(Izv. dopis.) (Zvrš^tek.)
Pričel je koncert. Vspored je bil krasen, tekmovali so trtačani, Goričani ;n Vipavci. Izvršili bo svojo nalogo odlično. Navzoče občinstvo, kateremu prepuščamo oceno — ni šted.lo z navdušenim odobravanjem in živahnim ploskanjem po vsaki točki.
Slavnostnemu govorniku g. dr. Rudolfu Gruntarju, ki je s prepričevalnimi in navduševal ni mi besedami tolmačil geslo rajnkega Lavnea : vse za omiko, napredek in svobodo! je narod brez izjeme burno pritrjeval in slišali so se pikri in opravičeni mej kl ci na naslov naših ljubeznjivih sosedov drugorod-cev in na naslov naše postrežljive vlade.
Po dovršenem vsporedu na Lavrieevim trgu napotilo se je vse ljudstvo na bližnji telovadni trg. — Prvi je nastopil idrijski »Sokol« s prostimi vajami ter izvajal iste s tako preciznostjo in sigurnostjo, da je bil navzoči rarod kar elektriziran. Na bradlji in drogu telovadil je poleg idrijskega tudi goriški »Sokol« ki je pokazal, da ee z vetraj-nostjo in jekleno voljo poruši vse zapreke.
Ob mraku razvil se je na plesišču, ob-seeajoČem nad 400 m - pravi narodni ples. Plesalo je vse vprek! Plesali so vsi sloji naroda in vendar je vladal tak vzoren red, da nas sili dolžnost, d i se zahvalimo našim ljudem najtopleje, na krasnem vedenju. — Društva so odhajala pozno v noč prisrčno pozdravljana po domačinh. Odhoda društev
Ta izjava daja nam zopet, lep primer, kako imajo biti Madjari svobodoljubni, seveda nasproti samim sebi ! Oni nočejo ničesar slišati o interveno"ji vojaštva, ča je ta intervencija naperjena proti njim ! Oni zahtevajo spoštovanje narodnih pravic, če gre slučajno za njihove lastne madjarske pravice! Ali oni isti Madjari, ki v Budimpešti protestirajo proti intervenciji vojaštva in man ifesti-rajo za narodne pravice, oni ieti Madjari ne-le da molče, ko se v Zagrebu upotreblja vojaška sila proti svobodi državljanov in ko se prava hrvatskega naroda gazijo in tlačijo, marveč so naravnost zahtevali tako intervencijo in tako gaženje pravic naroda. Tudi madjarski liberalizem je toraj tafr, da zahteva za-se vse, a drugim jemlje vse !
Ali tudi Madjari imajo razloga za razmišljanje, kajti tudi zanje utegne priti veliki petek. Za njih same utegne postati usodno, ako ne bodo hoteli razumeti znamenj dogodkov, ki se vrše okoli njih. Na Hrvat skem je prava revolucija proti njihovemu nasilju, mej Slovaki postaja živahneje in ži-vahneje navzlic vsemu proganjanju, Srbi se pridružujejo gibanju med Hrvati in Romuni postajajo vedno energičneji v obrambi Bvoje narodne individualnosti. Madjari jim pač morejo vskračati dobrote še veljavnega narodnostnega zakona, ali čuts&ev iz src ne morf-jo izLrgati.
In ravnokar se je izvršil dogodek, ki naj služi Madjarom v resen memento, ker jih opozarja, da hočejo narodnosti začeti — vzlic vsej neugodnosti razmer — s posezanjem v aktivno politiko. V nekem romunskem okraju i*a Sedme grajskem je bil te dni vzlic vsemu pritisku vlade izvoljen romunski na<* jonalni kandidat v zbornico v Budimpešti. To bo prvi romunski poslanec v rečeni zbornici.
Kar se je zgodilo v tem okraju, more se dogoditi tudi drugih okrajih. V madjar-skem taboru da so konsternirani radi te volitve. To je ravno značilno za njih.
Oni, ki sicer rezolvirajo in delajo sklepe proti nasilju in za narodno pravico in svobodo, so is sebe, ker je v tem slučaju narodna volja prišla do veljave in je narodno pravo zmagalo nad nasiljem. Taki so v svojem šovinizmu! Takovo je njihovo svobodoljubje.
Vprašanje prestolonasledništva v Srbiji. Srbija je dežela senzacij in presenečenj. Nepretržna so na vrsti, da svet niti do oduika ne more priti : ministerske in parlamentarne krize, državni prevrati in razni dogodki na dvoru. Vse to so znamenja, da državno življenje v Srbiji je jako bolno. V zadnjih letih smo morali gledati, kako je krona, kakor važen sestaven del konstituci-jonelne oblike vladanja, skakala od enega ekstrema v druzega, kako je snovala najne-verjetneje kombinacije, kako je njih, katere je včeraj še proganjala do noža, danes vabila k sebi, da jih jutri zopet pahne od sebe ; kako je često iskala svojih zaupnikov med ljudmi, ki sami ne uživajo nikakega zaupanja med narodom ! Tako so n'*jnezQačajneji ljudje najlag je uveljavljali svoje ambicije in umazane ego. stične namene. Vse io provzroča, da je Srbija v neprestani krizi in da ne more priti do odnošajev, katere bi se moglo ozna-čati kakor normalne.
Te večne krize so provzročale, da je padal ugled dinastije in države ter da se je Srbija bolj in bolj oddaljevala od svfje naloge slovanskega Piemonta na Balkanu. Mesto da je srbsko kraljestvo nekaka kristali -zacijska točka stremljenja slovanskih državic na Balkanu — je nudila le prizore razpadanja in nemiseinega trešenja svojih moči.
Tudi zakon kralja Aleksandra s kraljico Drago je bil dogodek, ki je dajal svetu — bodi že opravičeno ali neopravičeno — mnogo gradiva za razne govorice, ki so ubijale ugled države in dinastije. Opore in netiva so dobivale te govorice vsled tega, da je precej gotova stvar, da kraljica Draga ne podeli Srbiji prestolonaslednika in je vprašanje pre-Btolonasledstva postalo važno dina-stično in državno vprašanje. To je dajalo vnanjemu škodoželjnemu svetu povoda, da je vlatVil in tiral v javnost take stvari, ki navadno ne prestopajo pragu tistega svetišSa, kateremu pravimo rodbinsko živjenje. Glede na vprašanje prestolonasledništva so se razširjale take vesti, ki so segale naravnost v — nezmiselnost in ki bo kazale srbsko dvorno in državno življenje v luči smešuosti.
Danes pa nam prihaja vest, katero bi morali — ako se izkaže resnično — pozdravljati s pravim veseljem. Ako ta vest odgovarja resnici, zadobi razvoj stvari na Balkanu povsem novo smer. Ako pride do tega. kar se naznanja sedaj, bil bi to dogodek velikanske važnosti ne le za vse Srbstvo, ampak za vse Slovane na Balkanih in — drugod.
Ta vest se namreč glasi, da je vprašanje prestolonasledništva rešeno v najsreč-nejem zmislu.
Iz Belegagrada poročajo, da je končno sklenjeno, da se sin črnogorskega kneza, knez Mirko, imenuje prestolonaslednikom v Srbiji, ker je kralj Aleksander izgubil •la.do, da mu kraljica Draga porodi naslednika. Kralj Ee je o tej stvari že posvetoval se svojimi ministri in z načelniki strank, kateri so njegovo namero popolnoma odobravali, ker je bila srčna želja srbskega naroda, da bi bil sin črnogorskega kneza imenovan prestolonaslednikom v Srbiji. V ta namen pride knez Mirko v kratkem v Beligrad, da se predstavi vladi in skupščini. Mirko se potem nastani v Belemgradu, imenovan bo poveljnikom srbske vojske, dobival bo posebno apanažo in nosil naslov kraljevega kneza. Po izvršenem imenovanju potoval bo Mirko v družbi kralja Aleksandra najprej po vsej Srbiji in potem na evropske dvore, v prvi vrsti seveda v Petrograd. Glavno zaslugo, da je prišel kraij Aleksander do tega srečnega sklepa, ima njegova mati, kraljica udova Natalija,
Tega sklepa pa se ne veseli samo bratski srbski narod, marveč tudi Rusija in vsi pravi Slovani, ker je splošno znano slovansko čutstvovanje črnogorske dinastije, ki stremi za tem, da bi postala z* jugoslovane to, kar je savojska dinastija za Italijane.
Madjarska banka vKitaju. Kakor je že znano, sije naša država prisvojila v Kitaju [v Tients'n u) košček zemlje, katerega imenujejo »settlement«, kjer sedaj gradijo razna vladna poslopja. To je seveda Čisto naravno, da si je tudi naša država prisvojila mal košček, če si je upala mogočna Rusija vzeti kar cel kompleks in Poit Arthur. Ta naš »settlement« ali naša »naselbina« je skupna last obeh državnih polovic ; toda Madjari si prisvajajo veče pravice do te zemlje, oziroma znajo bolje izkoriščati to stvar, prav po ma-djarskem sistemu.
Koncem minolega meseca je Reška kreditna banka s sodelovanjem Ogrske splošne
kreditne banke, (ki se zope: Magvar alta-lanos hitelbnnk) sklenila ustanoviti na naši naselbini filijalko, katera naj pospešuje ogrsko trgovino v vzhodni Aziji! In že ta mesec odpotujeta tja ravnatelj reške kreditne banke, Artur Steinacker, in pa odposlanec ogrske splošne kreditbanke, Emil Mauthner v Kitaj, da uredita stvar. Istodobno odpošlje madjarsko podjetje Ganz & Co. svojega višega inženerja Gezo Szuka v Kitaj, da si pridobi terena za ogrsko železno industrijo in stroje.
Vsi ti odposlanci pa so dobili specijelna priporočila od ogrskega trgovinskega ministra in pa od skupnega ministra za — vnanje stvari (!!!)
Kaj pa naša polovica ? Kaj pa skupna banka, ki čuje na ime »avstro-ogrska banka«?! Za to že ni veo prostora, ker — — no, ker je ta »settlement« premajhen in madjarska polovica prevelika ! (Za Hedervarv-a naj rezervirajo še en prostorček !) Op. hudomušnega stavca). Eljen !
Tržaške vesti.
Tržaški škof vernikom v ltlcmanjih in Logu. Iz »Slovenca« doznajemo, da je tržaški škof dr. Nagi izdal zopet pastirski list prebivalcem Ricmanj in Loga. Iz tega pisma je posneti, da misli škcf kapelana Krančiča premestiti, ako mu Ricmanjci ne omogočijo »na krščanski način, da stanuje med njimi«.
»Slovenec« pripominja:
»Ta list se je nabil na csrkvena vrata in druge javne prostore. — Prečital se je tudi v cerkvi v navzočnosti 22 šolskih otrok ter dal vsakemu po dva iztiaa, da jih nesejo svojim starišem. Eno dekle je pri-šedši iz cerkve list takoj raztrgalo.«
Dijamantno poroko bosta slavila jutri tržaški meščan Alojzij Vram in žena mu Ana. G. Alojzij je bil rojen leta 1827, a poročil se je leta 1843. Iz tega zakona je izišlo 11 otrok, od katerih pa žive samo trije. Zabeleženja vredno je tudi, da je bil Vram 52 let vodja tvrdke Ambrož Ralli.
»Piccolo« in naši shodi. Pišejo nam: Sinočnji »PjccoIo« prinaša dopis iz Gorice, v katerem trdi, da je bilo na shodu, prirejenem po slovenski narodno-napredni stranki proti madjarskemu terorizmu na Hrvatskem — navzočih 3U00 udeležencev. »VeČina teh je bila iz goriške okolice!« Ta zadnja trditev velja cel — groš!
Z ozirom na laške statistične izkaze, je ta trditev ra svojem mestu, ker je nemogoče, da bi bilo na shodu v Gorici skoraj več goriških meščanov, nego jih našteva omenjena laška statistika !
Gospoda Lahi so si tako ostali vsaj dosledni!
Recimo pa, da je res, kar trdi »Picco-lov« dopisnik glede udeležencev, to je, da so bili isti po večinoma iz goriške okolice!
Vsakako je pa tudi 3000 udeležencev za malo mesto, kakoršno je Gorica, častno za goriške Slovence in to tem bolj, ker je istega dne in v isti namen zborovalo tudi politično društvo »Sloga« v Št. Petru pri Gorici.
O tem zadnjem zborovanji« nimamo še nikakega obvestila; vendar smemo reči, da so goriški bratje že sč samim shodom v mestu rešili čast goriških Slovencev in nad-krilili naša pričakovanja !
Živela zavedna Goriška!
Zakaj slovenščina zadnja?! V tukajšnjem uradnem listu od dne 8. t. m. objavlja kopersko okr. glavarstvo dražbo lova za oblino Očislo-Klanec.
Ker je ta občina popolnoma slovenska, bi pričakoval vsaki normalno misleči človek, da bo ta »Družbeni oklic« ali samo slovenski, ali pa da bo vsaj slovenščina na prvem mestu.
Ali gospod Schatlcnhauer ne more pa ne more v narodnem pogledu biti pravičen. Zato je tudi v tem slučaju italijanščina na prvem me9tu in slovenščina še le na drugem !
Mi zahtevamo, da te ta stvar predru-gač^. Kadar je v kraju, o katerem govori kak uradni razglas, večina Lahov, naj bo laščina na prvem mestu. Kadar pa se razglaša nekaj, kar zadevlje čisto slovenske kraje, ali kraje, kjer so Slovenci v večini, naj bo slovenščina na prvem mestu!
Mi smo enakopravni z drugimi narodi v deželi in ne potrebujemo, da nas bo kak c. k. urad postavljal za — rep drugim!
Nesramna predrznost regnicolov. —
Pišejo nam: Ni dovolj, da le-ti usiljivci p»
nečuvecem [»ost panju od strani n^š h laži-liberalcev izpodrivajo delavca domačina na vseh de lav-ki h podjetjih, marveč postopajo, ko si se navžili nas?ga kruha, čeialje bolj predrzno v zasrmovanju ;n nadlegovanju na-šincev. Takov slučaj se je pri petil zopet minolo nedeljo na cesti med pokopališkem in staro »polverijero«. Naša dekleta in žene iz bližnjih vasi, vračajoče se na svoje domove, sta pričela dva kalabrcžka dela\ca nadlegovati in loviti tako, da so morale ženske vhbjatf jima čez kupe kamenja od ene ca drugo stran ceste. Ko se je pa neki naš človek hotel poUirniti za cadiegovace ženske ter poučiti ta dva sinova proelule kulture, kako se imata vesti napram mimoidočim, naletel je takoj na odpor, kajti junaka sta ga začela po las'ncm jima načinu sramotiti in mu pretiti.
Narodno slavje v Ajdovščini Sturiju.
Vase lični odsele istega sklenil je v svoji zadnji seji dne 6. t. m. oJposlati ves čisti preuBtanek narodnega slavja v Ajdovščini-Šturiju za osirotele hrvatske rodbine.
pevsko društvo »Kolo« naznanja vsem svojim gg. pevkam in pevcem, da se bodo vršile vaje za možki zbor jutri v sredo, ob 8. uri zvečer ; vaje za mešani zbor pa v soboto ob 8. uri zvečer.
Ker se naše peveko društvo udeleži veselice pevskega društva »Zvezda« v Her-peliah, ki se bo vršila prihodnjo nedeljo, so naproeeni gg. pevci in pevke, da se redno udeležjo teh pevskih vaj.
Odbor.
Od sv. Jakoba nam pišejo : V včerajšnji »Kd.noeti« emo č tali nekako vabilo na
Tudi sta , že pričela tipati po žep h ter veselico, ki jo priredita 14. junija na vrtu ro--bati k tlom! Našincu je bilo takoj ; slovenske šole pri sv. Jakobu Čitalnica in
— Do-
pnp
pri peg imel ni kake pomoči, starodavne kulture !
jn«no. ka- da pomenja to tipanje pr> žepih in	Zveza tržaške slovenske mladine,
pri p. gibanje ter jo je hitro odkuril, ker ni	planik jadtkuje, da nekateri našinci omenjeni
To so torej odsevi one	društvi prezirajo, da j;ma nočejo priznati
njune potrebe in veljave in jima naspfo-
S k r i n j a r.	tujejo.
Svarilo- Doz;ajem », da j j nekdo, obie	Prav ima, da se pri nas rado naspro-
Čen v svečeniško obleko, včeraj nabiral v	t„jP. Priv pa ni, da odbor čitalnice pri sv.
L ajer u darove za žrtve na Hrvatskem. Po-	Jakobu ni im^l še dosedaj blagajnika, ki bi
svariti m ramo na.-e Ijudij, naj ne daje o	bil vršil svojo dolžaost. Vsi bi radi podpi«
n česar takim neznanim Iju lem. ( i hoče kdo	rali čitalnico, ker vemo, kaj je ona za našo
kaj podariti, izvoli naj izročiti ali dopnslati	mladino in za mladino in zi naš okraj
ali kakemu odborn ku polit čaega društva, ali	Bpl0h. Pa kako? Kje in kedaj naj iščemo
naravni st temu druš vu. Pozneje se objavijo	blagajnika, da bi mu plačali udnino ? O Jbor
taki darovi v našem listu.	naj si izvoli blagajnika, ki bo ras blagajnik
Porotno sodišče t Trstu. Zasedanje	jn videli boste, da smo z vami ! O tem Vas
tržaške porote pr one dne 15. t. m. in so do	tudi hočemo prepričati dne 14. junija,
sedaj določene te le razprave:	Broilfslav Hnberman. Jutri zvečer
Dne 15. junija proti Dominiku Schuabu,	ee bo v gledal šču »Pol teama K3ssetti«
Josipu Tien: n Anti nu Musatti radi po-	koncert slavnega poljskega vijoliniBta
ekura tatvine; preds. dež. eod. prds. I rban-	i3roniBiava Hubermana.
cich : dne 16. junja proti Salvat r;u Gruionu	Propram koncerta je sledeči:
Cameriniju, radi goljufije : predsednik dež.	j Beethoven, — Krćiitzerjeva sonati,
sod. s?et. Petrcnio: dne 17. junija proti Ku-	za op 47
doltu Mare-ku radi ubojstva: predsednik	4,.») S"hubert-Wilhelmy —Ave Maria.
dež. soi. svetov. Pederzolli ; 18. junija proti	b) Bazzin1. — Li ronde des Lutins.
Ivanu Katalanu in Alojziju Tavcirju radi	3 Go!dmar«f. Aadante suita za gosli,
tatvine; predsednik dtž. sod. preds. l'rban-	q jj
cich; 19. junija proti Margariti Cek radi	4 Chopin. Fantazija za glasovir. Op.
detomora; preds. dež. sod. svetov. Petronio ;	4«, jgra na ?laB0Vir Tulij Voghera.
in tri stotnije vojakov so zasele »Zvezdo« in prostor pred kolodvorom. Najhujše so bile demonstracije pred pošto in sploh po dunajski cesti, zlasti, ko so se turnarji peljali na kolodvor. Na kolodvoru samem ni bilo demonstracij.
Male demonstracije so se zgodile tekom noči še na raznih krajih, vendar se ni primerilo nič posebnega. Vsega skupaj je bilo aretiranih 14 oseb.
le eno, uživajo pravico javnosti, kar je velikega pomena, izlasti za učitelje, ker tudi učitelji nameščeni na zasebnih ŠDlah s pravico javnosti, uživajo iste poboljškć — so-sebno glede vojaštva — kakor drugi na javnih šolah. Se jeden poboljšek smo pridobili po prizadevanju našega predsednika. Zcano je, da se mora učiteljski pripravnik, ako je v času naukov užival kako državno podporo, obvezati z reverzom.
Zato se je godilo, da je morala naša družba za mlade učitelje, vstopivse v nje slu ž 00, vračati državi vso ono podporo, ki jo je dotični dijak užival za časa svojih študij. Danes na treba več tega, ker mini-sterstvo za bogočastje in nauk redno osvo-boja družbo od povračanja takih podpor.
Kričeč izgled — avstrijskega zstema daje šola v Bergudcu. Osem let je že temu, kar so Brgudčani sezidali šolsko poslopje in stanovanje za učitelja, i n t o v s e p o n a-loguc. k. šolske oblasti. A sedaj je že osem let, odkar jim šolske oblasti n o-če j o dati učitelja!! Tudi naša Zoornica razpravlja o nujnem predlogu po-družba - ki je začasno poslala v Bergudec i slanca Klcfača, s katerim ee vlada poživlja, jednega svojih učiteljev - se je obrnila do ! naj da pojasnil glede svo> balkanske poli-c. k. šolskih oblasti v Trstu, naj že enkratj	in se jej stavlja vprašanje zaka, m
pošliejo svojega učitelja v Bergudec. Ali _ vlada nič storila za izvedbo berolinske poni š e dobila odgovora! In tako e°dbe ? Utem.ljevaje ta predlog je pos aneo imam j v Bergudcu grd, oduren in za sedanje Kiof.fi neugodno kritikoval balkansko politiko
Brzojavna poročila.
Bosanska deputacija na Dunaju.
DUNAJ 9. (B) Državni finančni minister Kallav je priredil včeraj bosanski deputaciji, dešli Dunaj, obed, katerega se je udeležilo več sekcijskih načelnikov, dvorni svetnik Szallav in okrožni predstojnik Rukavina. Danes zjutraj se je deputacija povrnila v Bosno.
Državui zbor.
DUNAJ 9. (B.) Zbornica poslancev.
:?<>. junija proti Ivanu Hrovatinu radi ubojstva ; predsednik deželnega sodišča svetov.
Pederzolli.
Zastava sv. 1 irila iu Metodija v Trsta. Ako pogledamo v dogodke zadnjih par
5. Bizet-Sarasate. — »Carmen« Fanta-
zja.
Spremljal bo na glasovirju pijanist Tulij Voghera.
Zahvala in prošnja. Pišejo nam: Go-
let, vidimo neko zbl ževanje mtd slovenskimi	spod Peter Može je nabral in izročil Ivani
in italijanskimi delavc. Delavci — to po tr-	Franetič, vdovi po pokojnem Lovrenciju,
pini, ki n a.ajo časa, n; volje, da bi lovili	umrlem dne 3. t. m. 7 K 76 Btot. In sicer
razne gosposke muhe. Zato smo videli po-	je nabral 5 kron 76 stotink pri sv. Ja-
sebn<» pri sv. Jakobu v Trstu, kako je mar-	kobu, 'J K pa med težaki tvrdke I. Šutej.
sikaten iial janski delavec daroval svoj skromni	Vdova se iskreno zahvaljuje darovateljem in
dar za nabavo naše cerkvene zastave svetega	nabiralcu.
Cirila in Metodija. In pozneje, ko je ona..........Ob enem se v im?nu nesrečne žene
roka brezkonfesijonalne državne oblasti za	obračamo s prošnjo do usmiljenih src. Ista
prečila, da ni šla naša slovenska zastava na	le bolna že dve leti in ni za nikako delo in
proces jo, se ie čulo proti temu cečuvenemu	nima, s čemer bi plačala stanarino. S čem
Činu ogoifenje tudi iz vrst poštenih italijan-	pa naj sebe in dva otročiča preživlja, do-
skih delavcev.
Tudi sedaj so hoteli spletkariti preti naši zastavi. Culo §e je besedičenje, da ee bodo morali sneti slovenski napisi itd. itd. Mi smo ca vse to molčali. A pripravljali smo se na vseh koncih in krajih proti skru-njenju naše blagoslovljene zastave! Roka, ki bi se bila vzd gnila na tako bogomrzko delo, bi bila oiletela — pa bila čegar si bodi!
Sedaj je vse to minolo. Nikjer ni več nasprotstva, nikjer spletkarenja, pa je povsod zavladal m r. in tako pojdemo v miru in ljubezni na procesijo sv. Rešnejega Telesa, da pod ono našo divno zastavo sv. C. in M. zadovoljimo svoji verski dolžnosti v lepem in ponosnem slovenskem imenu.
Siovecski delavci, na svidenje pod onim mil.m znamenjem sv. Cirila i a Metodija !
PoMieraanJa vredno. Za možko podružnico družbe sv. Cirda in Metodija v Trstu nam je izročil poverjenik »Matice Slovenske« za okolico lO kron, katere je nabral od gospodov društvenikov o priliki razdeljevanja knjig.
Upravni in poštni troški za lepe knjige so tolikanj neznatni, da vsakdo rad doloži malenkost kakor narodni davek, ako ga je poverjenik primerno povabil.
Zato priporočamo tudi drugim poverjenikom raznih zavodov, da bi na tak način postopali ter s tem mnogo pomagali naši prepetrebni in prekoristni družbi av. Cirila in Metodija.
Ako m še kdo poravnal upravnih stroškov, naprošen je, da to stori ter h kratu poleži rral dar za družbene zavode.
kler zavarovalnica za slučaj nezgod ne odmeri stalne podpore ? !
Pokojni nje mož je namreč ponesrečil v javnih skladisčih dne 21». oktobra lanskega leta. Kdor se hoče usmiliti, naj ponese ali pošlje svoj dar v ulico Med a št. 6, II. nadstropje, v ozadju.
Najdeno. Od gosp. Stekarja iz Ajdovščine je prejelo predsedništvo »Kola« srebrno uro s kratko verižico. Na veriž ci je mono-gram Soko a.
Kedor je zgubil to uro, naj Be zglasi pri blagajniku »Kola« v ulici Molin picco!o št. 1. od 6—8. ure zvečer.
Dražbe premičnin. V sredo dne 10. junija «-j 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : ulica San Nicolo lo, omara ; ulica Chiozza 37 in ulica Alessandfo Volta, hišna oprava; ul ca Molin grande 10 B, kočije in razno ; ulica della Legna 4, omara ; ulica Coinmer-c'ale 14, hišna oprava : ulica Fontana .*>, o mizarske klopi ; ulica Madonnina oprema v zalogi; ulica delli Bjrsa 1, papirniška priprava.
Vremenski vestnlk. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj 13.5, ob 2. uri popoludne 18.7 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 758 7. — Danes plima ob 10 2 predp. in ob 8'35 pop.; oseka ob 3..'»7 predpoludne in ob 3T2 popoludne.
Vesti iz ostale Primorske,
X Družba sv. Ciril* in Metodija za
Istro. (Dalje.) — LTgodaa okolnost za nado družbo je tudi, da vse njene šole, izvzemši
dobe sramoten prizor: ukcželjan narod, ki si je z lastno muko in svojimi krvavimi žulji sezidal šolo, mora sedaj gledati prazno poslopje! In ta narod ne vprašuje za drugo, nego učitelja! (Da, v tem eksemplju ee zrcali ves naš avstrijski zistem tu na jugu ! Ohranitvi tega zistemaje namreč pogoj ta, da se naš narod ne povzdigne duševno! Zato ne pri-vosfa narodu pouka niti tam, kjer je narod pripravljen za vsako žrtev za širjenje kulture! Mesto da bi narodu silili šolo, pa mu jo odrekajo. I seveda : ako bi zahteval narod nemško ali laško šolo, to bi bilo kaj druzega ! Ker pa narod zahteva šole, kakor jo zahtevajo zdravi človc-ški razum, zdravo pc-dagogično načelo in pravi smoter šole — zato je ta zistem za take prošnje trd ka kor kamen. Op. ur. »Ed.«)
Lepo novo eolsko poslopje je sezidala družba v Vlakovem na Labinjščini, kjer je narod še popolnoma v kleščah nasprotnikov, io prvi dan je bilo vpisanih v šolo 132 otrok !
Tudi v Malem Lošinju se doziduje novo šolsko poslopje. Občini Boljun je ravnateljstvo družbe podelilo 6000 K podpore za gradnjo Šole v Pazu, a za gradnjo š)le v Sušnjevici je sklenilo dati 3000 K podpore. Razun tega podpira družba lepo število dijakov, ki se pripravljajo za učiteljski stan. Pa tudi podporno društvo v Pazinu dobiva od nje izdatno pomoč.
(Zvrsetek pride.)
Vesti iz Kranjske.
* Proti nemške demonstracije t Ljubljani. V nedeljo J slavilo je nemško telovadno društvo v Ljubljani štiridesetletnico svojega obstanka in je o tej priliki prišlo do velikih protinemških demonstracij.
Nemški turnarji so namreč izzivalno postopali s tem, da so hodili po mestu s pla-vieami (nemške nacijonalne cvetlic9) in z germanskimi trakovi preko prs.
Na to je slovensko prebivalstvo klcer1 reagiralo z žvižganjem in klici »Pereat Cier-mania«, do velikih demonstracij pa ne bi bilo prišlo, da niso Nemci ua kazinskem vrtu, kjer se je vršila slavnost, dvignili »frankfur-tarice« (vsenemške zaat«ve). Ko se je ista izvesila, začela je množica v »Zvezdi« burno demonstrirati proti zastavi in bi bilo kmalu došlo do žalostnih posledic, da ni ljubljanski župan, g. Ivan Hribar, zavkazal zastavo sneti in, ker niso hoteli turnarji te zapovedi ubogati, jo dal po redarjia odstraniti. Deželno predsedništvo pa je dobro preskrbelo za varnost nemških turnarjev in za to, da bi se bili eventuelno navstali izgredi takoj potlačili.
Vse vojaštvo je bilo pripravljeno v bližini nemške kazine in po me«tu je kar mrgolelo redarjev in orožnikov. Celo iz Trsta je prišlo več redarjev in dva policijska komisarja. Postopanje predsednika Heina je bilo tako, kakor da bi bili v Ljubljani sami tolovaji. Demonstracije v »Zvezdi« so, čim je bila odstranjena »frankfurtarica«, takoj ponehale, ponovile pa so se ni večer in s cer v veliki večji meri in na več straneh okoli kazine. Policija je poklicala vojaštvo na pomoč
Avstro Ogrske kakor tudi upravo zasedenih pokrajin.
Cesar v Lincn-
LINC 9. (B.) Cesar je dospel semkaj ob uri zjutraj na I. gorenjeavstrijsko deželno streljanje. Vsprejem je bil sloveseo. Mej vožnjo na strelišče je ljudstvo prirejalo ovacije vladarju. Tudi na strelišča je bil pr zdrav prisrčen. Župan je pozdravil cesarja v salonu javnega vrta. Na to si je cesar ogledal javni vrt in jubilejno šolo.
Vreme in letina v Ameriki.
NEW-YORK 8. (B) Dež, ki je pal v vshodnih državah, je pogasil požare v gozdovih in napravil konec suš!.
MONTREAL 8. (B) Nevarnost, ki so jo provzročali požari v gozdovih, je odpravljena po padlem dežju, ki je tudi žetvi prišel jako v prilog. Na polovici obdelanega polja je pričakovati dobro letino, na kaki tretjini srednje dobro, a na desetini slabo letino. Okraj Montreal je največ trpel V3led suše.
ST. LOUIS 9. (B) Več mest ob reki Misisipi je 8 do 10 stopinj pod vodo. Prebivalci se s čolni odvažajo od hiš. Mnogi prebivalci so prebili noč v podstrešjih. Železniški obrat povaod zauarovljen._
Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN G0DNIK. Lastnik konsorcij lista „E d i n o s t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trst«
nn&.nnzt
X	Svoji k svojim!
X
ZALOGA
I pohištva
X
n u
n
K
dobro poznane
tovarne mizarsie zadruge v Gorici (Solkn)
vpisane zadruge s omeje^m poroštvom
K K X
■X
K
tt n
U
n
K
*
n
K
H
n
prej jlnton v.emigoj
Trst, Via di Piazza vecchia (Rosarlo) it. 1. hiša Marenzi.
Največja tovarna pobiStva jrimorste dežele.
Solidnost zajamčena, kajti les se osuši ^ v to nalašč pripravljenih prostorih 8 tem-Jf peraturo i>0 stopinj. — Najbolj udobno, no* aa	dernl sestav. Konkurenčne cene.
y Bf* Album pohifttev brezpla&en. "VI ^
XXXXX«XXXX«***KK
Tovarna pohištva
Aleksander Levi Minzi
= ulica Tesa št. 25. A. =z
(v lastni hiši.)
ZALOGA:
Piazza Rosario (šolsko poslopje).
Cene, da se ni bati nikake konkurence.
Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi
po posebnih načrtih.
Hnstrov&n cenik brezplačno ln franko.
X
X
fimm Csilla



«



m
»I


Blagor, gosp. Aua < si 11 as!
Po nalogu >"j. ekst-Ien«-e gospe pL Sv<".g-venv-Marirh 'avstr. ponlaniee v IU*rolinu) prosim" ulj uino izročiti mi en lonček Y*»e izvrstne pomade. Sprejmite ob jednem toplo zahvalo, »iospa groti«-i se je zelo pohvalno izraila o dobrem uspehu pomade.
Z vsem spoštova C Krieda	komorna dama Nj. ekselence.
iio-pa Ana C*>illa? !
Prosim pošljite ini 4 lončke Vaše izvrstne pomade	( in kr. kon/ulat v Kiiri.
P.lag. e<»r*pa Ana «ViI!air!
J'rosim pošljite po pov»*tjn 1 -kutijico \"aše čudodelne pomade zarašeo lasij.
spoštovanjem Ur. A. Zepold. kopal, zdrar. Lnisdorf Slesko.
Veleč. gospu Ana 4 'slllsiir !
Pošljite mi takoj en lonček Vaše dobre pomade. Z dosedanjo uporal>o sem zelo zadovoljna. Naslov : EtelLa j»l. .Kalij, soproga sodn. preds. v Temesvarn.
se svojimi l<wf> centimetrov dolgimi Lo-relev las i i dobila sem jih vsled 14 mesečce uporabe svoje samoiznajdene pomade. Tu najslovitejše avtoritete prizF ale za jedino sredstvo, ki ne provzroča izpadanja las, povspešuje rast if-tih, poživlja lasni k povspešuje pri gospodih polno močno rast brk ter oaje že ] o kratki uporabi lasem na glavi kakor tudi brkam naraven lesk ter polu«»st in obrani te pred zgodnjim
osivljenjem do najvišje starosti.
fesa loučfca t srbi., '2 srbi.. jrld., ."» jrld.. P«išiljam po pošti vsak «bin. ako se znesek naprej posije aH pa poštnin povzetjem povsem svetu i z t ©varne kamor naj se pošiljajo v a naročila.
ANA CSILLAG
DUNAJ I. Graben št 14
H E K L 1 y, Friedrichsgassse št. 56.
Blag. gospa. Ana <'sillasr!
Prosim pošljite en lonček Vaše izvrstne pomade, na naslov eksel. gospe grofice Kiel-mansegg, namestil, soproge na Dunaju, Her-rengasse H. III nadet., kojo z dobrim uspehom uporablja za negovanje lasij.
Spoštovanjem Komorna <lama Nj. eksel. Irma Pletzl.
<i«»spa Ana <silla?r!
Pošljite mi zoj>et 'J lončka Vaše dobre pomade.
Gospa. gener. konzula l.utman Berhardstr. 1
Mad. Ana <>illaz!
Uljudno prosim pošljite mi po povzetju 1 lonček Vaše izvrstne pomade za raščo lasij Spoštovanjem
Kinil ja Radunskv kom. dama pri Nj. zviš. gospej princezioji Hoenlohe, Chateon de Koncy.
(iospa Ana Csillasr!
Prosim pošjite po povzetju "J lončka Vaše pomade za raščo lasij. .laz sem razočarana o dobrem in hitrem vspehu. Moji lasje so čudovito v kratkem čašu z rast I i in se povsod kaže nova rašča vled česar ml je v prijetno dolžnost Vašo pomutio povsod priporočati. Spoštovanjem
Grofica K. >V Zednitz l*nt- Neuburg 1». Aseh (Češko).
< b>spa Ana Csillasr!
Prosim pošljite mi vnovič še en lonček Vaše izrs ne pomade za lasi.
Prineezisja ( arolatli. ifotlien. Ahn.)
TRGANJE XX KAŠELJ
v rokah in nogah preneha vsa- ^	^ preneha ako se uporabi steklenico
komu v treh dneh ako se po- ^^^ Želodčne bolezni ^^^ trpotčevega soka in franco-služi antirheuminega ^težka prebsvijanja pri	s!te9a čaja. Ce„a 8 ^stuino
man i kanj u teka. končanju, rezavic'
mazila. Ona m.u ■,, i>^rmaD-kanju lek končanju, rezavici	~/eaar uuPre- ^^
- t«j. iiim n»v.Kli ■ ni ^^. .	y	J	. , , ,	Pr' zasta-
in - i.-r.ii,.. ak. ^T In bruhanJ« g^e in prenapeti želodec, ^jl reiih bolečinah m driivuaj.r-.	zasliženje. naval krvi v glavi, črevesne bolezni ^^^ trei>a nadaljne
j- *ljr, gld. ^^^ o • • o o o o zdravi o o o o o o o	t roško.
ŽIVOTNI BALZAM
A L V A T O
On čisti kri ter je najbolje zdravilo za notranje in vnanje bolezni. Cena omotu 12 etekleničič 2 gld. 50 nvč.. 24 atekleničič U (r- d	4- gld. 50 nvč.. s poštnino, ako se denar naPrej	^^„j
fA>.!wn	pošlje lekarni	^^ rajdtin	as
o^u 'oaini^id ai o|]in «»oofT!|>i:iIiJ»t s n.Tlan<)[ niij
Varaždinu ^	oqeJodn z lAEJd
po 'aooisjoau auzo^j »Bnjp u;
•*<iT.j »ih-j^.	nt aoif^ja«. vr Mim	8|nZ '36ad 3U3|0S 'O^OJ 33j| EZ
JU
oa|niH"l ai mo[ijn>.\rn ^	O A I	A "T" nii
a Ti-.i .a«.|	-<rf»«.i:tu	nO /\ L V	I V/ 1\
(■tm) oTijm <>Jliq »t ^nrg tn
-tfj'|MO lATJjfflO fKITJ'-'lu finr[«pTl4
T"® W A afaa^M «q»oajd ofo^	( JJ^atsko)
mu yoii3
vaviMOd vAONvnn
Najstarejša slovenska tovarna in zaloga pohištva
Andrej Jug
TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sotinije) — TRST
priporoma »vojim cen en:m rojakom svoje najboljše in trpežno pohištvo, bodisi evfcUo ali UrUii-o j/< liti rano, c.akjr za c-palne, je<iiine in vizitne sobe. Sprejema tudi naroiibe za \»akovr»tne itueike	načrtu ali poprave, krtere izvrši v
Lajarjjšem ča^u in v poiuo za«iovoljnost naručitelja.
Cene brez konkurence.
Za obilne naroebe se toplo priporoča svojim rojak<jm v mestu, okolici in na deželi v smislu gesla : Svoji k svojim !
TRGOVINA Z MANIFAKTURNIM BLAGOM
^nton Sancin pok. prana
TRST.
štv. 1!. — RS T.
Ulica Barriera vecchia
Priporoča velik izbor:
srajc belih ali barvanili za moške, ovratnikov, zapestnic, zadnje novosti, per kal j a, sat ina, najlepšega in izbranega
kravat
sat i 11 a, najlepšega in izbranega cefirja ter razno perilo. Vezenine in moderci. Snovij iz priste volne in v vseh barvah za obleke za gospe. Blago za delavske hlače in Jako znižane cene I izdelki za delavce. Jako znižane cene!
od 3«>	novč
>	44	» » 50	» » 15	* » 18
>	i > i	> » 5	» »19	» »16	» » 1.')	!» » 45	:>
Dovoljujemo si obveščati slavno občinstvo, da poeenši z 2 majem t. 1. vsled večjih zaključkov manifa k urnega blaga pred znižanjem cen, z a moremo mi c d i 110 ponuditi blago
po cenah, da se ni bati nikake konkurence
in sicer:
navadna kotenina, 156 cm široka........od 36 nove. naprej
bela................
laneno platno.............
navadna kotenina 7S cm široka.......
bela.......- ' .*.......
volnena snov za gospe, 120 cm široroka ....
mi <"ne brisalke	.....
batiste, najnovejše risanja.......- -
eefir . ..............
perkal................
srajce kot maje za moške.........
Ha zven tega imamo v zalogi bo^at izbor platna za podlage, sifona, dlatnnine, žepnih rut, modreov itd. itd. in sicer vse po znižanih cenah.
Italij Tej a & Valle
trgovina z m anifak turnim blagom
Barriera vecchia št. 27. (nasproti kavarne Bizantino.)
AA AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA/1
Pri svetem Antonu Padovanskem.
prva zaloga cerkvenih oblek in nabožnih stvari.
Trst, Via Muda vecchia št. 2. (za mestno hišo).
Dobi se bogata izbira pianet, oalmatik, pluvial, kumeral, roketov, kvadratov, kola rje v Le<-, jrsuikov, misahiV, brevirjev, ritualov, diurnov in neštevilno nabožnih ^ raz ično fino vezanih knjig, svečnikov, križev, svetiinic, kelihov, ciborjev se srebrno kupo. *
Jedina zaloga za celo Primorje kipov v vsakovrstni velikosti in kvaliteti, umetniško delo v romanskem kartonu, priporočljivih posebno za vlažne cerkve.
Zaloga sveč in Čistega čebelnega voska kakor tudi mešane sveče I.
y in 11. v rst« . podob, vencev, križcev jn svetinj vsakovrstnih.	V
^	Lastna izdelovalnica palm iz umetnih cvetlic in vsakovrstnih drugih del r
( spa<lajt čih k bogočastju, izvršijo se vezanja (ricami) najfinejša za zastave, pregrinjala idr. ?
^ Popravlja se vsakovrstne stvari za ceno, pri kojej je izključena vsaka konkurenca. ^ £	Naročitve se izvršijo točno in hitro.	\
*	Ob nedeljah in praznikih je prodajal niča zaprta.
^	Z odličnim spoštovanjem
Anton J. Vogrič
o o o o o o o o o o o o o o o o o o
Nora maifalurna prodajata
Cobau & jentilli
ulica delle Poste štv. 8
ogel ul. Valdirivo.
Z ozirom na nakup ^elikan^ikc
JAKOB BAMBIC
Ol- trgovec z jedilnim blagom -OI	Via Giulia št. 7.
O	.-it
Q Priporoča svojo zalogo jestvm, kolo-q nijalij, vsakovrstnega olja, navadnega
množ n*? blaga za sezone, ponujava: Q in najfinejpga. Najfineje testenine po Cefir, pr.-t.e barve po nvč. 16 m. ^	nizkih cenah ter moke, žita, ovsa
Perkal v modernih i\-
T« 1 h.....> IS	»
Kotenina navadna . . > 14	»
Kotenina 78/100 . . => 20	»
Platno angl. 78/100 . > 17	»
Žepne rute . . . . » 4-	>
VELIK IZBOR: moških in ženskih srajc, nogovic, snovij. dežnikov ter drobnarij.
in otrobi. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in brobno Cenike razpošilja franko
oooo0
Gostilna
M. Alfe

ALLA BELLA VEDUTA
ulica Romagna šf. 20
nasproti vojašnici. Zbirališče slovenskih delavcev ^
^ trgovina z manifakturnim blagom
ut. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro št. 8 8 podružnico ul. Nuova, ogel ul. S. Lazzaro št. 5.
si dovoljuje obvestiti slavno občinstvo in cenj.
~ odjemalce, da je jako pomnožila svojo zal go	v
0 kakor tudi povečala prostore s tem, da je	A
ustanovila zgoraj omenjeno podružnico zato,	^
da more v polni meri zadostiti vsem zahtevana cenj. odjemalcem.
V obeh prodajalnicah vdobiva se razno blago najbolže kakovasti in najmodernejše iz prvih tovarn, posebno pa snovi za moške in ženske obleke, srajce, ovratnike, ovratnice, tu je velikanski izbor platnenega in bombažnega
< ^	je v trn h-ulitki liiHii pia" „
(•[ se pristno istrsko in vipavsko Vino I A	blaga, prtov in prtićkov ter vsake vrste perila
ter dalmatinski opolo.	r	bodi od bombaža ali platna. Pletenine, svile
1	nmo raTn nprat r» I Orr^ak'l
»pol«
Izvrstna Milija. — Vse po najnižji! cenah.
Priporoča se za mnogohrojen obisk ter kliče An /dar!« vsem slov. bratom
(xoraz<l Ivančie
gostilničar.
Svoji k svojim "^B	*OCO'
nine raznovrstni okraski za živilje in kitničarke Velikanski izbor snovij za narodne zastave in trakov za društvene znake.
Sprejema naročbe na moške obleke A po meri, katere izvrši najtočueje in naj uatau-' a neje po cenah, da se ni bati konkurence.
Q Poskušati, za se prepričati!
-OO—OO
0 o o
o 6 0
ooot
„LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI
Polnovplačani akcijski kapital	==1 Špitalske ulice Štev. 2. ==
K I.OOO.OOO	Zamenjava in eskomptnje Daje predujme na vred. papirje.
J^jjpjjjg j p| prodaja	izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale Zavaruje srečke proti kurzni
tw vrste rent, z«stavnih pisem, prijoritet, komunn:rih	~ obligacij, arećk, delnic, valut, novcev in deviz
Promete izdaja k vsakemu žrebanju.	g
kupone.
izgubi
Vinkuluje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Uskom p t in ink.aaso menic.	Borzna naročila.
Podružnica v Spljetu
(Dalmacija.)
Denarne vloge vsprejema
v tekočem raćunu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do - dne vzdiga.	-
Promet s čeki in nakaznicami.