GLAS NARODA fr^^ 1 Za pol leta.....$3 00 3 -■LP^-^ ^ JLJL W V/ m M A » 5 Issoed erery day except Sui^iay* « Za New York oeto leto - $1.00 I ^^ ^^ ^^ v ^^ ^^^ ^^ s^fcl g- and legal Holidays. | Z* tnozero»tTQ celo Ido ftjgS | ^ List sIoTcnskih delaTcev v Ameriki. ^ 75.000 Re^. I TELEFON: CORTLANDT 2876 Entered as Second Clam Matter, September 21, 1903, at the Port Office at Vem York, N. Y.t under Act of Congress of March 3, 1879. T^T-BPON CQRTT. ANDT NO. 25. — ŠTEV. 25. *_ NEW YORK, MONDAY, JAHPAEY 31, 1927. — PQNPELJEg, 31. JANUARJA 1927. " VOLUME XXXV. — LETNIK XXXV S PREM0GARSKE KONVENCIJE Konvencija premogarske zveze je glasovala za iz-locenje vseli radikalcev. — Predlog za izključe-nje je bil sprejet v Indianapolisu in le 15 izmed 1500 delegatov je glasovalo proti. — Navedlo se je cilje Fosterja, INDIANAPOLIS, Ind., 30. januarja. — Prvi korak, da se izloči iz United Mine Workers člane komunistične stranke je bil storjen včeraj, ko so delegatje s pretežno večino glasov amendirali pravila organizacije na tak način, da se izključi iz organizacije člane komunistične stranke. Majnarjev, o katerih se bo od sedaj naprej doka zalo, da so člani komunistične stranke, se ne bo le izključilo iz unije, temveč tudi stalno zabranilo zavzemanje uradov. Taka drastična akcija je bila dosedaj le vprizorjena proti članom I. W> W., One Big Union in Ku Klux Klancem. Komunisti so bili vključeni v seznam izključen-cev po debati, v kateri je neki nasprotnik zveze, ki je trdil, da ni komunist, izjavil, da ne soglaša taka akcija z demokracijo in prostostjo govora. V odgovor se je izjavilo, da nameravajo komunisti s svojimi spisi in dejanji, uničiti demokracijo in prostost govora ter organzirati diktatorstvo manjši ne. Ko se je zaključilo glasovanje, je glasovalo pro ti odredbi le petnajst izmed 1 500 delegatov. V odgovor na ugotovilo, da je komunistična stran -ka politična stranka in da ne more unija vprizoriti akcije proti njej na temelju svoje lastne ustave, je rekel predsednik John L. Lewis, da je razkrila pre iskava mednarodnega izvrševalnega sveta, da se ni komunistična stranka omejevala na svoje legitimne aktivnosti kot politična organizacija, temveč da se je skušala vmešavati v zadeve premogarske unije. S tem, da se je skušala polastiti kontrole premogarske zveze, se je komunistična stranka oddaljila od svojih poslov kot politična stranka. John Serian iz Scrantona, Pa. je priznal, da je bil pred daljšim časom zaveden od komunističnih listov ter se pridružil komunistični organizaciji, zna-j ni kot "progresivna skupina". Rekel je, da je delo! radikalne skupine uničevalno za najboljše intere-l se unije in da je zapustil to skupino, ko je izvedel1 za njene resnične namene. Owens iz Cambridge-a, O., je napadel komuniste kot zagovornike prostega govora, dokler lahko oni sami govore. J — Nobenega časa ne izgubljajo,—je rekel,— * da bi poslušali izvajanja onih, ki ne soglašajo žnji- mi. Harry Burr, tajnik okraja v Kansasu je prečita! ekstrakte iz knjige Fosterja, naslovljene Bankerot ameriškega delavskega gibanja. Med izvlečki so bili naslednji: — — Prva dolžnost vsakega komunista je uničiti Ameriško delavsko federacijo. — Iti moramo za strokovnimi unijami ter jih u-ničiti od vrha do tal. Rajše, bi odsekal svojo desno roko kot pa se pridružil Ameriški delavski federaciji. Nato se je pričelo glasovanje. Delegat j - so glasovni za povišanje plače predsednika Lewisa od $8000 na $ 12,000 in za povišanje plač podpredsednika Murraya ter tajnika-za-kladničarja Kennedyja od $7000 na $9000. Akcija je bila vprizorjena po dolgi debati, tekom katere so nasprotniki odredbe povdarjali potrebo varčevanja, dočim so zagovorniki izpremembe povdarjali, da pomenja to le povišanje dveh centov na mesec za vsakega premogarja. Konvencija se bo zopet sestala v ponedeljek. Slikanje srčne akcije usmrčenih morilcev. Ko bosta posajen« Paul Hilton, "radijski tut" i* Quensa in Anthony Pa ret i. prejfcnji voditelj Črne roke, v električni stol dne 17. februarja v smrtni hiši Sing Sin-g«, ne bosta le data družbi svojega zadoščenja za zločin*, katere sta izvršila kot morilca, pač pa tn-di obogatela človeško znanje. Warden La wes jc objavil, da bo- y% ' - - — ■ -.^-'o- >. .'»"■■ st do znanstveniki Kockefellerjevega zavoda kmalu poskusili fotografirati srčno akcijo jetnikov, katere se posadi na električni stol. Ali ubije prvi električni sunek žrtev v stolu ali ga pa le omami ter napravi nezavestnim? Kako dolgo se mora upirati iskriea življenja strašnemu električnemu naskoku t i i *f Znanstveniki upajo najti odgovore na ta vprašanja s temi poskusi. Mehika bo rešila vprašanje petroleja* Mehika je storila korake da reši petrolejsko vprašanje. — Generalni pravdnik je ukazal ni-. ž jim sodiščem, naj pospešijo predložitev pri-zivov. — Opazovalci domnevajo, d a bodo sodniki proglasili, da se ne tiče nova postava pravic, pridoblj enih pred 1917. j - i MEXICO CITY. Mehika. 30. januarja-. — Pripravljenost od strani mehiške vlade, da konča svoj spor z Združenimi državami glede lastninske pravice iuozemcev na temelju nove petrolejske postave. je prišla na dan, ko je generalni pravdnik Ortega naročil o-krajnim sodiščem, naj pošljejo takoj najvišjemu sodišču dokumente. tikajoče se injunkcij petrolej-skih družb. V teku naslednjih par dni bo imelo najvišje sodišče pred seboj vse dokumente in sodniki bodo potisnili na stran vse druge slučaje, da določijo, če je petrolejska postava, sprejeta na temelju člena ustave, v katere^ji se »lasi. da so vsi podzemeljski ' proizvodi last naroda, retroaktivna ali ne. Iiistvo spo&i so pravice in lastninski naslovi, katere so pridobili inozcmci predno je bila uveljavljena sedanja ustava, dne 1. maja 1917. Nacijonaliziranje teli lastnin bi bilo po mnenju Združenih držav, istovetno s konfiskacijo. V svojih prizivih na okrajna sodišča so skušale petrolejske kom-' panije izs polo vati povelja, s kate-j rimi naj bi se zadržalo vlado, da porabi novo postavo. V nekaterih slučajih so dobile družbe zaželjene injunkcije, a v vsaki nasprotni odločitvi je vložila vlada priziv in celo vprašanje retroaktivnosti nove petrolejske postave je prišlo sedaj pred najvišje sodišče. Na temelju odločitve v slučaju Texas Company domnevajo tukaj opazovalci splošno, da bo najvišje sodišče odločilo, da ni mogoče izvesti postave glede lastnine, pridobljene pred 1. majem 1917. V takem slučaju bi se potrdilo pravice predustavnih lastnikov ter uravnalo sedanji spor v zadovoljstvo inozemskih lastnikov. Povdarja se. da povzroča padec v produkciji petroleja vladi velike skrbi, ker je izgubila velike dohodke ob času, ko potrebuje večje svote za različne vojaške kampanje. Razven zmanjšanja v petrolcj-skih dfchodkih izgublja vlada na-hodke vsled padanja trgovine, ki ostro trpi vsled sedanje krize po celi republiki. Moody zavrnil pomilostitev. AUSTIN, Teas.- 30. januarja. — Prvo dejanje grovernerja Moody-ja, tikajoče se pomilostilne pravi-j ce, je obstajalo v temi da ni hotel, izpremeniti smrtne obsodbe, izrečene nad črncem Rainsem iz San Antonija, "ki je ubil svojo ženo. POZOR ROJAKI! Danes smo razposlali zadnjo po-siljatev PR ATI K. Dobili jih bodo vsi, ki so jih naročili. Do torka bomo razposlali tudi knjige "VODNIKOVE DRUŽBE". Blaznikovih pratik nimamo več. To naj bi a govoli jo - vsi vpo&t e vati Uprav* Glasa Narod*._ Francosko Brnenje 0 novem nemškem mmistrstvu. Francozom ne ugaja novi {nemški kabinet, v katerega so vključeni nacijonalisti.; — Dom-neya se, da je ogrožena sprava ind^se bodo pojavile zadrege glede vprašanja Porenske. PARIZ, Francija. 30. januarja. Kot je bilo pričakovati, so v Parizu skrajno hladno sprejeli novi nrinški kabinet. Od Francije se ni moglo pričakovati, da bi Črpala kako zagotovilo iz nemškega gibanja proti desnici in tukaj napovedujejo splošno, da bo trpela politika sprave med Nemčijo in Francijo. - ' Dočim je težko smatrati vlado, odvisno od nacijonalistov glede večine v državnem zboru ter vse- ' bujočo dr. Gesslerja kot obrambnega ministra, za vlado demokracije in republikanstva, je kljub temu vredno omenit ve, da so Nemci napovedovali izjalovljenje Lo- ■ carnarko je postal Poineare fran- : coski ministrski predsednik. Kljub 1 temu pa se ni Poineare dosti vmešaval v zunanjo politiko BriandaJ neglede na to, kakšno je bilo nje-i govo osebno naziranje. J' Vspričo dejstva, da je ostal ! Strcsemann v novem nemškem ka-jf binetu. prav kot je Briand fran- * covki zunanji minister, je zanimi- ( vo dejstvo, da je opaziti tako v nemškem kot francoskem kabine- * tu po štiri nacionalistične člane. Prva dolžnost nove nemške vlade bo nastopiti glede pogajanj. kij se vrše sedaj z ozironi na tako-zvane liemške kršitve vojaških do-j ločb versaillske mirovne pogodbe.i Ce se ne bosta obo vladi dogovorili do 1. februarja, bo predložena ! cela zadeva svetu Lige narodov. < Vse sporne točke so rešene sedaj ^ z izjemo iztočnih utrdb Nemčije in poseben sestanek se bo vršil v pon- 1 deliek, da skuša doseči uravnavo. ] Če bo pokazal novi Marx o v ka-| binet duha kompromisa, bodo po- * inirjeni francoski strahovi, vzbu- : jeni vsled političnega kompleksa 1 nove nemške vlade. . - "Temps" je izjavil včeraj zve- 1 čer. da pomenja novi nemški ka- ' binet velik napredek za nacijona-liste ter pripisuje to prizadeva- ' njem predsednika llindenburga. ^ "Temps" pravi, da je zavrnila ' dr. Gesslerja njegova lastna stranka in da so ga sumili vsi nemški republikanci, vsled česar ni mogo- 1 če pričakovati, da bi Francozi ne sumili o njegovih namenih. >1 Isti list vidi povratek k staremu moiiarhističnemu sistemu, v kate- ; rem stoji armada pod političnimi i razmisleki ter nadaljuje: ' j — Novi kabinet znači grobni i' ček za demokratično Nemčijo ter! svarilo za Evropo, katero morajo resno upoštevati vsi prijatelji miru. "Journal des Debat s" pravi, da ne pričakuje ničesar dobrega od nore nemške vlade, vendar pa je pripravljen čakati in videti. NoČe vrjeti. da so nacijonalisti odkritosrčni, ko pravijo, da se zavzemajo za locarnskega duha. GaulOiK pravi, da je formaeije novega; kabineta odprla oči onih Francozov, ki so domnevali, da je Nemčija resnično republikanska in da je s tem dosegla nekaj dobrega za Francijo. Pertinax napoveduje v Echo de Paris, da bo sledila nova vlada 1o-carnskemu načrtu, dokler bo ob-, ljubljal nekaj za Nemčijo, da ga i pa bo. pa nato brezobzirno potisnila na stran. 1 V splošnem pa se bliža novi nemški .kabinet težkočam, da pre-' Strahovit vihar po vsej Angliji Velik orkan v Angliji je zahteval dvajset žrtev. Devetnajst ljudi je bilo ubitih na Škotskem. LONDON. Anglija, 30. jan. — Orkan, spremljan od velikih nalivov, ki je divjal v Angliji od juga pa po najbolj severne točke •Škotske predvčerajšnjem in včeraj, je zahteval dvajset smrtnih žrtev in nekako 300 nadaljnih je bih- poškodovanih. Le ua Škotskem je bilo opaziti devetnajst smrtnih slučajev, dočim je bil dvaseti ubit na Irskem, ko se je porušila nanj streha. Tekom dneva se je poročalo o na d al j ni povzročeni škodi. Precejšnja škoda je bila povzročena v Dublinu, kjer se zdravi na ducate poškodovanih oseb. Številni dimniki so se porušili, vključno dimnik ortopedične bolnice, ki je pa-det v oddelek, v katerem pa ni bilo na srečo nobenega bolnika. •Številna stara drevesa so bila iz-ruvana v Phoenix parku. Pričakovati je, da bo obseg nesreče še večji. ko bo zopet ustanovljena brzojavna služba, ki je sedaj prekinjena. Parniki. prihajajoči iz Irske, poročajo, da so bili tekom prevoza v neprestani nevarnosti. Včeraj zjutra je obiskala London zimska nevihta izvanredne o-strosti, tekom katere je bilo porušenih nešteto dimnikov in radijskih anten. Več oseb je bilo poškodovanih. Iz zapadne Anglije poročajo, da so stopile vse reke preko bregov. Kajzer se bo preselil v Berlin. BERLIN. Nemčija, 30. jan. — "Cesarica" Ilermina, žena prejšnjega kajzerja. bo živela v palači Viljema. Unter den Linden v Berlinu, je izjavil danes Berliner Tageblata. Soglasno z listom bo prišla v Berlin pred povratkom prejšnjega vladarja. Herr vou Kleist, poslovni zastopnik prejšnjega kajzerja, se je že preselil v sosednjo hišo in Tage-blatt pravi, da je že odpovedal stanovanja pruskim državnim u-radnikom. ki žive sedaj v dotični hiši. Rekel je. da namerava odrediti obširne izpremembe -/.it palačo, ki je bila ena onih. ki so bile vrnjene Viljemu na temelju pogodbe z prusko državo. List pravi nadalje, da pripravlja von Kleist pamflete. katere se namerava razširiti med prebir' ! stvom in ki se tičejo ustvarjenja j razpoloženja za povratek kajzerja. govori Francijo, da zapusti Pomensko. še v tekočem letu in prav gotovo je. da Nemčija to tudi pričakuje. Seznam. To je ®exnam, ki pokaže, koliko ameriškega aH kanadskega denarja nam je treba poslati, da poskrbimo ▼ stari grem časih na sprehod po dvaindvajseti, pa vidim, da se ta ali ona izmed šesterili bo/jih lilij sprehaja pred kinematogrofm in teatrom in gleda oni1 vražje podobe in smukne časih še celo sama v brlog hudobnega duha. Da bi občutila tako bol, ne bi bila več tako kruta v svoji sebičnosti. Z vedla bi, da vsak trenutek čakanja lahko rodi nesrečo, da se bo lilija zaprla. In kaj napravimo s takimi ovenelimi lilijami f Med snieir jih vržemo. Mesto, da bi dehtela na altar ju kot sestra večne lučke, pa leži na eliji in vsak se obrne stran; da l.* ne ovohal smradu, ki ga razširja. — Lilije prerade in hitro vene jo. . . • < Posvetili pisatelji napišejo v i^ui pok->aujeiicni svetu res marsikatero nespodobnost in net a k no st. pa jim človek že nekako oprosti, posebno zato, ker ne pišejo pod krinko svete vere. j? Dopis. V ! m- • Barberton, Ohio. Dne 15. januarja je smrt pretrgala nit življenja Franku Obreza, Pokojni je bolehal približno eno leti za jetiko. Zadnje stirs mesece se je nahajal v vojaški bolnici \ Dayton, Ohio. Pokojni Obreza je bil v svetovni vojni in se boril pod ameriške zastavo. Star je bil 33 let. doma iz Begrenj, Notranjsko. V Ameriki je bival približno šestnajst let. Tu kaj zapušča ženo z dvema otroko-ina, stara 3 oziroma 4 leta. Pogrreb je bil po cerkvenem o-bredu. Nosili so ga vojaki in kruta pokojnega je bili} pokrita 2 ameriško zastavo. Tako je bila izkazana zadnja rast pokojnemu, ki He je bojeval pod »mersko zastavo in šel prezgodaj v grob,___ I 'o ko j n i je pripada! tukajšnjemu društvu Majnik. štv. 28 S. D. Zveze. Xaj um bo lahka ameriška zemlja in naj počiva v miru! J. R. Moskovski banditi V Moskvi sd napadi oboroženih i-oparskih tolp na državna padjet-jn in javne biroje na dnevnem redil. V zvezi s tem dejstvom so se odločile sovjetske oblasti .da bodo postopale poslej bolj energično. Takoj pri prvi akciji se jim je posrečilo aretirati devet roparskih tolp, ki niso imele na vesti "nič manj kot 47 roparskih napadov. 14 banditov je bilo kratkim potom iiKtreljenih, ostali pa- so-bili; poslani v koncentracijska taborišča. QfrAS NAgOBA, g 1927 KAKŠNO BO THKOČF LETO?! Kakor vsa mesta po svetu, ima^ tudi Pariz celo armado prorokinj in vedeževalk. h katerim se zateka pariški ženski svet |h> tolažbo,' nado in na-svete. Med mnogimi ab-skurnimi je tudi par takih, ki uživajo večji sloves in h katerim se zatekajo tudi moški. Samoumevno so med temi tudi vedno radovedni novinarji, ki so zlasti za Xovo leto oblegali te modeme Pitrje. da povedo, kaj pričakujejo od letošnjega leta. Zanimivo je. da se napovedi najbolj popularnih prorokinj v glavnih potezah vse nje-' majo. Soglasno napovedujejo, da bo prva polovica letošnjega leta doba velikih vremenskih in drugih katastrof, dočim prinese druga polovica preokret na bolje. Najpopularnejša modema prerokinja pariškega Babilona jc Madame Elisa. ki šteje med svoje kli-jente tudi mnoge odlične politi-■ke in finančnike, stanujoče v lastni veliki palači na Montmartra in prorokujc ob luči črne sveče. Xje-na najK>vcd se glasit "Začetek no vega leta bo v Parizu poln senzae-uib škandalov. Pred seboj vidim razvaline, bedo in brezposelnost. Elementarne katastrofe bodo bes-nele nad zapadno Evropo. Evropa bo izgubila vodstvo svetovne po-I litike. v kolikor je doslej še v nje-■ nih rokah. Sredi leta prinese strmoglavi .jen je lcomniiizma. ki se bo | moral v Rusiji umakniti demokratičnemu režimu". Edina najhujša konkurent inja je Madame Brissaut. ki napoveduje: "Groze nam poplave, potresi. | kozmiene katastrofe. Japonsko bo zadel nov potres, hujši od vseli do-Isedanjih; a tudi Ameriki ne bo I prizanešeno. Francoska politika oo stala še zanaprej v znamenju krize, valutne, politične in gospodarske; brezposelnost bo rapidno naraščala. Se le julij bo prinesel za-žcljeno izboljšanje. Takrat se bo pojavila v francoski politiki nova j oseba, ki bo v kratkem času potisnila v ozadje vse sedanje večine. Anglijo bodo vznemirjali nemiri v domiuijih. zunanjepolitični konflikti in novi štrajki. Benjamin med slovitimi pariškimi deževalkami je" lepa Mademoiselle Laplace, ki napoveduje kmalu v začetku leta v Parizu dva ; velika politična atentata, za vso j Evropo pa elementarne katastro-| fe. Tudi ona prorokujc za poletje i padec ruskega komunizma in si-' eor s tem v zvezi velike mednarodne pretresijaje. .Tesen pa bo prinesla zopet splošno pomirjenje. Madame Enot prorokuje iz zvezd : "Prvih šest mesecev pome-nja dobo velikih političnih konfliktov in gospodarskih kriz. Xaj-j bolj bo po njih prizadeta Anglija. V Parizu in po drugih velemestih zapadne Evrope se bo razširila samomorilna epidemija ki bo zahtevala številne žrtve zlasti med trgovskimi in finančnimi krogi. Dm ga polovica leta prinese splošen oddih. Med Ameriko in evropskimi državami bo dosežen zar jdovoljiv sporazum o ureditvi vojnih dolgov. Francija in Nemčija j>-» bosta zbližali". Kaj prida nam pariške proroki-nje torej ne obetajo. Koliko imajo prav. pa bomo še le videli. B0PI8 j Stražnik predsednikovega sina. Wr'' . ...... ^HHr K ' ^Hp' ' ^ '■■WL-.xn'nn »-c- Sin predsednika Coolidge-a, John, bo pod stalniim nadzorstvom de-tektova Rnssella VTooda. ki" ga vidite na sliM "Baje* je dobil v zadnjem času več pretil nih pi-sem. ROŽ Š ŠTIRIMI NEVESTAMI 1 Dunajcka policija je aretirala icvaroega pustolovca ki je bil Spe-■injalist v ženitovanjiskih golju v Ijah. Čeli ^"rsti naivnih deklic, i nlajših in starejših let. je izvabil | relike zneske denarja pod pretve « to. da jih bo poročil. Že sredi no- j rembra je neka guvernanta prija- ] i'ila policiji, da je izročila mlademu možu. ki ji je obljubil zakon, j 13,000 čchoslovaškil) kron. nakar , pa jc njen ženin brez sledu izginil. ( Kmalu nato se je javila že starejša trafikantinja. ki je na enak način prišla ob 10.000 šilingov. Ko so začeli o aferi poročati listi, so se javljale vedno nove žrtve, med njimi tudi vdova po nekem dvornem scvctuiku. ki je plačala nado za zopetno možitev s 3000 šilingi.' Tz o] ji sov oškodovanih zakonskih kandidatinj je izhajalo, da gre v vseh slučajih za encgii in istega pustolovca. Policija se je dva meseca zaman trudila, da bi ga dobila v pesti. Šele te dni ga jc zasledila in ga jo j aretirala na njegovemu stanovanju,kjer je pri preiskavi našla še okrog 13,000 šilingov. Jc to bivši trgovski pomočnik Oto Trost. ki ki so ga vse oškodovane neveste spoznale kot svojega nezvestega ženina. Kakor domnevajo, iiua Trost na vesti še več stičnih goljufij, ki pa i policijiu še niso prijavljene, ker »h* boje oškodovanke posmeha. t n ;. i - * ■ > ZABOJ Z MRLIČEM ' Ves Xapolj govori te dni o skrivnostnem zaboju z mrličem, ki ga je našel neki mladenič na javni cesti. Te dni je šel ta mladenič na delo mimo kraljevske palače Sa-podimonte. kjer prebivajo sedaj vojvode d'Aosta. ter je na ulici našel pravokoten zaboj v izmeri 50 xlo 74 cm. Ker je bil zaboj okovan z želpzjem in ker je ležal kar sredi ceste, se je mladenič začel zani-tmni zanj. Skušal ga je privzdigniti. pa ni šlo. Opozoril je na zaboj druge pasante. ki so poklicali! varnostne organe. Xa lice mesta so kmalu prišli ognjegasei. orožniki in slučajno .tudi policijski zdravnik. Po dolgem in težkem delu so odprli zaboj. Navzočim se je nudil grozen prizor. Xa dnu zaboja je ležalo med slamo in žaganjem sključeno truplo močnega petdesetletnega moža. toda brez vsake vidne poškodbe. Zdravnik je ukazal prepeljati truplo v anatomični institut, kjer si ga preiskali. Xa mrliču so našli skrivnosten napis "Aragona'\ v njegovi revni obleki pa en ključ in 11 soldov. Nesrečnež jc bil najbrže zadavljen. Oblasti so uvedle strogo preiskavo. da doženejo mrličevo identiteto in da izsledijo zločince. Srednjeveške vraže v Nemčiji, DORTMUND. Vestfalska. 30: januarju. — Vera v coperniee ni Še izmrla med praznovernim kmečkim prebivalstvom. Vestfali-je. kajti sedaj poročajo iz: Haltern, da se je mučilo do smrti novopo-roteno žensko, da se izžene iz nje "copernieo". Tri tedne po njeni poroki so privedli gospo Martho Lande v Haltern bolnico.1 Njeno telti je bilo pokrito z ranami, katerim je ko-nečno podlegla. Ženska je opisala, kako je kmalu po poroki neka vedefevalka v Gelsekirchen pripovedovala njenemu možu in sorodnikom, da je ona odgovorna za bolezni, ki so izbruhnile med'živino. Kot sredstvo proti temu je predpisala vedeževalk a zapor mlade žene v temni sobi. kjer hi se izfrnalo "coperni>-co" iz njenega telesa s pomočjo stradanja in bičanja. . Mož ih njegovi sorodniki so na-to nekako štirinajst dni mučili re-toco na opisani način, nakar je-;ne-kt sosed prijavil celo zadevo- obla«-akinu ki »o zaprle moža« sorodnike in tudi vedeževalko. _ ................ a usti - lili,. . z Jugoslavije.? Krvav spopad v Slavoniji. Med dobrovoljci in neslovan- J kini življeln v Slavoniji pride eekrat do spopadov. Agrarne o-* lasti baje favorizirajo neslovan-'1 . i ke elemente proti dobrovoljeem n kolonistom. Te dni se je vršil rvav obračun med Nemci v olco-'^ iei Našič in dobrovoljci. Župa-' . ijski agrarni urad v Osijeku je J d poslal svojega inženirja, da na 1 iobrovoljski koloniji Kravi je vza- - ne zemljišča tamkajšnjim nase- v . . t jcnikoin, ki že vec let obdelujejo • emljo iii so si zgradili tudi že svo-c fiiše. Prišlo je do spopada, ekoro katerega so dobrovoljci na-»adli komisijo in smrtno ranili in-1 ;e ni rja Korčinskega. I Dogodek je izzval v viroviti-ikem okrožju veliko razburjenje.' I Snežna lavi na odnesla pastirja, j Iz Travnika v Bosni poročajo: rodor Itrečič. pastir iz sela Rriča.l je 20. decembra gnal živino na 1 l»ašo v Vlašič-planino. Pri tako-( imenovani Konjski glavi ga je zajela snežna lavina ter ga odnesla kilometer daleč v dolino. | Obležal je na mestu in v snegu zmrznil. Senzacijonalna aretacija v Subo-tici. 1 Državno pravdništvo v Subotk-i je otlretlilo aretacijo Krelke Rhj-i-ie, lastnice tiskarne, dalje neke-j ga uradnika Ivana Kajčiča ter Ivana Ivohadke, Stepana Varčiča in G jure Fogešiča. Vsi so bili odborniki "Društva za ženitev in možitev". Društvo je zakrivilo mnogo zlorab. Etclka Rajčič je skušala podkupiti preiskovolnega sodnika, ki jo je zaradi tega ovadil sodišču. Afera je izzvala v Nubo-tiei veliko senzacijo. V vlaku ustreljen. Proslava pravoslavnega božiča je v Liki imela žalosten epilog. Pri božičnem streljanju iz pušk in revolverjev je med Ogulinom in Vrbovskim udarila krogla v kupe osebnega viaka ter zadela v čelo potnika, ki je sedel pri oknu. Potnik. čegar identiteta še ni znana, je v Jcupejo umrl. Neprijetna domaČa zabava^ V hiši Obrada Vakanoviča v sarajevski okolici so priredili domačo zabavo. Obradov 20-letni sin Mitar se je pri tem dodobra opijanil. Vzel je očetov revolver in začel streljati v sobi. Ena krogla je zadela seljaka Stcvana Radenka v glavi. Ostal je na mestu mrtev. Neprevidni strelec je bil aretiran in izročen sodišču. Houston Steward Chamberlain. V Bayreuthu jc umrl znani nemški pisatelj, filozof in narodni ekonomist prof. Houston Stewart Chamberlain, star 70 let. Chamberlain je bil. kakor že ime kaže. angleškega porekla, a se je v Nemčiji docela asimiliral in postal celo velik šofinist. V vseh svojih številnih spisih je poveličeval nadvlado geruiansko-anglosaškega plemena. Med širnimi sloji ni tudi v Jugoslaviji najbolj znano Cliatnberlai-novo delo tvori njegova obsežna i študija "Podlagi stoletja". JUGOSLAVIA IREDENTA F Pravi fašistovski župnik Kg s menili dr. Emil Molten i v uovi erkvi v Opatiji. Reška ''La Ve-iettaM ga označa za takega in iz-aja. da bi morali biti vsi duhov- ša liki ob meji prostni fašisti. Mol- mi en je takoj, ko je prištl j*ed Oli-entacčv v Opatijo, iz stare cer- pr :vice sv. Jakoba izgnal hrvatski ezik. Nova župna cerkev v Opa- sts iji se dviga na višini, ki obvladii- nn e kvarnerski biser. Tam se osre-lotoči sedaj vei-sko življenje, ki mi ie doslej gravitiralo na Valosko. a i F*od njenimi velelepimi arkadami bi ie bodo nikdar več odmevale ek- v sotične besede ... Nova župnija v Opatiji je ustanovljena v čisto raznarodovalne . dt namene. Z ustanovitvijo je prav hitel škof Sain. ki sedaj poseča fa- ^ sistovske božihice na Reki. V kvarnerski provinci prav krepko delujeta skupno za "asimilacijo Llrugorodeev" fašizem in cerkev. J j hi Istra i i je bedna, kakor še ;;i bila nikdar . . „ ,. . «!' Predvojne case v deželi se v pri- ^ meri s sedanjimi imenuje lahko a« zlate. Poljedelstvo je siromašno . in sami goli nauki brez denarne pomoči nc zaležejo nič. Prej je bi-^ la Istra važna točka pomorskega in pristaniškega življenja. Trst in Reka sta bila središči za trgovino, b lJiila je bila središče vojne mer-narice. V pomorstvu, plovbi, v po- li morski industriji je imelo Ijud-J stvo dobre dohodke. Sedaj .je vse to odyiadlo. Nezaposleni delavci so v breme deželi. Predsednik sindi- » kalnih l^orporac-i j Rossoni j«» rc-' kel svoj čas na skupščini v Puli. lj da v Italiji mora vsak delati. Vi-| soki fašistovski gospodje govore 0 pot-ebi industrializacije lstr<'. ' | Od silnega sunka je bilo pet o- -'sob ranjenih, dve ženski pa sta dobili opeklinp...ker jc začela voz ra-J| f-df krafke&a stika goreti. NEPRESTANO NARAŠČANJE števila naših prijateljev to doslednje širjenje našega delokroga v vseh bančnih poslih je naj-boljsi dokaz solidaoati, zanesljivosti in splošnega zaupanja, ki m ga je- pridobil nas zavod tekom dolgih let poslovanja^ DENARNA; NAKAZALA izvršujemo pod najugodnejšimi ppgoji. , ...... DENARNE. VLOGE n a "Special Interest Account" obrestujemo po 4% na leto, mesečna obresto van j e. | -, .a * rsfi V > :• ^ Frank Šakser Stale Bank 82 Cort3anxft Street, , New York, N, 7. NAJSTAREJŠA JVGOSLO VAN SKA POTNIŠKA V AMERIKI. iPeter Zgagal bss^aanMaMMnn! Iz države New Jersey. Ivo sem včeraj j>opoldne nekaj šaril po kleti, me jc vzdramil iz misli znan glas. Vajen sem te-;a jda.su in mi ni prav posebno všeč. Ko st> o/.rem. opazim >«vojepn styre*ra znanca — debelega komarja. l*ri posmrtni preiskavi nisem mogel dognati, če je še lanskega aii že lanskega rodu. Živinče jc bilo precej rejeno ter mi bo ostalo v trajnem spominu. I I'o newyorskili restavracijah se dandanes dobi vsakovrstno pijačo. č«» pa vjirušji z a kosilo ali za večerjo, ti odvrnejo, tin se jim m* izplača kuhati. k»'r >r /. jedjo i1;ik rrič ne zasluži. i i Odkar nas je obla god a rila prn-^hibicija s svojimi blagoslovi. j»> i povprečnemu čl' Prijatelja sta se pogovarjala, i' — Zaka.v si j»a tako strašno z:i-. mišljen ! .• — Kako bi no bil. ker *e mi j ■ . ljubica skiijala. — Ali ti je postala nezvesta? > — I)a. izneverila se mi je. Kdo .'da še danes kaj na žensko zve-- stobo. — Ali je ne vidiš več.' Kje pa 'je? ! -—- Oh. nazaj je šla k svojemu možu. * — Vest me peče. vest me p '**e. — je tožil rojak in obupano st -pi- 5 eal sem i litja. .I Ker so ga poznali kot velikega ^ zakrkneža. obda nega z vsemi sla-. binii lastnostmi, so mu rekli: l, — Praviš, da te vest peče. Nam se je pa /.tlelo, da ti sploh nimaš j vesti. ,j __ Saj imate mogoče prav. N*o i potem pa ni vest. potem je pa naj-jbrž želodce, kar me peče. I. | -Jezična ženica je šla k zdravri 1 |ku. Bolelo jo je v prsih, v glavi, v .želodcu, in vsepovsod, "j — Xo. kaj ti je rekel zdravnik — jo je vprašal mož. ko se ie i -i (vrnila. "j — O nič. Rekel mi je. naj mu pokažem jezik. Nato je pa odvr ' nil: Več gibanja, več gibanja, spa. — Križ božji, ali mu nisi moirla reči. da gibi ješ z jezikom po štiriindvajset ur na dan .* :M rt Ko jc človek od vina pijan. c. < ».'vori vsakovrstne neumnosti. J Toda nikdar ne govori takih ir > il'rostasnih neninnoMti kot takraf. 1 kri je pijan od ljubezni, i-i Konimiska kraljica se sedaj pri-1 ".tožuje. da ni bila v Ameriki tako 'sprejeta, kot bi morala biti. jj- Da bi bila le na Kcmiunskciu- v j takem razkošju sprejeta hi pogoščena kot je bila v Ameriki, bi bi-*3a lahko zadovoljna. I* Ona je tudi ena izmed tistih 1 ljudi, ki bi radi roko. ako jim člo-> jvek prst jiokaže. i« * Šolarček je prinesel spričeval i ;iz sole, toda spričevalo je bilo ja-|ko .slabo. j Oče je gledal, odkimava! z gla->Vo, nato se je pa pridiga začela. T — O ti nesrečni otrok ti. zakaj ' se boljše ne učiš.' Kaj bo s teboj. kaj bo s teboj 1 Vzemi si za vzgled ^naše slavne može! Xaprimer . Washingtona ! Ko je bil "VVashingr ton toliko star kot ti. je bil naj-' boljši učenec v svojem razredu. Fant je nekoliko pomitrlil ter je ^abelil: očetu nazaj: | — Toda. oče; ko je bil Washing-l ton. toliko sitae kot ^te vi. je bil Hl>redsednik Zdrnženih držav. __. -J.. .!"?■■■ ' L --——-——TT-1 | SPOMINI FRANCOSKEGA VOJNEGA DETEKTIVA I ,____;__Po "Narodnem Dnevniku". ___ I -—C H. L U C I E T O - i ------ ----------- - >1- ( Nadaljevanje.) i ■ 11 ■ ■ i.— Xe moreni razkriti, * pomočjo* Bcaterih analitičnih rtmktivuih ImLitev mt nam je vedno |K**reču lo, da *mo čilali puavo za plen je-ftiili IL>tiu. Neuiei nikoli niso mo-■li razumeti, zakaj je bilo v onem •tthu precejšno število njih agen-ov aretiranih in v Vincennc.su 1st rel jenih. Prepričani so bili, da e je 'Nahajal med njrh ljudmi iz-lajalec. Bodi mi tu dovoljeno, da jim povem, da temu ni bilo tako iu da .se imajo za te aretacije zahvaliti edino nerodnosti svojih kemikov. C'e .se posije agenta v tujino in z namenom, tla nrhčr ne razkrinka njihovih tajnosti, potem .se ga ne sine .siliti, da se jKvdužuje toaletnega iu toaletne votle .s .svinčenim nitratom. Ko je bila večina njih agentov aretirana, .so Xeinei .slednjič .spoznali da njih tajna črnila niso, vsebovala nikake Mkrivnosti za na.s. Tedaj .so zaveli uporabljali organske spojine Mvbra in pred-! vsem proteinnt (protargol). Silno stno >e trn,lili predno smo našli primeren razvijalec za to tajno pisavo. Posrečilo >em nam je naz(i lnje vendarle. Uporabljali muo za to srebrne nitrate z drugimi -spojinami. Ta razvijalec je v dovoljni meri spremenil barvo vseh kovinskih soli, celo onih. ki so jih uporabljali v zelo razredčenih raztopinah, pa tudi organske soli z mineralnimi kislinami. In znova smo polo-vili eelo vrsto nemških agentov. Iu vendar ><> >e ti ljudje branili na občudovanja vreden način. Na njih in v njih prtljagi nismo našli ničesar, kar bi bilo podobno tajiKtmu črnilu. Steklenke, ki .so jrm imeli med svojimi toaletnimi potrebščinami, so to pot v i.stini vsebovale prave j parfume in ne njih zmesi s kemi- , kalijamr. Slednji« pa je razrešil j sftrivnost g. Bavle, eden največjih kemikov, našega časa in razen tega direktor sodnjskega identitet nega laboratorija v Parizu. To je .slednjič razkril zelo majhno množino srebrnih soli v nogavicah in v čev-veljskili t rakrli nemških agentov. Vsaka nago v k-a je vsebovala .samo nekaj mil i g ram o v teh kemikalij, toda to je zadostovalo. Nem-' ki -špijuu je pomočil nogavico v koza roe vode, .sol sc je v njej raztopila in tako je dobil nevidno kemično črnilo, ki ga je bilo zelo težko razviti. Toda Nemci .so i/aiašli puzncjc še nekaj novega. Nekega lepega dne smo opazili da je več sumljivih o-seb, katere .muo nadzorovali, dajalo perici svoje umazano perilo, iz-vzemši nekatere bele robec, ki so jih posebno skrbno čuvali. Ravno ob istem ča.su pa .smo do-bivali od v.seh .si rani poročila. J d postna kontrola ni vee znata "razvijati' tajuo pisave nemških agen tov. kojih korespondenco je nadzirala. Vsi raziskovalci eelo razvijalec s srebrnim nitratom, so o-stali brezuspešni. Bilo je treba zadevo naglo urediti. Diskretno smo preiskali sobo nekega velikega hotela v Avenue dtv i SLOVENSKO - AMERIKANSK1 KOLEBJUt sa leto 1627. Koledar ima izredno izbrano in zanimivo vsebino. Članki, slike, povesti, zanimi - : - vesti. . . u TRISTOLETNICA NEW TORKA (s slikami) STANE 50 CEKTOV e poštnino vred. Še nikdar jih ni£mo prve dni meseca decembra toliko prodali kot letos. Tiskali smo ga omejeno število. naroČite ga takoj u(3Am Naroda'* 82 CortlandV St.. Nrw York 1 * —-......-1----------------------■ ■ HIT. C'hamjis Kl\>ees in nadomestili v J njegovem perilu enega onih rob-cev / drugim, ki um je bil čisto podoben. Trajalo je skoraj tri mesece, da j c učenja k-kemik, kateremu dali ta robec v preiskavi določil! jsiiov, kojo je. bil robec prepojen in ki je znašala It* odlomek mii:-grama. To pol je slo za katalitično reakcijo, o kateri ne morem ničesar i izdati. toJa bdo je mogoče pisat;' že /. rast op i no stomilijoiiinke ju » pomočjo te raztopine je bila pihana listina, koje fotografijo priob-* čujein. Torej hiuo vendar razkrinkali tudi to skrivnost. Teden pozneje j .Nino aretirali samo v pariškem o-kolišu deset špijonov. kojili eden je bil bolj nevaren kot drugi. To .se imamo zahvaliti edino le našim kemikom, katerih znanost se je mogla kosati samo se z njih skrom-' II ost jo. ' J J. poglavje. DOPISOVANJE NEMŠKIH -ŠPIJONOV Z NEMŠKIM GE-XEKALX1M ŠTABOM Proti koncu leta 191ti so me poslali v misiji ha Gueradntlski polotok. Tam so javili prisotnost ne:;e sumljive osebe v Croisicu, kjer se je nahajala zelo važna postojanka uiedzavezniškega pomorskega zra-koplovstva. Ta oseba ki se je izdalala za u-1 metniskega slikarja je kar razsipala denar. Predno sem bil zapustil Pariz, sem .se diskretno informiral o t. m človeku. Veliki umetniki niso prav ničessar vedeli o njem. Nikoli ni bil obiskoval umetniških krogov-niti na Montmartu, niti na Mant-parnasMi. qjer.se nahajajo slikarski mazači. Njegovo ime se ni nahajalo v nobenem imeniku. Noben katalog ni omenjal njegovih del: kar se pa tiče prodajalcev slik. o lijem sploh ničesar niso vedeli. Trdil je, la je Poljak, toda na poljskem poslaništvu niso nikoli culi njegova imena. Tega znamenitega si i kar ja torej živ krst ni poznal. Bilo je treba stvar čim hitreje razjasniti. Preoblekel sem sč v potujočega slikarja, vzel s seboj vse potrebno orodje in tako i-zstopil nekega lepega jutra iz železnice v CroLsicu ter se nastanil v hotelu M. Dot ioni možak- je namrei* .stanoval v t en*, j hotelu. Pri priliodu .sem si ogledal ho- [ telsko knjigo, si zagotovil, da je možak res tu ter o tej priliki zve-j del, da si je dal starost 32 let, da j se ie izdal za. sanica stanujočega j i poprej v Parizu. Ko sem .se kot ponavadi umil. j .sem šel v jedilnico pričakujoč kosilu. Medtem sem .si naročil kozarček likerja. Komaj .>cm sedel za mizo, je ze prišel P- v jedilno dvorano ill se del k sosedni mizi. Bil je velik rdečelas možak, močan, modrih o-ei, brke je imel postrižene na krtačo in po glavi je bil obrit. Vse tO je name napravilo vtis. da .sem možaka že nekje prej videL Tak kot je bil. bi bil lahko jahal tudi na čelu .skadrona pruskih belih huzarjev. Zaman sem razmišljal, ni se mi' posrečilo, da se spomnim nanj. — Morda sem ga bil srečal v Nemčiji ali Švici. Domisliti si pa nisem mogel ničesar točnega. Možak je poklical eno izmed natakaric in čeprav zvonec »e ui bil pozvonil k obedu, ji je naročil v izbor ni fnmeoščni brez najmanjšega tujega glasa, naj mu priue.se kosilo. S krtino je izbiral jedi in še skrbneje vino. tako da sem videl, da je navajen na izborno hrano in da si privošči le najboljše. Jedel je tako požrešno, da bi tG .samo zadostovalo za določitev nje--r domovine in med tem me je la skrivaj opazoval od strani z zelo značilnim pogledom. Brezdvom-no je hotel dognati. kake vrste ♦ k .sem. Ko se je bila dvorana p'olago-ma napolnila, se je začel »nimat i za druge ljudi. Nenadoma sem videl, di se je zganil. Njegov pogled J je postal naenkrat oster, ko je začel opazovati gospoda ki je bil ravnokar stopil v dvorano in ki je bil .sedel tik vhoda, to se pravi na me-.sto, kjer je lahko natančno opazoval prihajajoče in odhajajoče, ne da bi vzbudil pozornosti, da bi vzbudil pozornosti. Če bi bile P.....jeve oči pištole, ne bi bil dal dosti za kožo tega gospoda, ki ni bil nihče.drugi, kot sem bil šele pozneje zvedel, kot ' eden posebnih agentov policije v St. No&airu. Sieer se je pa ta agent zelo malo brigal za P.....ja, ki je sedaj globoko sklonjen na svoj krožnik hlasta je požiral desert. Jaz .sem bil tudi končal svoj o-( b«d. Vstal sem, odšel v garderobo in vzel tani svoje slikarske potrebščine, škatlo z barvami, zložljivi •>tol in stojalo, ter stopil na teraso pred hotel. 1 P. je prišel ob istem času iz 1 hotelu in ko je videl moje .slikar-I ske potrebščine; je stopil prijazno k meni ter me vprašal: — Ali imam čast govoriti s kolegom ! Ker sem se priklonil, ne da bi odgovoril, .se je predstavil: — M. P., slikar in kipar iz Polj.-ke. Ni mi preostalo drugega kakor tia se tudi prestavim. Govoril .sent nalašč ves čas francosko-italijan-.sko mešanico ki pa je možaku jako ugajala: — j — Jaz sem, sem dejal, Moiissu Campanella, slikar iz Na polja. Ko .sva se bila tako predstavila, .sva postala dobra prijatelja, čeprav se je tu in tam norčeval iz moje izgovarjave francoščine, kar je hotelskim gostom zelo ugaja'o. Jaz .sem si na tihem mislil: — — Danes se sme ješ ti. jutri sc l K)m pa j »z. Čez nekaj dni sem prišel že tako daleč, da nisva samo vedno jedla pri isti mizi, temveč da mi jo prijazna $rot*poclarica hotela dali .»obo tik pole? P.....-jeve. Zame je bilo čisto jasno, da je bil čistokrven Nemec. Njegova o-šaimost. njegovo leseno vedenje in tudi njegovo čisto germansko izražen je me je v tem popolnoma potrjevalo. Bil je spreten možak, ki ga ni bilo mogoče kar tako razkrinkati. Vsako jutro je sedel v svoj avto. vzel seboj svoje slikarsko orod-j je ter .se odpeljal. Okoli 11. ure ! se je vraeiul in mi prav raci kazal ! slike, ki jih je bil med tem nasii-i kal. Popoldne je igral tenis ali pa se sprehajal ob morwkeni obrežju. — Ta človek pa re.s ne izgleda j kot špijbn. sem ssi dejal pogosto, j V 1st i ni ni kazal ničesar, kar bi ' bilo sumljivo. Živel je na prostem, j sprejemal ni nikakvga sumljivega obiska in dobival ni nikake sumljive korespondence. Sam je zelo redno pisal. In ravno to ga je ugonobilo! (Dalje prihodnjič.) Udova obstretil* poroče na hčerko. NASHVILLE. Tenn.. 30. jan Mrs. Harry Fry. stara pet in tri deset let, ter zaposlena kot blaga j niearka neke tukajšnje zavaro value družbe, je obstrelfla svoje hčerko. Mrs. Oakley, staro šest uajst let. nakar je poskusila sa momor z za.strupljenjem. -James Oakley, mož hčerke. j< izjavil, da ne pozna nobenega raz loga za dejanje svoje tašče. Ob< ženski umirata. Velika eksplozija. Na Estonskem je v bližini Reva la eksplodiral miznicijski depot. \ zrak je sfrealo okrojr 40.000 pa tron in 500 granat. ("'loveskiK žr tev k sreei ni bilo. Dosedanji po tek preiskave kaže na to; da j< bila eksplozija posledica atentata SLAMNIKABICE, POZO&! Delo dobe izvežbane slaninikarici pri moških slamnikih. Dosti del« do osmih zvečer. .» , 8. Jtfor**«)«, Inc: : - , Btoeker Street. " GLAS NA«6PA 31. JAN. 1927 ZANIMIVI in KORISTNI PODAITo) POWEIQN LANGUAGE INFORMATION SERVICE — JUGOaiAV 1UW1AU AMERIŠKI INDIJANCI. I. Ginevajoče človeško pleme. Pred kratkim je Ha-Thon-Har-' Chee. drugače znan pod imenom! Tony Tommy, poglavar itklijan-skega Seminole rodu v Floridi,! slovesno obvestil predsed. Coolid-' gea. tla se je tristo članov njegove-j ga rodu odločilo i>ozabiti na ''kri-J vice, storjene leta 1837": voljni so priznati Združene države in sprejeti ameriško državljanstvo. Skoraj istočasno je prišla vest, tla so člani "išestorice rodov" —! (!Six Nations), najboj častitljive skupine severcameriških lndijan-| cev, sklenili nastopiti proti uve-j jlavljenju priseljeniškega zakona napram prvotnim stanovalcem A-merik<\ Vzrok temu je bil sledee:' Delovni department je odredi! de-}»ortacijo nekega Iroquis Indijan-j ca. doma iz Quebec v Kanadi, ki je bil aaposleu v Philadclpliiji kot de--lnvec v železarni. V ugovoru proti tej deportaciji zahtevajo Indijan-' ci. naj federalna sodišča vzpostavijo pravico Indijancev, da smejo prekoračevati mejo med Kanado in Združenimi državami z islo svo-bpdo. kot so jo uživali njihovi predniki. Ta dva dogodka nas spominjata na eno izmed največjih tragedij v človeški zgodovini — na usodo velike človeške rase. ki se je nekdaj svobodno kretala po prerijah in gozdovih Amerike, dokler ni prišel belokožee od onstran morja in si osvojil njen kontinent. Izvirni Amerikanci pred odkritjem Amerike. Kdo so Indijanci, ki jih je našel Kolumb, ko je odkril Novi svet? Kolumb jih je nazvai "Indijance" ker je domneval, da je dospel do Indije ali kakega sosednega dela Azije. Nekateri pisatelji jih nazi-vajo tudi "rdeeckožoe" Odkod pa izvirajo ti prvotni Amerikanci.1 Znanstveniki imajo o tem razne domneve, ali dokazano ni ničesar. Prevl; duje pa mnenje, da so Indijanci le panoga bodisi mongolske ali malajske rase. vendar pa so e-značeni kot posebno človeško pleme, kajti le v nekaterih potezah odsevajo svoj prazgodovinski plemenski izvor. Vsi ameriški Indijanci imajo mnogo skupnih splošnih potez, kolikor glede jezika in kulture. Na podlagi jezikov, ki jih Indijanci govorijo, deli federalni etnologi-Ski urad Indijance, nastanjene severno od inohikanske meje. v 59 jezikovnih skupin ali "družin". Večina indijanskih rodov, ki so jih našli belokoni naseljenci, so bili primitinvi divjaki, ali mamo tudi dokaze o veliki indijanski civilizaciji, ki je nekdaj obstojala v Ameriki. V Centralni Ameriki m Peru so izkopali ostanke pogreznjenih mest z,veličastnimi palačami. z lončenimi ali - kameniti-mi piramidami, s svetišči in eesta-mi. Nekateri indijanski narodi, kakor penivijanski Inka in central-lio-ameriški Maya Indijanci, so znali tkati sukno. slikati in izdelovati zlate okraske. Oni so gradili vasi. obstoječe iz ene kombi- Inirane hiše. v kateri je stanovalo i . -na stotine ljudi; te hiše-vasi ime-jnujejo "pueblo". Imeli so tudi neko vrsto pisave. Moderna raziska-Iva pokazuje. da so imeli ameriški i Indijanci zgodovinsko preteklost, ' ki je bila morda kos oni starih Egipčanov, firkov in Rimljanov. Indijansko življenje in kultura, Sdveroameriški Indijanci, kakor : so jih poznavali prvi belokožni na-(seljenci. so se večinoma preživlja-ili od lova in ribarstva iu so se le | včasih bavili tndi s poljedelstvom. ;| Bili so organizirani v plemena ali j narode (tribes) in večina plemen !se je delila v rodove (dan). Podlaga rodovnega edinstva je bila krvno sorodstvo. Vsak rod je imel svoj "totem", neko rastlino ali ži-|val ;kot znak dotične skupine; po j tem.'znaku je bil dotieni rod znan jj^jiimenom Medved; Želva ali Volk. Poroke med člani istega rodu so bile strogo prepovedane, navadno pod smrtno kaznijo. Ako je bil kdo ubit. je njegov rod smatral vsakega člana morilčevega rodu odgovornim za to ter si je jemal "krvavo os vet o" ali pa mesto nje zahteval odškodnino. Vsak rod je imel dva prvaka: sahema in poglavarja. Sahem je bil sodnik in čuvar starodavnih navad. Poglavarji (chief) so bili izvoljeni v vojne svrhe. Tako rod. kakor pleme, obstoječe iz mnogih rodov, sta imela vsak svoj posvetovalni zbor. katerega člani so bili vsi od-rastli člani rodu. moški in ženske. Intelektualni razvoj severoame-riških Indijancev je bi! le neznaten in značaj Indijancev je bil zmes najboljših in najgrših kakovosti. V boju je Indijanec ravnodušno preziral vsako bolečino in tudi svoje lastno življenje, kakor 11 tuli ono sovražnika. liil je zvest svojim prijateljem in krut in ma-ščevalen napram sovražnikom. — I boju je bil jnnaški in vendar je , uporabljal v borbi proti sovražnikom iste metode kot pri lovu na divjo zver ter se ni obotavljal u moriti iz zasede. | Najnaprednejša plemena so rn-rbila neko vrsto hieroglifične pisa-,v.e tc je pisave potom simboličnih jznakov. Indijanska dekorativna ,umetnost je bila precej razvita, zlasti kar se tiče ornanientalnih loncev in tkanin. Religija Indijancev se je naslanjala ua vero v obstoj velikega števila duhov. Nekoliko plemen je eelo razvilo pomen enega edinega-, nevidnega "velikega duha". Indijanski prvak, ki je gojil prijateljske zveze z duhovi. je bil "šaman" ali "medicinski mož" — nekaka kombinacija duhovnika, čarovnika in zdravnika. S pomočjo prijatejskega duha je "šaman" izganjal zloduha. ki jr baje obsedel bolnika. Medicinski mož je ijrral vedno važno vlogo v socijalnem življenju plemena. — Zdravil je potom petja, plesa in nekaterih telesnih manipulacij, i kakor tudi potom zelišč. I i Indijančeva hnda borba za ohranitev svoje posesti. | Zgodna ameriška zgodovina jf nepretrgan niz prepirov med Indijanci in belimi naseljenci, ka teri prepiri so pogostoma dovaja ;li do vojne in krvoprelitja. Zgodovinski dokazi pokazujejo da so bile indijanske grozovito«! (loslikrat le posledica grdega rav j nanja s strani belokožcev. Pokolj Indijancev, rop r^ihovih zemljišč trgovske »roljufije in kršitve, skle j njenih pojrodb so označevale pol ; prodira j očega belokoca. V severu i Mehiki in v Yueatanu so bila uni čemi celn plemena domačinov. — V Zapadni Indiji so bili Indija ne zasužnjeni; nekateri so bili posla ni na Špansko in večina domači nov je izjrinila. Boječ se izgubt svojih zemlje .šiso se Indijanci za perstavljali proti vsakemu pesku Mi naselitve s strani belokožcev Znali so zelo vešče rabiti lok ii puščico, ali bili so novinci v rab pušk in smodnika. Zato rdeeekr žec ni bil kos belokožcu. borba p; je postala hujša, ko so Indijanc našli zaveznike med samimi belo kožci Na severu so. jih Francoz preskrbovali s puškami in stuelji vom. na jugn pa so našli jprjjate lje med Španci in kasneje so bil dostikrat igrača v rokah razni{ skupin belokožcev. ki so se me< seboj borili, za nadvJadoy Noven sveto. Indijanci so se trdOx^atn< upirali svoji neizogibni usodi ii borili so se proti prodiranju belo kožea povsod šrom kontinenta, oc Atlantika do Pacifika. Vsled tegt je mnogo plemen popolnoma iz umrlo, drnga- so bila znatno slg-eena, preostali Indijanci pa so bi H končno šiloma spreobrnjeni o< bojevitih nomadov v mirne polje delce. Glede števila Indijancev za čas« odkritja Amerike nimamo nika kih avtentičnih informacij. Neka teri znanstveniki so mnenja, da j jih je bilo najmanj 830.000 v ozen Ijn današnjih. Združenih držav inr s^'ka^ih ai&a006 v Kanadi' z1 ATas-ko vred. Leta 1900 je bilo v Združenih državah le malo čez 270.000 Indijancev. Kes pa je, da se v zadnjih letih opaža počasno, ali stalno naraščanje indijanskega prebivalstva ; leta 1925 jih je bilo — 349.595. Zadnja postojanka Indijancev. Predsednik Jefferson je bil prvi ameriški državnik, ki je pripoznal tla imajo Indijanci svoje pravice, in oznanil novo indijansko politiko. Ko so ZtJj-užene države, potom nakupa takozvairega Louisiana teritorija pridobile ves srednji za-pad, je Jefferson I. 1S0:J priporor čal. naj se novo ozemlje severno od reke Arkansas prizna kol čisto indijansko deželo, kjer naj bi i-meli Indijanci dovolj lovišč in bi bil predaleč za uadaljno nadlegovanje. Ta načrt je bi izveden leta 1S:J4! v jako zmanjšanem razmerju, ko j je bil ustvarjen takozvani Indian j territory. Ali tudi potem, ko so bili Indijanci premeščeni v svoje rezervacije, so s<« njihove borbe nadaljevale. Belokožni naseljenci so prodirali proti jugu in zapadli, naseljevali so se v prerijah in u-' ničevali divjačino. Zlasti ta zadnja okolščina, ki se je posebno poostrila po zgrajen j u železnic, je vznemirila Indijance še bolj kot izguba zemlje. Credo bivolov so jih od pamtiveka preskrbovale z živežem in oblačilom in kože so bile njihov glavni vir za gotovino — sedaj pa je bivolom pretil pogin. Apaši, Komanši. Ca jene, Sioux in druga indijanska plemena so tedaj vprizoril azadnji organizirani upor, katerega posledica jc bila le uničevalen boj proti njim. V avgustu leta 187(> je kongres i odposlal mirovno komisijo k Indi-i jancem. Komisarji so zaslišali patetično povest Indijancev o storjenih jim krivicah. Eden izmed po- ! glavarjev jih je vprašal: — Ako i bi vi. belokožci, imeli deželo, ki je velike vrednosti in katera je bila vedno last vašejra ljudstva, pa bi ljudje drugega plemena prišli, da vam nasilno odvzamejo to deželo, kaj bi vaše ljudstvo storilo.' Mar bi se ne bojevali ? — Drugi načel-; nik je pripomnil: — Recite svo jejuni narodu, tia odkar je Veliki oče (predsednik Združenih držav) obljubil. da ne bomo nikdar več pre-imesečni, so nas premestili petkrat. !Mar postavite kolesa pod noge In-jdijaneev. pa jih gonite okoli, ka-, mor se vam poljubi. —-. voiuisi.ia je poročala, da krivice, storjene Indijancem, "so nam bile opisane v tako živih barvah in s tako jedrnatimi besedami, da bi nas občudovanje in presenečenje prisililo k molku, da nismo že umolknili radi sramu in ponižanja." Poročilo kongresne komisije in pretresavanja vsega indijanskega vprašanja, ki mu je sledilo, je po-1 vzročilo popolno izpremembo v in-dijansKi politiki ameriške vlade. Na mesto vojskovanja je stopilo vzgojevanje. Ostanki nekdaj velikega človeškega plemena so postali varovanci ameriške vlade, ki izvršuje to oskrbo potom svojega urada za indijanske zadeve, kateri spada pod department za notranje stvari. Asimilacija rdečekožcev. V normalnem teku zgodovinskega razvoja treba stoletij, predno se nomadski narod privadi k življenju naseljenega civiliziranega naroda. Preselitev Indijancev v re-zeravcije se je izvršila v razmeroma kratkem času in le malo indijanskih plemen je pokazalo kaj prida sposobnosti za asimilacijo. Na drugi strani pa se je pokazalo, da so Indijanci, čim so prišli v do-ti&o s civilizacijo, nenavadno dovzetni za bolezni, zlasti za tuberkulozo, koze in osepnice. Zanživa-nje alkoholičnih pijač je tudi i-melo na Indijance uničevalen in poguben vpliv. Že leta 1903 je predsednik Jefferson pisal: — Resnično, končni pokoj in sreča za Indijance bo v, tem, da se njihove naselbine pomešajo z našimi, da se skrižamo in postanemo en narod. — Kasnejši razvoj je potrdil Jeffersonovo prerokovanje in dandknes čistokrvni Indijanec hitro.izginja. Čas in ci-) vilizacija nadaljujeta svoj tragič- ni vpliv na prvega Amerikanca. Dočim je bilo leta UKKi v imeniku Cherokee. Creek. Choctaw. Chi-ekasaw in Seminole piemen .tvore-L-ih takozvano petorieo civiliziranih plemen. — 101.7£3 duš, živi Janes le še !J100 čistokrvnih članov teh plemen. X splošnem pa je indijansko prebivalstvo narastlo v zadnjih desetih letih za 4 in pol odstotkov. Moderne zdravstvene metode življenja in boljša zdravniška in ty>lniška oskrba s«> očivid-no znižale umrljivost, ki je še preti kratkim ogrožala severo-ameriške Indijance s popolnim poginom. DOLGOTRAJEN PROCES • $ Te dni s«* je začela v Berlinu ob ravnava proti bratoma llarmat. ki sta zaslula v nemški javnosti po svoji nepoštenosti in velikanski sleparski iznajdljivosti. Brata .Julij in Ilenrik Barmat sta obtožena ogromnih goljufij v škodo pruske državne banke iu brandrtiburške centrale za žiro-račuue. Obtožnica se glasi na goljufijo, podkupovanje. prikrivanje bilance itd. Za proces vlada velikansko zanimanje in temu interesu odgovarja tudi udeležba., ki je hiia že takoj prvi dan zjutraj ogromna. Ljudje so pritiskali v razpravno dvorano s tako silo. da je moralo sodišče organizirati posebno četo stražnikov in žandarjev, ki na.i branijo vhod pred vsiljivim ob-činstvom. Tirata Barmata sta razmeroma mlada človeka. Glavnemu obtožencu Juliju Barmatu šele. -J7 let. njegov brat Henrik pa je 4 !«•-ta mlajši od njega. Pole?; njiju sedi na za* ižni klopi kot glavni kri vee poslanec nemškega Keichsta-ga Lange-IIegermann. neki višji finančni scvetnik, več baučnin tli rektorjev, poslovodij in ljudi v sltčnih vodilnih pozicijah. Obtožnica obsega 650 ua ti robno popisanih strani, službeni spi si. ki pojasnjujejo posamezne slučaje. pa so tako obširni, da so zavzeli prostor v par vagonih, ki ran j rajo stati nepretrgoma na najbližjem železniškem tiru v okoli*-i sodne palače. i Brata Barmat sta sbparila dr j žavo in posameznike pod firmo o i gromnega koncema, ki je bi j spretno seta vi jen in ni v resnic razpolagal z nikakršno sigurnt podlago. Radi nepokritih kredito\ je slednjič moralo priti do polo ma. Proces bo trajal predvidonif devet mesecev in bo torej najdalj ša obravnava, kar jih do danes po zna zgodovina sodne prakse. * Osebnost Julija Barmata. cen jtralne postave celega procesa ji prav zanimiva. Izšolal se je v Loti zu, kjer je trpel kot sin siromaš nih staršev veliko pomanjkanje Potem se jt' izselil na Nizozemsko {»ostal zaprisežen izvedenec za ru ski in poljski jezik ter se povzpe do samostojnega trgovca. V Nem eijo je prinesel dokaj visoko de mimo svrto v dolarjih, angleškil flint ill in holandskih goldinarjih Zvezo s Prusko državno banko ji dobil preko bivšega ministri i Baura. Inteligenten pes. V Uumungenu na švicarskem o lzemlju je šel neki lovec s svojin j psom v gozd lovit zajce. Pes p; j je kmalu izgubil gospodarja, ki s. je med tem že vrnil domov. Ko .i videl, da moža ni od nikoder, ji zdirjal na postajo, kjer sta z go spodnrjeui izstopila ter skočil i voz osebnega vlaka. Kondukter 1 vlaku je izpraaeval, kje je gospo dar psa, toda ni ga našel. Slednji« ga je na naslednji postaji nagna iz vlaka. Toda pes je počakal n: drugi n tretji vlak, se je z vsakin vlakom peljal po eno postajo na prej in je slednjič dospel v doma či kraj. Za tega psa ponujajo se daj njegovemu gospodarju visok' ceno. Velik vlom v Laškem. V Laškem je bil izvršen predr zen vlom v rudniški konznm. Do slej še neznani svedrovci so pre bili pol metra debel zid in ukradl za 26,000 Din. raznega blaga, e bleke. cevljev^perila itd. Ukrade ; no blago so odpeljali ponoči z vrv zom proti Celju. DRUŽINA LOSOV.: \ SOMAN JZ ŽIVLJEHJA. J / / J*f » iff J Za "01m Naroda" prlrodil G. P. -I (Nada I jeva nje.) f i XaMiM'lmil se je. — To me veseli. Ta baron te je brez dvoma vreden, ker bu mu drugače no podarila »svojega urea. Ponosno ko žari-le njene oči. — Hvala 1 topu. * * 11 je pristen. pravi mož, brez straha in Tiiipa-ke. Xa sree svoje hčerke pa se ne smeš tako popolnoma zanašati, kati tvoja Elinor pa je ljubila eelo tedaj, ko pa je smatrala nevrednim. i — Ti govori« o n pan kali, dete moje. Nasmehnila se je, ( — Sedaj prihajate k nuemnostim Freda, ovc. — Ali so sliene tvojim? Smehljaje je prikimala. — Da. oee. On je namreč direktno izročil svojo sestro temu Ijiii-deeku. se je zarotil ž njim proti meni, intripiral ter me na hinavski način pustil na cedilu, ko se je me je hotel Lindeek polastiti. Ali ni tako, Kredv? Fred je ponosno prikimal. — Da, oee. brez mene mi rte dobil nobenega tako sijajnega zeta. Nista se namreč hotela najti, ker si je naša draga setrična Gita izmislila neko hudobijo da ju loči. Obraz očeta je postal resen. — 1'ovejta vsp, otroka. — je prosil. To se je tudi zgodilo. Pozorno je poslušal oče in ko sta končala, oje poročilo, je oba pri vil k sebi. j — Oni v Losovu so hoteli slabo z nami. — a Iiog je odredil drn-gaee. Sedaj pa pošlji takoj sla v Lindeek Elinor, ter daj sporo«'it i, j tla pa pričakujem. Dobro moram ravnati /> njim, da mi privošči kotiček v sreti moje hčerke. Elinor pa je poljubila. 1/. mojega srea te ne bo mogel ni kdo izriniti, dragi oče. * Lindeek je takoj sledil klicu Elinor ter je bil sprejet v Lein-l:ovu z odprtimi rokami, tudi od Frie Losova. Oba moška stji iakoj u»rajala drug drugemu. Po kratkem razpo-. voru sta se domenila. Lindeek je imel lahko ipro pri svojem tastu, ker je obvaroval hčerko pred strešno smrtjo. j — Ti imaš sedaj delež pri življenju Elinor kot bi pa jaz rad imel( pri tvojem. Osreči moje dete, ker Elinor zasluži to. Nato te bom blagoslavljal ter vedno visoko «"islal v svojem srcu. Tako je rekel Frie Losov ob koncu razgovora. I'o poldne istepa dne se je odpeljal Frie Losov z otrokoma v Losov. Ni se dal najprvo prijaviti in povsem nepričakovano je stopili pred svojepa brata. Po ve«*- kot petindvajsetih lotih je bilo to svidenje za oba brata zelo razburljivo. Kuno Losov je bil v veliki zadregi, ko je videl pred seboj visoko, impozantno postavo brata. (Vlo v tej uri na ni našel nobenega prisrčnepa tona. j Gospa Helena je pozdravila svaka na dostojanstven način in Gita je bila zelo 1 jubeznjtva. Vsi trije so morali ostati do čaja. -— Hočemo nekoliko kramljati, dragi svak. — je rekla pospa Helena. Ko m) sedeli nato .krop člajne mize ter govorili o tem in onem, jo prišel Kuno Losov na točko, ki um je najbolj ležela lia srcu. i Afrtltom se je pri odvetniku v glavnem mestu natančno informiral. ee bi ne mogel nastopiti proti testamentu Herbert Losova. Tudi ta mu jo dal isti odgovor ko takrat dr. Holm. ' Vsled te«;a ni ostalo Kunoju nobeno drugo upanje kot zveza Elinor z liotojem. Kuno ni mopel pričakati časa. Takoj danes je moral spraviti zadeve na dan. S sladko-kislim obrazom je pričel: ! — Moj dragi Frie, čas je. da se domeniva glede zadeve testamenta. Odkrito priznano je proti mojemu okusu, da bi morala spraviti eelo stvar eelo pred sodišče. Ti poznaš moje nazore ter te pro-' sini, da izvedeš svoj upliv na Elinor, da so premisli ter sprejme ro-f l'o Botoja. Ona je ubogega dečka kar na kratko zavrnila, a jaz nisem smatral tega resno. Zadnjo besedo boš najbrž izgovoril ti, tlra-j gi brat. In sedaj te prosim, tla spraviš mučno zadevo iz sveta s svo-j jo odločilno besedo. Uoto ljubi Elinor ter je še vedno pripravljen dati ji svojo roko. Frie Losov je izmenjal hiter pogled z Elinor. Nato pa se je ozrl z resnimi očmi na svojega bata. —' Nobenega mučnega vprašanja ni treba rešiti. Kuno. Jaz sem' se natančno informiral in testament strica Herberta je neovrgljiv.-Tudi če bi hotel, bi ne mogel ničesar storiti proti temu. Kot sem ti >.o pisal ima moja hčerka pravico odločati glede svoje usode. Odlo-, čilne besede, kot meniš ti. bi ji nikdar ne rekel. Sploh pa . . . — Oprosti, dragi oče, — je vzkliknil v istem trenutku Fred. — in dovoli mi. da rečem jaz besede, katere si hotel izreči sam. Elinor mi je obljubila, da bo smel jaz to oznaniti. Fred se je dvignil pri teh besedah. — Torej moji ljubi sorodniki, — je rekel slovesno ter zrl pri tem trdno na obraz Gite, — jaz, kot najmlajši član družine vam sporočam, da se je moja sestra Elinor zaročila z gospodom baronom Lindeekom. Včinek teh besed je bil naravnost nepopisen. Kuno in Helena Losov sta obsedela kot okamenela in Gita se je vzravnala ter zrla sovražno na Elinor. — Ah. — tako držiš dano besedo! — je siknila sovražno. Elinor ji je je zrla mirno v obraz. — .Ali naj ponovim, kar sem ti obljubila. Gita? Ničesar nisem storila proti svoji besedi. Gita je nato vendar povesila oči. Vrpla pa je glavo oholo nazaj. — Ni treba, ne poznam več besedila. Kljub temu pa bi brez tvojega vmešavanja gotovo postala baronica Liudeck. Ti si mi vzela vse. vse ... je rekla v največjem razburjenju. Videla je, da je o-ui rež je njeni hlaži raztrgano, a kljub tema ni hotela, da bi ostala osramočena. Elinor in Fred sta se držala zji roki ter zrla v blede obraze. Elinor je hotela govoriti, a oče je dvignil roko. — Pusti, dote. nočemo se več drttakniti tega. Obrnjen proti svojim sorodnikom jo nadaljeval: (Konec prihodnjič.") Rojakr, naročajte se na "Glas Naroda", t'ifajvecj) n slovenski dnevnik v Združenih državah. . . . . . ______..... . ...___.._.,.__ li 1 - ."J' * " • "'•.I GLAS NARODA, 31. JAN. 1927 NAJVEČJI TOPAZ NA SVETU M C •« ■ * ^StPKKPo". C- Xa sliki vidite največji topaz, ki tehta ?»-') funtov. Ta "žlahtni kamen so našli v Braziliji. Sedaj je last Smithsonian inštituta v Wash-ingtonu. Poleg njega je naslikan Earl V. Shanon. pomožni kura tor muzeja. A. Panzini: •Sreča prihaja s plesom. Moj oče je bil plemenit človek, edino viteškega križa ni imel. Bil je učitelj osnovne šole v vasici ob morju, ki je oživela med kopališko dobo. drugače pa je bila ves čas mrtva. Stanovali smo v hišici, pred katero se je razprostiral vrtič, poln lepega cvetja. V prostih tre-notkih je moj oče obdeloval vrt in gojil cvetje .in najbolj je hrepenel po tem. kako bi si nrištedil dovolj denarja, da bi si kupil ta dom in vrt, a vse novce sem mu pojedel jaz. Xe da bi mu jih bil kradel, temveč trosil sem. delal pa nič. — Poglej samo. — .je govoril moj oče. — buče in korenje -se mi posreči odgojiti. tega nesrečnega sina pa ne morem. — Pristavil je še: — Nesrečna duša! Kaj boš počel v življenju? Fčil ne .tudi zemlje ne boš obdeloval. Mar te ni sram. da v svojem dvajsetem letu še visiš očetu na plečih! A kadar jaz umrem. kdo te bo hranil * Ko bi bil vsaj razbojnik, slepar, ker taki ljudje se dobro prebijejo skozi življenje, razen, ako jih redarji dobijo v pest. Ampak ti si vendar blag, ubogi moj negode! •Ta/, sem skrušeno poslušal pro-] roved i svojega vrlega očeta, zatem pa sem krenil s pota kakor prej. Ko sem bil majhen, mi je bilo največje veselje spomladi. odcben. — je rekla moja mati . | Oblekel sem bil tak plctenee, ki ga Angleži zovejo "pull-over", zlato, zeleno in črno pisan. ! Nekega dne pa sem dejal očetu in materi: — Hočete, da vam ne-( kaj povemNa Francosko grem služit. j — Kako pojdoš na Francosko* delat, ko pa še svojega rodnega jezika prav no znaš! j Plakala sta. jaz pa sem odrinil.i | DRAGE ZNAMKE ^ i - i Pristanišče Port Fuad v Sueš-J kem kanalu je pred kratkim praznovalo obletnico, odkar so mu njegovi predniki položili temeljni kamen. Domačini so obhajali sveča- i jiost z različnimi prireditvami. — , VseJi prireditev poudarek pa je bil v tem, da so ob tej priložnosti prišle v promet jubilejne znamke.I In znamke so dale povod za krvave konflikte. | Že na predvečer svečanosti jc prišlo do krvavih rabuk med prodajalci znamk in med trgovci, ki so hoteli zalogo pokupiti v filatelist ične svrhe. V mnogih slučajih je morala posredovati policija. — Ivo pa so prodajalci znamk naslednji dan odprli svoje trgovine, so i se burne scene izza prejšnjega vc-j čera ponovile. Trgovci so v par u-j rab celo zalogo pokupili zase in jo 'odnesli na varno. Konkurenca je bila tako velika, da je uradna cena 'jubilejnih znamk, ki je bila urad-n odoločena na pol egiptovskega funta, poskočila takoj na 13 do 18 funtov. Seveda bodo te znamke ko pridejo v široki svet. dvakrat 'do trikrat dražje. --———- ! Uboj na Raki. Na praznik sv. Treh kraljev so .se zbirali fantje pred večernica-mi pred Hrast ni ko vo prost i ln o ter čakali na pričetek cerkvenega o-' pravila. Dva med njimi sta se o-stro sprla in naenkrat stekla na dvorišče sosednje hiše. Par trenot-kov nato je s krikom na pomoč - priletel nazaj p d. Kovačev, ves ; krvav. Kri he»u je v curku brizgala iz vrataNesrečne se je zgrn- ■ dil ua^tia te¥ onesvestil. Vsaka po-i moe je bila zaman. Imel je prerezani obe glavni žili dovodnico in j odvodnico. Ubijalec je zbežal, a so ga orožniki kmalu izsledili in oddali sodišču. Med velikim razburjenjem ljudstva so se pričele ]>o-poldanske večerniee. Povod prepira in uboja je baje ljubezenska i zgodba. Ubijalec je znan kot snrovež, Kovačev fant. pa je bil-miren in j dostojen čloxek;. DEDŠČ1NA GABY DESLYS 1 '' ' Dolgotrajni spor glede rodovnika slavne ljubice bivšega portugalskega kralja Maunela bo zopet obnovljen. Takoj po njeni smrti so se razširile vesti, da se imenuje Manuelova ljubica Hedvika Navratil in da je rojena na Morav-skeni. Ko pa se je zglasila pri pariškem sodišču neka llipolit iz Pariza, in dokazala, da -je bila slovita Gaby Deslys njena hči. je pripadla milijonska dedšcina njej in govorice o češkem poreklu kraljevske ljubice so utihnile. Zdaj se je spor glede njenega porekla obnovil. Pojavile so se govorice. da je bila Manuelova ljubica res Hedvika Navratil, samo da je bila doma iz Budimpešte, ne iz Moravske. Neka gospa Berkeso-va je vložila v Budimpešti prošnjo. naj uvede policija preiskavo j proti llipolitovi. Berkesova trdi. da je bila Gabi Deslys njena sestra in da je v nekem pismu izjavila, da zapušča vse svoje premoženje očetu -Tanu Navratilu iz Budimpešte. Gaby jo začela baje svojo ka-irjero v Budimpešti kot igralka Iledvika Nagradv. Kmalu je odpotovala v tujino in se ustavila v Pa-rizu,. Ko so jo hoteli iz Pariza izgnati. se je domenila s Hipolitovo, da jo je ta adoptirala in ji preskrbela dokumente na ime svoje nezakonske hčerke Gabrijele. Storija bi bila sama na sebi verjetna. čudno je le to. da je Berkesova tako dolgo molčala in da ni >e prej zahtevala milijonsko dediščino svoje sestre, ko je ves svet govoril o tem. i " --- Nesreča v Škof ji Loki. Dopodne je operater sokolske-ga kina. Jože Kavčič, v kleparski delavnici svojega očeta hotel porabiti kovino stare patroue pri nekem popravljanju in jo je v to svrho hotel prežagati. Pri tem mu je eksplodirala in mu na levi roki odtrgala dva prsta, obraz pa tako razmesarila. tla> je v nevarnosti ■ oko. Ponesrečenca so odpeljali v bolnico v Ljubljano. Zastopniki "Glas Naroda" Zastopniki kateri so pooblaščeni nabirati naročnino za dnevnik "Glas ! Naroda". I Vsak zastopnik izda potrdilo za svi*. | to. katero je pr*\M. Zastopnike rojakom toplo pri]>oročanio. Naročnina za "Glas Naroda" j«>: Za eno leto $0.00: za pol leta $:>.00; za štiri mesce $-.00; za četrt leta $i.r>o. j Naročnina za Evropo je $7. za eno I I>'tO. CALIFORNIA FOntana. A. Hoebevar. San Frauds«), J a cub Lausin. COLORADO Denver, J. Schutte. I'ueblo, Peter Culi;;, Jolm (ierin, Fr. Janesb, A. Saftič. Salida, Louis CosteUo. Walsenburg, M. J. Bayuk. INDIANA Indianapolis, I'rank Zupančič. ILLINOIS Aurora. J. Verblch. Chicago: Joseph lilish, J. Bcveie , Mrs. F, I .»a u rich. ICiecro, J. Fabian. Juliet, A. Anzole. Mary Uatubicb J. Zaletel. John Krou. Joseph Hrovat La Salle, J. Spellch. Maseoutah, Frank Auyustin.__ North Chicago, Anton Kobal. Springfield. Matija Barborich. Summit, J. Iiurrath. Waukegan, Frank PetkovSek- KANSAS Franklin in okolico. Autou beljak Kansas City, Frank Žagar. MARYLAND Sleyrr, J. černe. Kitimiller, Fr. Vodophec. MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe. Detroit, J- Baricb. Ant. Janczicli MINNESOTA Chisbohn, Frank tjoužc. A. Banian Ely. Jos. J. Pesibel. • Eveleth, Louis (Jouže. Gilbert, Ixiuis Vessel. Hihhing. John PovSe, Virginia. Frank Urvaticli. MISSOURI St. Louis, A. Nabrgoj. MONTANA Klein, t tremor Zobec. Washoe, L. Champa. NEBRASKA Omaha. P. Broderick. NEW YORK Kretanje parnih - Stripping He** 4. februarja* Aquitani i. Cherbourg. 5. februar'a: * Paris. Havn. 9. februnla. Prea. Roo««veit, Cherbourv, L5r»- UCB. 12. lebrua«*]*: Olympic. CltirBourf; Bremen, Cherbourg, Bremen. 17. februarja: I>e G rasa«. Ha */•-«, Hamburg, Cherbourg. Hamburg- It. februarja: France, Havre; Gee-re Waahlng-.» ton, Cherbourg. Breme'.. 21. februarja: Mauretania. Cherbourg. 22. februarja: Berl.n, Cherbourg. Bremen. 23. februarja: Republic, Cherbo-ir*. Bremen. 24. februarja: Westphalia, Hamburg. 26. februarja: Paris, Havre; Leviathan, Cher bourg; Aquitauia, Cherbourg. 1. marca: Martha 'Washington. Trat. 2. raraca: 1'res. Harding, Cherbourg, Breir.eo 5. marca: Alb> i t Ballin, Cherbourg. Ham- | burg. 6. marca: Olj m pic. Cherbourg; Muenchen. Chcri «-urg. Bremen. ( •."ma-ca: Trea. Roosevelt, Cherbourg. Bra-nripn. ' S A M 0 6 D N l PREKO k ogromnimi parnikl na olje PARIS 5. feb.; 26. feb. FRANCE 19. feb. — 12. marca'1 HAVRE — PARIŠKO PRISTANI&čfc Kabin« tretjega razreda s umivalnik! In tekor-o vodo r.a 2. 4. ali 6 oseb. Francoska kuhinja In pijača. cfheneH JQne • 1« STATE ST , NEW YORK ali lokaJni agentje. t . . OHIO llarberton, Jobn Balant. Cleveland. Anton Bul>fk. Cliarlos Karlin^cr, Ix>uis Kudrnau. An tuli Siui-c-ieh. Math. Slapnlk. Kuclid, F. Bajt. Girad, Anton Narode. Lorain, Louis Balant in J. Kutuše. Niles, Ffank K^:ov>k'k. Warren, Mrs. F. Racliar. Youngstown, Anton Klkolj. OREGON Oregon City, .T. Ko)»lar. PENNSYLVANIA Ambridye, Frank .Tak^lie. Bessemer, Louis Hribar. Braddock, J. A. Genu. Broughton, Anton Ipavec. Claridge, Fr. Tushar, A. Jt-rina. Conemaogh, J. Brezovcc. J. I'iko, V. ItovanSek. Export, G. l'rcvie, Louis Siipan^ie, A. Skerlj. Forest City, Math. Khiiiln. Farrell, Jerry Dkorn. Imperial. Val. I'eierupl. Cireensbufg, Frank NovaJj. Homer City in okolico, Frank Fa-rpn<"ha«*k. Irwin. Mike Pausltek. Johnstown, Jobn l'olanc, Martin Ko. rosbetz. Krayn, Ant. TaužHj. - Luzerne. Anton. Osolitik. Manor. iS-. Demsliar. .Meadow Lands J. Koprlvst-k. Midway, Jobn XiiMf. Moon Run, Fr. Mucbok in Fr. I'oU-iull5ck. ■ Pittsburgh, Z. Jaksbe. I& Magister, :Vine. Arh In U. Jukobk-h, J. Germ, J. Pogačar. . Prest«, J. Dfnisiiar. Reading. J. Pczdirc. Steelion. A. Hren. 1 Unity Sta. in okoUco, J. Skerlj, Fr. ' I Sell if re r. I West Newton. JuspjiL Jovnn. Will or k, J. 1'eternel. t UTAH ( Helper. Fr. Krebs. j WISCONSIN 1 Milwaukee, Josepb Tratnik in Jos. j Koren. Racine in okolico. Frank Jclcnc. Sheboygan, Jobn Zorman. West Ailis, Frank Skok. WYOMING Rock Springs, Louis Tancbcr. Diamoodiille, A. Z. Arko. POTOVALNI ZASTOPNIKI JI. Pogorele, J. Čenie. Prav vsakdo- kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI i - ., ^^^ 10. marca: Rochambwu, Havre; Tliuriiifla. Hvnburf. 12. marca: B«r«-naaria, Cherbourg: Franca. Havre; Stulisari, Cherbourg. Bra-men. 17. marca: DetitsK/lilaiHl, Cherhoarc. Ilantbura. 18. marca: Aqulunla, Cherbourg. IV. marca: Leviathan, Cherbourg; Urtmra, Cherboura. Bremen. 23 marca: Pres. Wlljion. Trat Coiumbus, Cheroours, Bremen. 23. mart^: La Savoie. Havre. 0*.>rea Washing t on, Cherbourg Frcmvu. 24. marca: Cleveland. Hamburc, 26. marca: Olympc, Ch«rUoura; Republic. Cherbourg. Bremen. 30. marca: _ I*««. ILardiv.z. Clicrbourg, Bremen. 31 marca: fiuffren. Havre; lia>nburg;. Cli»-r-boura, Ilamhurg; Le'lia. Cherlwurc, Bremen. 2. aprila: France, Havre — SKITM IZLLT 14. maja: SKUI'M IZXAtr a i-aniikoin PAP.I3 2. julija: SKUPNI IZLKT z novim |>aruik«im ILK I >K Kit A NCU.__ ONIM, KI HOČEJO POSTATI DRŽAVLJANI. Foreign Language information Serviee ▼ New Yorku je izdala priročno knjižico, ki je namenjena onim,-kateri žele postati ameriški državljani. Knjižica je pisana v lahko razumljivi angleščini ter vsebuje nakratko vse podatke o državljanstvu. Stane 25 ccn'.ov. V zalogi jo ima knjigarna dlaa Naroda, 82 Cortlandt Street. York (Sty. Kako se potuje ▼ stari kraj in nazaj v Ameriko. ~ Kdor 3« namenjen potoratl t •tarl kraj. je potrebno; da je poučen o potnih listih, prtljagi ln drugih stvareh. Vslfd na5e dolgoletne Usko&nje Vam ml za moremo dat! najboljSa pojaanUa in priporočamo, ▼edno le prvovrstne brsoparnlka. Tudi n državljani gamt/ejo potovati v stari kraj. toda preskrbeti a! morajo dovoljenja all permit la ■ Washington«, bodisi m eno leto ali A mesecev ln se mora delati pro-Snjo vsaj en mesec pred od potovanjem ln to naravnost ▼ Washington, D. C. na general eg* naselnl-Skega komisarja. Glasom odredbe, ki Je stopila v veljavo SI. JnliJa. 192t se nikomur več ne poMje permit po poStL, ampak ga mora Iti Iskati vsak poeilea osebno, bodisi v najbližnji naselnl- |8ki urad ali pa ga dobi v New Toka pred od potovanjem, kakor kedo | ▼ proSnji zaprosi. Kdor potuje ven bres dovoljenja, potuje na svojo i lastno odgovornost, | Kako dobiti svojce is starega kraja. Kdor Celi dobiti sorodnike alf frojee ls starega kraja, naj nam prej ptte za pojasnila. Is Jugoslavije bo prlpuSčenUi v tem leta 670 priseljencev, toda polovica te kvote Je določena m imeriSke drtav-lj«n