Leto: IV. Maribor, sreda 12. decembra 1923. po Maribor, 10. decembra. Danes bi imela podati demisijo Ba.ld-!winova vlada, ki je utrpela pri volitvah dne 6. tm. globok poraz. Konzervativna stranka, ki je imela pred volitvami 342 mandatov (absolutna večina iznaša 308), jih je rešila komaj 254. Relativno je sicer najmočnejša, toda absolutne večine nima več. Preostalo bi ji tedaj dvoje: ali stopi v koalicijo z liberalci ali pa se u-makne v opozicijo in prepusti vodstvo velikega angleškega imperija liberalno-delavs&i koaliciji. Tretje — 'koalicija z delavsko stranko — je namreč nemogoča« Dogodek jo važnega pomena i za Veliko Britanijo i za evropsko mednarodno politiko. Kako se bo kriza londonske vlade razpletala, je težko reči. Konzer-vativci so trenutno zelo rezervirani in se ha videz umikajo. Toda njih pobitost je le prehodnega značaja; verjetno je, da ji bo sledila tem večja bojevitost. Dejstvo je, da imajo v svojih vrstah politike in državnike, ki niso leovenčani z glorijo, temveč ki imajo tudi prvovrstno Sposobnost za težke naloge, ki jih nalaga Angliji njen sedanji položaj. Ze ob prvih Testeh o porazu k o n ze r vat i vc e v je bilo slišati glasove o novih volitvah. Verjetno je, da bo rezultat sedanjih volitev le otežkoči.l splošno situacijo. Skorajšnje nove volitve bodo naposled ultima ratio. Tudi pod eventuelno koalicijo med konservativci in liberalci (ki je pa malo verjetna) bodo konservativci kot relativno najmočnejša stranka neprenehoma rili in rovali, da si popravijo situacijo. Tem ugodnejši bo njih položaj, 6e pridejo v opozicijo. Anglija je dežela, kjer imajo tradicije visoko ceno, in konzervativna stranka ima nedvomno bogate tradicije. K j eri sedanji poraz v korist liberalcev (predvsem Aeauitove škupine) ini iri ne more veljati kot končna obsodba konzervativne stranke. Boj med njo in liberalci, ki je bil že doslej jako ljut, fie bo poslej zaostril. V znamenju tega boja bo stalo še nekaj let angleške politike. Znano je, da jo v pravkar zaključenem volilnem boju šlo za važna gospodarska načela. Anglija je mati evropske industrije jo trgovine, klasična dežela tovarn in mest. Zato se politika tega mogočnega imperija, ki ima domini j e in 'kolonijo v vseh delih Sveta, ravna po čisto drugih smernicah nego na pr. politika v našem primitivno-poljedelskem in maloradustrijskeml mil je. ju. Anglija je z vsem svojimi obstojem1 zavisna od primernega razmerja med uvozom in izvozom. Država je regulator na tehtnici produktivnih sil; njene naloge so ogrom-tie. Država mora pospeševati napredek produkcije in' trgovine ter spraviti produktivne dužabne sile v sklad s polifcčni-Imi potrebami naroda. Ze cela desetletja si v Angliji stojita nasproti načelo svobodne iri vezane trgovine. Doslej je prevladovalo načelo svobodne trgovine; angleške meje so bil na stežaj odprte in carinska svoboda je nesporno pospešila o-gromni napredek angleškega gospodarstva. Tudi konzervativna stranka je bila vse do zadnjega časa za načelo svobodne trgovine, ki je razvoju kapitalizma najugodnejše. Odkar pa je vojna temeljito izpremenila razmere na svetovnem tržišču, kjer je Anglija prodajala svoje blago, so se začele mnoge angleške tovarne zapirati in število brezposelnih je naraslo do uprav ogromne višine. Valutna devalvacija je namreč koristila nernSki konkurenci in nemška industrija je začela kmalu po vojni u-kpešno tekmovati z angleško ne samo v tujini, any>ak cglp ua aagleekem trgu« Zopet' gospodarstvo z dvanajstinami. Dvanajstine za prve tri mesece 1921 predložene narodni skupščini. — 200 milijo-riov Din. kredita za uradništvo — Letošnje doklade veljajo tudi za I. 1924. •—> Krediti za škode po poplavah. Beograd, 11. decembra. (Izv.) Fi- lz finančnega zakona so preriešene dolo- nančni miister dr. Stojadinovič je predložil narodni skupščini proračunske dvanajstine za mesece januar, februar in čbe o pogodbah, sklenjenih 29. marca 1923 v Rimu. Določbe o začasnih dokladah, ki bi imele biti v veljavi samo do marc 1924. Svote so enake svotam v me- konca 1. 1923, so prevzete tudi v nove secih oktober, november ln december 1. dvanajstine 8 pripombo, da veljajo te 1923. Tudi ostale določbe so v splosur.m doklade tudi za 1. 1924. Za škode vsled iste kakor v lanskih dvanajstinah. Ven- poplav v Sloveniji in na Hrvatskem' je dar je nekaj novih, ki jih je treba pod- predviden v dvanajstinah kredit v zne-črtati. Predvsem' jo 200 milijonov tiiri. sku 6 milijonov dinarjev. Od tega od-kredita za izvedbo uradniškega zakona, pade na popravilo železnic 3,500.000 Diri. Pripojena pa je pripomba, da se bodo tako je že dovoljena pomoč tudi zakorii-iz tega kredita plačale tudi razliko v to urejena, plačah uradnikov- od 1. okt. 1923 naprej. Novo budžetno leto? PHčetek s Beograd, 11. decembra. Nedavno je bilo v parlamentarnih krogih sproženo vprašanje, naj bi se bndžetno leto ne začenjalo S 1. julijem kakor doslej, marveč s 1. januarjem ali s katerim drugim dnem, vsdkakor pa pred 1. julijem. Zdaj je prišlo vprašanje vnovič na dnevni red in je verjetno, da se bo za to izpremem-bo zavzela tako vlada kakor vladna've- 1. aprilom. čina. Jzgleda, da so odločilni krogi zato, da se budžetno leto začno ,9 1. aprilom1. — Parlamentu so namreč bile predložene budžetne dvanajstine za januar, februar in marec, zato pa mora Narodna skupščina do konca marca končati budžetno delo. Potemtakem bo. budžet veljal od 1. aprila 1924. do 1. aprila 1925, Številka: 280. Dr. NINCIČ o ANEKSIJI BEKE. 'f Veliki B e č k o r e k, 11. deoemllnafc Minister zunanjih zadev je imel ivčerajf govor na radikalnem shodu. Govoreč 4 političnem položaju, se je dotaknil tudj reškega vprašanja, naglašajoč miro« ljubno politiko naše vlado. .Vlada Btc(R na bazi rapallske mirovne pogodbe. *■*» Nikdar ne bo dopustila aneksije po Kaw liji in jo prepričana (?), da Italija mn ma na to ne misli resno. Vlada namera« va pričeti z Italijo nova pogajanja ižf računa na končni uspeh. Delta in: ParoS »tal in ostaneta jugoslovenski luid. Z Bolgar rijo so se odnošaji v za J rijem ča9a mat* qo izboljšali in upa, da bo tudi z Ma&« žarsko prišlo v kratkem1 do popolnega! sporazuma v vseh spornih vprašanjih’, GORIŠKI NADŠKOF Dr. SEDEJ S« UMAKNE? 1 Trst, 11. dec. (Izv.) V zadrijejri čas ul tukajšnji »Piccolo« ostro napada goriš« kega škofa Sedeja ter mu predbaciv«, da podpira jugoslovensko propagando« Rimski »Mešsaggero« celo doznava., dtf se je škof Sedej odločil, umakniti S ška« fovskega mesta in naprav.ti mesto Jtg« lijanu, ki bo všeč fašistom. jj •—O— 1 Bo| za nemške reparacije. Nemčija grozi si protirepresalijami. B e r l i ri, 11. decembra. (Izv.) Poslanik beograjskih groženj. Če bo jugosloveii-kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev eka vlada začela izvajali represalije ria-’ je po navodilu svoje vlade obvestil nem- pram nemškim državljanom V Jugosla-i ško vlado, da kraljevina SHS no more vi ji, bo Nemčija storila isto napram ju-' sprejeti nemških predlogov glede od- goslovonskim državljanom v Nemčiji Skodnino. Opozoril je ob enem nemško Predvsem) bi izprla jugoslovensko alaša- j vlado na posledice, ki bi jih imela usta- teljo na nemških univerzah, nadalje za- vitov reparaoijskih dobav z ozirom! na prla banke in vsa podjetja, ki so last odnošaje med obema državama. Vladi jugoslovenskih državljanov ter jih iz- blizustoječe časopisje piša ob tej priliki, gnala iz Nemčije, da se nemška vlada prav nič ne straši naposled je izpodrinila angleško industrijo v toliki meri, da se je v Angliji pojavila industrijska kriza. Ko ge je v zadnjem' času znižala vrednost francoske in belgijske valute, je tudi industrija teh dežel, ki sta ekonomsko v neprimerno ugodnejšem' položaju, postala 0-pasen konkurent, V oktobru je bilo v Angliji 1,249.500 brezposelnih delavcev, dočim jih je štela Francija komaj 1363, Belgija 12.368, Holandska 80.222, Italija 231.590, Poljska 87.000, Švica ‘22.840, Češkoslovaška 300 tisoč, Rusija v 52 mestih 443 tisoč itd. Takšna kriza je za angleško gospodarstvo ogromnega pomena in vlada jo mora hočeš-nočeš sanirati. Sedanja Baldwinova vlada sc je po sklepu konzervativne večine odločila, da odpravi preskušano načelo svobodne trgovine in da navrže tujemu uvozu in blagu (izvzemši pšenico in meso) izdatno carino. S tem bi se država polastila nadzorstva nad celotnim sistemom produkcije in trgovine; pot, ki je za Anglijo povsem nova. Za tak dalekosožen korak pa ni bila načeloma niti vsa konzervativna stranka, kar ji je škodovalo v volilnem boju. Najodločnejši nasprotniki so bili liberalci (razcepljeni v Asquitovce iri Llojd Georgovco), ki so zastopali načelo svobodnega uvoza in izvoza, nemoten razvoj kapitalistične produkcije in druge reforme. Na zunaj pa naj bi Anglija prevzela vodstvo obnove desolatnih gospodarskih razmer v Evropi. Tretja stranka — Labour party — je sicer zoper zaščitne carine, vendar pa so preveč no vtika v ta spor, temveč predlaga laz-ne reforme in omejitvo v smislu sociali-stičiio gospodarske ideologije. V velikem volilnem boju je tedaj Slo za čisto gospodarske cilje, ki pa v izrazito gospodarskih razmerah tako prevladujejo nad osebnimi iri romantično-političnimi težnjami, da dajejo smer celotni notranji in zunanji politiki Velike Britanije. Nazadovanje konzervativne fjtrnnke tedaj pomeni, da je večini Angležev sim-patičnejša svobodna trgovina in da zahtevajo reforme v drugi smeri nogo je uvedba zaščitnih carin. Dejstvo, da je od liberalnega bloka dobila največ glasov Asquitova stranka, nam jasno kaže, da se interesi in težnje angleškega prebivalstva pomikajo vedno bolj na levo in da je stranka bodočnosti — Labour party. Delavska stranka promatra boj med i konservativci in liberalci z nekakšnim j zadoščenjem' in z zavestjo supremacije. ; Že pri predzadnjih volitrah je mnogo j liberalnih volil cev prešlo v socialistični ■ tabor. Decembemke volitve so delavsko t stranko zelo ojačile in prihodnje volitve ; 30 utegnejo še bolj. To je stranka, ki ! sploh ni zainteresirana na številkah, ki * se pokažejo danes, katera pa intenzivno ' in smotreno dolbe angleška tla in skuša kar najbolj podmiuirati duhove. Njen ( Progresivni vzrast je znamenje notranjo sile in to, da jV že sedaj važen faktor, odpira angleški politiki novo perspe/kli-, vo. Težko je reči, kakšen vpliv bo imelo napredovanje angleškega socializma na ’ evropsko politiko, ki je v nji Anglija velevažen činitelj. Nesporno je, da angleški socializem ni identičen s kontinentalnim, ki nosi obeležje nemško rase in nemško organizacije. Vendar po bistvu i stjrmii ty let, je slovela daieč na. okoli. Pokoj-flSea je bila obče spoštovana in bila na glasu kot žena izredno srčne dobrote. Maj v miru počiva! — Petdesetletnico obhaja danes ll zaani slovenski učenjak v materna-1 llični Vedi, vseučiliški profesor dr. Jos. fiemelj. — Odlikovafii zadružni delavci. Z naj-SSšjija ukazom so bili odlikovani sledeči zaslužni zadružni delavci: z redoiri šv. Save 3. vrste dr. Ivan1 J u r t e 1 a, odvetnik v Ptuju in načelnik tamkajšnje kreditne zadruge; z redom sv. Save 5. vrste: Miha Verbič, nadučitelj v Sodražici; Ivan Škerlec, posestnik in poštar pri Sv. Tomažu pri Ormožu in Ljudevit P 1 avsak, posestnik in poštar v Sv. Juriju ob Taboru; z zlato svetinjo za civilne zasluge Martin Pajdaš, posestnik v Zdolah pri Brežicah, Josip Pečnik, nadučitelj v Kapelah pri Brežicah, Marijan Cerar, posestnik pri Mariji Snežni; Tomaž M u r k o v i č, župan in posestnik v Zavrču pri Ptuju; Anton Gselman, nadučitelj v Šmartnem’ pri Vurberku in Franc Brinar, nadučitelj v Gotovljah. — Ureditev uradniškega vprašanja. Mešana ministerijalna komisija je te cini napravila definitivne sklepe o razvrstitvi uredništva. Med drugim je določeno, da se morajo vsi uradniki, na-predovani ali premeščeni iz drugih resorov po 1. septembru nemudoma premestiti na nov položaj, če so izpolnili zakonske pogoje člena 2 in 5 uradniškega zakona. Diplome inozemskih fakultet sc priznajo le, če so nost-.iflcrrane. Uslužbenci, ki do 31. decembra ne predložijo svojih listin, se reducirajo, kakor tudi vsi,, ki niso izpolnili vojaŠkh obveznosti. Oni, ki imajo 35 let službe .'n so star) nad 65 let, se u pokoj e po novem uradniškem zakonu. — Zmaga JDS v Gornjem Logatcu. Pri občinskih volitvah v Gornjem Logatcu minulo nedeljo je sijajno zmagala jugoslovenska misel. Kljub vSom' naporom klerikalcev so dobili demokratje 6 odbornikov, klerikalci pa Samo 3. — Telefonska centrala pri pošti Zagorje ob Savi je bila dne 26. novembra tl. otvorjena za krajevni in medkrajevni promet z omejeno dnevno službo. — Izprememba okolišev pošte Sv. 'Jurij ob juž. žel. in Grobelno. Pod občino in pošto Sv. Jurij ob južni železnici spadajoči popisni kraj Grobelno ima krajevne dole Dime, Cerjakova, Zg. in Sp. Vrh, Pirne loke in Grobelno. Ker pa hodijo prebivalci iz vasic Pirne loke, Grobelno in’ Sp. Vrh samo na bližnjo pošto v Grobelnom po pošiljke, so zdaj te vasice izločene jz okoliša pošte Sv. Jurij ob juž. žel in priklopljene pošti Grobelno. — V vlalču okraden. Pred par dnevi je bil ukraden na postaji Zidani most nekemu potniku rujav usnjat kovček s sivo platneno prevlako. V lcoVčekn' jo bilo razno perilo v skupni vrednosti 2500 D ter 32 čekov bančnega urada v Ljubljani, glasečih se na ime dr. Janko Rajer. O tatu ni nobenega sledu. — Izjave ministra Vujiči ja o Sloveniji. Uredniku »Slov. Naroda« je podal minister Vujičič o svojem potovanju po Sloveniji več izjav, v ka'erih opisuje svoje vtise o naši zem’j;, keje krasota ga je presenetila. Posebno ga zanima ljubljansko barje; izjavil je, da bo predlagal vladi, naj se to poije čimprej o-suši. S tem bi pridobi a Slovenija 15.000 ha rodovitnega polja, s čemur bi po njegovem mnenju bilo tudi rešeno vprašanje sigurne in dovoljae prehrane Slovenije. — Odpust tujerodnih učiteljev. Prosvetni minister je odredil, da se imajo odpustiti iz državne službe vsi tujerodni učitelji, ki še niso položili izpita iz državnega jezika. — Znižanje tranzitne tarifo odkionje-nb. Na podlagi poročila prometnega ministra je vlada odklonila praPog avstrijsko ozir. češkoslovaško vlade, da so dovoli pri blagovnem tranzitnem prometu v Trst polovično znižanje tranzitnega prometa za Avstrijo in Češkoslovaško, ker bi to preveč obremenilo daš promet. — Železniško ravnateljstvo v Ljub-Lani, katero se po izjavi ministra dr. Jankoviča osnuje v kratkem, bo obsegalo vse žel. proge Slovenije, Medjirniur-ja, Prekmurja in proge na Hrvarskem do Zaprežiča in Karlovca. Celokupno o-mrežje bo obsegalo 1120 km. — Isseljcvanile tfa Japonsko. Ker se obračajo mnogi na razna oblastva glede izseljevanja na Japonsko, opozarja Izse-j Ijeniški komisarijat v Zagrebu, da glasom informacij Japonska vobče ne po- i trebuje delovnih moči iz inozemstva. Na1 Japonskem je hiporprodukci ja domačih j manualnih delavcev, zaradi česar gej nem potresu niti ne iščejo niti ne morejo zaposliti inozemski delavci. — Beograjski »Novi List« je vsled finančnih težkoč dne 7. decembra prenehal izhajati. — Pet petkov ima mešec februar leta 1924, dasi šteje komaj 29 dni (leto 1924 je namreč prestopno leto). Začne in konča s petkom. To je zelo redek slučaj, ki se je dogodil zadnjič pred 36. leti in se bo pojavil zopet še le leta 1968. Ta slučaj posebno zanima Angleže. Tam imajo namreč meseca februarja žene pravico, snubiti moške, dočim se dovoljuje ta pravica v vseh ostalih mesecih samo moškim. Seveda imajo moški v tem mesecu tudi pravico, odbiti ženske prošnje za roko. Izpostavljajo se pri tem samo nevarnosti, da se jih smatra za nekava-lirske, na kar pa polaga Anglež veliko važnost. — Kraljica lepote. V Newyonim se je vršila minule dni tekma najlepših žen Amerike. Tvornice kozmetičnih sredstev so razpisale veliko nagrado za najlepšo ženo. Računale so pri tem seveda na uspešno reklamo za svoje proizvode. Toda izid tekme je razočaral vse tovarnarje in tekmovalke. Prva nagrada je namreč bila priznana priprostemu kmečkemu delkletu, ki še v svojem življenju nikoli ni rabilo kakih pripomočkov za žensko lepoto. Ameriški listi opisujejo zmagovalko, ki sme leto dni nositi naslov »kraljica lepote«, kot fes pravo krasotico, ki je zasenčila s svojo izredno lepoto vseh ostalih 87 tekmovalk, ki tudi niso bile take, da bi se jim ne moglo priznati nagrade za lepoto. Za obmejne šole. Za božičnico pri Sv. Duhu ria Ostrem vrhu je podaril g. drž. pravdnik dr. Jančič 10 D. i Koroške vesti. v. Zopet nerazumevanje ob meji. (Iz Mežiške doline.) Stara stvar je, da merodajni faktorji niso in ne razumejo razmer ob meji. Sliši se, da bo odpravljenih nekaj orožniških postaj v Mežiški dolini, med temi tudi Guštanj. Popolnoma pravilno je, ako prične vlada misliti na redukcijo nepotrebnih uradov, pa tudi orožniških postaj. Vsakdo bo to odobraval, ako se izvrši razmeram primerno. Guštanj je trg — edini v Mežiški dolini in tudi tilaj-večji kraj Mežiške doline. Slučaj je samo hotel, da se je glavarstvo naselilo v Prevaljah, kjer se je ustvaril nekak u-metert centrum, ki bo takoj zginil, ko se preseli glavarstvo v Dravograd. V Gu-štanju (Ravne) je jeklarna, kjer je zaposleno veliko delavstva; tudi se zbere razen materijal in mnogokrat je treba nujne orožniške intervencije. Bodemo li to iskali v Dravogradu ali Prevaljah? In če potem sploh dobimo dovolj hitro orožnike? Okoliš Guštanja jo gorat in ob meji! Že samo raditega se orožniška postaja ne bi smela opustiti. Zato Se nam tudi zdi čudno, zakaj v Libeličah, ki so blizu meje ni niti oddelka orožniško postaje, dočim najdemo v 10 minut od Dravograda oddaljeni Meži — popolno orožniško postajo. Tukaj gospodje reducirajte! Za časa rajne Avstrije sta bili dve orožniški postaji radi tega tako blizu, ker je Meža bila na Štajerskem, Dravograd pa na Koroškem. Ta razlog pa sedaj odpade. Še nekaj priporočamo merodajnim faktorjem in’ to je — redukcija številnega osobja! Primerjajte predvojni čas in videli boste, da je veliko preveč osobja. Zmanjšajte število, ostalini orožnikom pa dajte za službo v obmejnih krajih — obmejno nagrado, katero zaslužijo. Da rezumiranio! Orožniška postaja v Meži se naj odpravi, zato pa se naj ustanovi vsaj oddelek v Libeličah, kjer ja že tiuli poprej bila orožniška postaja. Število mož na vseh postajah se naj zniža, ostalim orožnikom pa da obmejna doklada radi važosti obmejne službe. Tako bodete razbremenili buižet, prebivalstva pa nikjer oškodovali. Narodno gledališče. REPERTOIRE: Torek, 11. dec. »Ženitev«, Ab. A. Sreda 12. dec. »Umetniška kri«, Ab. E. Četrtek, 13. dec. »Magdalena«, Ab. C. Petek, 14. dec. »George Dandin, ali Prevarjeni soprog«, Ab. B. .—□— Gg. E-abonentom. Radi obolelosti g, Skrivaniča se je moral repertoire v toliko spremeniti, da se je vprizorila v nedeljo zvečer »Magdalena« za ab. E. Ker pa radi hitro spremembe repertoirja morda vsi gg. E-abonentjo niso zvedeli za svoj abonement, se isti naprošajo, da blagovolijo to javiti pri dnevni blagajni da se jim bo rezerviralo mesto pri naslednji predstavi »Magdalene«. »Umetniška kri«. V sredo 12. dec. se ponovno vprizori priljubljena Eyslerjo-va opereta »Umetniška kri«. Predstava se vrši za ab. E. Ker jo pa pri vsaikem abonm. še več lepih vrst parternih sedežev in lož na razpolago tudi za izv. abonentske posetnike, opozarjamo naslednjo naj no zamude ogledati si nadvse popularno opereto »Umetniška kri«. Opera. Opera študira na novo »Caval-leria rusticana«. Ta opera, ki se je vprizorila že lansko sezono z velikim uspehom, se bo vprizorila v najkrajšem času. j Kultura in umetnost x Mariborska drama. Pri nedeljski predstavi »Hasanaginicc« je igrala Sultani jo mlada začetnica gdč. Kovačičeva iz Ljubljane. O njenem debitu smo slišali ugodno mnenje. Kakor izvemo, bo gdč. Kovačičeva nastopila v poznejšem času kot Vjeročka v Surgučevih »Jesenskih geslih« in se bomo takrat povrnili k njeni igri, — Vprizoritev ekspresionistične drame »Onstran življenja« se bliža. O njej in Milčinskega »Mogočnem prstanu«, ki je tudi na vidiku, spregovorimo jutri obširneje. x Umetniki na delu. Danes ne pridos več v zadrego, če želiš naročiti kak lep božični dar. Zadostuje dopisnica, s katero javiš na adreso SUJOU, (Ljubljana, Tehn’. srednja šola), da želiš naročiti kak umotvor iz kaleresibocli panogo slikarske, dekorativne ali kiparske umetnosti od malega ex-librisa do velike stropne slike, od male plakete do spomenika itd. iri promptno dobiš v odgovor imena in adresie onih slovenskih umetnikov, ki so voljni takoj pričeti z izvršitvijo takih del. Taka dopisnica stane samio 50 para, zatorej kar poizkusi. Odgovarjalo se bode seve samo resnim1 reflektantom1. x Gospodinjski koledar Jugoslovefl-ske Matice za leto 1924 je izšel. Uredila ga je zopet naša priznana pisateljica Utva in’ sicer na način’, ki se je vsemi slovenskim gospodinjam’ prikupil. Poleg koledarske vsebine prinaša Gospodinjski koledar celo vrsto informativnih, poučnih, propagandnih in zabavnih člankov naših prvih pisateljic in pisateljev. O dečjem in materinskem1 domu poroča A. Štebijeva, O Amerikanskemi domu za vojno siročad FHS I. Zemljanova. Cola vrsta člankov je posvečena ženskemu gibanju in prvoborilkam za ženske pravice. Tako poroča M. Govekarje-va o Danici Hristidevi, Ana Marija o »Slovenski materi Dimnikovi«, U-a o sedemdesetletnici Ljudmile Roblekove, O ustanovni skupščini Feministične ali-jance kraljevine SHS piše I. J. O Internacionalni ženski ligi za mir in svobodo nas seznanja Albrechtova, id o ženskem vprašanju piše S. Cela vrsta člankov in navodil je posvečenih gospodinjstvu in ta poglavja bodo zlasti dobrodošla našim gospodinjam. Končno naj omenimo še Milčinskijevo humoresko »Strah«. Vsaka vestna gospodinja bo posebno pozdravila troškovnik, ki je tako obsežen ko druga leta. Z važnimi tabelami je potem Gospodinjski koledar zaključen. Oprema koledarja je vseskozi prvovrstna in je zato njegova cena nad vse nizka. Gospodinjski koledar velja za člane Jugoslovendke Matice 15 D, za nečlane pa 18 D. Gospodinjski koledar se naroča v Matični knjigarni, Kongresni trg 9, ali pa v pisarni Jugoslovenske Matice V Ljubljani, Pred škofijo 21-L Vsaka zavedna in dobra gospodinja bo kupila Gospodinjski koledar. arIBor, 'dne Sl. cfecemt^a 1925. Mariborske vesti. Maribor 11. decembra 1923. in! Odlikovanje. Z zlato svetinjo za civilne zasluge je bil odlikovan! g. Gvidori Šparovič, posestnik vi Mariboru. Čestitamo! mi Veliki župan g. dr. Miroslav Ploj pride, kakor nam! poročajo iz pisarne . Mariborske oblasti, v Maribor krog Božiča in prevzame takrat velikožupanske posle. Dotlej sprejema stranke — izključno v oblastnih zadevah — namestnik velikega župana g. dr. Pfeifer. m1 Nastop novega okrajnega glavarin. IV pondeljek je prevzel posle okrajnega glavarstva novoimenovani okrajni glavar dr. Vončina, doslej glavar v Novem mestu. V sprejemni dvorani je sprejel nradnistvo s primernim nagovorom. Za dobo dopusta, ki ga je dobil radi preselitve, ga bo zastopal vladni tajnik g. Ivo Poljanec. m' Slovanska Čitalnica nudi v lepi zakurjeni dvorani Narodnega doma, I. tnadstr., svojim članom za neznatno čla-taarino mesečnih 2 D vse slovenske in najboljše hrvatske in srbske časopise. Število članov pa kljub temu tako pada, da z dosodanjo članarino ni mogoče kriti visoke naročnine, najemnine, električne razsvetljave, kurjave in drugih stro&kov. Z novim letom pa se bo naročnina časopisov zopet znatno povišala. Dosedanji člani sc torej v lastnem interesu opozarjajo, da pridobe večje število članov, ker bo sicer Čitalnica primorana opustiti časopise in svoje delovanje omejiti na vzdrževanje »Ljudske iknijžnioe«. Novo člane Čitalnice sprejema hišnik v Narodnem domu, pritličje. m Na občnem zboru mariborske podružnice Udruženja vojnih invalidov minulo nedeljo je dezdajni gerent in radikalski priganjač g. Rafael Justin s svojimi grdo pogorel. O občnem zboru še poročamo. m, Klubbar. V sredo, dne 12, tm. operili' večer. Več glej inserat! m Dar v proslavo Ujedi n jen ja. Glasbeni Matici je daroval gospod Fran’ Medica, trgovce v Mariboru, 50o D v proslavo ujedinjcnja. Za velikodušni dar se mu odbor Matice iskreno zahvaljuje. m Carinska konfcrcnca. Trgovski gre-Snij vabi svojo člane na udeležbo k pri-thodnji carinski konferenci, ki se vrši v kredo dne 12. tm. ob 20. uri v prostorih Bržavne trgovske šole. Na dnevnem redu je predvsem predavanje in razpravljanje o carinjenju tekstilnega blaga in se gg. trgovci naprošajo, prinesti seboj [vzorce raznega tekstilnega blaga. Kdor se pa konference ne moro udeležiti, naj pošlje vzorce do srede popoldan v gremi-jalno pisarno, kakor tudi oventuelne pismene predloge in pritožbe. Umevno je, da se bo razpravljalo tudi o carinskih zadevah drugih strok. m Grai&ka klet. Sreda, 12. novembra, koncert nar. žel. gl. društva »Drava«. Začetek ob pol 20. uri m Tedenski izkaz o nalezljivih bolez-Siih v mestnem okolišu mariborskem od 2. do 8. dec. tl.: erisipel: ostali 3, ozdravljen 1, ostaneta 2; skrlatin&a: ostali 3, nova 2, ostane 5; difterija: ostali 4, nova 2, ozdravljena 2, ostanejo 4; traho-Ua ostal 1; norice: ostala 2. m Zagonetna smrt. Pri raztelcseiiju trupla nočnega čuvaja Franca Robiča, ki so ga našli v nedeljo zjutraj i*rtvega, fce je dognalo, da se je zadušil. Imel je hud kašelj, ki je često povzročal tudi bruhanje. Tak napad je dobil tudi ponoči. Pri bruhanju se mu je kos klobase zataknil v sapniku in se tam tako za-gvozdil, da se je Robič vsled tega zadušil. Vsak sum zastrupljonja je s tem ovržeiL m! Premetena ptica je neka Marija F., brezposelna in že večkrat radi goljufije predkaznovana lahkoživka. Te dni je Okušala izvabiti neki Mariji Smodej s ponarejenim nakazilom razna živila. Ta 3»a ji ni nasedla, temveč jo je ovadila, radi česar je bila Marija F. aretirana in izročena sodišču. Ker se je v zadnjih dneh pripetilo več takih slučajev, se polivajo vsi oškodovanci, da se zglase pri Policiji. " m Kavarna Frankopan. Od dafleS Naprej dnevno koncert. Z izborno pijnčo in domačimi močnatimi jedili preskrbljena. i»l* A" B 0 R#.’ a. m! Na cesti se je zgrudil. Včeraj zvečer se je pred hišnimi vrati svojega stanovanja v Krdkovi ulici zgrudil bivši državni pravdnik dr. Zorzi. Pozvani rešilni oddelek mu je prožil prvo pomoč ter ga prepeljal v bolnico. m Konji so sc splašili včeraj zvečer nekemu vojaku na Grajskem trgu ter v divjem1 begu zdirjali z vozom1 vred proti Vetrinjski ulici. Še le, ko je eden konj padel, so se sami ustavili. Lahko bi se bila zgodila večja nesireča, ker je ta ulica slabo razsvetljena, a precej prometna. Turisfika in šport. Planinski Vestnik. XXIII. leto. 1923. Prejeli smo 12. številko vestno urejevanega glasila naših planincev (urednik g. dr. Jos. Tominšek). Številka je opremljena z lepo prilogo: Razgled s Škrlatice na predgorje (Špik - Ponice), prinaša pa Vlad. Topolovca članek »Povprek po Kamniških planinah« in dr. Hraševeev potopis: »Iz Celja v jugovzhodne Albanske Alpe« ter raznovrsten’ drobiž. — Ravnokar zaključeni 23. letnik »Planinskega vestnika« je prinesel celo vrsto lepih prispevkov in! obilo bogatega materijala, zanimajočega slehernega turista in prijatelja prirode. Med sotruidniki so naši znani planinci J. Aljaž, dr. Oblak, dr. Hrašovec, dr. Tuma, dr. Korun, B. Rot-ter in drugi; naj ne izpustimo imena novoimenovanega krškega škofa dr. J. Srebrnič, ki je navdušen turist. Prav posebno pa je omeniti spomine staroste slovenskih planincev sivolasega župnika Aljaža. Uprava »Planinskega Vestnika« obeta, da bo časopis razširila in’ izpopolnila- Poskrbela bo za lepe ilustracije in priloge. »Planin!. Vestnik« priporočamo planincem in' neplanincom (slednji še postanejo planinci). Film. Mostni kino. »Po predstavi«, 'drama iz gledališkega življenja, v 5 činih, se predvaja v, torek, sredo in četrtek. Porotno sodišče. Maribor, 11. novembra. Uboj v Mali nedelji. V nedeljo, dne 2. septembra so popivali v vinotoču Vincenca v Mali Nedelji brata Lovro in Marko Bohanec ter brata Franc in’ Tomaž Zemljič. Že pr ec (j -vinjeni so odšli v sosedno gostilno Matjaža Filipiča, pred katero so se sestali s Francem Frasom, s katerim so že dalje časa živeli v prepiru. Že prej so grozili, da ga morajo uibiti. To svojo namero so tudi izpolnili. Napadli so Frasa, ki se je hotel ž njimi, kakor pripovedujejo priče, celo poravnati, ter ga začeli obdelovati s pestmi. Pri tem je zadobil napadeni sunek z nožom v hrbet, tako, da so bila ranjena pljuča in se je takoj zgrudil na tla in čez par minut umrl. Suriek z nožem mu je zadal današnji obtoženec Marko Bohanec. Obdolženi ne taji dejanja, izgovarja pa se s popolno pijanostjo. Porotniki so vprašanje na uboj potrdili, vsled česar je bil obsojen na 5 let težke ječe. Mlad ropar. Danes je sedel na zatožni klopi 19-!etni Štefan Pozvelk, doma v Brezovcih v Prekmurju, samski poljski delavec. Obtožnica ga slika kot lenuha in malopridneža, ki živi na stroške drugih. Obtožen je, da je izvršil dva ropa. Dne 26. julija se je pridružil v Murski Soboti posestniku Mihi Žilavcu, ki je tega dno prodal svoj kravo, ter šel v sosednjo vas gledat neko telico, ki jo je nameraval kupiti. Pozvek se mu je ponudil za kažipota tfcr ga speljal v nek gozd. Tu ga je najprej prosil, naj mu posodi 100 K. Ker pa js ta njegovo prošnjo odbil, ga je napadel ter mu odvzel listnico, v kateri je imel nad 1400 K gotovine. Žilavec slučaja ni prijavil, ker storilca ni poznal, šp le ko je slišal o nekem drugem slučaju, je zadevo prijavil orožništvu. Dne 11. avgusta pa je bil oropan v Murski Soboti posestnik Janoš Dani, 60-letni starček brez leve Toke. Tudi temu se je Pozvek ponudil zamenjal V neki banki. Tudi tega Jc zapeljal v nek samoten gozd ter mu odvzel listnico s 40 dolarji in 7000 K. Im*d je tem lažji posel, ker se starček z eno roko ni mogel braniti, grozil pa mu je, da ga ubije. Po zločinu je odšel v Radgono, kjer je dolarje v tamošnji banki zamenjal Po konfrontaciji je spoznal Ži'avec storilca v Pozveku. Obdolženec odločno taji vsako krivdo ter navaja, da jo dobil denar, ki se je našel pri njem, od uvojih bratov in sester, kar pa so je izkazalo kot neresnično. V svrho zaslišanja novih prič je bila razprava preložena. Izpred sodišča. S kolom po nosu. 181etni posestniški sin’ Jožef Majcen v Rakovcih, okraj Ormož, je dne 8. avg. tekom nekega prepira ponovno udaril Matildo Cajnko v Savcih z gonilom mlatilnice tako po glavi, da je udarjena zadobila razun lahkih poškodb tudi eno težko, namreč prelom nosne kosti. Majcen, ki svoje dejanje prizna, je bil obsojen radi težke telesne poškodbe na 2 meseca teče. Orožnika opsoval, 231«tni delavec Karl Furlan pri Sv. Jurju ob Ščavnici, okraj Gornja Radgona, je ponoči 29. septembra ravno pred žandarmeri jsko stanico v Sv. .Turju ob Ščavnici preklinjal in razgrajal. Z ozirom nato je odprl orožnik Jožef Pitek okno in opozoril razgrajača, da mora biti tih, sicer bi ga s silo odstranil. Furlan’ pa m« je nato odvrnil: »Ti se boš p........!« Obsojen je bil radi pregreška po § 104 srb. k. z. na 3 dni zapora. Kaznovan pretepač. Dne 16. avgusta je orožnik Anton Cizi pred gostilno Franca Vujec v Radencih, okraj Gornja Radgona, zasliševal Karla Rituperja radi hudobne poškodbe tobačnih rastlin na škodo Ivana Adamiča. Zraven je prišel mesar Leopold Flisar iz Spodnjega Kocjana, ki se je vmešaval v zasliševanja. Od orožnika opozorjen naj bode tih in se odstrani, je odšel v gostilno in sikozi okno izustil besede: »Ti pa si nore, ker talce malenkosti gor jemlješ, orožniki tako nimate drugega dela, kakor, da si doma brke gor vežete, meni je bila 'nekdaj krava ukradena, pa je niste hoteli iskati.« Dne 8. septembra pa se je Flisar sprl s Frančiško Kavčič v Spodnjem Kocijanu. Tekom prepira jo je vrgel ob tla, jo na tleh ležečo davil in udaril s kolom po glavi. Andreja Klobasa, ki je prišel napadeni ha pomoč, pa je udaril s kolom po nosu. Oba sta zadobila lahke telesne pošlkodbe. Flisar, ki je že lOSrat pred-kaznovan je bil pred okrožnim sodiščem obsojen vadi pregreška po § 104. ,srb. k. z. in radi prestopka zoper telesno varnost na 3 mesece zapora. Manire »nemškega« mesarja. Dne 29. avgusta se je pripeljal 2o!otni mesar Anton Nendl v Mariboru iz Avstrije v št. Ilj brez potnega vizuma. Ko je orožnik Anton Rodošek od njega zahteval potni list, se jo začel razburjati in sipati na orožnika nešteto vrsto psovk. Poseben pogum mu je dajala okolnost, da je videl na vlaku inozemce, katerim je očividno hotel dokazati, kako nalo ga brigajo tukajšnja državna oblastva S svojo renitentnostjo in zmerjanjem je vzbujal občo pozornost ter ni hote1 ponehati, dokler da je vlak odšel. Do srede julija je bil pri Nendlu kot mesarski pomočnik Engelbert Kaiser. Ker je Ncn-dl ž njim grdo ravnal, se je pomočnik pritožil pri inšpekciji dela. V ta urad pozvan je začel Nendl postopati žaljivo in je zabrusil uradniku Stoki v obraz: »Naj ne misli, da je njegov iilapee, da on plača davke in da mu 10 nič mar ni, dalje da si ne dovoli ničesar predpisovati, ker mosarji vedno tako lela.io in da bo že poslal svojega advokata.« — Dne 10. oktobra se je vršila pred okrajnim sodiščem v Mraiboru razprava zoper Nendla. Ko je bil zaslišan JosipMa-rin kot priča, je nad njegovo izpovedbo Nendl nanj zavpil: »Du Scliuft elendi-ger.« — Nendl je tudi osumljen, da je žetim' sodiščem1 je bil obsojen radi pregreška po § 104. k. z. in prestopka zoper zdravstvo po § 399, k. z. na 6 tednov zapora. Gospodarstvo. g Tedenski sejem v Zagrebu dne 10. dec. je bil razmeroma slabo obiskan. Do-gon svinj slab, telet dovolj, konjev srednji. Največ se je kupovalo za Italijo. Ceno (kg žive teže) so bile sledeče: voli I 14—15, II 13—14, III 12—13; junci 9—10, svinje pitane I 25.25—28, II 22—22.50; bosanske buše 12—12.50. II 11—11.50, III 9 do 9.50; biki 16.25—17.50; konji, kmečki po 10.000—10.500, za mesarje 3500 do 5000; žrebeta do 1 leta po 3750—7500; seno 100 kg 100—115, otava 135—150; deteljica 150; drva, voz po 300—500 Din. g XXXV. poročilo Hmelj, društva o hmoljski kupčiji v obče. Žatec, ČSR, 7. dec. 1923. Živahnejša hmeljska kupčija je vztrajala tudi v prvem tednu decembra. Velikemu povpraševanju se je komaj zadostovalo, kar je povzročilo, da so se cene dnevno dvigale. Prodalo se je 400—500 starih centov po 3700—3800, naposled celo po 3900 čK za 50 kg. Za hmelj iz leta 1922 je bilo tudi nekaj povpraševanja, vendar se cene niso dvignile; plačevalo se je od 2800—2900 eK za 50 kg. Konečno razpoloženje skrajno čvrsto. — Savez hm. društev. g Termotehnični zavod dd, ki je imel doslej svoj sedež v Zagrebu, je sklical za dne 16. tm. izredni občni zbor, na katerem se bo sklepalo o prenosu sedeža iz Zagreba v Račje pri Mariboru, kjer je glavni dol tvornic. g Zapreke v blagovnem prometu na Progi .Tesenicc-Ljubljana. Zadnja poplava, iki je na Gorenjskem uničila železniško progo in napravila tudi sicer ogromno škodo, dela indirektno tudi trgovsko-mu »vetu veliko skibi. Zlasti manufaik-turisti v notranjosti države, kd dobivajo modno, sezonsko blago iz inozemstva preko Jesenic in Ljubljane, so v skrbeh, ker je promet na tej progi zelo zastal. Pošiljke navadno zastajajo že v Jesenicah ali pa na sledečih postajah, ker jih radi poškodovane proge ni mogoče odpremiti naprej. Zato se je s trgovske strani stavil upravi železnic nasvet, naj se vse tako blago dirigira preko Celovca ini Maribora, kakor to predvideva tudi pravilnik, ne da bi bilo zato treba trgovcem! doplačevati tovornino. Zlasti sedaj t božični sezoni je za trgovce zelo važoto, da dobe 'blago pravočasno, ker ga po božiču no morejo razprodati. g Prodaja neporabnih' pritikiiii za vojaške obleke. V pisarni uprave 2. zavoda za izdelovanje vojaške obleko y\ Sarajevu se ima vršiti dno Sl. decembra tl ob 11. uri, dopoldne prva javna ustmena licitacija za prodajo 2911 parov gamaš iz sukna avstrijskega pore&la, nadalje 24.990 komadov avstrijskih čepic iz sukna, 3840 komadov plošč iz kartona in kožnih odpadkov od podplatov) v teži 1404.930 kg. Pogoje kakor tndi na-vodeni materijal si morejo ogledati interesenti vsak delavnik v skladišču gori. imenovanega zavoda. m sf mn za kažipota. Opazil je, da ima Dani de- ponovno klal na svojem domu teleta, ne ia celo dolarje, ki jih je malo urei i f>a bi iih dal prej pregledati. Pred okro- nttdS primerom M . tfbujenem &dtph$P^ kavčuka jmP&etfmk in p&fpiah 2539 kavarna Sreda 12. decembra Cene se ne povišajo (Novo otvortena! trgovina manufakturnega blaga FranCverlin krojaški mojster Maribor, Aleksandrova. 28 mssssmsmm. Straff t arcTnel iT. ftečcmftra 1923'. Sniilara Odpadnik. Spisal D. S. Merežkovslci. Prevaja B. Borko. (Dalje.) (5) ' " "Gal "je bil vitkssa i« krepkega stasa, polt mu jo bila dfikliško-iiežiia in mlahava, a svet losi n j e oči ravnodušne in pospane; na tolsti vrat so mu padali ■ (kratki kodrasti lasje, modri kakor lan (znamenje Konstantinovega rodu). Navzlic temu, da je bil stasit in da mu ;je na -bradi poganjal prvi puli, je bil bolj podoben deelku; poteze njegovega obraza so izražale otročje začudenje in bojazen; njegovo ustne so drhtele kakor pri majhnem otroku, ko se pripravlja na 't jdk. Gal je onemoglo krilil z zardelimi :— od spanja So medlimi rokami, križaje tse in šepetajoč: »Gospod, usmili, se! Go-spotl, usmili ec!« Julijan je bil suhljat, bleddifni ‘deficit; obraz mu je bil nelep in nepravilen, lasjo raakuštrani in črni; imel je nekoliko prevelik nos in debelo, nazven visečo spodnjo ustnico. Čudovite pa so bile njegove oči, ki so dajale obrazu tisti izraz, katerega ne pozabiš, če si ga videl; bile so velike, čudno spremenljive, napetega izraza, kakor ga nimajo otroci; iz njih je sijal vročični ogenj. Publij, ki je za mladih let često videl Konstantina Velikega, je pomislil: — Ta bo podoben svojemu dedu. Julijan se tii nič več bal vojakov; ču-■til j« le, da jih mrzi. Stisnil je zobe in si vrgel čez pleča panterjev kožuh, nato pa je uprl v Skudila bistro oči; spodnja ustnica mu je ogorčeno drhtela, desnica pa je pod panterjevo kožo tiščala tanko perzijsko bodalo, ki mu ga je nekoč po- darila Lab d a; konica tega bodala je bila zastrupljena. — Poglej ga, mladega volka! jo dejal eden izmed legi jo nar jev, kažoo proti Julij anu. Že je Skudilo hotel prestopiti spalnični prag, kar je v Mardonijevi glavi šinila nova misel. Urno je spustil meč na tla, prijel tribuna za plašč in zavpil z tankim, žensko cvilečim glasom: —Kaj pa delate, tepci! Kdo si 'drzne razžaliti povlaščenca carja Konstauci-ja? Ukazano mi je, da pripeljem oba carska mladeniča na dvor. Avgust jima je vrnil milost. Tu imam pismeni u-kaz! — Kaj pravi? Kakšen ukaz? Skudilo je ostro premeral Marconija; zgrbančeni, starikavi obraz je pričal, da je starec evnuh. Tribun ni poznal Mardonija, vedel pa je dobro, ,da imajo evnuhi velik ugled pri carju, Mardonij jo stopil k majhni omari, kjer je imel shranjen Heziodova in Homerjeva 'dela in je poiskal droben zvitek. Kočno ga je pomolil tribunu. Skudilo je zvitek razmotal in mahoma obledel: oči so mu obtičale na prvih besedah, razodevajočih carjevo ime in naziv »naša večnost«. Ni pogledal ne letnice ne dneva; medlo je obrnil na pozlačenih nitkah viseči državni pečat, čigar zeleni vosek mu je dobro ostal v spominu; šo v tem hipu so mu je stemnilo pred očmi in kolena so mu zadrge-tala: — Oprosti! ZmOtil sem se, — Ah, vi klateži! Proč odtod! Naj vas več ne vidim in ne slišim. Pa še pijani ste! Vse bom povedal carju! Mardonij je iztrgal carsko listino iz tribunovih drgetajočih rok in’ se užaljeno raztogotil. — Ne pogubi me! Vef sm'o Bratje, “vsi' smo grešni ljudje. Prosim te y\ Kristusovem! imenu! — Dobro vem, kaj počenjate V Kristusovem imenu. Proč odtod! Ubogi tribun je dal znamenje za od-Uod. Mardonij je pobral zarjaveli meč iri zamahoval junaško po zraku, kakor da razlaga bojni prizor iz Ilijade. Vsi so odhajali povešenih nosov, le pijani cen-turij se je zaganjal proti evnuhu, neprestano zbadajoč-: — Pustite me, bratci. Dajte, da si nataknem tale prazen mehur. Pijanca so odvedli pod pazduho. Ko so utihnili koraki in; se je stari Mardonij prepričal, da je minila nevarnost, je zakrohotal, da se mu je ves obraz nadul od smeha; pozabivši, da mora varovati vzgojiteljsko čast, je visev-dilj cepetal s tankimi, bosimi nogami in vpil od veselja: »Otroka, otroka! Zahvaljen1 Bodi, Hermes! Kako smo jih speljali! Moj edikt je bil pred tremi leti razveljavljen. Norci, pravi norci.« Tik pred solnenim vzhodom je Julijan! zaspal s čvrstim, pokojnim snom. Ko se je kasneje vzbudil vesel in spočit, se je skozi visdko okno smehljalo sinje nebo. in. Zjutraj je bil običajno poduk v vero-nauku. Katekizem je predaval drugi učitelj, arijanski duhovnik. Menih Evtropij je imel koščene, zmeraj vlažne in1 hladne roke, svetle, žabjih pogledov spominjajoče oči; bil je mršav, grbav in liki steber visok. Imel je zoprno navado, da si je slinil roke in si potem gladil razredčene lase; nato je stiskal prste, da so mu pokali členki. Julijan je točno vedel, kateri kretnji bo sledila druga, in to mu je 'dražilo žiVc©. Evtropij1 je nosil črno, umazano in zakrpano haljo, opravičujoč se, da si je bil preparal takšno obleko iz čiste krščanske ponižnosti; v resnici pa je bil menišič hud stiskač in skopuh. Za učitelja ga je določil Julijanov duhov ni varuh Evzebij Nikomedski. Menih je sumničil Julijana, da se mil pamet »tajno zoperstavlja«, zastran tegal pa mu je pogosto obetal večno pogubljenje, ako ne krene na pravo pot. Evi tropij je neprestano besedičil o čustvih, ki jih mora deček gojiti do svojega dobrotnika carja Konstaneija. Najsi je razlagal Staro zavezo, ali pa arijanske dogme in preroška znamenja, vedno je poduk zasukal v goreče besede o »sveti ponižnosti in! otroški pokorščini«. — Vsa dejanja krščanske ponižnosti in ljubezni in vse žrtve mučenikov so mu bile zgolj trdna pot, vodeča triumfatorja Konstant cija na prestol. Ko pa je arijanski duhovnik omenil dobra dela, ki jih je» car izkazal svojim bratrancem, je deček uh pri v meniha oster, vprašujoč pogled; zadel je bil, kaj je v tistem trenutku mislil menih, dočim je bilo Evtropiju povsem jasno, kaj je dečku tisti čas blodilo po glavi. Povedala pa «i nista nikoli. Ko Julijan pri Pad ul j nem pouku rti mogel našteti vseh patriarhov Stare za« veze ali pa je bil obtičal med slabo naučeno molitvijo, ga je Evtropij tiho, toda s posebno naslado prijel za uho, ka* kor da bi ga hotel pobožati; deček je olx čutil, da sta se v njegovo meso počasi zarila dva ostra nohta. (Dalje prih.) Spomnite se foožičmc za ubogo ofomejao dec©! ozrcanifa. j Maj lepše novitete Operni mer Pojačani orkester salonske godbe Kaplanek Elitni program 2„„ Pohištvo lastnih izdelkov za spalne in jedilne sobe najceneje v zalogi. Šercer in drug. Vetrinjska »L 2. 2624 Lffkomobll 60 HP na prodaj. Spekraoser, Muta. 2772 2—1 Pristno črno in belo dalmatinska vino dobite v dalmatinska klet Maribor, Barvarska ulica 3. Liter 10 D. Tudi na debelo. 2772 3-1 Iščem prazno ali meblirano sta-novanje, plačam dobro. Naslov se izve v upravi. 2765 1 r Srajce od 60 Din, kravate ed 112 Din, klobuke od 105 Din, čepice od 4 j Din naprej kupite 2230 samo v modni trgovini Pozor! Pozor! Vsem prijateljem dobre kapljico ge priporoča staro« znana gostilna KlrbSS v Vetrinjski ulici, katero je prevzel znani koroški Sloveuoc J. Stangl. Vzamejo so tudi stalni abonenti po ceni na hrano. — I) VeSeSiilOViC iD dr k*Wn]o jamči s »postoTanjem ZAHV4LA. Ob priliki težke izgube naflega dragega brata in pi)ds'aroste Lamberta Gerbič poštnega uradnika ia ▼ svojem kakor tudi v imenu njega žalostne rodbina zahvaljujemo vsem, ki so s svojo udeležbo izkazali hlijgema in požrtvovalnemu pokojniku zadnjo čast, pusebno naj bode tem potom javno izreiena zahvala pevskim zborom „Drava“ in „Jadran“ za ginljive žalostinke, mariborskemu Sokolu in Žapi za častno udeležbo in vsem udeležencem iz Pragerskega, ki so pokazali s svojim spremstvom spoštovanje do prerano preminulega brata iu očeta. Izfercna hvala naj gre g. Gerželj in drugim za prekrasne vence. 2775 Sokol Pragersko. ¥elika izbira modernih oblek za gospode, fante in otroke, zimskih rag-Iaiacv usnjatih sukenj dežnih plaščev in površnikov. Za naročila po meri bogata zaloga angleškega in češkega blaga za gospode In dame, L Za točno in moderno izvedbo Maribor, Gosposka 26 po majmžji ceni! J. Stangl. Najprikladnejše in koristno božično in novoletno darilo je pr* SINGER šivalni stroj, kakor SINGER elektr. motor za vse Singer šivalne stroje Motori na osemdnevno poskušnjo! ,m «- SINGER šivalni stroji Bourite & Go., Maribor, Šolska ulica 2 Lastnik in izdajatelj: Konzorcij »Tabor«, —« Odgovorni urednik: Rudolf Ozim. —< Tiska: Maiibor&ka ^ /