Poštnina pavšaiirana.
73.	V Ljubljani, dne 11. junija 1920.	Letnik II.
Kraljestvo Srbov, Hrvatov io Slovencev.
URADIH UST
deželna vlade za Slovenijo«
Vsebina: Naredba ministrstva za socialno politiko o ustanovitvi emigrantske sekcijo. Naredba ministra pravde o sodniški pripravljalni službi za okrožje višjega deželnega sodišča ljubljanskega. Naredba ministra za finance o izvozu vina, žganja, čežano, južnega sadja, sirkovega semena in zmletih koruznih storžev. Naredba ministra za finance, s katero se ureja izdajanje čekov za valuto. Naredba glede tvornic za špirit. — Razglasa ministrstva za trgovino in industrijo, oddelka v Ljubljani, o ustanovitvi delniške družbe „Salus“ in o zvišbi delniške glavnice kakor tudi o imenski izpremembi „Delniške družbe združenih pivovaren Žalec in Laški trg“. — Razglasi deželne vlade za Slovenijo: Izpremembe v osebju. Objava o razdružitvi raznih nemških društev v Mariboru. Razpust društva „Deutscher Kindergsrtenverein“ v Marbeku. Razglas glede izostajanja invalidov-vajcncev iz delavnico. Razpis praktikantskih služb v občnih javnih bolnicah v Ljubljani in Mariboru. Razpis službe okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Ribnico na Pohorju. Tedenski izkaz o nalezljivih boleznih na ozemlju deželne vlade za Slovenijo od dne 16. do dne 23. maja 1920. — Razglasi delegacije ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubijani: Razgla» glede emisije novih kolkov dinarske vrednosti. Izpremembe v osebju. — Razglasi raznih drugih uradov in oblastev. — Razne objave.
Naredbe osrednje vlade,
249.
Naredba ministrstva za socialno politiko
o ustanovitvi emigrantske sekcije.
Pri ministrstvu za, socialno politiko, se ustanavlja emigrantska sekcija, ki naj začne takoj poslovati. Zanjo se predpisuje ta-le statut:
§ 1.
Pri ministrstvu za socialno politiko se na podstavi uredbe za to ministrstvo v oddelku za splošna socialna vprašanja ustanavlja pri odseku
za socialno' skrbstvo emigrantska sekcija.
§ 2.
Emigrantska sekcija mora skrbeti za vsa vprašanja, ki se tičejo izseljevanja in repatriira-nja državljanov kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Ta emigrantska sekcija, se mora baviti z organizacijo repatriiranja naših izseljencev in 'z narodno propagando med njimi; z organizacijo kapitala naših izseljencev; s pravnimi razmerami med emigranti in njih rojaki v domovini; z regulacijo izseljevanja v inozemstvo in s proučevanjem socialnih, zlasti delavskih vprašanj v inozemstvu.
§ 3.
V sporazumu z ministrstvom za zunanje zadeve naj se ustanove v inozemstvu pri naših poslaništvih emigrantski oddelki. Ti spadajo! pod kontrolo dotičnega poslaništva, toda emigrantska sekcija vodi posebne posle, označene v § 2. te naredbe, ter je odgovorna ministrstvu za socialno politiko, ki izdaja vsa navodila ter določa norme za emigracijo, priobčevaje jih emigrant-dev§ * *1 °^delkbm po' ministrstvu za zunanje za-
§4-
pri lisTanltvih Svawls?3	°ddelka
^ Washmgtonu m Parizu.
a emigrantska oddelka naj v prvi vrsti organizirata izseljeniški dom v' New Torku dn Havru ter imenujeta svoje agente v onih obmej-mh postajah kjer se jima vidi to, potrebno po predpisih § 3.
S 5.
Izseljeniški oddelki kontrolirajo v zmislu § 2. izseljeniške domove in agente.
Sestaviti morajo seznamke emigrantov, zlasti repatriiranih, v katere naj zapišejo ime emigran-lovo, število' potnega lista, kurz in vsoto zamenjanega denarja, plačano karto, plačano pri-st°jbino za prtljago in oznamenilo kraja, kamor Se vrača emigrant. Ti seznamki naj se sestavijo sumarno za vse emigrante v štirih izvodih, izmed aterih se eden odpošlje poslaništvu v Ameriki, erugi poslaništvu v Parizu, tretji ministrstvu za socialno politiko, eden pa ostane pri oddelku, ki Je pripravil vizum za pot.
§ 6-
Izseljeniški domovi in agenti morajo biti v vsakem oziru izseljencem na roko, zlasti glede potnih listov, vožnje po parobrodih in železnicah in zamenjavanja denarja. Obenem so dolžni obveščati ministrstvo za socialno politiko o gibanju emigrantov.
§ 7-
Uradniki in nameščenci poslaništev, konzulatov in izseljeniških oddelkov, potem izseljeniških agentur se ne smejo baviti niti s proda,-janjem, niti s posredovanjem pri izdajanju kart, vidiranju potnih listov itd.
Vsako zlorabo morajo emigrantski oddelki po poslaništvu prijaviti svojemu poslaništvu in ministrstvu za socialno politiko.
§ 8.
Ta naredba stopi v veljavo dne 15. maja 1920.
V	Beograd u, dne 12. maja 1920.; št. 11.836.
Minister za socialno politiko: dr. Šurmin s. r.
250.
Naredba ministra pravde z dne 19. mafa 1920., št. 5394/20, o sodniški pripravljalni službi za okrožja višjega deželnega sedišča Ijnbijanskega.
Na podstavi začasnega zakona o, začasni skrajšavi sodniške pripravljalne službe z dne 4. maja 1920., št. 16.260 („Službene Novine kra-j Ijevstva Srba, Hrvata i Slovenaca“ št. 110 z dne 19. maja 1920. — „Uradni list deželne vlade za Slovenijo“ št.236), odrejam:
§ 1-
Za kandidate v okrožju višjega deželnega, sodišča ljubljanskega, ki so že v sodni pripravljal ni službi ali pa vstopijo vanjo najkesneje dne 31. decembra 1920., je pripravljalna doba, dokr-čena v § 4. zakona o organizaciji sodišč z dne 27. novembra 1896., drž. zak. št. 217, ki mora poteči, preden se kandidat pripusti k sodniškemu izpitu, skrajšana na eno leto.
§ 2.
Po preteku enoletne pripravljalne dobe ima kandidat pravico* do dvomesečnega dopusta za pripravljanje za sodniški izpit.
J 3.
V	enoletni pripravljalni dobi naj se vežba kandidat pet mesecev v kazenskih in sedem mesecev v civilnopravnih stvareh. Od prvih petih mesecev naj se uporabljata dva meseca za službovanje pri preiskovalnem: sodniku in po en mesec pri okrajnem sodišču, pri kazenskem senatu sodnega dvora prve' stopnje in nazadnje v notranji službi državnega pravdništva. V civilnopravnih stvareh naj se vežba kandidat šest mesecev pri okrajnem sodišču in eiv mesec pri
I sodnem dvoru prve stopnje.
§ 4.
Vsa pripravljalna' služba naj se uredi tako, da bo le priprava za sodniški poklic, ne pa da bi bil pripravnik v prvi vrsti pomočnik 'pri izvrševanju sodne službe.
Vaje, določene v § 10. zakonä o* organizaciji sodišč, naj se po možnosti vrše s kandidati vse leto in ne le v času, od dne 1. oktobra do konca maja, kakbr to določa § 31. naredbe z dne 15. avgusta 1897., drž. zak. št. 192. Pri njih naj se polaga največja važnost na praktično izvežbanje kandidatov.
§ 5.
Za kandidate, ki so že v sodniški pripravljalni službi, se pri uredbi 'nadaljnjega vežbanja, zmi-seluo uporabljajo predpisi §§ 3. in 4. •
§ 6-
Podpore, ki so bile dovoljene pravnim praktikantom in avskultantom z naredbo z dne 7. junija 1919., št. 2100, se dovoljujejo vsem pravnim praktikantom in avskultantom, ki vstopijo v sodniško' pripravljalno* službo najkesneje dne
31.	decembra 1920.
Ministar pravde: M. Trifković s. r.
251«,
Naredba ministra za finance
0	izvozu vina, žganja, čežane, južnega sadja, sirkovega semena in zmletih koruznih storžev *
Na podstavi sklepa ekonomsko-finančnega komiteta z dne 6. maja 1920. odrejam.
da sme centrala za plačila v inozemstvu do nadaljnje naredbe dovoljevati iz kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev izvoz vina, žganja, čežane, južnega sadja, sirkovega semena , in zmletih koruznih storžev ob zavarovanju vsake druge valute razen avstrijskih in madžarskih kron.
V Beogradu, dne 14. maja 1920.;
I br. 16.160.	^
Minister za finance:
dr. V. Jankovič s. r.
252.
Naredba misistra za finance,
s katero se ureja izdajanje čekov za valuto.**
Na podstavi odločbe ministrskega sveta
1	br. 15.905 z dne 9. maja 1920., s katero je predpisan način za kupovanje deviz za valuto, odrejam:
1.) da Narodna banka v Beogradu izdaja upravičenim denarnim zavodom čeke za valuto, in sicer takoj po prejemu ustrezne vrednosti, a vselej po nalogu bankeL ki ji položi valuto.
* Razglašena v „Službenih Novinah kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca“ št. 115, izdanih dne 27. maja 1920.
** Razglašena v „Službenih Novinah kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca“ št. 116, izdanih dne 28. maja 1920.
2.	) V'Zagrebu sprejemajo valute za nakupovanje čekov:
Prva hrvatska štedionica, Hrvatska eskontna banka in Srpska banka;
3.	) v Ljubljanj:
Ljubljanska kreditna banka in Slovenska eskomptna banka.
Omenjeni zavodi po prejemu valute obveščajo Narodno banko pismeno o sprejeti vrednosti ter zahtevajo, da se jim ček dopošlje.
4.	) Do nadaljnje naredbe plačuje Narodna banka, oziroma omenjeni denarni. zavodi v Zagrebu in Ljubljani, kot kurzno diferenco (med valuto in devizo) prenosnih stroškov za zavarovanje, in sicer:
5 %	za položene dolarje,
3;%	„	„	angleške funte,
2 %	„	„	francoske franke,
2 %	„	„	italijanske lire
v denarju, ki se polaga; v ta znesek pa spada tudi %%, kolikor priznavam Narodni banki kot provizijo.
Tako zbrana vsota v Zagrebu in Ljubljani se pošilja Narodni banki v Beograd po instrukcijah, ki jih izda ta banka specialno za vsak transport, z ozirom na vsoto zbranih valut in na možnost transporta, oziroma se hrani v Zagrebu in Ljubljani v zmislu instrukcij Narodne banke.
V Beogradu, dne IS. maja 1920.;
I br. 16.894.
Minister za finance:
K. Stojanovič s. r.
azglasi osrednja vladi
Untersteirischer Rauchfangkehrerverein“;
,1, Männergesangsverein der Staatsbediensteten“ ;
832] „Humanitärer Geselligkeitsverein ,D’Unter-i landler’“;
Deutsche Mittelschule in Untersteiermark“; „Verband ,Drauwacht’ des Bundes deutscher
St. 3606/20.
Razglas.
Ministrstvo za trgovino in industrijo je dovolilo! ljubljanski podružnici Jadranske banke,: Arbeiter Germania für Steiermark und Kärn-gg. drju. Jerneju Demšarju i. dr. ustanovitev : |en“.
delniške diužbe pod hi mo. „Salus, d. d. v Ljub-j „Klub der Magazinsmeister und Magazins-
^an'-	laufseher des allgemeinen Magazinsmeister- und
Namen družbi je kupčevanje z drogvami, ke-1 Magazinsaufsehervereines«.
mikalijami, kirurškimi instrumenti in sploh z j „Lokalgruppe des Reichsverbandes der k. k. vsemi potrebščinami, spadajočimi v lekarniško1, Post-und Telegraphenbediensteten Österreichs^; zdravniško in živinozdravniško stroko, in izdelovanje teh predmetov.
Delniška glavnica znaša 1,000.000 kron ter je razdeljena na 2500 delnic po 400 kron. Ta delniška glavnica se sme s sklepom občnega zbora zvišati na 3,000.000 kron brez posebnega državnega dovolila.
Ministrstvo za trgovino in industrijo,
oddelek v Ljubljani,
dne 8. junija 1920.
Zweigverein des
Steier-
Verband ,Alldeutschland’
Bundes der Germanen“;
„Klub der Reserveoffiziere“;
„Ärzteverband, 10. Wahlgruppe mark“;
„Ortsgruppe, des Gendarmeriepensionistenvereines“ ;
„Ortsgruppe des Rechtsschutzvereines der Militärzertifikatisten Österreichs“;
„Mimir-Bund deutscher Alkoholgegner in Österreich“;
Ortsgruppe des Vereines deutscher Ärzte
Dr. Marn s. r.
St. 4253/20.	833 jin Österreich“;
RäZfj!ä$	' Ortsgruppe des Bundes der Deutschen in
253c
Ministrstvo za finance, generalna direkcija posrednjih davkov v Beogradu, je z odlokom z dne 17. maja 1920., št. 4211, izdalo nastopno
Namlbo glrJe tvomic za špirit:
Ekonomsko-finančni komitet je v seji dne 14. maja 1920. na predlog gospoda ministra za finance sklenil to-le:
1.	) Do nadaljnje naredbe se ukinjajo vsi pogoji, ob katerih se po- dosedanjih predpisih priznava značaj poljedelske tvornice za špirit; isto-tako se ukinjajo proizvodne nagrade (bonifikacije).
2.	) Za poljedelsko tvornico za špirit se smatra odslej tvornica za špirit:
a)	katere proizvajanje v letni proizvodni dobi ne preseza 2000 hi;
b)	ki predeluje take sirovine, da je pridobljena usedlina (prekuhana drozga) primerna za živalsko krmo;
c)	ki pridobljene usedline ([nekuhane drozge) ne izvaža (v kakršnikoli obliki) v inozemstvo, je ne uničuje, ne sežiga, ne zametuje, nego- jo uporablja za živalsko krmo, a gnoj, pridobljen od teh živali, okorišča za izboljševanje zemljišč v mejah, kraljestva.
'3.J Vsaka drugačna tvornica za špirit se smatra za „obrtno“ tvornico za špirit in mora razen davka na alkohol (špirit) od celotne produkcije špirita plačati še progresivni diferencialni davek, ki ga določi ministrstvo za finance za vsako proizvodno dobo posebe, in sicer v tistem znesku, za katerega delajo obrtne tvornice ,a špirit ceneje mimo poljedelskih.
4.	) Dovolila na prošnje za ustanavljanje tvor-nic za špirit izdaja generalna direkcija posrednjih davkov v ■ sporazumu z ministrstvom za kmetijstvo.
5.	) Ukrene naj se vse, dzt se po 'zakonodajni poti ukine monopol na špirit v Srbiji in Crni gori ter tako omogoči industrija špirita tudi v teh pokrajinah.
G.) Za sedaj se načelno dovoljuje ustanavljanje samo poljedelskih tvornic za špirit, izmed teh pa v prvi vrsti onih, ki so zadružne.
Bonifikacije se ukinjajo z dnem, ko je bila izdana ta naredba komiteta, to je z dnem 14. maja 1920.
Delegacija ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani, dne 29. maja 1920.; št. B III 18/82.
Delegat: dr. Savnik s. r.
j Böhmen
Ministrstvo za trgovino in industrijo je z odlo- Frauenortsgruppe j kom z dne 24. maja 1920., VI. št. 911, dovolilo, 1 da se delniška glavnica „Delniške družbe združenih pivovaren Žalec in Laški trg* v Ljubljani od 840.000 kron zviša na2,640.000 kron, ter je odobrilo izpremembe pravil, kakor so bile sklenjene na občnem zboru delničarjev dne 25. januarja 1920. v Ljubljani. Firma družbe se odslej glasi: „Delniška1 družba združenih pivo-ivareu Žalec in Laško“ v Laškem.
Ministrstvo za trgovino in industrijo,
oddelek v Ljubljani, dne 8. junija 1920.
Dr. Marn s. r.
Razglasi deželne vlade za Sloveni]
Izpremembe ? osebju.
Pri knjigovodstvu poverjeništva za notranje zadeve so imenovani: za računske revidente: računski oficial Joško Bitenc, višji deželni računski oficial Fran Fermantin in računski oficial Juri Hočevar;
za računske oficiale: deželni računski oficial Blaž N a g 1 i č in računski asistenti Anton M e d-ved, Dušan Podgornik, Vojteh Galovič, Fran Štrukelj, Anton P e stotnik in Fran Zupanc;
za računske asistente: računski praktikanti Fran S c h i t n i k, Jožef M a v r i č in Josip
LangUS'	*	„	Remec s.r.
* # *
Popravek. Dr. Ferdo Kunei je imenovan za provizornega primarija ža notranje bolezni na občni javni bolnici v Slovenj gradcu (ne v Mariboru).
St. 4195/pr. 1920.
Objava.
Nastopna društva s sedežem v M. a^riboru se, ker ne delujejo, smatrajo za razdražena:
„Verband deutscher Arbeiterjugend“;
„Sektion des Bundes österreichischer Gast-gewerbe-Angestellter“;
„Ortsgruppe des Arbeiter-Vereines Kinderfreunde für Steiermark“;
„Volkswohl“;
„Kaufmännischer Gesangverein“;
„Ortsgruppe des Reichsvereines der Bank-und Sparkassebeamten Österreichs“;
„Ortsgruppe des Reichsverbandes österreichischer Eisenbahner“, Sektion A;
„Ortsverein der Musiker“;
„Ortsgruppe des Reichsverbandes ,Anker’ der deutschen Handels-, Industrie- und Privatangestellten Österreichs“;
„Ortsverein Pfarrgemeinde Marburg des österreichischen Hauptvereines der evangelischen Gustav-Adolf-Stiftung“;
des Vereines .Heimstatt’“ ;
„Ortsgruppe des deutschnationalen Hand-s sedežem lungsgehilfenvereines“;
„Ortsgruppe des, •Salzburger Hochschulvereines“ ;
„Ortsgruppe des Vereines .Heimstatt’“; „Ortsgruppe des Postbeamtenvereines“; „Ortsgruppe des Verbandes der Holzarbeiter Österreichs“;
„Ortsgruppe Nr. 10 der T. Organisation neutraler Guttempler“;
„Ortsgruppe des Vereines .Freie Schule’“; „Ortsgruppe I. des Allgemeinen Rechtsschutz- und Gewerkschaftsvereines für Österreich“ ;
„Ortsgruppe II. des Allgemeinen Rechts-schutz. und Gewerkscfiaftsvereines für Österreich“ ;
„Ortsgruppe des Arbeiter-Bildungs- und Unterstützungsvereines“ ;
„Ortsgruppe des österreichischen musikpädagogischen Vereines“:
„Ortsgruppe des Verbandes absolvierter Mittelschüler der k. k. priv. Südbahngesellschaft“ ;
„Ortsgruppe des Reichsverbandes der Arbei-tergesangsvereine“;
„Sektion des Zentralverbandes der k. k. Ju-stizdiener und Gefangenaufseher Österreichs“;
..Dispositioinsfönds der Lokomotivführer der Südbahn“.
V	Ljubljani, dne 17. maja 1920. Predsedstvo poverjeništva za notranje zadeve.
Kremenšek s. r.
St. 5347/pr. 20.
Razpnst društva.
Društvo „Deutscher Kindergartenverein“ v Marbeku se s tem razpušča, ker se njegov namen ne sklada z interesi kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Predsedstvo poverjeništva za notranje zadeve v Ljubljani,
dne 7. junija 1920.
Za poverjenika za notranje zadeve: Kremenšek s. r.
St. III 6051/20.
Razglas.
Obrtnikom-mojstrom, ki imajo invalide-va--jence, se naznanja, da smejo invalidi-vajenci izostati iz delavnice le tedaj, kadar se izkažejo s službenim listom; kr. invalidne šole ali invalidskega oddelka, in vselej le toliko časa, kolikor je razvidno iz službovnice. Vsak neopravičeni izostanek naj mojstri naznanijo invalidskemu oddelku pri poverjeništvu za socialno skrbstvo.
V	Ljubljani, dne 31. maja 1920.
Deželna vlada za Slovenijo.
Poverjeništvo za socialno skrbstvo.
Za poverjenika: dr.Brecelj
s. r.
St. 3550/20.	3—3
Razpis.
Pri upraviteljstvu občne javne bolnice v Ljubljani se namestita dva praktikanta in pri upraviteljstvu občne javne bolnice v Mariboru en praktikant z adjuti letnih 1200 K in pripad-nimi draginjskimi dokladami.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z dokazili o starosti, o državljanstvu, o jezikovnem znanju, o zdravju, o nravnem vedenju in dovršeni srednji šoli z zrelostnim izpričevalom, naj se vlože do dne
,,	14. junij a 192 0.
pri podpisanem zdravstvenem odseku.
Vojni invalidi, če so sicer sposobni za tako službo, imajo prednost v zmislu naredbe Narodne vlade SHS v Ljubljani z dne 20. novembra 1918., št. 115 Ur. 1.
Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro v Ljubljani,
dne 29. maja 1920.
Sanitetni šef: dr. Oražen s. r.
St. 5383/20.
Razglas.
Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro v Ljubljani razpisuje službo okrc žnega zdravnika za zdravstveno okrožje Ribnico na Pohorju, kateremu pripadata občini Ribnica in Janžev vrh-Orlica.
S to službo je spojena osnovna plača letnih 1200 K, pravica do šestih petletnic po 100 K in krajevna doklada 400 K. Razen tega daje zdravstveni zastop zdravniku na razpolago prosto stanovanje.
Po naredbi celokupne deželne vlade za Slovenijo z dne 29. aprila 1919., št. 1G7 Ur. 1., se je dalje okrožnim zdravnikom do preklica dovolila draginjska doklada 100 % vseh službenih prejemkov, z odlokom delegacije ministrstva financ z dne 24. januarja 1920., št. 96/V, pa do preklica, oziroma do ureditve rednih službenih prejemkov, še izredna draginjska doklada celokupnih prejemkov, ki znaša v pričujočem primeru 120 %, tako da pripadajo okrožnemu zdravniku v Ribnici letni službeni prejemki 7040 K in prosto stanovanje. Oženjeni okrožni zdravniki dobivajo poleg tega za. ženo in za vsakega nepreskrbljenega otroka po 90 K na mesec.
Prošnje, opremljene s potrebnimi svedoč-bami, naj se vlože do dne
1.	julija 1920.
pri zdravstvenem odseku za Slovenijo in Istro.
Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro v Ljubljani,
dne 6. junija 1920.
Sanitetni šef: dr. Oražen s. r.
St. 5398.
Tedenski izkaz o nalezljlvib boleznih m ozemlju deželne vlade ta Slovenijo.
(Od dne 16. do dne 23. maja 1920.)
Okraj
Občina
g£
I >1 e •-=
D 2 c:
63
Konjice
Ljubljana okolica Ljubljana mesto Maribor okolica
Maribor mesto Ptuj okolica
Slovenj^radec
Velikovec
Okraj	Občina	Ostalih	Na novo obolelih!	j= 1 i? -5 ■va O	Umrlih	Ostali t nadaljnji oskrbi
Koze (V a r i c» 1 a).						
Brežice	Brežice . .	2				2
	Gorjane		3				3
	Rajhrnberg		1				i
Celje okolica	Dobrna 		4	6	3	4	3
	Velika Pirešica . . .	2	•	2		
	Višnja vas			4			4
	Polzela		1				i
Cirknica	Nova Loka 		1				i
	Sv. Vid		4	2			6
Krško	Cerklje		4	6	3	1	6
	Sv. Križ		2				2
	Velika Dolina ....	1		1		.
	Studi nec		7	1	.	1	7
	Krško		1	1			2
			1	1		
			2	2		
Konjice	Sv. Kunigunda. . . .		i			1
	/reče 		8	t	i		8
	Sv. Jernej		3		3		
	Konjice trg			2			2
	Vrhole	16	6	2	1	19
j Beznica . . . j Tet anje . .
I Oplotnica . j Padeški vrh Giu^ovje . . Stranice . . Ljubnica . . Brezen . . . Borovnica . Ljubljana mesto Ranče . . .
B"j ina . . .
Sv Martin . Frajham . . Oselj .... Stopno . . . Pečke . . . Tinje ....
Sv Ana . . Maribor mesto Donačka gora Sv. Florijan . Majšnerg . . ,
Sv Florijan . Pernice .... l.ameče . . .
Št Andraž . . Pariška vas . Legen .... Libeliče . . . Tolsti vrh . . Mežica .... Libuče .... Velikovec . .
Trebušni tifuz (Typhus
Kranj	I Škofja Loka
Ljutomer	| Sv Juri (Blaguš .
1
1
6
2
1
1
12
1
3
abdominalis).
Griža (Dysenteria).
Cerknica Ljubljana mesto Maribor mesto
Cerknica . Ljubljana Maribor .
1 l i
4 I
Škrlatica (S c a r 1 a t i n a). Celje okolica
Kamnik
Kranj
Ljubljana mesto
C' lje okolica .... j .
Dob................I .
Kamnik...........-.ji
P. Ijane...........j 2
Ljubljana mesto . . j 2
D a v i c a (D i p h t e r i a).
Brežice
Borovlje
Cehe okolica Kranj
Ljubljana mesto Maribor okolica Maribor mesto
Brežice...........
Kapla.............
Št. Janž..........
Gomilsko..........
Šv fja Loka.......
Žninec............
Ljubljana.........
M irija Snežna . . . Maribor...........
Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro v Ljubljani,
dne 2. junija 1920.
Sanitetni šef: dr. Oražen s. r.
Razglasi delegacije ministrstva financ za Slcvenijc in Istro v Ljubljani.
B II 10/44—1920.
Razglas.
Emisija novih kolkov dinarske vrednosti.
Na predlog uprave državnih monopolov z dne 20. maja 1920., št. 7568, je odredil gospod finančni minister z odlokom z dne 27. maja 1920., št. 4478, da pridejo z dnem 16. junija 1920. v promet kolki nove emisije za 2, 5, 10, 20, 30, 40, 50 in 60 par in za 1, 2, 3, 4, 5, 8, 10, 12, 16, 20, 24, 30, 40, 50 in 100 dinarjev, ki se bodo prodajali za dinarje ali za krone v relaciji 1:4.
Kolki nove emisije so taki:
1.) Kolek za 100 dinarjev:
Podloga temnorumena kaže državni grb. Na zgornjem delu v kotili dinarska vrednost v številkah, na spodnjem delu napis v cirilici: „Kraljevstvo Srba, Hrvata i Slovenaca“. Na sredi zgoraj podoba kraljeviča Marka z buzdovanom. Napis in podoba v temnozeleni barvi, ornamentalni okvir z znakom 100, spodaj pod podobo, V temnordeči barvi.
2.	) Kolek za 50 dinarjev:
Podloga temnorumena. Zgoraj krog z državnim grbom in naslov v latinici temnozelen. Cez ves kolek razen kroga z grbom ornament v vijoličasti barvi. Vrednost na spodnjem delu.
3.	) Koiek za 4Ü dinarjev:
Podloga temnorumena z državnim grbom. Napis slovenski. Vrednost v številkah v spodnji polovici v obliki elipse, ornament zelen.
4.	) Kolki za 3f), 24, 20, 16, 12 in 10 dinarjev imajo enak vzorec, to je: podloga državni grb, ornament šest žitnih klasov, v spodnji polovici napis in v spodnjih kotih na ornamentalnih poljih vrednost v številkah. Barve: pri Südinarskih kolkih podloga rumenozelena, cfnament rjav, napis temnozelen; pri 24dinarskih podloga svetlo-siva, ornament rdečkast, napis črnovijoiičast; pri 20dinarskih podloga rumena, ornament moder, napis črn; pri 16dinarskih podloga zelena, ornament rjav, napis moder; pri 12dinarskih podloga rdečkastorumena, ornament temnozelen, napis vijoličast; pri lOdinarskih podloga rdečkastOf rumena, ornament rjav, napis rdeč.
5.	) Kolki za 8, 5, 4, 3, 2 in 1 dinar imajo za podlago valovito mrežo, na sredi zgoraj državni grb v ovalu, okrog in okrog krožni ornament. Srbski, hrvaški in slovenski napis, ki se menjava pri posameznih vrednostih, je vodoravno v sredi. V spodnjem delu vrednost v številkah v krogu. Barve: pri Sdinarskih kolkih mreža sivkasta, ornament in grb rjavosiva, napis temnordeč; pri ödinarskili podloga rumenkasta, ornament in grb temnozelena, napis rdeč; pri dninarskih podloga rumena, ornament in grb modra, napis črn; pri Sdinarskih podloga sivkastorjava, ornament in grb rdečkastorjava; pri Solinarskih podloga sivkasta, ornament in grb rjavorumena, napis črn; pri Idinarskih podloga sivkasta, ornament in grb temnosivo-zelena, napis črn.
6.	) Kolki za 60, 50, 40, 30, 21) in 10 par brez posebne podloge. Ornament v zgornjih dveh tretjinah iz narodne ornamentike. Spodnja tretja tretjina belo polje in na njem napis. Vrednost v številkah je v belem okroglem polju sredi ornamenta. Srbski, hrvaški in slovenski napisi se menjavajo. Barve: pri kolku za 60 par ornament rdečkastorjav, napis in vrednost v črni barvi; pri kolku za 50 par ornament zelen, napis in vrednost v modri barvi; pri kolku za 40 par ornament vijoličast, napis in vrednost v rjavi barvi; pri kolku za 30 par ornament svetlomoder, napis in vrednost v temnomodri barvi; pri kolku za 20 par ornament rumenkast, napis in vrednost v temnomodri barvi; pri kolku za 10 par ornament siv, napis in vrednost v rjavi barvi.
\
7.	) Kolki za 5 par in 2 pari brez posebne podloge. Ornament po narodnih motivih iz pirotske okolice. Na dolgem, ozkem polju, izpolnjenem z drobnim ornamentom, sta napis in vrednost. Okvir na desni in levi in spodaj debel ornament. Barve: 5 par rumenorjava, napis črn; 2 pari ornament siv, napis črn.
Zgoraj navedeni kolki so visoki 36 in široki 25 mm.
Kolki, ki so sedaj v rabi, se z dnem 16. junija t. 1. razveljavijo ter se lahko zamenjajo za kolke nove emisije v roku dveh mesecev izza dne, ko pridejo ti kolki v promet.
Delegacija ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani,
dne 9. junija 1920.
Delegat: dr. Savnik s. r.
Iiprsmembe v osftbjn.
Premeščeni so; Anton P rudi č, davčni ofi-cial pri davčnem uradu v Pliberku, k davčnemu okrajnemu oblastvu v Novem mestu; Franc V a 1 e n t i n i č, davčni upravitelj pri davčnem okrajnem oblastvu v Velikovcu, k davčnemu uradu v Pliberku ; Viktor D a m i i a n, davčni oficial pri davčnem okrajnem oblastvu v Novem, mestu, k davčnemu okrajnemu oblastvu v Veli-
k°vcu-	Za delegata: Bonač s. r.
Razglasi drugiii uradov in ilastev,
C 186/20, 140/20.	~	870
Oklic,
t.) Marija' Drimer v Dolnji Lendavi toži Franca Grossa, mešetarja, prej v Dolnji Lendavi, zaradi 3680 K s pripadki;
2.) Jožef in Katarina Dah, posestnika v Nedeljki, tožita Ivana Lutarja in Ano Lutar-jevo, posestnika v Nedeljici, zaradi izvršitve zemljeknjižnega izbrisa zastavne pravice.
Narok za sporno razpravo je določen na dan 2 3. junija 1920.
ob devetih, oziroma ob desetih, pri tem sodišču v sobi št. 17.
Ker je bivališče toženih strank neznano, se jima postavlja za skrbnika na čin: ad 1.) Herman Gross, voznik v Dolnji Lendavi: ad 2.) Ana Lutar, posestnica v Nedeljici, ki ju bosta zastopala, dokler se ne zglasita sami ali ne imenujeta pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, oddelek II., dne 29. maja 1920.
C 192/20—2.	871
Oklic.
Dolnjelendavska hranilnica v Dolnji Lendavi toži Josipa M o j z e r j a iz Dolge vasi zaradi 5237 K s pripadki.
Narok za ustno razpravo je določen rr. dan 2 6. junija 1920.
ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 17.
Ker je bivališče Josipa Mojzerja neznano, se mu postavlja za skrbnika Stefan Vörös, podžupan v Dolgi vasi, ki ga bo zastopal na njega nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sam ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, oddelek II.,
dne 2. junija 1920.
Nc I 270/20—2.	'	817
Amortizacija.
Po prošnji Antona Vavpotiča, gostilničarja v Budini, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne vložne knjižice, ki jo je prosilec baje izgubil: „Vložna knjižica predujemnega društva v Ptuju (Pettauer Vorschußverein, r. G.
m.	u. H.) št. 230/16 za 2378 K 51 v, glaseča se na ime: Marija Klančič (omoženo Vavpotičevo)“.
Imetnik te knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom šestih mesecev, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da vložna knjižica ni več veljavna.
Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek Iw dne 17. maja 1920.
Nc I 310/20—2.	818
Amortizacija,
Po prošnji Antona Brenčiča, trgovca v Ptuju, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne hranilne knjižice, ki jo je prosilec baje izgubil: „Hranilna knjižica hranilnega in posojilnega društva v Ptuju, glaseča se na ime: B. Treza, št. 102/1 za 39.080 K“.
Imetnik te knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom šestih mesecev, ker bi se
sicer po tem roku izreklo, da hranilna knjižica ni več veljavna.
Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek L, dne 18. maja 1920.
E 58/20—3.	865
Dražbeni oklic.
Dne 19. junija 192 0. ob enajstih se bo prodajalo v Žrelcu št. 41 na javni dražbi sedem stružnic.
Ogledati se smejo od enajstih do pol dvanajstih v Zrelcu št. 41.
Okrajno sodišče v Borovljah, oddelek II., dne 27. maja 1920
Razglas.	796
Vpisale so se v trgovinski register dne 14. maja 1920. firme:
Firm. 692, Rg. C I 76/1.
a) Koroška gospodarska družba za nakup in prodajo,
družba z omejeno zavezo v Ljubljani, s sedežem v Ljubljani.
Obratni predmet: Nakupovanje živil, industrijskih izdelkov in drugih potrebščin za pre-skrbovanje konsumentov in odjemalcev v Sloveniji, zlasti na Koroškem, s temi predmeti.
Notarska družabna pogodba ž dne 6. septembra 1919. in dodatek z dne 24. marca 1920. v zvezi z dovolilno izjavo deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani z dne 26. aprila 1920., št. 7085.
Osnovna glavnica znaša 200.000 K v gotovini, ki je polno vplačana in poslovodjama na razpolago.
Poslovodji družbe sta: Vladimir Kavčnik, uradnik delniške družbe „Balkan“, v Ljubljani, sedaj ataše diplomatskega opravništva v Kairu, bivajoč v Ljubljani, in Ivan Fajdiga, načelnik vinskega oddelka „Gospodarske 'zveze, centrale za skupni nakup in prodajo v Ljubljani, r. z. z
o.	z.“, ter zastopata družbo sodno in izvunsodno kolektivno.
Uvedba postopanja v dokaz smrti	837
Pristojni sodni dvor, deželno sodišče v Ljubljani, je uvedlo glede spodaj navedenih ppgre-šancev postopanje v dokaz smrti po zmislu § 24. o. d. z., ker je verjetno izkazano, da so umrli. Po preteku spodaj označenega roka in po sprejemu dokazov razsodi sodišče o dokazu smrti. Vsakdo, ki bi kaj vedel o teh pogrešancih, naj to izporoči sodišču ali skrbniku.
lino in rojstvi dan, stan 1 in zadnje bivališče po-grečancer	Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog	Uvedbo postopanja pred lava	Ime in bivališče skrbnikovo	Dan in opr. št. oklica	Oklicni rok poteče dne
Franc Bndinek, j roj^n leta 1897., samski trgovčev brat v Kranjski gori.	Kot jugoslovanski legionar padel dne 21. oktobra 1918. pri naskoku na nemške postojanke ob bribu Buknviku na Srbskem.	Brat Josip Budinek	Josip Budinek v Kranjski gori.	15. 5. 1920 ; T 24/20—9.	15. septembra 1920.
Lovrence Mihelčič, rojen leta 1892., samski posestnikov sin v Dolskem št. 18.	Odšel leta 1915. s 17. pehotnim polkom na gališko fronto; meseca maja 1915. ga je ubila ročna gr .nata.	Oče Janez Mihelčič.		15. 5. 1920.; T 97/20-4.	15. septembra 1920.
Proglasitve za mrtve.	839
Pritojni sodni dvor, okrožno sodišče vNovem mestu, je uvedel postopanje, da se proglase spodaj navedeni pogrešanci za mrtve, ker se more o njih po § 1. zakona z dne 31. marca 1918., drž zak. št 128, domnevati, da so umrli. Vsakdo, ki bi kaj vedel o kateremkoli teh pogrešancev, naj to izporoči sodišču ali pa skrbniku. Pogrešance same pa pozivlje omenjeno sodišče, naj se zglase pri njem, ako še žive, ali naj mu dado to kako drugače na znanje.
t 1 Ime in rojstni dan, stan 1 in zadnje bivališče pogrešancev i	Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog	Proglasitev za mrtvega predlaga	Ime in bivališče skrbnika, ki jo bil postavljen pogrešaneu	Dan in opr. št. oklica	Oklicni rok poteče dne
Jakob Ivee, rojen dne 20. aprila 1877., posestnik v Lipovcu št. 6.	Odšel leta 1914 s 27 domobranskim pehotnim polkom na italijansko fronto ter baje leta 1916. padel pri Gorici. Izza meseca junija 1916. vsaj ni več po ročila o njem.	Hči Marija Dec v Lipovcu št.'6, okraj črnomalj ski	Josip Kočevar, župno v Nestoplji vasi, okraj č.nomalj-ski.	6. 5.1920.; T 47/20-7.	1. februarja 1921.
Štefan Kump, rojen dne 23. decembra I 1880., oženjen posestnik v Malem Narajcu št. 16.	Odšel leta 1914. s 27. domobranskim pehotnim polkom na rusko fronto; izza leta 1916. ni več poročila o njem.	Žena Marija Kump v Malem Narajcu, okraj črnomaljski.	Anton Špreicer, posestnik v Črnomlju št. 68.	11 5.1920.; T 57/20—4.	1. februarja 1921.
Anton Zidar, rojen dne 9. maja 1874., oženjen posestnik v Sotli (Prstenik št. 16).	Odšel leta 1914.z29.črno-vojnim bataljonom na frouio ter baje meseca oktobra 1914. padel v Bosni; od takrat vsaj ni več poročila o njem.	Žena Frančiška Zidar v Sotli št. 16 pri Št. Rupertu.	Janez Zidar, posestnik v Bistrici pri Mokronogu.	14.5. 1920 ; T 33/20-6.	1. februarja 1921.
Alojzij Bajer, rojen dne 16. junija 1897., samski posestnikov sin v Praprcčah št. 3.	Odšel leta 1916 s 7. pe-hotn m polkom na fronto ter baje meseca decembra 1917 padel v boju na Tirolskem; od takrat vsaj ni več poročita o njem.	Oče Franc Rajer, posestnik v Praprečah št. 3, sedal okraj trebanjski.	—	19 5. 1920.; T 60,20-4.	1. februarja 1921.
Janez Gazvoda, rojen dne 2. decembra 1878., oženjen posestnik na Eatežu št. 32.	Odšel leta 1915. s 17. pehotnim polkom na fronto ter baje dne 10. oktobra 1915 padel; od takrat vsaj ni več poroč la o njem.	Žena Marija Gazvoda, posestnica na Ratežu št. 32.	Janez Gazvoda, posestnik v Velikih Brusnicah.	19 5. 1920.; T 64/20-4.	1. februarja 1921.
Janez A j ste r, 45 let star, oženjen posestnik v Račji vasi št. 6.	Odšel dne 28. marca 1900. v Ameriko; že 16 let ni nobenega poročila o njem.	Žena Terezija Ajstcr v Račji vasi št. 6, p. Krško.	Emil Feifer, posestnik v Hrastju pri Krškem.	21. 5. 1920.; T162/19-6.	1. julija 1«21.
Rudolf Zdolšek. rojen dne 8- aprila 1881 , strokovni uč telj na Grmu pri Kovem mestu.	Odšel leta 1914. s 47. pehotnim polkom na fronto ter baje dne 18. marca 1916. umrl v ruskem ujetništvu; od takrat vsaj ni več poročila o njem.	Mati Marija Zdolšek, zasebnica v Lemberku pri Dobrni.	Inž. Albert Vedernjak, ravnatelj kmetijske šole na Grmu.	22 6. 19g0.; T 61/20-2.	1. februarja 1921.
Anton Kajfež, rojendneS januarja 1899., samski posestnikov sin v Pirčab, občina Fara pri Kočevju.	Odšel leta 1914. s topniškim polkom 1./5 na vojsko; izza dne 16. junija 1918. pogrešan. Padel baje tega dne na italijanski fronti ob P.avi; od takrat vsaj ni več poročila o njem.	Oče Anton Kajfež v Pirčah št. 9.	—	29 5 1920.; T 177/19-6.	1. februarja 1921.
Josip Llpeo, rojen dne 17 marca 1880 , oženjen posestnik na Jelovem št. 19.	Odšel leta 1914. s 17 pehotnim polkom na fronto ter baje dno 16. oktobra 1914. umrl v Moskvi; od takrat vsaj ni več poročila o njem.	Žena Magdalena Lipec na Jelovem št. 19, občina Radeče.	Franc Lipec, užitkar na Jeluvcm št. 19.	30. 5 1920 ; T 74/20-4.	1. februarja 1921.
Janez Novak, rojen dne 15 julija 1884., posestnik v Vidmu št. 19 pri Dobrepoljak. i	Odšel leta 1914. s 27. do- mobraoskim pehotnim pol-kom na boj šče; iz/a. dne 9. septembra 1915. ni več poročila o njem.	Mati Marija Novak, preužitkarica v Vidmu št. 19.	Franc Padar, pismonoša v Vidmu.	31.6 1920.; T 73,20-3.	1. februarja 1921.
Podpisuje se firma, tako, da pod natisnjeno ali po komerkoli napisano besedilo firme pristavljata svoja podpisa kolektivno ali dva poslovodji ali pa en' poslovodja in en prokurist, le-ta s pristavkom „p. p.“.
Družba ima nadzorstveni svet.
Vabila na občne zbore se pošiljajo s priporočenimi, na družabnike naslovljenimi dopisi, ki morajo biti oddani na pošto najmanj sedem dni pred dnem, na katerega je sklican občni zbor.
Firm. 693, Rg. C I 78/1.
b) Jadranska montanska družba z o. z.
s sedežem v Ljubija n i.
Predmet podjetja: Trgovina na debelo s kovinami, rudninami, kemikalijami in z vsemi industrijskimi izdelki, spadajočimi v rudarsko, fu-žinarsko in kemijsko stroko.
Družba temelji na notarski družabni pogodbi z dne 26. marca 1920. in na notarski posvedočbi z dne'26. marca 1920.
Temeljna glavnica znaša "50.000 K, ki je v gotovini polno vplačana 'n dana poslovodjama na razpolago.
Poslovodji družbe sta: Avgust Praprotnik, ravnatelj Jadranske banke in vodja njene podružnice v Ljubljani, in Feliks Bellak, zasebnik na Dunaju, IV. okraj, Brahmsplatz 1.
Družbo zastopa vsak poslovodja samostojno.
Podpisuje se firma tako, da vsak poslovodja samostojno pod natisnjeno ali po komerkoli napisano besedilo firme pristavlja svojeročni podpis.
Firm. 732, Rg. C I 79/1. c)	Zvezna tiskarna in knjigarna,
družba z o. z. v Ljubljani, s sedežem v L j u b 1 j a n i.
Predmet podjetja: Izvrševanje knjigotiskar-ske-in kamenotiskarske obrti, litografije, kemi-grafije, knjigoveznice in knjigarne, trgovine s papirjem, pisarniškimi in šolskimi potrebščinami na drobno in na debelo.
Notarska družabna pogodba z dne 9. januarja 1920. in z dne 4. maja 1920. s privolitvijo deželne vlade za Slovenijo z dne 4. marca 1920., št. 5155.
Osnovna glavnica znaša 100.000 K, ki je celotno v gotovini vplačana in poslovodjam na razpolago.
Poslovodje so vsi štirje družabniki, ki ustanavljajo družbo, in sicer: Anton Pesek, hišni posestnik v Ljubljani, Wolfova ulica št. 1; Josipina Pesek, soproga prvoimenovanega družabnika, istotam; Franc Vakselj, tiskarnar v Ljubljani, Gosposvetska cesta št. 6; Dominik Čebin, upravnik „Tugospavije“ v Ljubljani, Wolfova ulica it. 1.
Pravico zastopati družbo ima vsak družab-nik-poslovodja.
Podpisuje se firma tako, da pod napisano ali natisnjeno ali s štampiljo odlisnjenol besedilo firme Anton Pesek kolektivno z enim ostalih treh poslovodij postavlja svoje ime.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, oddelek UL,
dne 14. maja 1920.
i
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom na drobno razen trgovine z deželnimi pridelki in manufakturnim blagom na debelo, potem trgovina z jajci in mlekom.
Imetnik: Srečko Krajnc, trgovec pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah.
Posebni vpisi: Med imetnikom firme Srečkom: Krajncem in njegovo soprogo' Josipino Krajnčevo, rojeno Sedminkovo, obstoji ženitna pogodba, sklenjena dne 20. decembra 1919. pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah.
Firma se podpisuje tako, da imetnik firme po komerkoli napisanemu, natisnjenemu ali s pečatom odtisnjenemu besedilu firme pristavlja svoj podpis: Srečko Krajnc.
Datum vpisa: dne 20. maja 1920.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 20. maja 1920.
Firm. 461/20, zadr. II 68/1.	859
Vpis zadruge.
Vpisala se je v zadružni register dne 20. maja 1920. zadruga:
Zadružna mlekarna v Orehovi vasi, registrirana zadruga z omejeno zavezo, s sedežem v O r e h o v i vasi, sodni okraj mariborski.
Obratni predmet: Zadruga pospešuje živinorejo in mlekarstvo ter v ta namen gradi potrebne zadružne prostore, nabavlja stroje za Izdelovanje mlečnih izdelkov, prevzema od svojih zadružnikov mleko, izdeluje mlečne izdelke in razpečava vse to.
Zadružna pogodba (statut) z dne 16. maja 1920.
Opravilni delež znaša 10 K ter se mora plačati ali vseletno takoj pri vstopu ali vsaj 1 krono na vsak delež; ostali znesek pa se doplača v teku enega leta bodisi v gotovini, bodisi v blagu (mleku).
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z njega dvakratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo po naznanilu, nabitem v uradnih prostorih, ali pa po razpisu v „Narodnem gospodarju“ glasilu Zadružne zveze, po potrebi tudi v drugih listih in po' oklicu pred župno cerkvijo v Slivnici.
v Načehiištvo sestoji iz petih zadružnikov; člani načelništva so:
Martin Kmetec, posestnik v Orehovi vasi št. 2, načelnik;
Klasinc, posestnik v Hotinji vasi št. 15;
Alojzij Sušeč, posestnik v Hotinji vasi št. 7;
P rane I ungartnik, posestnik v Orehovi vasi št. 18;	;
Franc Meglič, posestnik v Orehovi vasi št. 19 — člani načelništva.
Pravico zastopati zadrugo ima načelništvo.
Podpis firme:	Besedilo firme podpisujeta
skupno po dva člana načelništva tako, da pristavljata pod zadružno firmo svoje ime.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru,
dne 20. maja 1920.
Finu. 478/20, posam. I 25/5.	85!
\
Izbris firme,
V t tisod n e m trgovskem vpisniku za firme po samezmh trgovcev seje dne 20. maja 1920. vs ec opustitve obrti izbrisala firma:
Jos. Sedminek, Gemischtwarenhandlung,
ricahCŽem Pn SV' Lenart“ v Slovenskih go Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom
Obsodbe.	s-21
Obsojeni so bili;
1.) Pri podpisanem uradu :
Izidor G r č i Ć, rojen leta 1877. v Dubrovniku, tja pristojen, zasebnik, stanujoč v Sremskih Karlovcih, zaradi verižništva na 20.000 K denarne globe in tri mesece zapora. — To razsodbo je kazenski senat pri odseku za prehrano' v Ljubljani potrdil.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, oddelek L, dne 20. maja 1920.
Firm. 329/20, Rg. A I 247/1.	860
Vpis posamezne firme.
grn^ register za posamezne firme se je vpisala
Z*08'. Sedminek, naslednik Srečko Krajnc, ^caheEem P'ri S v' Lenartu v Slovenskih go-
2.) Pri ekspozituri podpisanega urada v Gornji Radgoni;
Bara I’o rt egal, 19 let stara, stanujoča v Strmšču št. 36;
Katarina Loužar, 19 let stara, stanujoča v iuronisču št. 27;
Katarina 2 ab e k, 15 let stara, stanujoča v Burejcih št. 55;
Margareta Legan, 24 let stara, stanujoča v Burejcih st. 82;
Terezija^ Škileč, 52 let stara, stanujoča v
Bolel mah st. 24;
j Ana Mučač, 20 let stara, stanujoča v Izar-I kovoili št. 50;
Ivan Žižek, 50 let star, stanujoč v Bole-tincih št. 51, zaradi tihotapljanja čez demarkacijsko črto vsak na en dan zapora in zapad jajc;
Franc M i š 1 j e t a, delavec, rojen leta 1893. v Hrastju, stanujoč v Muščaku, zaradi tihotap-Ijanja čez demarkacijsko črto na dva dni zapora in zasego jajc;
Josip Koli er, sin pok. Josipa Kollerja, rojen dne 5. oktobra 1876. v Salzdorfu, pristojen v Radgono, stanujoč istotam, oženjen' gostilničar, zaradi navijanja cenma 3000 K avstrijske valute, eventualno na mesec dni zapora in zasego sodov;
Ivan Friedl, sin pok. Franca Friedla, rojen dne 28. novembra 1873., oženjen mlinar v Stari Novi vasi, in
Josip Dom itn er, sin jmk. Ivana Domit-nerja, rojen dne 8. marca 1877. v Pfarrdorfu, oženjen posestnik, zaradi tihotapljanja čez demarkacijsko črto na 1000 K avstrijske valute, eventualno na mesec dni zapora in zasego polovice izkupička;
Gabriel Zsilavec, sin pok. Ivana Zsilavca, rojen dne 17. marca 1862., pristojen v Sv. Juri ob Ščavnici okraj ljutomerski, stanujoč v Gorenji Radgoni, oženjen usnjar, zaradi navijanja cen pri usnju na 2000 K denarne globe, eventualno na mesec dni zapora in zasego usnja.
Razsodbe so pravnomočne.
3.	) Pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani:
Josip Šeligo, trgovec v Preserju, zaradi navijanja cen na 1000 K denarne globe.
Razsodba je pravnomočna.
4.	) Pri okrajnem glavarstvu v L j u t o m e r u :
Frančiška Ferenc, 43 let stara, poročena,
stanujoča v.Veržejah, zaradi tihotapstva na 100 kron denarne globe, dva dni zapora in zapad 145 jajc;
Anton I z e k, 20 let star, samski posestnikov sin v Kraljevcih, zaradi tihotapstva na 150 K denarne globe, 48 ur zapora in zapad zaseženih živil.
Razsodbi sta pravnomočni.
5.	) Pri okrajnem glavarstvu v Velikovcu:
Anton Sterger, stanujoč v St.Vidu (Nemška Avstrija), oženjen hlapec, rojen leta 1870., zaradi tihotapljanja živil čez demarkacijsko črto na 50 K denarne globe, pet dni zapora in zasego živil, ob neizterljivosti pa nadaljnja dva dni zapora.
Razsodba je pravnomočna.
Državni urad zoper navijalce cen, verižnike in tihotapce v Ljubljani,
dne 25. maja 1920.
Vodja urada, policijski svetnik:
Kerševan s. r.
K št. 6103,
Iz seje višjega šolskega sveta z dne 27. maja 1920.
Imenovani so bili: za ravnateljico I. dekliške meščanske šole v Mariboru Zora Klavžar, strokovna učiteljica na II. dekliški meščanski šoli v Mariboru; za stalnega strokovnega učitelja na meščanski šoli v Celju Franc Hribernik, začasni strokovni učitelj na isti šoli; za nadučitelje: v Rečici Branko Zemljič, učitelj v Solčavi ; pri Sv. Benediktu v Slovenskih goricah Ivan M a j h e n, učitelj pri Sv. Rupertu v Slovenskih goricah; v Teznu Anton Brumen, sedaj začasno v Teznu; v Radvanju Radoslav J-C n a f 1 i č, začasni šolski voditelj istotam; v Studencih pri Mariboru Anton Kren, začasni šolski voditelj istotam; na deški ljudski šoli v Šiški Jakob Furlan, učitelj na L mestni deški ljudski šoli v Ljubljani; za nadučiteljico na dekliški šoli v Studencih pri Mariboru Adela Šmid, začasna vaditeljica iste šole; za strokovnega učitelja za rokotvorni pouk na pomožni šoli v Ljubljani Jakob Blaga n j e, do sedaj na L mestni deški meščanski šoli v Ljubljani.
Službi stalnega suplenta in stalne suplentke na ljudskih šolali v Ljubljani sta se podelili: Ivanu Kocijančiču, stalnemu učitelju v Bučeči vasi, in Albini .Kočij a n č i č e v i, stalni učiteljici istotam.
Nadalje so- bile imenovane za stalne učiteljice: v Gotovljah Draga Zajc, učiteljica v Slivnici; v Framu Rozalija Žolger, učiteljica pri Sv. Petru pod Svetimi gorami; Ljudmila Skrbinšek, učiteljica pri Sv. Marjeti na Dravskem polju; za učiteljice ženskih ročnih del: na
II. dekliški meščanski šoli v Ljubljani (Spodnja Šiška) Cecilija Skubic, sedaj v Postojni; za Cirkovce in Podovo Elizabeta Jug-Weixel, pomožna učiteljica ženskih ročnih del v Podovi; za Pilštanj in Zagorje Ana Grmovšek, sedaj zjačasno v Pilštanju; za Vojnik in Novo cerkev Ana Smolnikar, učiteljica ženskih ročnih del v Zavodnju; za Čadramlje in Prihovo Josipina P a u s e r - D o b n i k v Ponikvah ob južni železnici ; za Žreče in Skomarje Kristina Klun, otro. ška vrtnarica v Strnišču; za Podsredo in Koprivnico Frančiška1 Arko v Ravnem dolu pri Sodražici; za Tezno in Devico Marijo v Brezju Viktorija Breziger, učiteljica ženskih ročnih del v Strnišču; za Breg pri Ptuju Elizabeta Kosi; za Braslovče in Letuš Franja Urbas; 'za Mokronog in Tržišče Marija Dolžan v Novakih pri Tržiču; za Plömee, Rove in Krtino Marica Trampuž; za ljubljanske dekliške ljudske šole Ivana Demšar, Rozalija Lam-p i č, Julija K u n t i h in Marija Avbelj.
Premestila se je iz službenih ozirov iz Ptuja Franja Simonič v Zavodnje.
Poverjeništvu za uk in bogočastje se je stavil predlog glede podelitve ravnateljske službe na državni gimnaziji z nemškim učnim jezikom v Ljubljani.
Za ljudsko1 šolo v Mostah se je sistemizirala služba stalnega kateheta. Ljudska šola v Brežicah se je mazdelila na štirirazredno deško in štiri-ra’zredno- dekliško šolo.
Sprejel se je učni načrt za slovenščino kot učni jezik na gimnazijah in realnih gimnazijah v Sloveniji.
Končno je sklenil višji šolski svet predlagati poverjeništvu za uk in bogočastje pomekuitev nekaterih učnih oseb na učiteljiščih in srednjih šolah v višjo plačilno1 stopnjo.
Višji šolski svet v Ljubljani, dne 2. junija 1920.
Predsednik: Vadnjal s. r.
St. 405—1920.	836
Razglas.
Verskozakladna lovišča Belica, Martuljek in Pišnica, (katastralne občine: Dovje, Gozd in Kranjska gora) z nezajamčeno površino 2864 ha se oddado za dobo petih let, t. j. od dne 30. junija 1920. do dne 31. maja 1925. v najem.
Ponudbe naj se vlože do dne 30. junija 19 2 0. pri podpisanem gozdnem oskrbništvu, ki daje tudi vsa potrebna pojasnila in kjer so na vpogled najemninski lovski pogoji. ,
Gozdno oskrbništvo na Bledu,
dne 7. junija 1920
St. 322.	866
Razglas o sprejemu gojencev v 4. pehotno podčastniško šolo v Zagrebu.
V 4. pehotno- podčastniško šolo v Zagrebu se še sprejemajo gojenci do vštetega dne 20. junija 1920.
Zato se pozivljejo vsi oni, ki žele vstopiti v to šolo, naj se -takoj otsebnp zglase pri povelj-ništvu te šole, in sicer najdalje do dne 20. junija 1920. zaradi zdravniškega pregleda,
S seboj naj prineso vse listine, o katerih se je svoje dni razglasilo po časopisih, da so potrebne za sprejem v pehotno podčastniško šqlo v Zagrebu.
Poveljništvo šole je v vojaščnici generala grofa Kulmerja, Ilica št. 242.
Poveljništvo 4. pehotne podčastniške šole v Zagrebu, dne 6. junija 1920.
Št. 26.402/1Ib-20.	831
Oglas.
V zmislu poštnega reda z dne 22. septembra 1916. (glej poštni in brzojavni naredbenik št. 76 z dne 24. septembra 1916., odnosno drž. zak. št. 317 iz leta 1916.) se objavljajo v mesecu maju 1920. nevročijive poštne pošiljatve, ki leže v shranjevalnem uradu poštnega in brzojavnega ravnateljstva za slovensko ozemlje v Celju. Dotični naslovniki, odnosno pošiljatelji naj jih dvignejo v teku enega leta od dne tega oglasa, ker bi se sicer pošiljatve brez vrednostne vsebine uničile, druge pa prodale na javni dražbi. Izkupiček, oziroma gotovina, najdena v pošiljatvah, sta na razpolago stranki še za dooo nadaljnjih treh let in zapadeta po preteku tega roka poštni upravi.
I.	Priporočena pisma.
1.	) Zagorje ob Savi, dne 3.1.1920., naslov: Ha-josy Miklos, Budapest.
2.	) Zagorje ob Savi, dne 3.1.1920., n.: Novak Kati, Cleveland.
3.	) Celje, dne 27.3.1920., n.: Ringler R., Celje.
4.	) Celje, dne 1.2.1920., n.: Durbesič, Grobnik.
5.	) Ljubljana 1, dne 1.2.1920., n.: Kalan Janko, Ljubljana.
6.	) Ljubljana 4, dne 2.3.1920., n.: Dreml Marija, Višnja gora.
7.	) Ljubljana 1, dne ?, n.: Petelin, Ljubljana.
8.	) Ljubljana 1, dne ? 5.1920., n.: Malatek Anton, Skoplje.
9.	) Ljubljana 2, dne ?, n.: Boškovič, Zagreb.
10.	) Ljubljana 1, dne ? 4.1920., n.: Ahčin Josip, Trst.
11.	) Ljubljana 1, dne ?, n.: Sintič Ludvik, Pecs.
12.	) Ljubljana, dne 15.4.1920., n.: Fröhlich Jul, Zagreb.
13.	) Ljubljana, dne ?, n.: Wolfl Agnes, Ohio.
14.	) Ljubljana, dne 7.4.1920., n.: Ivanac Milka, Trst.
15.	) Ljubljana, dne 7.4.1920., n.: Mačar, Badatz.
16.	) Ljubljana, dne 9.4.1920., n.: Mitrovič Živojin, Kolašin.
17.	) Ljubljana, dne ?, n.: Seregh Sandor, Bombaj.
18.	) Ljubljana, dne 24. ?, n.: Hans Liska, Ohio.
19.	) Maribor 1, dne 19.4.1920., n.: Glass Fani, Zagreb.
20.	) Sv. Peter v Savinski dolini, dne 15. 9. 1919.,
n.: Mazitoug Johann, Radgona.
21.	) Novo mesto, dne 9.4.1920., n.: Sterk Franjo, Zagreb.
22.	) Dolnja Lendava, dne 1. 4. 1920., n.: Kreith Pal, Čakovac.
23.	) Dolnja Lendava, dne 2. 5. 1920., n.: Haisas Stefi, Lakovec.
24.	) Dolnja Lendava, dne 18. 2. 1920., Schweriner Karolej, Somorja.
25.	) Dolnja Lendava, dne 30. 3. 1920., n.: Sorn Fanika, Zagreb.
26.	) Ljubljana 1, dne ?, n.: Chan Job., Lisbon.
27.	) Ljubljana 1, dne ?, n.: Poschacher Anton, Beograd.
28.	) Maribor 1, dne 10. 5. 1920., n.: Bastner Albin, Št. Vid pri Ljubljani.
29.	) Ljubljana 1, dne 11. 5. 1920., n.: Blatnik Karl, Dubrovnik.
30.	) Ljubljana 6, dne 30. 1. 1920., n.: Gabrovec Ivan, Praga.
31.	) Ljubljana 4, dne 1. 3. 1920., n.: Košak Mary, Brovklvn.
32.	) Ljubljana 1, dne ?, n.: Kotarlič Mile, Slatkovci.
33.	)Ljubljana, dne 19. 5. 1920., n.: Klenove Ma-ženko, Olomuc.
34.	) Ljubljana, dne 20. 3. 1920., n.: Mihič Blago, Mostar.
35.	) Ljubljana 2, dne 25. 3. 1920., n.: Udiljku Jo-žcf Derv^nta
’ 36.) Ljubljana, dne 30. 3. 1920., Udiljak Josef, Der-venta.
37.	) Ljubljana, dne ?, n.: Chopoff Zahari, Vanchus.
38.	) Ljubljana 6, dne 14. 4. 1920., n.: Subotič Svetozar, Praga.
39.	) Ljubljana 1, dne ? 2. 1920., n.: Sulja Težaka, Tuzla.
40.	) Ljubljana, dne ?, n.: Homelija Stefan, Zagreb.
41.	) Ljubljana, dne ? 4. 1920., n.: Zurkovič, Solun.
42.	) Ljubljana, dne ?, n.: Pestoff Elisabeth, Sambor.
43.	) Ljubljana, dne 1. 5. 1920., n.: Jercin Heinrich, Konjice.
44.	) Ljubljana 6, dne 28. 4. 1920., n.: Geduldiger,
45.	) Maribor 2, dne 29. 4. 1920., n.: Spanic Rezi, Novi grad.
46.	) Maribor, dne 3. 4. 1920., n.: Bregar Konrad, Ljubljana.
47.	) Maribor 1, dne 6. 5. 1920., n.: Ledinek Zinka, Osjek.
48.	) Maribor 2, dne 12. 5. 1920., n.: Schober Marija, Zagreb.
49.	) Maribor, dne 13. 1. 1920., n.: Jovanovič Tony* Ottawa.
50.	) ?, dne ?, n.: Hunjdi Jožef, Taggio.
51.	) Rogaška Slatina, dne 13. 4. 1920., n.: Piemen-tas, Colico.
52.	) Nova Sela, dne 1.1. 1920., n.: Zdravič Josef, Adinbar.
53.	) Domžale, dne 4. 2. 1920., n.: Šimenc Ivanka, Karlovac.
54.	) Ljutomer, dne 30.10. 1919., n.: L. R., Dabrora.
55.	) Ljutomer, dne 10. 2. 1920., n.: Koroselig,
Gradede.	^
56.	) Ljutomer, dne 17. 11. 1919., n.: Hudorovka, Ogulin.
57.	) Ljutomer, dne 12. 12. 1919., n.: Widigoj Ivan,
/VApt-olza Qnh/AfQ
58.	) Prevalje, dne 2. 11. 1919., n.: Kem L, Triest.
59.	) Prevalje, dne 22. 7. 1919., n.: Grili Albert, Pliberk.
60.	) Prevalje, dne 4. 8. 1919., n.: Spilek Ana, Djakovo.
II.	Poštne nakaznice.
1.	) Celje, dne 1. 3. 1920., naslov: Kindsman Filo-mena, Pobrež.
2.	) Celje, dne 20. 3. 1920., n.: Csajka Franc, Virovitica.
3.	) Maribor 1, dne 5. 11. 1919., n.: Cabrian Paska, Sišak.
4.	) Maribor 2, dne -25. 11. 1919., n.: Breitkopf & Härtel, Leipzig.
5.	) Maribor 1, dne 22. 11. 1918., n.: Rudolphache, Leipzig.
6.	) Maribor, dne 5. 5. 1920., n.: Lusig Aureiia, Maribor.
7.	) Ljubljana 1, dne 9. 10. 1919., n.: Komisič S., Ljubljana.
8.	) Ljubljana 1, dne 2. 7. 1919., n.: Pavkovič Luke Srbija.
9.	) Ljubljana 1, dne 23. 10. 1918., n.: Spodek Salomon, Podkamien.
Shranjevalni urad poštnega in brzojavnega ravnateljstva za slovensko ozemlje v Celju,
dne 31. maja 1920.
Razne objava,
Vabilo na XII. redni občni zbor „Občekoristne zadruge za stavbe in stanovanja v Ljubljani“, 869
r. z. z o. z.,
ki bo v v t o r e k d n e 2 2. j u n i j a 192 0. ob dvajsetih v zadružni pisarni v Ljubljani, Hilšer-jeva ulica št. 7. t
Dnevni red:
1.	) Poslovno poročilo načelništva za leto
1919.
2.	) Poročilo nadzorništva o pregledu poslovanja in računskega sklepa za leto 1919.
3.	) Sklepanje o porabi poslovnega prebitka.
4.	) Volitev načelništva in nadzorništva.
5.	) Slučajnosti.
V Ljubljani, dne 18. maja 1920.
Načelništvo.
St. 1782—V.	834
Zar&čunjanje st.ojnine
Izza dne 13. maja 1920. je stojnine prosti rok pri oddaji in predaji, podaljšan od 6 na 24 ur. Io velja za vse postaje podpisanega obratnega ravnateljstva.
Obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani, dne 4. junija 1920.
Opr. št. 895/20—1.	863 2 2
Razpis.
Pri podpisani okrajni bolniški blagajni se razpisujejo v zmislu veljavnega službenega reda nastopna na novo sistemizirana uradniška in služabniška mesta:
!•) uradniška mesta samostojnih voditeljev blagajničnih poslovalnic v Borovljah, Brežicah, Celju, Gornji Radgoni, Kamniku, Konjicah, Krškem, Laškem, Marbeku, Mariboru, Ptuju,’Sev-nici, Slovenjgradcu, Šoštanju in Velikovcu;
2.	) mesta revizorjev, zavarovalnih nadzornikov in uradnikov istotam in pri osrednji blagajni v Ljubljani;
3.	) mesta uradnih slug, inkasantov in nadzornikov za bolnike istotam.
Splošni in posebni namestitveni in plačilni pogoji se poizvedo vsak delavnik od desetih do enajstih pri blagajničnem tajniku. Turjaški trg št. 4, prvo nadstropje, ali pa pri načelniku in prh poslovalnicah.
Prosilci z daljšo prakso v sccialnozavarcvalni stroki Jmajo prednost. Sorodniki blagajničnih nameščencev in upokojenci (provizionisti itd.) so izključeni.
Svojeročno spisane prošnje, opremljene s potrebnimi potrdili o starosti (rojstni list), državljanstvu (domovinski list), telesnem in duševnem zdravju (izpričevalo: uradnega zdravnika ali zdravnika bolniške blagajne), o šolski izobrazbi in o dosedanjem službovanju, o neopo^ rečnosti (potrdilo političnega oblastva, t. j. domovinskega okrajnega glavarstva ali državne policije), o znanju jezikov iiv drugih sposobnostih, naj se vlože do dne
2 0. junija 1920.
12. ure pri okrajni bolniški blagajni v Ljubljani. Od voditeljev poslovalnic se zahteva polnoletnost, sicer pa starost od 20. in^ne nad 35 let. O izjemah odloča načelništvo v zmislu določil službenega reda.
Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani, dne 5. junija 1920.
Načelnik: Mih. Rožanec s. r.
Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.