83. Številka. Ljnbljana, v petek 12. aprila 1901. XXXIV. leto. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vijak dan zvečer, izimal nedelje In praanike, ter velja po poitl prejeman an avafc-o-ograke deseto aa vse leto 2» K, aa pol eta 13 K, aa četrt leta 6 K 60 h, za jeden meseo 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, aa četrt leta 6 K 60 h, aa jeden mesec 1 K 90 h. Za poaüjanje na dom računa se aa vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina — Posamezne itevllke po 10 h. Na naročbo brea istodobne vpoBüjatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od itirfatopne petitrvrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po lOlh, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. - Dopiai naj se isvole frankovati. - Rokopisi se ne vračajo. - Uredništvo in upravnlitvo je na Kongresnem trgu 8t 12. Upravnlitvu naj se blagovolijo poSüjati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je is Vegove ulice BL 2, vbod v upravniBtvo pa a Kongresnega trga ftt 12. »Slovenski Narod" telefon it 34. - .Narodna Tiskarna11 telefon *L 85. Ali je dovoljeno duhovniku lagati pred sodiščem? Iz Ssvinske doline, 10. aprila. Odgovor na to vprašanje je paö jasen, komur Se ni otemnel razum in poSel čnt za nravnost! Prosta morala že zahteva, da mora vsakdo govoriti pred sodiščem resnico in niö kot golo resnioo. Morala ne pozna nikake izjeme, in njeni zakoni so veljavni in jsdnaki za vse zemljane v isti meri. — Je-li to res? Počasi, prijatelj, ti se motiš! Ti zakoni veljajo samo za nas, ki smo .mi-sera contribuens plebs", naši maziljenoi, od Boga samega nam postavljeni namsstniki pa so — seveda kot višja bitja — vzvišeni nad takimi malenkostmi, „supra omnes leges". Raz lečo paö pripovedujejo, da je vsaka laž, ki jo je zakrivil kdorkoli, greh, celo smrten greh, katerega se je treba kesati in pri spovedi oprati, ako se hoče, da ga Bog odpusti, — toda njih samih se baje ta nauk kratkomalo ne tiče, sami smejo lagati celo pred sodiščem. Blaženi filozof sv. Alfonz Liguori, ki je spisal za bogoslovce posebno učno knjigo o morali, jim to izrecno dovoljuje, pišoč doslovno: „Licet veritatem ocoultare (Imenitenopis besede „ lagati*) prudenter sub al/qua dissimulatione. Reus legitime inter-rogatus potest negare crimen etiam cum iuramento, si grave damnum ex confessione ipsi imminet". Sv Alfonz Liguori. .Theolo-gia moralis* Tom. II. pag. 259, 260 in 261. (Resnica se sme pametno zakrivati pod kakoršnokoli pretvezo. Obdolženec, zakonito zaslišan, sme tajiti krivdo celo s prisego, ako bi mu priznanje (krivde) lahko povzročilo veliko škodo). Človek bi skoro ne verjel, da v istini daje katoliški učenjak in Se svetnik zraven, v svoji morali takšne gorostasno nemo ralne nauk«, ako bi se isti ne čitali v gori navedeni avtentični knjigi Črno na belem, Sa manj pa bi verjel, da se celo mej slovenskim svečenstvom nahajajo taki de LISTEK« Kako je gospa Launierova iskala zeta. Francoski spisal Daniel Riehe. „In zakaj sa ne bi omožila?" .Nimam dote". „Nimaš dote! Tako očitanje se drzneš vreči v obraz svoji materi?*, je ogorčeno vzkliknila gospa Launierova. In mahaj* z ometalom, s katerim je brskala po peči, je nadaljevala: aKaj pa tvoje krasne oči... tvoj vitki sta8, kaj to ni dota?... Pa indijski shawl, ki si ga podedovala po stari materi? Pa srebrna namizna garnitura strica Evgena?... Pa deset metrov svile, ki jo imaš v omari? V*e to ti ni dota? Kaj ti manjka ? Sto tisoč lttnih dohodkov ? Kaj ne?8 Nekoliko bridko se smehljaje, je poslušalo mlado dekle to naštevanje zakladov ter vzdihnilo: „Ah, da! Sto tisoč letnih dohodkov! Če bi jih imela, tedaj bi ti videla, koliko bi imela snubcev !" .Hčerka moja, vedi, da bi jaz tiste, ki bi te hoteli imeti samo tedaj, vse vrgla iz hiše, ker gotovo ne bi snubili tebe, ampak tvoj denar", izpregovorila je zelo resno gospa Launierova. moralizovani posamezniki, ki se brez srama ravnajo po teh skrajno nenravnih navodilih. Evo Vam dokaza, da se mej nami nahajajo taki eksemplari, da se nam ne bode predbaoivalo, češ, mi samo sumničimo, ne da bi imeli v to kakoršnegakoli povoda! Kakor m je že poročalo, sta bila kaplan J. Kos tan je ve c in vodja .konsuma" J. Zorko na Rečici meseca prosinca t. 1. pred sodiščem v Gornjem grada obsojena po g 411., oziroma § 412. kaz. zak., ker sta sa časa državnozborskih volitev pretepla obrtnika Perechlina, fei ja je pozdravil z vzkli kom .živio Hribar!" Pripomnim, da sta obdolženca pri obravnavi vse tajila kategorično od kraja do konca, in da sta nasto pala toli predrzno, da ja je moral kazenski sodnik večkrat zavračati in strogo karati, preteč zlazti Zorku z disciplinarnim zaporom. Trudila sta se zlasti stvar zasukati tako, kakor da bi se bil Perechlin nalašč sam pobil, in bi zgolj iz zlobnosti zvračal krivdo na obdolženca. No, pomagalo jima ni ničesar, obsojena sta bila navzlic temu! Razume se, da sta kot docela nedolžna vložila proti razsodbi priziv na ekrožno sodišče v Celju Da, nedolžna, pa kako! Pred nekaj dnevi sem dr bi! po čnl-nem naključju vpogled v rekurz gg. Zorka in Kostanjevca, katerega je njima napravil neki slovenski — baje liberalen odvetnik. Čudom sem se čudil, ko sem čital ta priziv, zakaj isti je vse preje nego zagovor, ne, on je naravnost skesana samoobtožba obdolžencev. V rokah imam stenografične, popolnoma avtentične beležke obravnave v Gornjem gradu, katere mi je drage volje prepustil prijatelj, ki je bil navzoč pri do-tični razpravi. Glasom istih se je vodja .konsuma", Zorko, zaklinjal doslovce z besedami: Gospod sodnik, Bog v nebesih mi je priča, da sem popolnoma nedolžen!" ter je zraven gestikuliral z desnico, kakor da bi hotel priseči; kaplan Kostanjevec pa je na viteški način zatrjeval sodnika, da ni kriv —rekoč: .Moja častna beseda na .Torej vidiš, mama, ako mlado dekle nima denarja, se moški brani, vzeti jo za ženo, in če ima denar, boji se zopet ona, misleč, da ljubijo moški samo njene novce. Na vsak način bo bolje, če ostanem ne* omožena". Gospa Launierova je vsa odrevenela, — tako jo je misel na .starodevištvo" razburila in tresoč se je vzkliknila: .Vsa dekleta v naši rodbini dosedaj so našla moža, pa ne boš ti prva, ki bi preostala za ccet!... Valentina, omožila se boš, obetam ti to, če bi mi tudi treba bilo iti v Ameriko, iskat moža!" Tiho se je mlado dekle približalo materi in položilo lepo glavico s kostanjevimi kodri in krasnimi očmi na gobasto lice; poljubila je mater nežno in rekla: .Umiri se, predraga mamica! ... Pri tebi sem tako srečna, da te ne bi hotela nikdar zapustiti ter oditi s kakim doslej neznanim človekom". .Da, neznanim", je godrnjala stara gospa, .kateremu pa vendar žrtvujemo vse, kakor hitro postane naš mož!" .Ako se po naključja vendarle omo-žim, ne bom nikdar pozabila, da si ti najboljša vseh mater !• ,To boš videla, ker imam načrt! Čez nekaj mesecev boš gospa", je prepričevalno dodala skrbna mati. Te besede niso Valentine nikakor raz- to, gospod sodnik, da sva popolnem nedolžna!" Kakor rečeno, sta imenovana proti obsodbi vložila priziv. Resno misleč človek bi menil, da obdolženec, ki vloži proti obsodbi priziv, se skuša v njem, ako že ne more dokazati svoje nedolžnosti, vsaj oprati kolikor toliko ter svoje postopanje na ta ali oni način opravičiti. Ako -doticnik tega ne stori, izgubi rskurz sanj vsak pomen ter je gola — kakor Nemeo pravi — .Spiegelfechterei". Joža Zorko in kaplan Kostanjevec pa priznavata v rekurzu v dijametralnem nasprotju z izpovedbo pred sodiSčem naravnost, da sta v istini zakrivila prestopek proti § 411. kaz. zak., ker sta dejanjsko pobila obrtnika Perechlina na tla, da je one-sveščen obležal, dasi sta to pri obravnavi kategorično tajila, z drugimi besedami povedano, ona priznavata v celem obsegu in polni meri, da sta na mestu, kjer se bi morala slišati samo gola resnica in nič kot resnica, kazenskega sodnika pod vsaj pri duhovniku prisego nadome-stujočoizpovedjo nalagala ter ga hotela .nafarbati" in speljati na led, da bi njima verjel, da sta docela nedolžna, in da je krivec jedino Perechlin sam, katerega je treba kratkomaio zapreti — le zbeg tega, ker se drzne dolžiti takšna .katoliška" možakarja — kot sta onadva. Pa čujmo sedaj še, kako opravičujeta svojo lažnjivo izpoved! Pravita, da se nista čutila vezanima, povedati sodniku resnice sbeg tega, ker ju je on spraševal le, da-li nista Pereohlina pobila s palicami na tla; ni ju pa vprašal, če sta ga vrgla ob kamenje, da se je na ta način pobil, kar sta dejanjsko storila. Ali ste slišali, ljudje božji ? Po nazorih teh dveh gospodov sploh ni potreba govo riti pred sodiščem resnice, oziroma sodnik mora biti najmanje vsega veden. Vi, katoliški duhovnik Kostanjevec, povejte nam vendar, smatrate li zares ta svoj zagovor moralnim, in da li je z etičnega stališča upravičeno in dovoljeno načelo .Praeceptum burile, ker je večkrat kaj taoega slišala, in z nasmehom je odvrnila: .Ali to se ve, mama! A zavoljo tega vendar nočem danes zamuditi klavirja". Hitro si je dela pred zrcalom čepico na glavo, zagrabila hitro svoje note in, nežno poljubivši mater, letela doli po stopnicah. Ko je bila gospa Launierova sama, potisnila jo je teža skrbi v Častitljivi fotel pri peči. Omožiti hčer! To je bila za staro gospo neobhodna dolžnost, ravno tako kakor je bila njena dolžnost, vzgojiti, izobraziti in ljubiti jo! Morala je pa priznati, da se bliža nalogi, katero bo ona, vdova za uradnikom, rešila le s težavo. S hitrim pogledom je preletela vso opravo jedilne sobe, ozek bnffet, majhna okrogla miza, okoli nje šest priprostih stolov, ura s kukavico ob steni, — vse to je delalo le vtis srednjega komforta, in zato je rekla pri sebi: .Skromno, celo jako skromno — to ne privleče ženina I" A takoj se je sama popravila: .Kaj na tem? Gledal bo vendar le samo njo — saj je tako zala, tako nežna in srčkana!" In takoj se je zopet jela baviti z mislijo, kako bi našla zeta. Kakor je rekla Valentinci, obetala si je gospa Launierova mnogo od uresničenja detegendae veritatis trasieus est duratque solum, dum index interrogat"? (Liguori TheoL mor. Tom. II. pag. 261) Vsiljuje se nam vprašanje, čemu sta junaka pri obravnavi lagala, ako sta hotela v prizivu proti obsodbi vse priznati? Vsekakor je to čudno in se da težko tolmačiti; niti inače vsestranski Liguori nima za tatov slučaj nikakšnega pojasnfla. Morda sta se junaka že sama jela zgražali nad svojo brezstidnostjo, in hočeta vsaj sedaj krivdo, storjeno Perechlinu popraviti! Bodemo videli! — Vzklicna obravnava v tej stvari bode jutri, v soboto, dne 13. t. m. pri okrožnem sodišču v Celju. Po nam došlih informacijah ni izkju-čeno, da bi v to stvar ne poseglo državno pravdništvo; v aktih namreč leži tudi ovadba, da je jeden izmej obdolženoev na glavnega svedoka vplival na zelo. čuden način, no — recimo, kakor bi ga hotel zapeljati h krivi prisegi. Stvar bode vsekakor vrlo zanimiva, zakaj pokazala bode, koliko gnilobe in blata se nahaja tudi pri naših klerikalcih na Malem Štajerskem, zato bi bilo želeti, da se udeleži te obravnave Čim več naših somišljenikov! ? V Ljubljani, 12. aprila. Glasovi o položaju. „Linzer Volksblatt" je prinesel iz konservativnih krogov dopis, v katerem pravi: Ali more gospod Koerber veselo gledati v bodočnost ? Na to vprašanje ne moremo odgovoriti z .da", kajti dasiravno so bile velike težave, pripraviti parlament do dela, bodo težave še večje, pripraviti parlament do tega, da dovrši gotova dela. Investicije in temeljni zakon vodnih potov se spravijo pač brez posebnih težkoč pod streho. Toda že razpravljanje državnega proračuna postane težavno. Nagodba z Ogrsko, da, že določitev kvotnega razmerja zbudi viharje, ki morejo postati parlamentu nevarni. Morda se bodo ta vprašanja odgodila, da svojega načrta, s katerim se je pečala že dva dni. Ni dajala inseratov v časnike, niti ni iskala posredovalcev, njeno sredstvo je bilo prav priprosto. Šla je po cestah, in kjer je zagledala pri boljši hiši list: .Stanovanje za neoženjenega gospoda", tam je takoj vstopila in si dala sobo pokazati s pretvezo, da bi jo rada najela za svojega nečaka. S strokovnjaškim očesom je pregledala sobo v vseh kotih ter sklepala po raznih znakih na značaj in lastnosti človeka, ki je tam stanoval. Vrnivši se na ulico, si je skrbno zapisala vse, kar je bila opazila. — Prve sobe je nikakor niso uzadovoljile; prebivalci so bili zadolženi, niso plačevali najemnine, imeli zaprašeno sobno opravo, v odprtih predalih je bilo videti mnogo raznovrstnih reči, peto čez deveto, nogo-vice so ležale po stolih, itd. Pri nekem najemniku je zapisala, akoravno je bil uradnik v ministrstvu: .Nereden!" Pri drugem zopet je zapazila razloženo žensko nederce, in ker je bilo rožnatega atlasa in bogato okrašeno 8 čipkami, ni mogla gospa Launierova pri najboljši volji misliti, da bi taksno reč nosila po-atrežnica, ter si je zapisala: .Slabo vedenje". Pri drugem je videla ležati polno .tioketov" od raznih dirk, igralne znamka m pomirjanje zbornice utrdi. Ko bodo stranke gospodarsko zadovoljene, se bodo začele brigati morda bolj sa svojo popularnost kot državne potrebe. In kaj se zgodi, če spravi nemška narodna stranka, kakor je obljubila svojim volilcem, na razgovor nemški državni jezik? — Načelnik nemSke narodne stranke, posl. Kaiser, se je oglasil v „Oesterr. Volksztg " ter pisal: Vlada more iz minolosti in sedanjosti docela spoznati, da je možno vse stranke najboljše in najzanesljivejše pripraviti do parlamentarnega dela z gospodarskimi vprašanji, katerim se noben poslanec in nobena stranka ne more za dolgo odteg niti, ako noče priti v kolizijo z željami in e koristmi svojih volilcev. Vlada more storiti v tem ozira mnogo. Gospodarsko delovanje poravna politična nasprotstva in ublaži neizogibna narodna. Zato naj vlada pospeSuje obravnavanje gospodarskih vprašanj in predlog, zaželene reforme za obrtni in kmetski stan ter naj skrbi za pokritje stroškov tam, kjer so premožni krogi prebivalstva, ne pa revni nižji sloji. — Posl. dr. Pattai pa je v Luegerjevem glasilu .Deutsohes Volksblatt" priporočal zvezo Germanov z Romani proti Slovanom! Čuden tič ta Pattai! Nova smer na Ruskem. Berolinske „Neueste Nachrichten* pišejo, da želi ruski car z imenovanjem Va-novskega naučnim ministrom, da se refor-muje rusko šolstvo v liberalnem smislu. Carjevo pismo, s katerim je imenoval Va-novsksga, kaže, da se car odpoveduje se danji naučni politiki ter da obsoja dosedanji sistem. Liberalna smer, ki je prišla sedaj do veljave, se je pojavljala že v postopanju novega načelnika višje tiskovne uprave, kneza Šahovskega. Pritisk na odlične ruske liste je odnehal docela, in tudi pokrajinski listi smejo izhajati brez preventivne cenzure. To pravico so imeli doslej samo velikomestni listi. Ker so slučajno nekateri izmej teh listov v zadnjem času pisali proti Nemčiji, se je smatralo to za odobravanje v vladnih krogih. V resnici pa ima sedaj rusko časopisje večjo svobodo v zastopanju in izražanju svojega programa. Imenovanje Vanovskega je napravilo v di jaških krogih baje prav ugoden utisk. .Berliner Lokalanzeiger" poroča, da je bil pred dvema letoma Vanovskij med prvimi velikimi dijaškimi izgredi imenovan, da izvrši preiskavo, s katero so bili dijaki zadovoljni. Vanovskij je vzlic vsej energiji mož velike srčne izobrazbe ter je velikemu knezu Konstantinu, generalnemu nadzorniku vseh vojaških učnih zavodov jako priljubljen. Veliki knez Konstantin hoče odpraviti zastarelo uredbo teh zavodov, katere je nadzoroval nedavno, ter našel pri tem marsikaj neamestnega. Mnogo učiteljev je nesposobnih ter hočejo vzgajati učence le z brutalnostjo in surovostjo ter ravnajo z odraslejšimi prav tako kakor z otročjimi. Poslej bodo morali profesorji ravnati se po stopinji omike in po starosti učencev. iz klubov itd. Tukaj se ni dolgo pomudila, ampak takoj zabeležila: .Igralec". A vsi ti neveseli izsledki je niso utrudili; zaupala je docela misli, da se jej po tej nenavadni poti naposled vendarle posreči najti tistega neoženjenega moža, ki bi drago njeno dete znal osrečiti. — Sklenila je ta dan prehoditi ves okraj. V ulici d'Assas je zagledala napis: .Stanovanje za neoženjene gospode. Več pri hišni oskrbnici". Z utripajočim srcem je vstopila gospa Launierova k oskrbnici, debeli, nerodni ženski, ki je ravno čitala. .Imate li tukaj izpraznjeno sobo za neoženjenega gospoda?" Predno je odgovorila, je morala .gospa oskrbnica" prebrati svojo reč do konca, in potem je suho prikimala: ,Da, v prvem nadstropju, na dvorišče". .Kaj stane, prosim?" vpraša gospa Launierova. .Osemsto frankov, petindvajset voda, petdeset preproge". .Bi li smela sobo videti?" Debela ženska je čemerno zaprla knjigo ter rekla z vzdihljajem: .Pokažem jo Vam". Na stopnicah pa je pristavila: .Zase je pa menda nočete najeti? zakaj oddam jo samo gospodu, kateremu bom obenem tudi stregla*. .Ne bojte se, sobo hočem najeti |za Vojna v Jninl Afriki. Renterjevaagentom poroča, da je aa-Čel Botha novamirovna pogajanja. Pri svojem poslednjem bivanja v Oranja je spoznal, da jeDewetov nm oslabljen, da se je število njegovih pristašev zmanj salo, in da je izgubil ves vpliv. Botha se je prepričal, da je Dewet storil marsikaj, za kar ga ni možno delati odgovornim, ter da je Dewet faktor, s katerim ni možno več račoniti. Ker je nadaljevanje vojne odvisno le od njega, Bothe, je sklenil, začeti vnovič pogajanja za mir. Ta so se že začela. Ta senzacionalna novica je pač jako neverjetna, in bržčas navadna časnikarska — raca! Dewet blazen in Botha pred kapitulacijo da, nihče ne dvomi, da bi bilo kaj takega Angležem sedaj jako všeč. — Iz Kapstadta poročajo, da je bil polkovnik Williams pri Heilbronu premagan ter se moral uma kniti v to mesto. Polkovnik A Id er on je bil pri Smaledeela, vshodno Vryheida, tepen in 6 km daleč preganjan. Potem mu je pri hitel general Dartnell na pomoč Bari, ka tere je vodil Groblaar, so se umaknili 70 Barov je zasedlo mesto Philippstown. Glede operacij v Kaplandiji se poroča, da so ondi še vedno barski oddelki, katere preganjajo Angleži. 1. t. m. je okoli 300 Barov prekoračilo med Barghersdorpom in Bethulijem železniško progo. Menda hočejo vdreti v Oranje, a več angleških kolon jih preganja. Od Colesberga je odšlo več Barov proti Sa-xonyju. Kruitzinger je še v Kaplandiji ter je v grofiji Steynsburg. Koncem marca so Buri »tali tudi severno vshodno Cradocka. Scheeper in Fouche sta se združila v gorovju Kondeveld v grofiji Murraysburg ter sta na maršu v Richmond. Ti razkropljeni oddelki Borov so porušili že mnogo prog ter delajo sploh Angležem dosti dela. Barom pa se v Kaplandiji baje ne godi dobro, ker primanjkuje živil. Krüger se je izrazil o operacijah Dewet a v Kaplandiji v tem smislu, da je bil jedini njihov namen, dobiti čim več novih konj in nekaj prostovoljcev. Tose jeDewetuposrečilo. Včeraj popoludne ob 5. uri je minulo poldrugo leto, od kar se je začela vojna v Južni Afriki. In uspehi? Angleži hrepene po miru! Dopisi. Iz Škofje Loke, 10. aprila. Slavnost na korist Prešernovega spomenika, ki seje vršila dne 8. aprila ti. v prostorih takajš-nje čitalnice, je bila v vseh ozirih v resnici prav sijajna. Podala je vsestranskega, lepega vžitka v polni meri in se je v vsem tako i zborno izvršila, da se sme n vrstiti med najlepše, kar smo jih kdaj v Škofji Loki videli Osnoval se je poseben odbor za prireditev te slavnosti, v katerem so bile gospe Lina Lenčekova, Ela Se-menova ter gospioa Ana Kocelijeva, in gg. notar Niko Lenček, lekarnar E. Burdych, in učitelja Slavko Flis in Friderik Kramer. Hvala za neutrudljivo požrtvovalnost, in za izvrstno priredbo vsega pa gre v prvi vrsti gospe Lini Lenčkovi. Vem, da blaga nečaka, ki je dober človek, bogat, in ne gleda na belič," je zvito odgovorila gospa L ; in videč, da se je .gospo oskrbnici" obraz popolnoma razjasnjeval, jo je vprašala, greda za njo: .Je li bil dosedanji najemnik pošten in reden?" .Gospod Tennyllon!" je vzkliknila debela ženska, .ah! žal mi je res, da se seli!" .Zares?* .To je tih gospod, soliden, nikoli ni plačal prepozno, — in pa uljuden! Nikoli ni odšel, da ne bi vprašal, kako se mi godi!" .In zakaj se pa seli?" .Njegov poklic ga kliče v drug okraj." .Ah, morda je poštni uradnik?" .Ne, imenovali so ga te dni visokim uradnikom v Batignollu, na drugem konca Pariza" Gospa L se je ustavila na sobnem pragu ter vzkliknila: .In je-li to lepa služba?" .0, milosti ji va gospa, pet tisoč frankov, pa Se drugi dohodki!" Mati lepe Valentinice je čutila, da jo je nekaj prijetno preletelo po vseh udih. Ta bi popolnoma ustrezal vsem pogojem, katera je stavila bodočemu zeta I k morala je vendar ie videti njegovo sobo. .Povej mi, kako stanuje*, po ti povem, kdo si," si j« prenaredila pregovor. gospa ne išče javne pohvale, a ne morem si kaj, da ne bi je imenoval, nadejaje se, da nje vzgled pridobi Se mnogo posnemo valk. Ves slavnostni program na drobno popisati ni nikakor moj namen, navesti hočem le nekaj glavnih momentov. Pevske točke moških zborov izvajali so prav točno in lepo gg. pevci tukajšnega .Bralnega drnštva" in .Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov" pod vodstvom g. Slavka Flisa. Tri točke na glasoviru čveteroročno in sicer .Koračnica", .Tarantela", in „Madjarski plesi" igrali sta gospa Lina Lenče kova in gospica Ana Kocelijeva tako precizno in fino, da jima je vsakikrat sledila burna pohvala. — Pesmice ženskih zborov so se jako ljubko razlegale po dvorani kakor tudi ženski čveterospev .Gondoljerjeva" (gospice Ivana Štabeljnova, Jerica Dolenčeva, Gusti Kramerjeva in Franioa Zemljanova), kateremu je sledilo burno odobravanje. Gospica učiteljica Franica Zemljanova je predavala Prešernovo pesem „Slovo od mladosti* s tako lepim občutkom, da je prejela živahno pohvalo. Za tem pa nas je očaral s krasnim samospevom .Mornar" g. Ivan Šiabelj. Kaj nenavadno lepega pa so zrle naše oči pri živih podobah in sicer: .San" iz opere .Janko in Metka". Ob magični razsvetljavi videli smo nebroj angeljev s piščalkami in harfami, o katerih sanjata Janko in Metka. Druga podoba .Prešernu" bila je v resnici krasna. Prešernov kip, nad njim genij s palmovo vejo (gospica M. Pavličeva), okolu kipa pa so bile uvrščene alegorične podobe, predstavljajoče slovanske narode, in sicer Slovenka in Slo venec (gdč Rozika Gatejeva in gosp-Josip Deisinger), Hrvatica in Hcvat (gdč. Metka Kašmanova in gospod L. Primožič), Čehinja in Čeh (gdč. Albina Deisingerjeva in g. M. Jazbinšek). Poljakinja in Poljak (gdč. Roza. Deisinger jeva in g. L Adamič), za tem Bol-garka (gdč. Mici Papa), Srb (g. Stepiš ni k), ter dva čvrsta Sokola (gdč. Ivanka Hafnerjeva in g. Rafče Thaler). Tretja živa podoba nam je predstavljala .Vero, upanje in ljubezen* (gospice T. Logarjeva, G. Kramarjeva in Iv. Hafnerjeva). Strmeli smo nad lepoto te podobe. — Topla zahvala marljivi gospe Eli Semenovi, katera se je neutrudljivo prizadevala z vprizoritvijo omenjenih živih podob in g E Bardychu za instalacijska, g. Fr. Pipa za dekoracijska dela, ter go spe Franji dr. Tavčarjevi, katera je blagovolila preskrbeti Prešernov kip in kostume. Komična opereta ,0b sladki kavi — grenko spoznanje" pa je izpala nad vse pričakovanje, in če na kratko rečem vzbudila občno iznenadenje. Vse štiri vloge bile so v izurjenih rokah, in občinstvo je hvalilo mnogostransko zmožnost predstavljalk. Gdč. Jer. Dolenčeva (gospa Majer), gospa Semenova (gospa Koritnik), gospici Ana Kocelijeva in Iv Štabeljnova Po vsej sobi je bil najlepši red Ni kjer ni zapazila niti sledu kakega slabega svojstva. Kljubu vsemu temu je vendar občutila nekako bojazen; mislila si je: .Tako reden mož — morda ni bil več mlad " Prekinila je torej besede, s katerimi je hišnikova žena hvalila sobo, ter dejala prav brezbrižno: .A precej prileten je morda že Vaš dosedanji najemnik?" .Komaj 30 let ima." Gospa L. se je težko premagala, da ne bi debeli oskrbnici poljubila tolstega lica — tako je prekipela od radosti. Prijetno razburjena je odšla ter zapi sala: sGosp. Tennyllon, ulica d'Assas št 80." Ne oziraje se nazaj, je hitela domov. Ta pošteni mladenič, prebivajoč sam v Parizu, je v nevarnosti, da ne bi sel na led kaki prebrisani koketi, ki bi ga lahko sunila v nesrečo! Niti minute torej ni smela izgubiti Vsela je polo finega papirja sive barve z ozkim črnim robom ter napisala sledeče: .Velecenjeni gospod! Neznana dama, ki Vas spoštuje ter ima visoko mnenje o Vas, bi bila jako zračna, ako bi mogla povikšati Vašo srečo. — Človek ni ustvarjen, da bi živel aam na sveta — treba mu je ženske, ki bi znala a svojo dražeatjo in s svojim (njuni nečakinji) predstavljale so tako naravno in pele tako izvrstno, da jih je občinstvo z glasnim ploskom in živio-klicem pozdravljalo, in z nebrojnimi svežimi šopki obdarovalo. Tudi je še vsaka prejela večji sveži šopek, katere jim je izročil na odru Gorenjec v narodni noši. Petje je spremljala na glasoviru gospa Lina Lenčekova z znano točnostjo in izurjenostjo. Težavno vlogo dirigenta je prevzel vrli gosp. Ivan Stabelj, ulogo režiserja pa g. Friderik Kramer. Med posameznimi točkami programa so radovoljno prevzele goapice R o zali j a in Albina Deisingerjeva, in Rezika Juvanova prodajo šopkov, slaščic in šaljivih predmetov, in tako znatno pripomogle v to, da šteje čisti dohodek te slavnosti-nad 300 kron. Slava jim! Lep moraličai in mattrijalni uspeh se je dosegel s to alavnostjo. Škofjeločani po« kazali urno svetu, da tudi nas druži blagi duh Prešernov, da v nas živi narodna za« vest narodni ponos in zaupanje v svojo moč, da tudi mi spoštujemo svoje veleraože, in s tem stbe, in da smo vredni svojih duševnih velikanov. iz Št. Ootsrda, 10 aprila. Cenjeni gospod urednik: .Nomen est omen", pravi neki stari pregovor, ki je popolnoma vte-lesen v našem gosp. župniku Slaparju vulgo Rajtguznu. To vara je unikum služabnikov božjih, kakoršnega ne najdete kmalu sirom slovenske domovine. .Slov. Narod" in .Rodoljub* sta pri njem seveda prokleta lista, toda to je še malenkost proti oni ljubezni do bližnika, ki jo goji ta mož. Naš borni kmetic je namreč pri njem prava srednjeveška para, katero izkorišča ob vsaki priliki, v zahvalo pa rohni iu zabavlja, kakor vsi drugi črnosuknježi. Mi smo sicer miroljubni ljudje, vendar se ne' da dalje prenašati početje tega gospoda —• v dokaz nekoliko izgledov: Do sedaj je bila navada, da je veliko soboto prišel duhoven v gorsko vas Zapla-nino blagoslovit jestvine, no, to je naš ljubi Rajtguzen odpravil. V Trojanah se je celih 80 let blagoslovljalo v hiši neke spoštovane rodbine, letos pa je stvar preložil, ktr v hišo narodnjaka baje ne sme vstopiti kak pijan in umazan pop. Ako treba k umirajočemu, in Če je isti kaka stara ženica, se mož kaj rad obotavlja, češ, baba živi brez duše še celih sedem let, Maše opravlja tako površno, da navadno vsako nedeljo vse naše tercijalke jokajo nad njegovo skrivnostno sladko ginjeno raztresenostjo. kajti včasih pomečka evangelij, včasi pa pozabi kelih v zakristiji. Zadnje se je dogodilo cvetno nedeljo in bilo je čuti opazk, po katerih je mogoče sklepati, da se je počelo daniti tudi v naših gorah. Gospod urednik, kaj ne, to je služabnik božji? Sicer se pa ni čuditi njegovemu početju, ker isti je vedno preobtežeu z ma-šetarjenjem za konje, zato muje ljudski humor dal ime Rajtguzen. če ga slučajno vidite v Ljubljani na sejmu, pa ga pozdravite! Cerberus. ljubim smehljajem oživiti enoličnost življenja. — Vaša samota Vas gotovo tudi teži, in ker ste resen in spoštovanja vreden mlad mož, gotovo si tudi želite zakonske sreče. Blagovolite se potruditi v nedeljo ob dveh v park ,du Luxembourg", tja, kjer stoji kip kraljice Berte; tam boste zagledali ob strani matere, vsega spoštovanja vredne gospe, krasno mlado dekle (zunanjost: brunetka z velikimi očmi, lepim nosom, drobnimi usti: — notranjost: okrašena z vsemi lepimi krepostmi.; -- Da Vam bode ugajala, sem prepričana Neznana prijateljica, ki bi bila jako srečna, ako bi mogla Vas storiti srečnega." Ti trije dnevi, ki so gospo L. ločili od nedelje, so bili za njo stoletje, in nikdar jej ni bilo tako težko prenašati skrivnost kakor sedaj. Podnevi je imela vročico in ponoči jo je tiščala mora. Naposled pa je prišla nedelja in ž njo tudi zaželeno popoldne. Gospa L. je oblekla Valenitinco tako skrbno kakor morda nikdar ne prej, in ko ae je overila, da je obleka brez napake, in da se jej tudi izvrstno prilega, jo je odpeljala na dogovorjeno mesto. Vrt .du Luxembourg", ki se je kopal v motni luči oktobrskega aolnoa, je bil pro • Dnevne vesti. V Ljubljani, 12. aprila. — Osebne vesti. Premeščena sta sodna kancelista gg. Rsfasl Gruden iz Kopra v Podgrad in Fc>n Clombani iz Podgrada v Koper. — Shod volilcev napredno narodne stranke, ki ga je sklical državni poslanec mesta ljubljanskega, g dr. Ivan Tavčar se bo vrSil pojutrišnjem, v nedeljo ob pol 11. uri dopoldne v dvorani .Mestnega doma". — Reški „Novl List" ima navado, da posebno nas rad zalaga z vsakovrst nimi dobrimi sveti in očetovskimi nauki, a če le zine besedico o naših razmerah, vselej nam poklada na srce .slogo". Člo vek bi mislil, da se bo .Novi List* vsaj sam ravnal po tistih načelih, katere drugim tako vatrajno priporoča, in da bo sam dajal dober izgled. Toda, glej. tudi .Novi List" se drži jako pripravnega navodila: ,ne glej me, ampak poslušaj me." Za svoje domače potrebe si je prikrojil .Novi List" vso drugo moralo, kakor jo ponuja nam. To kaže včerajšnja njegova številka. Hrvat ska opozicija v banovini je razdrobljena na več frakcij. Pri nas imamo samo dve kompaktni stranki, na Hrvatskem pa je vs» solno strank in stranJic. Stranke, ki stoje proti sedanjemu sistemu v opoziciji, ne morejo ničesar doseči, ker se med seboj koljejo. Vsakdo mora meniti, da ss bo aNovi List" zavzemal za slogo mej temi strankami. Toda ne. „Novi List" spada mej najhujše nasprotnike dr Franka in izpostavlja ga javnemu zaničevanju tudi tedaj, kadar zasluži dr. Frank priznanje vsacega rodoljub nega Hrvata. Kot člen hrvatske regnikolarne deputacije, ki ima urediti ficancialno raz merje mej Hrvatsko in Ogrsko, je dr Frank sestavil svoj posebni nunoij in sedaj podal separatni votum. Njegov elaborat je izvrstno, temeljito delo, ki kaže obsežno znanje, te je delo, za katero bi moral vsak Hrvat biti dr. Franku hvaležen. Celo dr. Franku na sprotni zagrebški listi so to direktno ali indirektno priznali, samo .Novi List" je pograbil to priliko in povsem pavšalno za 3mehoval in žalil dr Franka. Dr. Frankovo ostane vzlic temu koristno, zaslužno in rodoljubno, pač pa je .Novi List" s tem nastopom pokazal, da ima za parado druga načela, za domačo rabo pa zopet drugo. Nie bonorowo ale zdrowo! — Politika v cerkvi. Siučaj gospe Turkove v Dragi na Kočevskem, ki je v celi državi obudil senzacijo, in s katerim so se bavili naj velja vnejši listi, je dal „Soči" povod, da je izrekla nekaj jako pametnih in uvaievanja vrednih besed. aSoča" opozarja občinstvo, naj jako pazljivo postopa glede politiških propovedi v oerkvi ter piše: „Ža to je težavno, da se razloči dobro, kedaj duhovnik versko tva lino, kedaj politično razpravlja. Lahko pre metenec zmeša oboje tako, da je ločitev težavna. In kakor že rečeno, če pride do bravnave, če se je zamudil ugovor proti obtožbi, ki se ima storiti v 8 dneh, je krasen, Valentina, ki ni slutila ničesar, se je vsedla pri kipu kraljice Berte ter gledala majhno jezero in labode. Z velikim veseljem je občudovala vodomet, čegar žarki so se lesketali v mavričnih barvah Usta in oči so se jej ljubko smehljale, kajti vse, kar je videla, jo je veselilo, in živ Ijenje se jej je zdelo krawio. Nagloma prime gospa L. hčer za roko in šepeče: „Tukaj je!* „Kdo ?" .Tisti, ki te bo vzel za ženo! poglej aa desno — ta mladi mož, ki naju gleda v eno mer." .Ali mama — mama!" Valentina misleč, da se mati šali, se je prav od srca zasmejala; smeh je tekel z njenih rdečih ustnic liki kristalnojasni biseri. In vendar je govorila gospa Launierova čisto resnico. Cez tri mesece je postal Marcel Tennyllon soprog Valentine, ki ga je bila uprav z ljubkim svojim smehom tako očarala. Najveselejša stran cele histerije je pa to, da išče gospod Tennyllon še dandanes tisto •prijateljico", ki je znala tako izvrstno oceniti njegove dobre lastnosti! Niti najboljši ljudje niso prosti nekega *unoljubja! — sitna stvar. Kat. duhovniki poznajo dobro navedene paragrafe. V njih imajo važno sredstvo v dosego svojih posvetnih namenov. Oprti na nje, trgajo nekateri na lsci neljube jim osebe, politične stranke, časo pise; pazijo le toliko, da se jim ne more blizu po paragrafih zaradi žaljenja časti. Nekateri pa tudi na to ne pazi. To seveda velja le o neomikanih duhovnikih. Omikan mož se bo taktno izognil vsemu žaljenju, mož blagega srca bo z najmehkejčo roko vabil k sebi, k cerkvi, k veroizpovedanju. Poznamo pa slučaje, v katerih so duhovniki naravnost izzivali lajike do kakega kršenja imenovanih kezenskih paragrafov, da so kazali svojo moč, se maščevali, ko so fantje in možje bili zaprti. Zdaj v politično razburjenih Časih se to rado dogaja. In zato s varimo naše občinstvo, da jako pazljivo postopa. Ali drž. zbor, če je kaj delavnosti še mogoče v njem, bi lahko po magal v tem oziru S takozvanim .kanzel paragrafom" se nič ne doseže. Ko bi se duhovnika kaznovalo, ki zlorablja lečo, bi bilo to le v dobro duhovnika. Neumna masa bi videla mučenika v njem Goče F*rjančič so izgled! V časih velike reve mej ljudstvi, kakor sedaj v časih, ko postajajo gmotne podlage človeku nesigorne, je dosti ver skega čustvovanja, dosti misli na pobo tanje tukajšnje reve na onem svetu. — To bi storil drž. zbor lahko, da duhovniku, k i z 1 orab 1 j a 1 eco v politično agitacijo, odvzame varstvo §§ 122 —303 k. z. Tedaj bi smeli lajiki mej pridigo ugovarjati, kakor je ogovarjala gospa Turkova. Potem bi bila za to jasna postava. Duhovnik, ki bi skusil, da se mej občinstvom reagira proti politikovanju, ali nevrednim žalje-njem, bi isto v bodoče opuščal, boječ se, da pride ob kredit Taka reakcija bi bila najboljše orožje občinstva. To bi popolnoma zadostovalo v korist občinstva. Za tako utesnitev navedenih kazenskih zakonov bi se morda dala dobiti večina v našem drž. zboru, za .kancel paragraf* pa ne, ker se je v Nemčiji, kjer ga imajo, videlo, da ne upliva v korist občinstva. — Žalostno je, da moramo Slovenci take stvari javno razpravljati Rodoljubna mora naša duhovščina biti! — Ni že dosti revežev v zaporih zaradi kudodelstev, pregreškov, ki izvirajo iz gospodarske reve, tudi politikujoči duhovnik fabricira kandidate za ječe, zapore!" — Pravila zs društvo »Ljubljanska meščanska godba" je deželno predsed ništvo odobrilo, in občni zbor, kakor čujemo, se bo vršil prihodnji torek. Vabila na ta občni zbor se že odpošiljajo. K občnemu zboru ne bodo imeli samo oni pristopa, ki so doslej podpirali godbo, marveč tudi oni, ki hočejo v bodoče podpirati godbo, odnosno, ki hoč«jo pristopit'* k društvu. Pričakovati je mnogobrojne udeležbe. — Kranjska hranilnica je včeraj na občnem zboru sklenila iz čistega dobička, ki ga je naredila v minolem letu, razdeliti v različne namene svoto 134.131 K 19 v. — Velik uspeh na kolesu sta dosegla dva člana slovenskega kolesarskega društva „Ilirija", in sicer g. Dragotin R*bek in g. Ivan Gotthard, katera sta za velikonočne praznike napravila izlet Ljubljana Benetke« 288 km. Odpotovala sta v soboto, 6. t. m. ob 5, uri popoludne iz Ljubljane, dospela v Gorico zvečer ter zjutraj odrinila preko Gra diske, Palocanove, St. Giorgia, Latisane, Motta di livenza, Oderzs, Trevisa, Mestre, Benetke. Promenila sta vozni red ter se obrnila dne 9. t m. ob 3. uri zjutraj čez Abestre, Treviso, Oderza, Motta di livenza, Latisana, St. Giorgio, Palmanova, Gradiška, Ronoi, St Poto, Tržič, Devin, Prosek, Opčine, Sežana, Razdrto, Postojina, Planina, Logatec ter dospela vzlic hudemu protipihu in po sutih klancev občine Prosek ob pol 9. uri zvečer v Ljubljano. Vozača sta prevozila 298 km v 17 V, urah. Vozna daljava znaša skupaj 586 km. Kolesarja sta zdrava in ve sela dospela domov. — Litijske-Šmartinske Slovenke naznanjajo, da se bo njih veselica v korist družbe sv. Cirila in Metoda vršila dne 21. aprila 1901, ne pa, kakor je bilo prvotno naznanjeno, 5. maja. Z ozirom na blagi namen, se prosi prav obilne udeležbe. — V HsjdoSah pri Ptuju so fantje na velikonočno nedeljo popoludne streljali s tem, da so v leseni štor zabili dinamitno patrono. Štor se je razletel z močnim pokom in jeden del je priletel v precejšno daljavo 12letnemu Valentinu Glažarju tako nesrečno v glavo, da je nezavesten omahnil s razbito glavo in Se tisto noč izdahnil Zopet žalosten izgled za lehkomisslue mladeniče, naj se ne igrajo s streljivom; za otroke pa, naj lepo doma ostanejo in ne stikajo po »sodi okoli, kjer jih ni treba. — Učiteljski zbor rudniške ljudske žole v Idriji je v proslavo 501etnice cesarjevega vladanja zložil 2100 K v avrho, da se napravi ustanova za podpiranje siromašnih dijakov. — Trije samomori zaporedoma. Pred predvčerajšnjim je skočila v vodo šivilja Katarina J . . .., pa so jo rešili, predvčerajšnjim pa se je obesil sprevodnik Ivan Š., toda hči je prišla pravočasno zraven, da je prerezala vrv, in danes se je ustrelila v ne kern tukajšnjem hotela neka gospodična L. A., ki je prišla včeraj iz Gradca in se tu nastanila Ustcelila se je v desno stran glave, pa ni bila takoj mrtva. Poklicali so zdrav nika dr Drča, kateri je odredil, da se je prepeljala v deželno bolnico. Upanja je menda malo, da bi ostala pri življenju. Vzrok samomoru so rodbinski prepiri. — Agenta za izseljevanje v Ameriko je včeraj dobila v svojo pest mestna poli cija. Nameraval je dva vojaški dolžnosti podvržena mladeniča spremiti, in ju spraviti čez mejo. Vsak mladenič bi mu bil moral za to neki plačati 20 kron — Tisočak ukradla. Marija V......k, ki je bila. svojemu očetu Francetu Jamniku na Prulah štev. 14, ukradla tisočak in ju hotela ž njim pobegniti v Ameriko, je prišla danes ponoči nazaj v Ljubljano brez de narja. Šla je k staremu očetu in ko jej je ta povedal, da jo bo dal kaznovati, je spet ponoči odšla, in je hotela jo spet iz Ljub ljane popihati, pa jo je poprej policija prijela. Denar je pustila pri neki znanki na Rakeku, katera jej je tudi svetovala, naj se vrne nazaj v Ljubljano. Sedaj bode delala pokoro za svojo lahkomiselnost. — Tatvine. Pekovskemu vajencu Jos. Ivami Pred Škofijo št. 17 je ukradel njegov aoučenec J. Z. srebrno uro, vredno 28 K. — Natakarici Leopoldini Kozlevčarjevi v Woifovih ulicah št 1 je neznan tat ukradel črno novo krilo, vredno 24 kron in zlato zapestnico, vredno 40 kron — Posestnici Ani Kramarjevi v Krakovskih ulicah št. 13 je ukradel neznan tat v Medenih ulicah ze-lenojpobarvan voziček. — Stražnika se je lotila znana po stopačinja in pijanka Julijana Treo, ker jo je ta zaradi ponočnega postopanja in raz grajanja aretoval. Spustila se je v stražnika in mu odtrgala polumesec in ga vrgla stran Vedla se je tako silno, da je stražnik komaj s pomočjo nekega ključarskega pomočnika aretovanje izvršil. — Otrokom jemlje denar neka okoli 14 let stara deklica. Včeraj je na Vodni kovem trgu ustavila lOletnega Josipa Vi-derja in mu izvabila 1 krono 30 vin. Rekla mu je, naj ji da denar, in naj gre v .Mestni dom" po neko verižico. Fantič se je dal pregovoriti in je to storil. Ko se je vrnil, ni bilo deklice z denarjem nikjer. — Nezgoda. Dijak Viktor Traven je danes popoludne botan-z