Številka 288
Trst. v sredo 18. oktobra 1905.
mr latoaja viftki dan ■mm
t»4t ob nedeliab in Drazmioh op 5. on. ob ponedeljkih Ob
ari ziatrm).
• tut^or fttrvllke ae t>n>aajajo po 9 novi. ftt stotnik) t aaocTLD tooararnah ▼ Trstu in okolici. Liuhiiani, Gorici, »iji. Knn;u. Manooru. Celovcu. Idriji. f t P"tra. Befsni, Nabre£in*. Novemmwiu ita
t (lase ta naroćbe sprejema u Drava tista , Edinost", llles *?©r»io Ga.attl it. IS. — 1'radae are so aa 2. pep. te i. sveder. — Cene orlasom 16 st na vreto rent: poslanica, Mmruuee. javne zanvale in domaći ociani pu oogodbi.
—	TELEFON I te*. 11®7.
Edinost
Gtasili ptlit&Mga iroštvi „EdiMtt" za Priairtki.

f moči
Itročnla« tnala
sa vse leto 34 K. pot ieta 12 K. 3 mesece 6 K. — N»-aaročbe brez doDosiane naročnine se oprava ne ozira. Vri dopisi naj se pošiljaj o na uredništvo lista, Nefrankovaas
pisma se ae sprejemajo in rokopiM se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista
UREDNIŠTVO: al. Qlor*io Galatti 18. (Narodni dom.) Isdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konaorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcijs lista „Edinost44 ▼ Trsta, ulica Giorgio Galatti St. iS. Poitao-kraailalftat račun it. 652.841.
Brzojavne vesti.
Saški kralj.
DUNAJ 17. Saški kralj Friderik Avgust je danes zjutraj dospel t-emkaj iz Draždaa ter e* je odptljel dalje na lov v Trviž.
Tirolski deželni zbor.
INOMOST 17. Na današnji seji deželnega zh ra sta p.si. S Ui in Cjnci vluž la nujni prell* z glede delitve deželnega šohke^a sveta v dva nerodna oddelka. Po kratki debat:, katere so sa udeležili načelnki vseh a. <if>ov, je bila nujnott soglasno vsprejeta in predi z zrcčan šolskemu odseku. Potem je sledila razprava o cujtib predlogih poal. dra. S?ho ferja glede toilne reforme in pesi. SchrafHi, da se takoj uvedejo direktne deieiaozborske volitve. Nujnost je biia vsprejeta n oba f redi ga izročena ustavnemu odseka.
Dalmatinski deželni zbor.
ZADER 17. Danes je dalmatinski de / ini ztor otvoril deželni glavar Ivčev'ć. Sp>m.n;al ee je umriega djakovskega ekr.fa ^trosam* yerje, ter je hvalil odpravo vinske klavzule. Voditelj namesti štva Nerdelli je nierlašal, da smatra kakor bvoo dolžnost podpirati delovanje vseh avtonomnih činiteljev ter je napovedal, da je že pripiavljen načrt za rešitev jezikovnega vprisanja.
Bolgarski knez Ferdinand v Parizu.
PARIZ 17. Po dinerju v palači E y 6», ki je b li na čast brjgarskega kneea Ferdinanda. se je vr-i :la predstava umetnikov, ki *e je sjajoo icvrs !a. Predstave so se ti dele -ž ii tudi členi diplomat enega zbora, pred ee inika obert z oorn e in m d st r-ki predsednic K ovier s č.eni m nisterstva. Jutri se knez l *rd nan 1 poda s predsednikom Lou-betom na lov v C ..m:* i- *ns.
Internirane ruske ladije puscene na svobodo.
\VASHINGTON 17. Državni oddelek 'e priobčil cddelku za vojno mornarica, d\ je Z7rš'la rusk -japonska vojna ter da puš5a na svobod • rusae vojne ladije, ki eo internirane v St. Frančišku in v Cavite.
Predarelski deželni zbor.
BKEGKSC 17. Danes je bil slovele o otvorjen deželni zbor. Deželni glavar Rhom-1 erg je v svojem nagovoru nagiasal, da se bo Predarelska ved. o potegovala za jedinstvo
drŽave.
Reskript mikada na armado in mornarico.
TOKIO 17. % esarski reskript ieraža armadi in Boraarci zadovoljstvo cesarja za \erno službovanje. Po raaugi obeh so ee i7ojevaie ni kopnem n na morju velike
zmage v proslav,) naroda. C isar dostavlje, da sta dosežena c Ij in namen vojne, tola vsi sloji prebivalstva naj bodo vedno pi i oravljeni, da store svoj ji dolžnost.
Mirovna pogodba zadobila aoč
TOKIO 17. Japonska vlada je priobčila danes, da je zadobila moč mirovna pogodba.
Japonska umakne svoje Čete iz Mandžurije.
TOKIO 17. (Reuterjev biro.) Govori ee, da je v mandžurski glavni stan odposlano povelje, naj se takoj pr.čaejo umikati č*3te z Mandžurije. Na Japonskem pričakujejo, da v se>th mesecih popolnoma izpraznijo Menr.žurijo.
Bolgarski eks&rli.
CARIGRAD 17. Bo'garski eksaih Josip je včeraj doBpei semkaj. Vsprejel ga je bolgareii diplomatičai agent Nathovic ter o^ebjt. egencije in ekssrhata.
I	Kolera.
BEROLIN 17. Od 16. do 17. t. m. opoludne je bil na Pruskem prijavljen en slučaj kolere.
LODZ 17. V zadnjih dneh je le malo t seb obolelo za kolero. Umrl pa ni za to boleznijo nihče.
Švicarske banke.
BERN 17. S/ carske emisijske banke so diskontni p< s a vek za bančne vrednosti od danes naprej povišale na 5°/0.
Poroka velikega kneza Cirila.
KOBURG 17. Kskir se tukaj iz navidezno zaues ji vega vira zatrjs, sta bila ruski veliki knez Ciril in saško kobur gota-ška prinoezinja Viktorija Melita, dne 8. oktobra poročena v Tet gernsee po tu-kem obreda.
Manifestacija za volilno pravico.
BRNO 17. — Danes predpoludne ee je vršila man fitttsc ja za volilno prav.co. Ob 11. uri predpoludne eo bile vsa tovaine in prcdajalnice ziprte. Od trga pred kolodvo rom. kjer so Be bili udeležitelji zbrali, so mirno k orakali k dtžeini hiš . Sosedne ceste so bile kmalo napolnjene na tisoče občinstva. Najprej se je deputacija carcdno-eoeijalnih delavcev pod vodstveno deželnih poslancev, za njimi pa deputacija foc jalnn-demokratične stranke tudi pod vodstvom prslacc3v podala k deželnemu glavarju n k namestniku grofa Zierotinu, nahajajočemu se v dežo ni hiši. Obe tieputan.ji eta izročili svoje zahteve glede splcšne, d rektae :n tajne volilne pravice. Deže ni glavar je deputacijama odgo7oril, da predloži pr šnji deželnemu zboru, ter da je prepr Čao, da bodo vse stranke deželnega zbora stvar uptštsvale. Nanae&ta.k je obljubil, da predhži prošnji vladi ter je na
; koDCU svojega ^o/ora pripomnil, da bi v 'slučaju ustanovitev ptte kurije pomeniala ua vsak način napredek. Ko sta deputaciji zapustili deželno h šo, se je na trgu zbranim delavcem na več krajib priobčilo o vspehu deputaoij. O tej priliki so dotični govorniki povdarjali, da ae delavci s pato kur jo ne zadovolje, ampak da odločno zahtevajo splošno, enako, direktno io tajno volilno pravica. Na poeiv voditeljev so se na (o manifestantje razišl.
Ogrska kriza.
BUDIMPEŠTA 17. »Ogrski b!ro« poroča z Duneja : Mmisterski predsednik ba-! ron Fejervai v in minister za trgovino V<">:os I eta danes predpoludne odpotovala v Budimpešto.
Dogodki na Ruskem.
PETROGRAD 17. Vsled štrajka čr-kostavcev niso danes, razun uradnih listov, izišli drugi čaen ki.
Pred otvoritvijo kranjskega deželnega zbora.
(Dopis).
Ustava nalaga vladi velike dolžnoBt', ona mora streči dvema gosped ma, kar ni khka stvar. Eden teh gospodov je sicer ona sama, ki je pa identična z višjim fiktorjem, 8 tisto močjo, ki je u-ttvo dovolila. Drugi gospod je ljudstvo, bo repressatantje ljudstva, so zakonodajalne korporac je, par a-menti. Vlada mora med tema gospodoma vzdržev:t< ravnoteže, z eno besedo: vlada mora skrbeti, da delujejo zakonodajalni faktorji, deželni zbori, državni zbor iti. Stagnacija, neproduHCijp, obstrutc ja, abstinenca : to 60 nezdravi pojavi v ustavnem ž vljenju. Zato se trudijo vlade, da odstranjajo vzroke takim bolehavim po itičnim razmeram. Tako čitamo n. pr., da sa deželna vlada na Tirolskem pegaja z ondotnmi italijanskimi po* slacci, da bi jih privabila v deželni zbor, kjer tvorijo pa le manjš no. In na Tirolskem se še ceM manjš ni delajo koncesije.
Ravnokar izvršeno imenovanje italijanskega poslanca za namestnika d«ždnega gle-varj* v t*j dežel-, kaže, da se tam upošteva manjš na. Veča koncesija, k; jo nameravajo dati Italijanom v Tirolu, bi bila razdelitev deželnega šjlskega sveta na nemški in italijanski oddelek. Ko smo to fiiteli, spomnili j smo se kranjskega dtžalnega zbora, ki se ima sastati dne 25. t. m. In vprašali smo as : Bo li ta zbornica po preteku štiriletne obstrukcijske doba vendar enkrat delovala?! Ker na to vprašanje ne moremo dati preciz nega odgovora, stavimo drugo vprašanje : Mari ni potrebno, da pride vlada tudi na
Kranjskem s koncasijami na dan ? Ne, ob vsej njih razcepljenosti kranjski Slovenci vendar ne potrebujejo koncesij, najmanje pa takih, kakoršne hočejo nakloniti tirolskim Italijanom. Kranjski Slovenci potrebujejo in zahtevajo le to, kar dopuščajo obatojiči zakoni :n pravične razmere. Gledć šolstva n. pr. ni treba na Kranjskem delitve prve šolske oblasti. Pač pa bi bilo to potrebno v drugih pokrajinah. Toda tej najvišji šolski instanci na Kranjskem naj vlada dopusti, da bo delovala po svojem prepričanju in v smislu $ 19. temeljnih zakonov, da uredi kranjsko šolstvo v duhu tega zakona in po željah večine kranjskega prebivalstva. Vlada naj ne drži križem rok ob onih točkah, kjer gre za materijelne koristi ogromne večine st.aLO valcev.
Za pospeh kmetijstva, za melijoracije vinogradništva, vodovodov, gospodarske zadružne organizacije, za učiteljstvo in šolstvo sploh so v zadnjih letih izostale vse državne podpore. Ker jih dežela ni delila, ni tudi država n casar dala. V teh toSkah kaže, da vlada odpre oči vsem kranjskim deželnim poslancem, katerim naj osobito obljubi to, da bodo skupno žnjo delovali na spremembo deželnega volilnega reda, ki naj S3 spremeni vsaj v tem smislu, da dotč mesta i o trgi več poelancev, de se naposled pomnoži tudi število poslancev kmetskih občin, da bodo vei trgi volili v skupini mest in trgov in da bodo mandati kmetskih poslancev enakomerno razdeljeni po deželi ! Sedanji deželni volilni red je star čez 40 let inje čez vee krivičen. Na njega odstran te^ naj bi složno delovali obe slovenski stranki. To složnoBt naj vlada pospešuje, kar si jej posreči tedaj, ko zajamči kranjskim Slovencem izvršitev navedenih opravičenih zahtev.
Vprašanje o starosloveiiskem bogoslužju in papež.
Milanski »C^rriere dslla Sara« poroča iz Rima nastopno: Vett, ki prihajajo iz Dalmacije, so fiimda je bolj resne. Slovanska duhovščina, izlasni redovna, se je uprla Vatikanu in odreka poko;š}ino papeževim predp som glede ataroalovenskega bogoslužja. Svoječasno sem Vam bil poročal o eeslanku skefov iz Istre in Dalmacije, ki bo se v mi-nolem poletju s šli v R mu, in o hudem uporu, ki so ga pokazali slovanski škofje proti odredbam Pija X, odredbam, ki etreme za tem, da omeje staroslovansko bogoslužje. Daoes eledi niže sveČenstvo izgledu škofov, kar je popolnoma naravno: čim so bili sktfe prvi, ki so se uprli papežu, zakaj naj bi svečeniki in menihi dajali več izgleda pokorščine ?
Vzlic temu. se Slovani nutjo, ako mislijo, da oBtrašijo papeža. Jaz vem iz dobrega
PODLISTEK.	3U
Prokletstvo.
i|odcTlaaki roman AvguU Aenoa — Nadaljeval
io dovršil L E. Tomić.
Prevel M. O—6.
Govoreč te besede ni kozavi vladar n ti z& alako maknil z glave. Zdelo se je. Kakor da mu je debela g.ava b k Jcem zasajena med e.roki rami. Ali le na videz je bil miren. Motni očesi sta se £e močneje upiiali v šk'.fov obraz in skoro hi bil Človek menil, da je v£a<>ih zesevala iskra v njih. Z eno roko je bobnal po mizi kraj eeb«, s drugo pa je neprestano g ad I rob svoje surke. Ti nenadni očitni znaki zadrege eo vznemirili tudi škof* ia v njegovi duši te je vzdudila tajoa bojazen, ki je postala še veča, ko je svoj govor zavri; 1 toli čudnimi besedami. I v. n, stoječi pred Detrikcm, se je naglo obrail proti banu, zataknil roki z« žepe svoje nalje ter je, da ee bo videlo, da je užaljen, 1ekel suhoparno:
—	Oprosti mi, gospod baa, ne umejem, kako se tvoje besede vežejo med seboj. Sa svojim ekremn m pt zdravom sem ti ponudil prijateljstvo m slogo, ker le tako more biti reda in miru v tej deželi.
—	Da, je potrdil ban resno, pa kaj dalje, skef?
—	Vem za gotovo, da je tudi želje Njegove svetlosti, našega kralja, ki sem mu najpokorneji in oajevesteji sluga, da sta hrvatski ban in škof zagrebški složna in močna.
—	Prav govoriš, prav to je želja Njegove kraljeve svetlosti.
—	E kako pa govor š potem gospod ban l je vprašal škof 1 v aa sačujeqo. Ti se le nadejaš, da bova šele danes, jutri velika prijatelja ! Uvažuj, da sem jaz mislil, da sva že prijatelja, ti pa ae še le nadejaš. Jas hočem, da bodi to takoj, ti pa d a a e a, jutri, to je, B g ve, kedaj. Poleg tega govorift o sili, o razbojstvu, kakor da ae ne epoitnje zakon, kakor da ga ni! Kako spajaš ti te beseda a no irn prijateljstvom ? Kakor da aem tudi jaa grelnik, a ti da aa bojiš mojega prijateljstva!
—	Uganil s:, škof, je rekel Detrik
bled, nepremično On je bil človek
Bubek, na videz miren, ali v duši mu je ! kipela jeza. Ivan je odsscč.l za tri korake, ! izvalivši svoji očesi na bana.
—	1'^anil sem? je zakričal, kaj eem i uganil ? Govori jasneje, gospod ban.
—	Drage volje, moram ^celo, je odrezal Detr k ostro, ker nisem prišel semkaj, da te pozdravim in da se seznanim s teboj, ampak sem poelen v imenu kraljevem, da ti done-E"m od njega glas, da ti na svoja usta povem njegovo besedo.
Šzof Ivan je Btal kakor steber iz mramorja male duše, plašljivec, ki ni nikdar stal na svojih laetmh nogah, ampak vedno na tuji milosti. Z t to bo ga tudi zadele ostre be ede banove tako, da es ni drznil niti ganiti od strahu.
—	Ne dvomim, da me umejefi, je nadaljeval ban.
—	Res ne umejem, ban, je dahnil Ivan.
—	E pa dobro, govorila bova še ja-aneje, je planil Detrik jeano : Prišepnem naj ti, kar vas svet ve in vidi, o čemer se kriči po veeh ulicah, kar ni prodrlo eamo do mojega, ampak tudi do kraljevega uha, pa
je jako razvnelo žolč Njegove kraljeve Svetlosti. Naš gospodar, kralj Š šman, ki mu Bog daj nositi krono še mnego let, da bodi mir posebno v S'avonij', Hrvatski in Dalmaciji, in da naj se poleže vihar. Te dtžele eo bile od nekdaj pravo ognjišče punta, iz nj h je vedno skakala iskra, ki je zaž gala tudi druge dežele. Tudi eedij nima miru. Tu v Slavoniji, med Dravo in Savo, sicer ni očitnega plamene, kakor v Dalmaciji, ali mi vemo, da tudi tu tli in tli žerjavica pod pepelom, pak ne treba druzega, nego pihniti in planem se razvname. Zato pričakuje Njegova kraljevska milost, da glavarji te kraljevine, duhovski in posvetni, da ho plemstvo dajalo ostalemu svetu izglede miru, aloge in zvestobe. Od domačega razdora, nasilja in razbojstva, navataja vnanji razpor, in to je dobra želev aa neprijatelja našemu dobremu vladarju Š.šmanu, žetev za nesrečnega pogana Bošnjaka Tvrdka, ki se je ravnokar uguezdil v Dalmacijo. Pred vsem saupa kralj duhovnikom, ker so oznanjeva-telji miru, a osobito tebi, ki ei doživel od njega toliko nenadejaae milosti !
(Pride še.)
vira, da je papež Pij X. trdno sklenil, da hoče uveljaviti evojo voljo. Bolj nego raz-žaloečenega ee kaže papež ogorčenega radi vedenja dalmat nskih svečenikov in menihov,
kar ga žali na dvojen način, to je, kakor papeža in kakor Italijana. Vero etno je. da bodo izdane etrjge odredbe proti up»-aežem, in ako bo slovansko svečenstvo vstrajalo v svoji opoziciji, se Vatikan Čuti tako močnega, v kol kor je v tej stvari gotov podpore in odobrenja d unajske vlade. Govoii te, da bo v kratkem izdano novo papeževo pismo, ki ne bo puščalo vtč nobenega dvema o čutstvih in pravih namerah Pija X.
Odgovornost za ta podatke n trd tve treba seveda prepuščati milanskemu 1 stu. Pripomnimo pa, da se navadno infbrms<'; e tega list* ukazujejo kakor dobro osnovane.
povdarjal o tej priliki zasluge, ki so si jih v tem ozira pridobili Srbi iz vojvodine.
Leti 1*08. d« ca časa prva srbske ustaje, je bila osnovana prva srbska visoka dola, ki pa je bila po biUtvu le srednja šola. Njen ustanovitelj je bil Dositej Obredov d in prvi prcfjžoi Ivan Jugo? d. Ša !e leta 1438. s»je osnoval licB:f ki je vep-šno vršil svojo nalogo 25 let in je bil leti 1863. preosnovan v »Visoko Školo«, ki je bila razdeljena v tri fakultete : v filoz fiSno, pravno in tehniško. Velika dola je imela v prvi vrsti nalogo, da je vzgajala doSre in poštene urednike za državno službo, ni pa meogo vplivala oa duševno izobrazbo srbskega naroda. Ša le vsied preesnov leta 1807 i a 1900 je dobila »Visoka Šsola« več svobc.de, da je lahko razširila svoje delovanje. Dae 27. fbruvarija t. 1., sto let po prvem srbskem ustanku, je
In splch je »l\>rr;ere deila Sera« u ?rščati dobila Srbija svoje pop lao vseuč lUče. Vse-
med najbolj resae liste v Itaiji.
Potemtakem nam ni lahko možu o prezirati to, kar nam sporoča milanski list. Oaob to dva m staen a sti, ki morata vene
učilišče nadsriljUje »Via.»ko šsolo« iziasti v tem, da bo imalo tudi medicinBko in bogoslovu > fakulteto.
Po govoru rektorjevem je bila prečitana m.rjati Jj.ovane : da ss namreS papež čuti brzojavka črnogorskega kneza NiSole. Zatem Kak; r Itsiiiaa užsljtnega p> vedenju d»lma- so govorili po^mezni odposlanci. Jovan Žu-tinskega svečenišiva in da ob varovanju jov:Vf m ni^fr vnanjih stvar, je govoril v evojeg* nerodnega Čuta računa na pomoč ime u srbske »Atcedtrn j • znanost:«. Vimenu dunajeke vlade. V* t<j toČii ee nam zagoto- zagrel šsetra vseučilišča je gov< r.l rektor dr. vile milanskega lista zd. zelo verojetao, ako Anton Heinz. Dr. A. Te odoro v, cdposla-si kl f'em » v spomin dogodke ob voitvi se- Dec bilg*raKe4a vseučilišče, ;e čestital v imena
V nedeljo se je v Subotici vršil velik shod, kateremu je prisostvalo nad 20 poslancev rasnih strank koalicije. Bilo je tudi mnogo udeležencev iz vseh krajev bačao-bc-droške županije.
Poal. Fran K o š u t je govoril o politi čnih pravicah madjarskega naroda. Izjavil je, da ni dvomiti, da printsa bodočnost zmago madjarski stvari.
Poal. Albert Apprmyi je naglašal, kako treba brezobzirno nadaljevati borbo. Ako pride do novih volitev, se izvrše ista gotovo povoljno za koal cijo. Ako bi se popustilo od zahtev bilo bi to iz laistvo samega sebe.
Popoludne je b 1 banket, na katerem je Fran Košut povd-rjal v svojem govoru, kako do voli sedanji položaj brezpogojno do personalne unije, a n:ti Avs'riia da ne more več obstojat' v sedanji obliki.
Vsi Ma Ijari morajo racš rjati idejo personalne unije, čeravno ti Š3 gotovo, kdaj da pride do nje.
dacjeg* papeža. Glavar kat 1 ške cerkve bi smel torej biti občutljiv v svojem ia-odnem čutstvovaaju, elovaaakim narodnu in nj ho-vemu rodoljubnemu svečenatvu »e pa štsje v veliko pregreho m se jih proglaša za upor
Xovo ogrsko miuisterstvo.
Kafci r javi ajo ie Budim >eš:e izide danes c sirjevo lastnoroč io pi-im», s katerim se Fejervary imenuje m n sterskim predsednikom. Ostali m nistri b »do imenovani še le čez nekoiko dni, ker'niso t »zadevna p >gaja-tja še dovršena. Finančni minis.er postane najbrž baron Dame!, min ster za poljedelstvo pa biron F^iiitzsch. Vest, da postane posla nik pri Vat kanu, grof Sz*c3en, minister a latere, ni re-mična. Fejervary ee je s ce-do*ovoril glede svojega piograma.
bolgarskega nar da. Baron Punaano je govoril v imenu tur n-k* univerze, v imenu »Slovenske Matice« je govoril pa nien odposlanec Anton Trstenjak, ki je med dru« gim govoril nastopno: V tem svečanem I sarje m nike, za razkolnike in sovražnice cerkve in tren itku, ko si otvarja v prestolnici Srbije j Cesar ni hotel na noben ntčia piivoiiti, da vere, ako hočejo braniti svoje narodno pravo prvo srbsko vseuč 1 šče, se zahvaljujem za se uvede splcšaa in enaka voiilma reforma, tudi — v cerkvi.	povabilo in prinaftam od vseh Sloveacev naj- zato bo Fejervary jeva volilna r.f.rma splo-
Torej tudi tam, kjer se ne m slijo do- presrčntje čestitke v menu vseh slovenskih šaa ali po pluralnem sistemu. B t<tvo volilne tifcati nobene verske dogme ali resaice, in kulturnih ustanov. Nas ne spaja samo kri in reforme bo, da naj ima v afc polnoletni dr-kjer gre le za vnanje vršenje bogosluienjs, jez k, na» druži tudi sporno na ona dva j žavljan volilno pravico, ali kdor je abaulviral pripozcacega od papežev samih že sto- velika moža, ki sta kakor Karamzin in Pu- kako erednjo šolo, aii izKtžj gotovo piemo lt tja.	s ki u visoko povzdignila našo narodno kul- j ženje, tieti bo imel ne en, ampak d.a giasa.
Grozi ee Slovanom z najcs'rejimi od- turo — spom n na Kopitarja iu Vuka ———■■ redbam'", toda v K mu naj bi pomislili, da s Štef*nov^i Karadž 6 Ta dva sta zasnovala tato r r gostjo bodo le silili Slovane v od- veliko idejo narodnega jezika. Dandanes je por in v uavakr žja z v;š mi carkvenimi slavistika naša najbolj učena disciplina, za viastn i ! Ss-li visoki cerkveni krogi res katero so si zlasti Srbi stekli mnogo »eelug. uverjeai, d* bo to na kor s vere in Srbsko vseučiliiče je najvcT-i triumf srbskega esrkve?!	dela in napredka. Žito naj t vi, cvete in
^—e? raste srb-k) vseučilišče. Govorila sta fie dr.
Po ratifikaciji mirovne pogodbe.
Komur« pred mikadom.
Kakor javljajo, je bil b*ron Komura v ponedeljek vaprejet oi miaada v avdijenci, ki je trajala več ur. Miaado je izroč.l Kc-muri lastnoročno pismo, v katerem ieraža
Otvorite? srtekesa vseučilišča. VI. Cemy in SLeva P,Pov<5 Akademičn« —jo radost na povoljnem skl.pu m.ra in
.r ... . ... . x ,	mladina je govornike burno aklamirala. Nato B glaša	ki jih je Komuia
\ ne leho je bilo na slovesen način otvor- ' e i_____^ .	t	» Pn»t-
,, J ' ... . p -ar	je rektor Lazari<? s primernim nagovorom ! pndooil	na mirovni kont.reLd v Poit
jeno prbsao vstučilisce v Belemgradu. Prisil	J	■	m „tk.,
,____ M ,	, , .,	3	zaključil otvoritveno sve?an^st.	m >uluu.
__— Japonska pričenja umikati svoje čete ?
Iz Tekija poročajo »S.and&rdu«, da so Japonci pričeli umikati svoje čete iz Mandžurije.
Mikadov reskript.
na slavnot odposlane slovanskih narodov ia sicer : dr. Anten Heinz rektor zagreb škega vseučilišča, dr. Viadislav 0«rnv kakor odpoe.anic češkega vstučiLeča v Pragi, pr. f. dr. A. Tecdjrov kakor zastopn k bolgarskega vseučd šča, baron Pumano kakor od-
Razmerje med Slovani in Madjari.
Ruski publicist dr. Sokolovsk j je v 1
svojem listu >Petersb. Vedomo t « priebčil, poslanec vwučdiš*a v Turinu, dr. Bertic in „govore, ki ju je imel c dr. Markovičem j Povodom raufUac je miru je bil, kakor
Pcmu- kakor opnika hrvatske napredne (Slovakom) ii pnfe^orjem dr. Rad ćem of Porofa;o ijB Tokija' ^r ob5en ®lkfcd jv res" stranke, Steva Popov e' kakor odpoalanec raEmeju m<Ki Sl.van, in Madjari. Oba sta i kript. ki prav. : Po 20 mesec* vojne 6e je Tekelijevrga zavoda v Novem Sadu in Anton 8e Rjavila nastopno:	pulužaj Japonske vtrdil in n,em mteresi eo
Trstenjak kakor zastopnik >Sloveisie Me-	»Tekom zadnjih stoletij se Slovani niao 99 raii rili- Ruski de!«gatje ^ s op.li v po-
ti<-e< v Ljubljani. Društvo hrvatsk.h književ- Dlkdtr bojeva:i z Madjari. Nasprotno: bili gaimnia « japonskimi pooblašSenci gleie po-nikov ;e zaspal predsednik S', p!. Mifetić, BO biJij iavezniki in S.ovani so večkrat e S°iev» ki 3,h Je možno	43 e tem
nadalje je tud* doSla deputacija jugoslovanske BVojo krvjo branili Ogrsko pred napadi Tur- 80 dokazali, da hočejo resnično nnr. Mi emo akademije.	koVi Ogrsko iu Slov,na vežejo skupni in- na6ii mirovne V* popolnem soglasju z
Veeučiliščno poslopja je primerno okra- ^„j £as d(l 8e 8poena t Madjari in našimi želJami m Eato 8mo >lh ratlfic:rah-šeno, tako tudi slavnostna dvorana. Ob 9. 8lovani M ^ morali s skupnimi moifmi Rua Ja io JaP«nska 8ta e0Pet pnjatalj uri dopoludne S3 bili zbrani vsi povabljenci. upirati prodiraDju Nemcev. Pangermanize«! ^t^mo se odkritosrčno, da ostanejo Na sredi tribine v dvorani je bil določen 8kupIia n.varno3t za madjarsko in za elo-|dobra	v<>dQO take» kakor 8mo j,h
proetor za kralja Petra in prestolonaslednika, VftJtt9ka plemena. Le poglejte, kako je v ustanovili te laj.
na desno od njih je bil diplomatski zbor ia Eadojih letih p08tal g€rmaDieem agresiven, i Na Evršetku ^8kript. pravi mikado, da generaliteta, na levi metropolit s tremi vladi- jn ni daleč fia9} ko bo mcra;a ogreka poka. se nepreetano trud', da zbol,ša naredne rar-kami in drugim višim svečenstvom ter vei eati je.h dovolj	Ha se upre prodire- m®re in da pov^peš, blago-tanje držive.
členi vlade.	: nju german zma. Zamori j » li o taki priliki Ruska vojaška kolonizacija v Sibiriji.
Točao ob 9. in pol uri ja stopil v dvo- Madjari še misliti na b >j a Slovtni ? Radi Dopien k londonske »Timee« javlja iz rano kralj Peter s prestolonaslednikom n tega 6e g?ioh ni treba btt Ka U3odo ogrskih Petrograda, da je car odobril n*črt za vo r >reastvcna. Ko je bila odpeta slavnostna sl0Vtin0V in ia jugovtt .k. Midjari se bodo jaiko kolonizecijo v Sibiii, v sled čt a ar bi sa h'moa je kralj vsta1 in s p^bnim ntgovo- ' (hote ali n€hotf) mnli ž njimi zrerat:. To kontingent povišil na 100 000 mož. rom otvor 1 vseučil šče. Ko je knl dovrs 1 pray dobro vedo Ako do?ežejo politično ne-	-
ademiki zapeli elavno tno ' 04v;8n03tf ako si bodo morali zagotoviti v j	Dpobne politLČlie VestL
norveško krono. Kralj najbrž ponudbo odkloni. Neposredno zatem bo norvežka vlade prosila storting, naj jo pooblasti, da ponudi norveško krono danskemu pritcu Karolu. Ko dospe odgovor, ki bo najbrž pozitiven, izvoli storting takoj kralja.
Slovani v Avstriji. V Avstriji je 25,632 800 prebivalcev. Od teb je 15,494.285 (to je 60 odstotkov) S ovanov : Ćehov, Pel akov, Malorusov, Slovencev in Hrvatov ; 8 170 93*.» je Nemcev (36 odstotkov), a 967 580 (4 odstotke) eo Rjmani (Italijani in Rumuni).
Kako rarmsrje je v obeh zbornicah ? V gospo«Nki abornici sedi 214 č.enov. O.l teh je 172 Nemcev, 28 Poljakov, 8 Cehov iu ] Jugoslovan. Torej 60 odstotkov Slovanov ima v gospodski zbornici vsega skutf 32 Členov, a 36 odstotkov Nemcev pa 172 č enov. V zbornici p« s ancev je 177 S.ovanov in 203 Nemci. Torej 36 odstotkov Nemcev imajo 26 poslancev v«Č nego Ii Slovani. Po številnem razmeriu bi morali Slovani imeti 25i> poslane*vf Nem^i pa 153
Deželni zbor istrski.
Kakor smo včeraj omenili, je tržaški »Picoalt * trdil, da so se pogajanja med italijansko večino in slovansko munjs no rar.bila radi prttir^nih zahtev slovanske raanjš ne, doč m da je šla itabianska večina do skrajne meje popustljivost'. Temu nasproti pa piše pulski »G oroale tx, da pogajanja se niso še razbiia, ka ti veČina da niti ptou&iia še ni proti predlogov Sluvonov. Pač pa ve tudi to pul-ko g]a«lo, da so zahteve Blovan-ike manjšine take, da jih ai možno vspre;eti. Pulski »Ojinibus« odgovarja na to ; Mi pa moremo izjaviti, da so bili predlog, došli rd slovanske strani, cmejeoi na najniži um žai minimum, dočim si bili prot predlogi Italijanov tako pretirani, da jih slovanska manjim dežalnega zbora ah-olui.no ne more vsprejeli.
»Omn bus« poživlja tu »Giornaletto«, naj pri avi besedilo blovanskih predlogov, ko ža ve, da so st.i taki/ da ce bodo vaprejet i. Na to hočemo mi — pravi Omuibus — dokazati nasprotno in smo uverjeni, d t tudi oni del italijanskega prebivalstva, ki mu je na sicu nekoliko pravice in narodce^a m ru, prizna, dtt je pravo na st'ani Slo'anov.
Domače vesti.
Odlikovan Slovenec. Na B^var^kem v Se*: wabachu vršila b j je od 16. ee^t. do 1. vino -toka prva naravoslovna raz »tava, katare se je udeltžil tukaj bivajoči in na inozemskem obče znani naravoslovec g. -I o i i p Sever in o tej pr liki mu je juri priznala prvo darilo (liplomo in elato kolajn,) za razstavljene jamske hnš^e in druge podzemske živali. Gotovo zelo spodbudijivo, pa tudi častno za Slovenca, ki je prvi v taj stroki tako častno nasti pil, da mu Nemci niso mogli odrefii tega odlikovanja. G ri raenovani je pa edini, Ki s« lah to uvrš?a med strokovnjake v t?j stroki in ki dela čast svojemu narodu.
Naš jezik na c. kr. davkarijah. P -
sejo nam : K včerajšoji vaši noiici pod tem zaglavjeua izvolite še priobčiti : Glede vprašanja, v katsrem jeziku naj posluje rirživni urad s strankami, je in more biti odločilen le jezik, ki je deželni jezik v okr*ju, kjer posluje dot eni ura J. V sežanskem okraju je pa le in izkljbčno slovenski jezik deželni jezik 1 Tu bi morale oblasti izdavati Btran-kam le slovenske spise in ns bi tnale nič povpraševati, je-li stranka biva v okraju, ali
izven njeg*
9 i
Kraj,
ozir, ma njega jeziK
svoj g .vor so akademi
kaotato : »Prei srbsk m vs?u5iiiš«em«, ki jo Rvropi 8VOjo polit čno eksisteccj, b( do m o
je spel akčdemik Vhd. Stanimirov-Ć, vglasbil pa B. Joks mović
Na to je govori T/j. Stoj eno v: c, predsednik miniatersiva in ob enem naučni mini eter, ki je rekel, da mrra kakor prvi čestitati vsem onim, ki eo delovali na to, da M »Velika tkoU« praosnuje v v^eučilič5e. Za min sierskim predsednikom je govoril rektor »ovega vseučilišča S. Lazar e. Ko se je za-hval i kralju, kraljevi vladi m narodnim po-s:ancem, da s« je O9n9valo novo vseučilišče, je v avojem govoru cčrtal nekaj narmentov is ztrcdov;ne »Visoke Szolec. Naglaitl je, Kako važno vlogo da >» igrali v 8-bezi kulturni zgodovini pred osvobojenjem Srbije eaaoetini in kasneje evečentvo ter je naslikal jrve zadetke nsrcdoega šolstva v Srbiji in
r a i i pripoznati politično misijo Slovanov in se svecati i njimi. Proti dvema frontama se ne bodo mo?li boriti '

Norvežka na razpotju. Be-i' rolinski »Lokal-Anzeiger« poroča iz Kristi-janije cd 17. t. m. : Načelniki republikanske stranke so danes izdali proglas na norvežxi narod, v katerem poživljajo storting, naj ne izvoli kralja, marveč naj poseben uetinovni sbor odloči, se li ima pridržati noaar-h čno obliko ali pa proglasiti republ ko.
Norvežka vlada d< bi v kratkem od priob- stor.inga nalog, naj ponudi norvežki prestol
skle
Kriza na Ogrskem.
Reaktiviranje Fejervarvja je torej njens stvar.
Z Dunaja poročajo, da bo jutri čeno cesarjevo lastnoročno pismo, s katerim 1 danskemu princu Karolu. Ako ta vsprejme bodo imenovani Fejervarv in drugi novi ga storting proglasi za kralja ia vse vpra odrski ministri. S tem ročnim pismom bo ianje bi bilo rešeno tekom enega tedna, odobren program bsroia Fejervarv ja. Se-j Is Kristijanije poročajo od 16. t. m danji svstro-ogrski poslaaik pri Vat.kanu, j List > Aftenpoeten« p še : fcwedski kralj Oakar grof Szecjen, stopi v mini^erstvo kakor mi-j odgovori osjbrž dunes na Poaudbo norveškega aister »s lsttre«.	stortings, naj eden švedskih priccev v. prej me
odločuje, ne pa bivališče strank. Zato pa je davkarija v Sežani ee svojim italijanskim plačilnim nalogom slovenski stranki storila dvojno krivico: prva je ta, da je sploh dala lasii ppis ; druga pa, da je Sloveicii v Trstu izdala laški ep s edino zato, ker stranka biva v Trstu. S tem pa ni akccntuirala enakopravnosti Italijanov, ampak i n f e r i -S j o r n o s t slovenskega življa v Trstu.
Le v okrajih, kjer obatojita dva deželna i jezika, je v dolžnost državnim oblastim pa-; siti, kateri narodnosti da pripada stranka. , Ali v fllučaju, o katerem ate govorili včeraj, I bi ofetilo v veljavi vse, fear B'e rekli, tudi v 1 slučaju, da bi v sežanskem okraju obstajala ! dva deželna jezika ! Kajti vse okolnosti so govorile o. k. davkaiiji v S.žani, da je stranka slovenska !
Krvni davek. Poleg denarnega davka, ki ga moramo plačevati Slovani, kakor vsi
ostali državljani, imamo še krvni davek. Te da: le pr šlo v Trat stotine nai h mladeničev, ki morali za pust ti d oma 51 kraj in svojca »er se pckoriti skupni in najhu i diž»vljanski
dolžnosti. Tudi drugi narodi imajo enake dolžnosti do države, ali vendar je Slovanov med vojaštvom razmeroma mnogo vefc,
nego pa iz drugih narodov. Razlika med Si »vani in drugimi državljani je le ta, da imamo m;f kakor se vidi, pač enake dolžnosti r drug mi državljani, aH na uživanju držav-ijsDr-ah pravie smo fapoetavijeni na veeh kozjih in krajih. Ako je S.ovan dober za 11, da daia oscbito krvnega davka, vež nego ostali državljani, bi morala država, ako bi b a vsem enako pravična, dajat: nam Slo-vanrin veaj tol ko kolikor daja — drugim. Ntš m i jatom želimo vse dobro, v kolikor je ejvU h ncržno d bro zhajat v vojaški suknji. Pro-imo pa jih, naj n kdar in tudi v težki
tudi ohranjen iekljnfino italijanski značaj Trsta, ko se bo tu šopirila nemščina?! In se bo bolj in bolj, ako bodo italijanska gospoda vztrajala pri tej svoji slepoti. Slovence hočejo tirati v zapore, sko si dovoljujejo n a svoji zemlji govoriti svoj jeaik, med tem pa jim Neme' sistematičnim svojim delom nsjvspesneje izpodkopavajo t'a izpod nog v go*podarsk»m pogledu, tako, da stojimo danes pred dejstvom, da je nad polovico veletrgovine in malone vsa industrija tržaška — v
nemških rokah. Kakov unanji napis službe. Ob 7. uii in tričetrt je prišel Š5 prepuščajo Italij nom na trž škh indu j zdravnik) postajo in tam poljubil vse cBtale strijalnih podjetij, da jih s tem mamijo in J bolniške postreiiike, Zubma, Fiorantija in s!ete, s cer pa se vrš nemška iifi tracija z Kreheijna. Prosil jih je, naj mu oproste, ča
cieižt della Poliambnlansa« v olfei sv. Fran-čišia. Revež je večkrat tudi nam telefoniral, ako ee je pripetilo kaj posebnega pozno po noči, ko je bil on v službi. Sicer je bilo pa znano, da revež nima možgani v normalnem stanju. Dajal js večkrat povoda prepiru na zdravniški postaji, bodisi s svojimi tova | riši, ostalimi bolciškimi postrežniki, bodisi j b poročevalci drevnih listov, ki zahajajo tja' (mej njimi tudi naš) da izvedo za eveatuelne 1 nezgode, samomore itd.
Včeraj popoludne je bil Rus prost
na
117 65--117.75— ne miki bankovci k —.--
avstrijska ednotaa renta K 100 25 100 45 ujmci kronska renta K 95.70 £0— ftal* an*«® rcn
--—.— kreditne akcije K 671 — — 67:1.—
drfavne telesnice K 675.— — H77.— .unN"
112.--114— Llovrto»r »v-h. 782 — 732 -
Srečke. xua K 331.75 —. 35.75, Krem. tv - 96 — do 4&t —. Bodeakredlt 1880 a. d02.— 310.— denkr	1883 K 302 — 310 — Tur Ur« k 146 —
do	HrbsJte —.— -
'unajska borza od 2. url pop.
včeraj danes
Državni d*, g v papirju	101.20 10". —
„ „ k rebru	101.15 101 —
Avstrijska ie na v zlatu	119.30 llttJJO
r* kronah 4 °/0 Avst. investic- ska renta 3 l/,u/. Ogrska renta v zlatu 4\ „ „ „ kronah 4»/. .«	o /|
100.45 92.10 114. 5 92.10 86.75 1645 — 671.50 240.37
100.35 92 10 114.20 95.80 86.50 1644.— «72.50 2 io.40
največim vspeli »m. Hc Riiidun, b:c salta! Tu, tu, na> bi gospoda italijanska z resnim
jih je kdaj razi lil in jim povedal, da gre v borov gizdičnad A'q iedottom, k;er da si bo
11-.52 V, 137.65
delom varovala svojo narodnoet pred resnično ; končal življenje.
nevarnosto, ne p* da spuščajo svojo jezo na! Imenovani njegovi poatnžniki niso v<
23.49' 19.5 8 95.65 11.31
21 49 19. l5:/t 95.70 11.31
v»itški službi ne	tombijo, da so sinov- ek-1 kakega slovenskog, rezervista na kontrolnih j rovali njegovim besedam in so se le smejali
venskh mater !	1 zborovanjih. S takimi prizori ee gospoda h ; mej 8 baJ njegovim neumnostim. A mtlo po-
. . " .	,. _ .. . . t am.s;;n zneje je pniel ra postajo uradnik društva
On m ki bi	radi č tal;, a nima,o sred-, smebijo. t j j k r j
--»v. ee bo po možnosti preskrbljalo 1 stov	Nemški dnevnik ▼ Puli. V Puli je
n knj g, ako ee rg'es ;o v češem uredn št\u. pričel 15 t. m izhajati dnevnik na nemškem
Katoliki, kam naj krenemo f Pod jež ku »Polaer Morgenblatt«. Tem naslovom eno pejeli z Kranjske:	i O lede izleta na JKiljski hrib nam
Že d je ča=a epremijam tuka šojo poli pr ha a o razna \ prtš. nja č.tateijev, ki žeie "no borbo in zdi se mi, da stoj m o v S!o pojasnila. E o < dgovora : vta ji pred nekim velinm vprašanjtm. A to	Parnik, s kater m pojda »Kclot. onhija
j«: ali rimo-katolik, ali grko-! točno opoludne. Drugi parnik pa (b 2. uri katolik?! Ali tadalje z jpet : grko- 30 mu,ut popoludje. Zadnji parn k iz Milj z j e d i n j e n i, ali grko-nezjedi - v Tret cdhaja ob 6. uri točne. Društvo njeni?!	»Koh.c se ne povrne s jurn Snra, smpak z
Jaz bi rekel na kratko: ali SlOVatl. ali vlak< m istrske ž lsen o , ki prihaja v Šk fijo Latin !	; t kolo 9. ure in pol in od iaja v Trst par
D »vin 8 ovencem mora b t : de'ajmo minm po 10. uri zvečer.
in stor nco vse, da ee v narodni b >ri i	pn ,B žičio« je samo ena krčma z ve-
o*«iva narodni ^ven-k. jez k, ne tamo v	e b^no in dv« nsč^m. Izlet se bo vršil
šoli, ampak tudi v cerkvi! Svečenttvo ob suhem vremenu, ke* so #b deževnem in učitfeijsivo v Sloveniji bodi prežeto cd vremenu preslaba pota. U isiežba iz Trsta bo Ijubtzu do naroda, da se s tem siedojič za- — kakor čuj-m « — precejšnja, ker si mnogi prejo vrati ca vedno vsam tujim elementom, fel« ogledati MiIjski hr b, s katerega je kra-ki eiedo edino za tem, da ounarodu - Mn ragle.d na Trst in na Koper, j e j o narod slovenski !	j Zraven aavadn h tržaštih izletr.ikov
Id. al veabemu Slovencu unra biti: pojde tudi rniog. M Ijčanov, bivajočih v tioven-iko b« goeluženje! Teti ps, ki mu Trstu.
žele t d v zeti U amanet, n so drugo nego izd«.	M||§t# 8odo|jskc|ra kmi,celi8ta extra
j.cre raiola.	. .	.	, .
statnm je raz is no na okr- ž en s. diš a v
1 >orba, ki jo danes bi e;o Ricoaanje, mora GjFjOJ Proja;e je odpo3lati do 16. novembra biti v vspodbujo vsem S ovan.m ! To mora t , predsedn fttvu reč. nega sodišča.
b:ti išara lepše bodočnosti, ko bo naš jezik	„ ¥	...	„
Važna in značilna odredba. Z trja se
T .. ,	, .... ...	nam, da je vlada odvzela magistratu vse
Latinska cerkev ni bili ciadar prnate-	...	_
se n«nešdjo na mobilizacijske
st^a^i, in da bodo te rgeade vodili odslej na
namestn štvu samem. Predaja se je baje že
:zvr s la.
V vlakih pozabljeni predmeti D -
os;guran v ceravi in v »>li.
prijate- " '
i-	. j ...... . sgende, ki
•]i<*a Sluvanom, ia»ua tedaj, ko ]im je bda
I Hlebih naslov: antemurale christianitatis !
— Danes pak stoji ltt ns wO svećen stvo na stališču, da v carkvi mo a biti -iaao in iz-klju^ao latinski jez k gospodujoči in men<la u šao več daleč od t-ga, da bodo za
»deila Poliambulanza« Marinelii in povedal, da je b.l Rus na njegovem stanovanju, da ga jn prosil, naj ne u oprr6t', ča g* je kdaj ra^žali', da ;e poljubil njega (Marinellija) in n egovg* otroka, pozdravil prav prisrčno Marinelbjevo Boprogo in izjavil, da »to je njegov (Ruhov) zidoji dan življenja«.
Takoj za Marinellijem je pa prišel na zdravniško postajo zdravnik dr. S:einer. Ta ; je pa povedal, da je bil Rus ravnokar pri ; njem na stan ivanju, da ga je prosil, naj ma oprost , če sa mu je kdaj ztmeril in mu dejtl, da se hoča zaklati. Pri tem mu je pa pikazal dva noia, ki ju je imel za pasom.
Ni b 1 še končil pripovedovati dr. St »i -ner, ko je pr sal na postajo rdravnik dr. Tuich?tw>, ter povedal da je bil Rui na njegovim stinovanju, a ker njega, ziravmka, ni bilo doma, je pu-itil Rus naročeno isto, kakor je b 1 povedal dr. S.eiaer.
Tedaj so pa ee zdravniške postajo telefonirali na pol c jo Ur prosili, naj bi policija ekušala na ti nesrečneža in mu preprečiti samomor. Pol cja ga je nt»la pri njegovi ljubci v neki hiši v u1 ci Saa Sirvolo. Radarji, ki eo ga tam našli, so ga od:eili k ponočnemu policijskemu uradniku v ulico Tigor." Od tam so pa telef nirali na edrav-n H£0 pos a;o, naj pridejo po nesrečneža. Pr š.l je takoj dr. Turchetto z dvema po-strežaikoma in nesrečnega Rusa sprovel v bolnišnico, kjer so ga zaprli v opazovalnico sa umobolne. Nesrečni človek je bil že praj dvakrat zaprt ondukaj.
Koledar in vreme. — Danes: Luka, evan-.	1 gelist; Grdimir ; Travica. — Jutri: Peter Alk ntara;
htevali, "KC'ja južae železne, je izročila tukajšnji IrisUv .	oija - Temperatura včeraj: ob 2.
da me m ta tudi zpoved vršiti v latinskem "Varstveni oblasti več prtdmat »v, ki eo bili uri popoludne + 10° Celsius. — Vreme včeraj: jeciku. Cee lijansku petje m nič drucega nego P°"blj«ni v železa čmh vezovih in pot?m
srelstvo aa odpravo slovenskega pevanja in	n8idem od oeobjn, ki ima nah go, da č a ti
v nedolgem ča-u ne bomo morda več ču i	VGE0Ve- M J lemi predmeti je teč aviša:-siavecsktgi pevanja pri slu t, žii. žensaih ogrinjal (mantell ne), dežnikov
Z to cimtmj lepš-ga ideala, neg,-li je	:n en z at veriž.Čni privesek, vreden 40 u.-e<ienje sioversiega bogoelužauja povs ;di, k er Siovtni ž ve ! 8.
lepo, lurja, predpoludne oblačno.
Prijavljene tatvine Ab.ir.ij Bottolo,
L zaporom nam žugajo, ako bomo	stanujoči v ulici d i R borgo er. 3 je prijavil
tako r'rzni, da bomo v Trstu govorili slo-	včeraj pred po u ne ta polic j, da mu je
veask ! Da, z zaporom, č taielji dragi !	neen^n tat ukral par Tevijev ,u harmoniko,
Pcr č i jo nam namreč, da se je nekaj	vle lno V<M> skupaj 7 kroo.
i-* t:i dog, dilo p edv^era šnj m na kontrolnem	— Pasko Grusau, sudu c5i v ulici M«l-
z -rr.van u. V imenu občinske obiasti je it-	cantf n št. 18, je prijavil \čaraj predpoludne
Terven ral gospod eses r dr. Gregorutti. Bilo	policiji, da mu je n*zuan tit ukral en
je 'J uri 12 mini.t predpulu Ine, ko je	Par čevliev, kakoršne rttbijo planirci in k bo
g« -pod as e >r nekaj vprašal nekt-ga mladeniča	vredni 16 krcn.
z ok lice. MUdeuič mu ie odgovoril sIovcl-	Kam je Šla? Pri brivou Karolu Va'e-
-z., 1 ar je bile, men m o, poviem naravno,	rio v h s š*. 42 v ulic dtlie B ccher e, je
Ker m.adea c iz s ovenske tržašse okolice,	stanovala 22 letna J js p na l a k, d ma z
A ; ia ne u bi st r 1 tega nikdar. Gospod	Ljubljane. Imela je p^ tam seboj tudi svo
t-* - r je bi naravnost razjarjen ter ,e za-	jega 14 meeečnega netakonske^a sna. V ne-
riial na m.aden če, da ta se govori eamo	deljo, dne 15. t. m. je pa J ^ p na izginda
-t-ki a nemški, in kdi.r bi -i drznil	pustivša pri brivcu 6V j«gi otroka, in se ni
-r .i «.:>ven<i , tega d i dade takoj odvesti	vrnila več. Ker se je prej večkrat izrazila,
v zi p »r.	da se je cavel čala življenja in tla hoče
1 ak je bil torej dogodek. Na? pa bi	umreti, so sedej v skrbi, d i s ni morda
-	da; najt olj ran malo vedeti, je-li navzoči	^rila kaj žalega. Brivec Karol Vaierio je «M«-.o-k i^u ti izbruh faoatiinega aeesor a. in,	*čera) predpoludne prijavil stvar policiji, ae" t?« j« ču , z kater h razlogov je molčal	Umrl je v ponedeljek večar upoaojeni k temu ? !	glavni agent avstrijskega Llr.yda Oton M o -
1 tal janska g spoda so rcs že v nekakem	s • t t i g. v starosii 67 !et. Pokojnik je bil
pa- : g sitem stenju. B.-an t hečejo s fina	rojen v R-nčah pri Gor.ci.
rt mom kakega drviia italijanski enačaj	C* hr. oroiništvo. Orožniška postaja v
t i&t'.e, ob enem pa od p rajo nemščini vsa	Pomjanu, okrajno glavarstvo Koper, je pre
v rt ta ! Kj^j je ti logika? In ketuii možata	mesČena v Marezige v istem okraju.
-	nest?! Proti sloveničiai, ki je materini	doriškl iupan pri eesarjn. V pone-jec k veiii'ga dtli avtohtonega pre-	deljek dopoludne je cisar vsprejel v avdi-r> : r a 1 s t v a, divjajo kakor besni, nen^ioi	jenci goriškega župana dra. F rasa Mapa, ki je eamo jez k kolonije, prebivalstva,	taai js.
k e dane*, in jutri ga ni. nemščini ps kar	NesrečaeŽ ! 32 letni Rudolf Rus je bil
siliio prostor poleg svoje italijanščina!	vže dobro leto v službi kakor bolniiki pc-
T a je že naravnost blaeno. Mari bo potem	strežnik na zd a miški postaji društva »9o-
Društvene vesti in zabave.
Klub slovenskih tehnikov v Pragi
[ima svoj ustanovot občti zbor v sredo, 18. j vinotoka t. ). v reBtavracji »U Pokor-
nvehe.
Razne vesti.
Vihar v Severnem morju. Is Hamburga
javljajo, da razsaja v Severusm morju že štiri dni silen vihar in da Be je že več ladij potopilo. P' grešajo tu ii 2b m raa-jev.
Število zdravnikov v Avstriji ee je i>d
minulega leta za 76 pomnožile. Lita 1904 ^e bilo na Nižem Avstrijske n 3575 zdravnikov, na Gornjem Avstrijskem 391, S »icograšsem 141, Šajerskem 699 Koroškem 153 Kranjskem 107, Primorsk»m 370, Tirolskem in PredareUkem 577, na Češkem 2815, na Moravnkem 952, v Š.tziji 245, v Galiciji 1446, v Bukovim 152, v Dalmaciji 144, v B fcni in Heicagovini 123 Na stolna deželna mesta odpada na^torno število zdravnikov : Donaj 2808. L ne 62 So nagrad 47, Gradtc 281, Celovec 41, Linblaaa 41, Trst 200. Iioai(B 73 Praga 461, B-no 180 Tropava 43, Lvo/ 327, Ćernovic > 61. Zadar 22.
Akcije nacijonatue tmuke Kreditne akcije London, 10 l^Btr. 100 državnih ruare 20 mart 20 frankov lOti i tal. lir Cesarski cekini
Parižka. In londonska norza. Pariz. (Sklepi — Francozka renu» 99 32. italijanaka renta U 5.10, Spanazi esterieur i»2 JO, akcije otomansEe banze 6 0 —. Meajice na London ti5l 50.
Pari:.	AtBinja** jitufu« to
— L'iuiOrtrvri 119.— an H »»^i*	roas ^0 85,
a su< aka	H9 8o igrica i*/,
re y6 75, » A i l^r4S1—	!<ri:ae
i34 75 j>»riki>	15 80 it-*1-iS*- u» 1 -
k.caij» — — s ie . vr 'i t" Neo iločaa.
u. • a . .	d V«
LioaiOard. 5— tre -r i 2i.3/¥	92"'/*
lijH..fii> ta 1 • '»Ji- d.SZ.^. 4.'/g m . j. -L/uuaju —.—. Miaćna.
Tržnt. r	17. oktobra
HuriimpeSta. P^eu	kt. K 16 14 d i
K 16.10, rž za okt Iv 13.20 do 13 32, ves za okt. od K 13 6o Jo 1 i ti4, fcoruz maj \\ 13 26 »• K 13 2d ^^ia.^u	ie are Ji je, povpraSev»ni'- rezervi
T«no, tendeuct* mirna. — Prodaja 12 000 met. atolov, nespremenjeno. Druga žita nespre jaenj no. -- Vreme : liladuc.
Mavra.	Kava dantoa good a? -
taitr ttek. mesec po kg 4-i.— frk, dec 4S.—.
New-Ynrk. (<H»o « .) Kavi* K»o *.> > C9 drt'mvf. Stalno, nespremenjeno, do 5 stot. nižje. Prodaja : 5i 00 vreO.
A »m i>	" good
avera^e oktober 3»3/4 ra dec 38.3/t, zamorec 39. V4 za maj 39.3/t Si lno. Kavt Kk « «1 »* 40 41 KV..1-	42—43 * 1 44 -46
Hamburg. (Sklep) Sladkor za oktibar 1715 za nov raber 17 1>. za dne. 17. 5, zx januvar 17 45, za febr 17.55, za marec 17.70 Mlačno. Vreme: dež.
Sladko r tuzem ki Centrifugal 5 promn. fled
K 70._ do 72.—. za nov.-avgust iv 65 50 do 66"50
Concasse in Meliaiil prompmo K 72.50, za nov. ivgust K 67.50 do 68*—.
..und *u. n.adkor i£ repe mro	^ .
Mlačno.
Pariz. Rž ta tekoči me?-" '5 3'» rt --november 15/-5, za nov.-februvar 15.50 jaauvar-april lt .75 (mirno) —	« ^	n
23.10, z* november 2315 november februvar ^3 35. za ja i.-april 23.75 (mirno Mn.h z* - < »v mesec ^0 80, a nov. 3 >.75 .. nov.-februvar "»0.90 za j n. ap il 31.35 mirno). — Kepic alie za tek ci m« ec 4sl/j» • nov. 4915 «. november-dec. 49 .®/4 zh januvar april 51.— mirno. — ^ uri' ta
teko*i ne«. 32.'/*. za nov 31.V«, za jau.-april 32.\V
za mai-avg. 3.35 ml čno). — Sladzor aurov dt> ueo cto. iO.1/*—20l/, ojirno , bel za tekofii meaeiJ 24-Va za nov. 2t	okiooer januvar	-
za januvai-a ril g (mimo)	--5Sl'a
V reme : deloma oblačno.
Policijska loterija Srečkanje iste se bo vrš lo brez odloga dne 11. nov. t. 1. v palači policijskega ravnateljstva na Dunaju. Loterija se je jako priljubila občinstvu vsled njene lepe in solidne sestave dobitkov na biserih, zlntanini in srebrnini. Srečke stanejo po 1 krono in se vdobijo v vseh menjalnicah, oterijah in tobakarnah. _
mflfin hektolitrov vinskih sodov v vsaki .U li U velikosti od 5—70 hektolitrov dajapro po jako zmernih cenah tvrdka Alex.
Breyer I sinovi, Križevac.
Tvrdka 7G. Auerjevi dediči6
pivovarna v korist družbi sv. Cirila in Me-todija v Ljubljani, Wolfove ulice štev. 12, išče za Trst in okolico spretnega zastopnika oziroma založnika. — Keflektantje, ki imajo gostilno in ledenico imajo prednost. — Ponudbe je vložiti do 25. t. m.
V Barkovl.ah ali v Bojanu
se išče hiša z večjimi prostori, pripravna za manjšo tovarno s parnimi stroji. Ponudbe pod „12" „Edinost".
Zadnje brzojavne vesti.
Gorenje avetrijstl deželni zbor.
LINC 17. Dante i« HI otvorjen d*telni Eb^r i/r« runie-avastiiek'. Dež Ini g avar Eben-hoch je o-tro ua>>aiiil M^djaie.
Borana	4>v 17. oktobra
Trii^^a Horza.
Napoleoni h. 19.18—19.23 anfie*»f ltw K —-do —.—, London kratek termin & 240 50 — 40 70
r ranci i a K 9RG7—^^7/ rta H} a K 9? 80--"»6 90 —
f ali j »ilt ki bacao vt: xi ——. Nemfija K
- iOhpi OiiOiiOiiOllOllOliOlIđ'ltl
Tovarna pohištva W
^^ksanSer £evi jfiinzi
i ulica Tesa Jtv. 52. R (lasten hiša). f
,l ^ ZALOGA:	x_
?\RZZA ROSRRIO (Šolsko poslopje).
Cene, da •• nI bati nobtna k*nliur*no». Sprejemajo se vsakovrstna dela »ndi po ^jccccocs posebnih načrtih. Ilutrom oomik brom^Utao la franko
C
I0ii0ii0ii0n0«i0ii0it0n0ii0»»0»
j

npAAb zmožen slovenskega in itali.jan-UCt»t3R skega in deloma tudi nem-keg.i
jezika, pi^e in rita slovensko in nemško in deloma tudi italijansko, želi vstopiti kakor praktikant v kako slovensko trgovino. — 1' nudbe na „Edinost" pod „berek".
Išče
postreiuica za neks<j ur na dan v ul. BoM-hetto 48, 1 i. n.
UjA« z velikim hlevom ležeča v veliki 111 od vasj oddaljena '2 uri <xl mesta, oi» gla\ ni cesti, pripravna za vsako obrt in već zemljišč odda se v na jem ali tudi proda. Naslov pove uprava lista.
Prnfla cp dve leP» Postelji in dve lepi ^ ' i "Ud oC ponočni omarici z marmor-jem za jako znižano ceno ; primerno bi bilo za novoporo<"ence. <M 1 do 7. ul. Industria
65.% V.
Anllorliil Selili »r Laniausi Pozor!
C. VECCHIET
IT ZLATAR -»I
TRST - Corso štev. 47 - TRST
Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur.
Kupuje ali zamenja staro zlato in srebro z novimi predmeti.
Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstno zlatenino, srebrnino in žepne ure.
Važno za vsakega brez izjeme.
u<"i moderne živeče jezike cd profesorjev dotirnega materinega jezika. Trgovinska korespondenca. Kom- j binimna metod«. Brezplačne pojasnila daja autorizo- , vana ^ola za u«"enje jezikov ra odra^eene in otroke » Trstu, ulica Nuova št. 11, II. nadstr.
;t. 21« >1.
Opozarja se vse one osebe, koje si nameravajo vkupiti za jesen in zimo obleko za moške in dečke, površnike, hlače od volne ali bombaža ter delavske hlače I. vrste, naj izvolijo obiskati velikansko zalogo v dobroznani
oblek v ul. Arcata I.
Razglas.
o ®
e
-o
Izvršuje sklep občinskega zastopa županije Komen od dne 4. oktobra 1905 št. -_Mi)l razpisuje podpisano službo organ is ta :»ri farni cerkvi sv. Jurija in pri podružnicah. I Mača po dogovoru in zmožnosti. — Kazen te službe dol »i zmožen organist sčasoma tudi kaki postranski zaslužek. — Službo se lahko takoj nastopi. 1'onudbena podpisano županstvo, koje daje tudi vsa potrebna pojasnila.
Županstvo obeine Komen
dne IT oktobra 1!H>"».
Župan:
SV ARA.
Dobro znana zaloga
manifaktur v partijah
ki se je nahajala na Piazza nuova vogal ul. S. Caterina št. 8 se je
preselila dne 24. avgusta v ravno- jtaro3ni kolek jC
isto ulico št. I, zraven „Kavarne |-
Metropole" (vogal Corso).
prodajalnici izi
VIKTOR PIŠKUR.
Velik Izbor lit popolnoma konkurenčne cene.
Bogata zaloga tu in inozemskega blaga, barvanega in črnega in zadnje novosti. ===== POSEBNOST: obleke za zaročence. ===== Vzorci se pošiljajo brezplačno in franko. Sprejemajo se naročbe za obleke
Ulica Arcata štev. g (vogal ulice SaponeJ
Zaloga moških oblek
FRAN KAL.ASCH
Zimska suknja od K 21-50. Ranglan, površniki, jopici podšiti s ovratnikom od astrakane K 13. ravnotaki pelušasti K 15 od samega astrakana K 27.
POSEBNOST: črne obleke z 1 in 2 prsi od K 31—46. Velik izbor hlač, močnih delavskih h>ač po K 4, zimskih srajc, srajce od bombaža, srajc in spodnjih hlač od fu&tanja, belih srajc itd.
Ulica Arcata štev. 9 (vogal ulice SaponeJ
Pekarna, sladčičarna in tovarna biškotov
Vinko ŠHerH
TRST	ulica Acquedotto št, 15 TRST
>•" Filijalka v ulici Miramare št. ij Raznovrsten kruh, nu>ka prvih tovarn, sprejema n:i-ročbe na najfinejše pecivo ter dostavlja kruli na dom. Za obilen obisk se toplo priporoča cenj. občinstvu.
Kemično presknšeni in najden oblastveno koži popolnoma neškodljivi
„uničevalec lasi j"
odpravi pri damah nelepe in sitne
asi na obrazu
popolnoma s korenikami ter podeli ko/i tudi >.> naravno svežost, nežnost tor «*ladkobo. — Cena 7 kron. — Pošilja povsod diskretno
I. SCHMIDEK. Budapest VII. Nyar-utca 18.
Kovaška mehanična delavnica
livarna kovin, zarod za nikelovanje, yoz 'a-čevanje, posreltrnenje, p okotio rj jjje nje iti pocinjenje.
VIKTOR F A NO
i
===== ulica R. Zovenzoni št. 4 =
ZALAGA PRVE TRŽAŠKE TVRD.<E
t
I—-
Nova prodajalnica klobukov
David Osmo
v ulici Barriera vecchia štv. 5.
Velik iibor klobukov, lastne delavnice, raznovrstnih kap za moške in ženske. =====
Brez konkurenčne cene
F. PertOt urar
TRST - nI. Poste nnove Št. 9 priporoča velik' izbor ur: Ornega, Schaffhause. Longines. Tavanes itd. kakor tudi zlate, srebrne in kovinske ure za gospe. Izbor ur zn birmo.
Sprejema popravljanja po nizkih cenah.
vSobiti pri upravi
JS^ost4'
TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON
TRST. ULICA CASSA Ol RISPARMlO 5
ILBLNVifUE Pil (UllUilCRNEISIH ! A BTE" i 0
KATALUfil BREZPLAČNO.
Leitenberger Frid.
c. kr. poštar v 1'rimiero pri Tridentu, sprieuje, da je ozdravila njegovo nad t lota trajajoro želodi-no bolezen (ko je preje vsa mogoča sredstva uporabljal bro/.vspesno) edino lo
26lote tinktura
G. PICCOLiJA. dvornega za-lagatelja Njega Svetosti in [ekarja v Ljubljani.
1 steklenica velja 20 stot. in sevnanja naročila točno . i /, v r.šuj'\jo. --
Velik izbor inozemskih in lokalnih vzorce?.
Pozor!	Pozor!
Jfova krojačnica.
Piazza della Barriera 3 I.
Slovenski napis.
Izvršuje vsa v krojaško stroko spadajoča dela popolno zadoToljnost. — Najnižje cene! Priporoča udani
Slavo j Skerl
Podpisani priporoča slav. občinstvu, vojaškim in civilnim krogom svojo v ul. GIOACHINO ROSSINI št. 24 (zraven cerkve sv. Antona novega), na novo otvo>' —a. z najmodernejšim blagom bogato opremljeno
ialJ
Bogata
rojačnico.
zaloga lil- in inozemskih tkanin, sukna in vseh v krojaško obrt spa-dajočih predmetov. Velika izbera najmodernejšega angleškega blaga. I >elo precizno, cene zmerne. Naročbe se izvrše točno in se dostavljajo na dom.
Vnanje naročbe se sprejemajo vsak čas in se točno izvrše. — Mnogoletna skušnja, katero si je prisvojil podpisani glede kroja civilnih in vojaških oblek, jamči za ukusni kroj, kakor tudi za solidno, trpežno delo 111 izvrstno blago.
Z odličnim spoštovanjem	AVGUST ŠTULAR.
.1 J|	I II HIBI r. ----- I. !■■	^
„Svetoivansko kons. društvo"
razpisuje službo
kremarja.
na prosilec, Ki u<»-ka/.ejo, da so popolnoma zmožni krčmarske obrti. — Prošnje se sprejema do dne 1. n<> j vembra t. L — Zahteva se kavcija 500 K. Informacije in vse druge podrobn sti se pa izve vsako sredo v društveni kremi (»Namdni dom")ob 0. uri zvečer. Prošnje je pošiljati na odbor »Kons. d ustva« pri sv. Ivanu (»Naro-lni dom«) pri Trstu.	Odbor
Podpisana priporoča slav. občinstvu sv.»j.
»osti lii o
Nad 40-leten vspeh.
Najstarejša medieinalna specijaliteta naše pokrajine.
PASTIGLIE PRENDINI
od ogolunjene sladke skorje)
1 /najditelj in izdajatelj P. PRENDINI
v TRSTU. Odlikovane z kolajnami iu diplomami na
prvih mej narodnih razstavah. Počašćene zaupanjem odličnih zdravnikov ter predpisane kot domače zdravilo pri : grlobolu, kašlju, hripavosti, upadanji glasu, kataru.
Zamorejo jih vživati tudi otroci, nadalje pevci, govorniki ter učitelji, da zadobfe čist i o svež glas.
XB. Pazite na nepoštene ponarejanja ter zahtevajte vedno ^Pastiglie Prendini".
V škatlicah : v lekarni „Prendini v Trsiu - ter v vseh boljših lekarnah tukaj in v Evropi.
ki se nahaja v
ul. Giovani Bocaccio. vogal Via Gazzoletti
(ul. Miramar, vi--a-vls jahališčaBachachmit).
Toči v i >: o prve vrste i 11 pivo. ter kuhinja je preskrbljena /. irorkimi in mrzlimi jedili.
Priporoeivši za obilen obisk bilježi -poštovanjem
MARIJA vdova ĆOKELJ.
KONSTANTIN RUBINIK
***	Prodajalnica mrežic, Ulica Stadion 3.
•prej«« prekladanje In čiščenje svetilk na plin oh času selitve. NeprekosIJiv« , plinove mrežice. — Vsakovrstni pripadki za razavetljavo. ^
Naročbe za popolna čiščenje stanovanj.
99
Avstrijsko parobrodno društvo" - Trst.
(Avstro-amerikanska proga.) - Fratelli COSULICH.
Sova redna, hitra in direktna služba za blago ln potnike
mej Trstom in Novim Jorkom.
Hitri in elegantni novi brzoparobrod
odpluje dne 14. oktobra t. 1. r Novi York.
Potnina znaša III. razred K 175.—, I. razred K 300.—.
Potrežba in hrana (vsak dan svež kruh in meso) dobro vino, zdravniške službe. Paruiki so električno razsvetljeni in ventilirani. Potniki III. razreda imajo popolno svobodo^ na krovu-
Za. pojasnila se je obrniti na društvo v Trstu, ulica Mol in piccolo št. 2
Stavbinski materijal
kakor korce, vsakovrstno opeko, pesek, apno. živo in ugašeno, se dobiva po najnižjih cenah, da se ni bati konkurence, pri tvrd ki ======
Belli & Corsi
ulica Economo št. 12 (stari mlin).
ANTON SKERL
mehanik, zapriseženi zvedeneo. Trst - Carlo Goldonijev trg n. - Trst.
Zastopnik tovarne fcotein motokoles JPnclr.
wm~ Napeljava in zaloga električnih zvorčkov. Izkl jučim prodaja gramofonov, zonofonov in fonografov. Znlnga priprav za točiti pivo. Lastna mehanična delavnica za popravljanje Šivalnih strojev, koles, motokolea itd. "•O Velika zaloga, prlpadkov po tovarniških oenab
TELEFON štev. 1734.
* V 4.1 A * «}.irjrLu» t».»n>v*ij)ii «ilt»-|t«*ma p<> 'iair»ziniVT>»tijriiib ,i.n hir.-n »n p<m1 tnko titftuintim p »Ruji, tO i»..:wtiJ» tlrujo zavarovalnica. Zlasti r u^iMino zavarovan ie os doživetie h* »m rt * tjuaiijiuiočimJ me vplačili.
Vmk dlan ima po preteku petih let plivao do
a v i j a
(zajcuiDa 2a?aro?ama bana ? Pn£. - fiezemu H&i 31.865.386 80 L izpiačaie rtttofoiie: 82.737.159 57 K.
Po Tel/komu drug. *~jemrnM *mvwvmlnicM n*še dršmrm a rmemkomi alor.nako-n-rodno upravo.
▼ee
Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so ▼ lastni bančni hiii t Geapeiakih ulicah 12
Zavaruje poslopja iu premičnine proti požarnim ftkodam po najnižjih cenah. Škod* cenjuje takoj in najakutneie. Uživa najbolj ii tlnvea. koder posluje.
Dovoljuj« b čistega dobička izdatne podpore v narodne in občuokjmtne