Št. 40. V Mariboru., vtorek 9. aprila. V. tefrij. 1872. SLOVENSKI NAROD. Izhaja triknit na tedon. vforrk. (Vtrtek in noboto, tor velja po pošti prejeman, za avstro-ogerske dežele ali v Mariboru s pošiljanjom n.a dom, z;i «m>Io ]i>t«> IO pild.. za pol lota 5 golit., za či^trt leta 2 gold. 60 kr. Za tuje deiele za celo leto 12 gold., za pol leta 6 ffold.. za č«-m leta 3 £old., 25 kr. a. v". — Za oznanila so plačujo od oHiristopm* petit-vrsto 6 kr. čo so oznanilo onkrat tiska. 5 kr. čo so dvakrat iu 4 kr. č« ne tri- ali vučkrat tiska. Vsakokrat se plača »tinnpelj za 30 kr. — Dopisi naj so izvolo frankirati. —■ Rokopisi ho no vračajo. — Ur t; (Ini at v o je v Mariboru, v koroski ulici liinr.. štev.' 220. Opravništvo. na ktcro na i se blagoyoMi<>_ poailjatj "aj'(>ćninf. reklamaciji:, oananjln. r. i. administrativni^ rt'či. i<* v ljekarnici: F. Skaza in dr.. v koruški ulici hišn. št. 229 Ruski glasi Iz Peterbu rga. [Izv. đop.] Ruske novine „Birževija Vjedomosti" so pri-ncsle v kratkom času več Člankov, ki i majo neko posebno važnost. Prostor vara valjda ne dopušea, da bi vam vse te stavke prestavljal, omeniti mislim tedaj brez opomb in na kratko samo štirih u-vodnib člankov tega ruskoga časnika, da vidito, kakšuo je javno mnenje v Rusiji. V prvera razsojujejo „B. V." uasvet praž-kega lista „Politik", naj bi se vodje vseb slovan-skih plemen, ki v Avstriji prebivajo, sesli na kongresu, da si napravijo program za vzajemno po-stopanje v vseb političnih vprašanjib. „Bir." to misel iskreno zagovarjajo, ter pravijo : „Avstrijski Slovani dozdaj nikdar nišo vzajemno ravnali proti napadom Nemcev in Magjarov; mi smo večkrat videli, da moj tem, ko je eno pleme v naj hujši borbi s svojimi protivniki bilo, so druga roke križem držala. Avstrijski Slovani, še preveo vi-sefii na svojih drža v oprav n ih pravicah, vedejo čisto partizansko vojsko. Borba se je žanje sicer na vsch konceh začela, kajti nobeno slovan-sko pleme ničesa ni doseglo pri nemško-magjar-skih vladah, tođa taktike in strategije v tej vojski na strani Slovanov nikjer ni". Drugi stavek je bil deloina preveden od većine avstrijsko-slovanskih listov in tuđi „Slov. Narod" ga je ob kratkem žo omenil. rBir." v njem ob.širno popisujejo, kako Magjari zatirajo Slovane, zlasti pa Rusine, kako si prizadevajo iz-trebiti rusinski jezik in narodno zavest, ter med drugim onienjajo še posebno dveh slučajev. Magjari so namreč začeli v rusinskih okrajih z nova zemlji sca meriti in pri takem merjenji je nasledek vselej ta, da Rusin nekaj svoje zemlje izgubi, ktera so potem dade niagjarNkcmu plemcnitašu. Potem pripovedujejo, kako so Magjari rusinskoga narodnjaka in poslanca Dobf anakega na ogerskem državnom zboru vedeli znebiti se. Pri belem dnevu ga napade v peštauskih ulicah, kot poslanca, mag-jarska drhal, ter ga strašno pretope, in — poli- cija ? policija se zato niti ne meni. Nckaj časa potom rtapadejo tuđi pri belem ducvn v Pestima' ulica!) magjarski vojaki mladoga Dobfauskega, sina poslaučevega in ga isto tako hudo pretepo a ne da se je vlada za hudodelnikc zmenila. Dob-ranski zdaj misli z vso svojo rodovino n* Rusko presiliti se in Magjari si roke manejo veselja, da so se tako lepo Deugodncža iznobili. Toda „Hir. Vjedu. Mapjare na to rprašajo: „AH res Magjari mislijo, da bodo taki ljudje, z doma pregnani, pri nas roke križem držali in sami za ac živeli? Ni-kakor ne! Tega se bodo Magjari že prepričali". „Iu kar se nas tise", pristavlja omeujeni list, naj Magjari ne misle, da nam je njihovo postopanje zoper Slovane ravnodušno (vso eno), čeravno na magjarske pasquille ne odgovarjamo". H koncu stavka „Bir." Magjarora šc to-le na srce polagajo: „Naj se Magjari ne zanašajo, da borno mi vedno samo mirno na to gledali, kaj drugi narodi in države počenjajo; 15 letne neprestane najpotreb-nejše naše reforme gredo li koncu ; mi nismo več to, kar smo bili v kninski vojski; Rusija leta 1872 se ne srne primerjati z Rusijo leta 1853". Tretji stavek začenjajo ,,Bir.u s pretresovan-jem Thiersovega govora v budgetni komisiji fran-coskega zastopništva, v kterem slavni franeoski državnik pripoveduje, da je o svojem poslanstvu pri ruskom dvoru o zadnji vojski povsod, pri narodu, kakor pri vladi, naj večjo simpatijo za Francoze naše). Po obširncm pretresovanji uzrokov, zakaj ni Rusija dejansko podpirala Franco/.e. in pustivši odprto vprašanje, če je bila ruska vlada zavezana s prusko ali ne, „Bir," samo to o tem predmetu onienjajo, da bi bila Fran-coska veliko ugodnejše pogoje od Prusije dosegla ko bi bila o pravem Času svet ruske vlade poslušala, kasnejc pa Ruska ničesa za Francoze ni mogla storiti več, kajti, ako bi bila za orožje prijela, bila bi zadela na države, mnogo bolj k vojski pripravljene, nego je bila ona tadaj. „Zdaj", pruvijo „Hir." — »zdaj stvari dru-gačc stoje. Hitnija je cilina velika država v Evropi, ki nema zvezanih rok. Prusija se ne more graniti, kajti za njo stoje Fraucozi, ki drugega ne e^ajo, kakor priliko, da se nad Nemci maščujejo i\\ jim Elsas in Lotringijo in pet miljard zopet liii/aj vzenio. Anglcžka ima svoje račune s Se-voi-no Ameriko zarad „Elebetne" v glavi, tako, da zdaj na kaj druzega misliti ne more".— „Pri takom položaji" mcuijo „Bir." „bi Rusija ne smela trpeti, da se Rusini na dalje zatirajo. Naša narodna zavest raste, ne po dnevih arnpak po nrah (nne po dnjam, no po časam"), in nam se do-zdeva, da ruski publicist, kazajc na tatranske gore, smo posnemati tistega italijanskega domoljuba, ki je Viktoru-Emanuelu rekel: „Osez, Sire! osez!" Povod četrtemu stavku je glas, ki se je te dni raznesel po Evropi, daše je med Rusijo, Pru-sijo in Italijo zvez a napravila vta namen, da se razmere evropskih držav osnujejo po pravilih narodnosti. Vsled te zveze bi vedna beračica Italija dobila južno Tirolsko, Prusija avstrijske Nemce a Rusija Poznausko. „Bir. Vjed." se vse to ne-verjetno zdi. Nadaljevaje pa pravijo: „Ako bi res kaj taeega snulo se7 nam je Poznanska prvič premalo, drugič nam ne stoji do tega, da si prisvojimo samih Poljakov. Ako bi pa Rusija Poznanijo vzela v ta namen, da potem ustanovi neodvisno Poljsko, tako ta cilj nikako ne sme postavljati se v prvo vrsto, ampak daleč v bori o Č n o s t. Poljaki so sicer Slovani, in s stališča slovanskega nam ne more ravnodušno biti, če Poljaki dan za dnevom svoje zemlje Nemcem od-stopajo; toda tega so naj bolj sami Poljaki krivi, zato, ker so se vedno družili s sovražniki Slo-vanov, z Nemci, Magjari in ćelo Turkom, Slovane pa 8o sovražili. Je še veliko drugih slovan-skih plemen, ki so bolj vredni ruskih simpatij, toda pri tem je še velik del ruskega nanula sa-mega, kteri je pri vsem svojem občcruskem sočutij še zdaj pod tujo oblastjo. Ako Rusija s Prusijo in Italijo odkritosrčno poprime politiko narodnosti, tako je prva njena dolžnost — ne ustanovljenje Poljske — ampak . . . (Misli, ktero ruski list tu dalje razvija ne morete natisuiti poleg denašuje „svobode tiska", Dop.) Mi ne Listek. I»r*fcN#'rii, l*reiteriii »li l»r€»w*r#'iif Uranka „Novicam" in njih abeeodnomu otroku. gospodu — h —. (Dalj«^ in konac.) Pero sem uže truden hotel j)oložiti. kar vch phišcn zupa/.im, da moj ncnaveličljivi —b— zopet odpira svoja sniČava usta. — Ali še nemaš do-volj? Povedi mi, kaj bi šc rad, predragi —b—! — Rosno mi odgovarja, kakor šo. nikdar poprej: bodi si; recimo, da je vsc prav, kar yi mi tako obširno ruzlagtil; veudar te vprašam: ali vas uu-vost ne poče, da s popravljeno pisavo Prcžirno-vega imena celo žalite uesmrtuega pesuika spomin ter z njim vred vse pošteno rodoviuc, ki so do zdaj vedno pisale: Prešom V Odgovori, pre-drzniU ! Dobro! Odgovor nic uiti o tem nič ne skrbi samo da hočom red presukniti, in kakor uči star prigovor, zadnja kola naprej ubruiti, — s kratka o poslednjem izinoj obeh vprašaiij bocem uajprv< povedati, kaj mislim. Rodoviue, ki so do zda vedno pisale: Tresem, res mene zelo mal< peko, moj žalostili —b—! Naj tuđi po sedaj pišo, kakor hote, če nehte prav pisati, kor zaradi tega ostauejo šc tako poštene, kakor so bile do zdaj, ter pokažejo samo to, da ne vodo, kako je po slovenski pravilno, iu jaz tvoje zahtevanjc, moj nepromišljeni —b—! imenujem, če malo rečem, vendar nekoliko predrzno, da ti može, ki ko se slovenščinc h trudom iu drugod učili, gospo-dovalno siliš, naj se obračajo po tistih, ki sami ne kažejo, da kaj znajo. Veš, mene bi tuđi to ubogo malo ^ri/.lo, ako bi hotel uamc kak človck, katori sam svoj priimek ])odpisujc: Vovk, Mlin-šck, Dušak, Dovžan ;»li celo: Dol sa ju, J e-ločnik, samo zato jezo držati, ker bi mu jaz njegovo ime popravil po starem poštenji, namreč: V o 1 k, M1 i n š č a k, D o 1 š č a k, I) o 1 ž a n, .1 c 1 6 v-čnik. Kar je }>rav, to je prav: kar je krivo, to je krivo! Nikdo naj ne misli, da p-a doleti kaj česti iu slave zato, ec sv<»jc (lomačo, vsaconiu razumno ime radov »ljuo pokvari, da potlej nikdo ne ve, kuj znači, kakor so se na pr. vsi naši Dcjaki prekrstili iz: Divjakov. Dtikler se no juenaredi vse to napravo lice, kakor je proj bilo, dotle bode vcljul tuđi o nas izrek Naj>olcona 1.: Slovcuca malo opraskaj in mahoma se ti za mrtvim lubom pokaže stari ponemcenec. Predno som se z odgovorom povrniti mogel v prvi clel abečedarčkovega vprašanja, srdito zra-stejo „Novice", ki so poprej vedno molče in s čemernim obrazom v kotu sedelo, ter v mo za-kriče, kukor je njih znani običaj. Kdo jim tega uc bi oprostil'? Saj veino, da je ta njih stara svo-boačina. S hripavim glasom, name zabobnć: „Če je tuđi vse od kraja do konca res, ti nesraniuež! kar si do zdaj naine „čvekal", tc^a veudar, Čo se na glavo postaviš, ne nioreš dokazati, da je Prešam z onoga sveta gosp. Jurčiču in gospodu Stritarju poslal pocbla.stnico, njegovo ime pre-drugačati, kakor so njima zdi. Hic Rhodus, hic salta! Ilentaj te!" — „Novioe" še nijso bile dobro dovršile svoje gromonosne rckočnosti, in uže mi razkačcn v glavo gažene svojo abecedno knjižico tuđi inoj prijateljčck —1)—, ki sem siroinak za trduo mislit, da je ves uuičcn, a noviško junaštvo ga je z(»pct na uogo postavilo, iu zmago-vito je zavpil: „<> tem se vondar Še nijsi opravičil,. ti grdoglednik! da s Uv prokleto popravo žalite ucsnntucga pesuika spouiin. Jaz mislim, da je verjamemu, da bi se zdaj kaj tacega v zvezi s Prujsijo in Jtalijo dalo doseći, tuda če bi ta zveza žaro a bila, bi nara odstop desnoga brega Neniena z Mcnieljoni vsakako koristueji bil , nego Poznanika ..... Oe pa tako no more biti, pa nič. Rusija dandancs nikogar ue potrebuje, Kusije pa vsi potrebujcjo". Dopisi. Iz MllIHJlIIM*. 7. aprila. Jlzv. dnp.) (Zbor političnoga društva „Slovenije".) Pri zboru društva Slovenije se je zbralo okolo 70 udov. Na dncviKMn redu je bilo ohravnavanjc, ali se narodna stranka udolcži ljubljanskih mestnih volitev ali ue. Prvoscduik trgovinske zbornice V. C. Supan stavi nasvet: naj se narodna stranka ude leži volitev, ker je to obena želja po deželi. Knjigovez Milielač podpira ta nasvet, ravno tako mestnjau U e ga li, ki pravi, da Ljubljana je srce „Slovenije", in ako srce boleba s tem, da ima narodu slovenskomu sovražni zastop, je to slabo tuđi za eclo drugo telo, da teec po njegovih žilah slaba kri. On, govornik, je bil do-zdaj zrni roni nasprotnik tega, da bi se udeleževsilo volitev, in slednjič izreka, ka tišti, ki zdaj šc proti udele/evanju govori ni patrijot. Dr. (.'os ta poprime potom besedo in izrazi da je on proti uđeležitvi narodne stranke pri mestuih volitvali. Potom prebere dr. Oosta uvodni članek „Slovenskoga Naroda" o tej zadevi, in pravi, da ta list ni „konsekventen", ker zdaj nasvetuje volitev, prej pa je zmiroin zagovarjal politiko Čc-hov, ktera je pasivna. Dr. Oosta potom izkuša ometati stavek za stavkom članek „SI. Naroda" in na koncu nusvetuje naj zbor sklene neudeže-litev narodne stranke pri mestnih volitvali. Proti ujcniu govori dr. Vošnjak. ki pravi, da enkrat bi bil čas vendar tuđi pri mestnih volitvali začeti. Ako se Čchi v posu omanje stavijo, in se priporoča mestne volitve se udeležiti, to ni in-konsekventno, kajti Cehi zmironi volijo; da v za-stopstva ne gredo, to je drugo. Govornik gorko priporoča udeležitev pri mestnih volitvali. V istent smislu govori tuđi gosj>od lio rak. Proti udeležitvi se potem se izreče dr. Po-klukar in zadnjič se dr. Costa. Zbor potom sklone s :">0 proti '20 glasovoin nettdeležitev narodne stranke pri mestnih volitvali. O raznih dogodjajil« pri tem zboru, ki so bili vsi kakor parlaiucntari?ui, izprcgovorimo se, ravno tako kakor o društvu Slovenije, drugipot kake besede. Iz fjlll»lj&lll4k, 5. aprila. [Tzv. dop.*)J. (Mestne volitve i u d r. Costa.) G otovo vam bode drug poročevalec referiral o shodu „Slove nije". Zato jaz samo kratko nektere crte omcujatn. *) Od ilt-iigcga (loplhiiika. Uredn. Zdi se mi važno, da je v Ljubljani enkrat led predrt, da se je enkrat, Če prav še ne z vspehom začelo vsaj samostojno mnenje glasiti. Debata je trajala eele dve uri. Dr. Costa je svojo jezico nad „SIov. Narodom" hladil. Krčcvito je držal vaš list ves čas v roki in ves svoj dovtip iu vs(» sofistiko zbiral, da bi „Slovenski Narod" osmešil. (Mož, ki se je že poluoleten pred ne prav davnim časom v Gradci iz Slovencev še norec delal, ki je šc ne pred davnim časom s lfumbold-tovo kravato po Ljubljani šetajc se kot vcliko-(ierman „interesanten" bil, itd. itd. — naj smeši sjim sebe ne „SI. N." Uredu.) Trgal je iz vašega članka posaincznc stavke in zavijaje jih po svoje iz vseh štirih vetrov dokazov in ekscinpljev iskal, da bi ovrgel „Narodov" nasvet, da se enkrat pusti ležanje na leni postelji in začne delati. Vi-delo se mu je psv, kako mu je stvar težavna, in kako čuti, da je on sam kriv, da snio izgubili narodno većino v incstii. Dozdaj smo to iz politike zainoleevali, zdaj pa na vs:». usta povenio. Pred-govornikom niti odgovnrjal ni, teinuč nnjveČ samo „Ml. N." Prcdscdntk se je tuđi „oblastno" obnašal. Na prcdlog nekega mestnjana, naj se glede važnosti te točke še en zbor „Slovenije u skliče, od-govoril je flegmatično „nij časa", in predloga niti ne na glasovanje dal. To se ve, kratko se nepri-jetnost odpravi, in delati, agitirati, to jo nepri-jetno uekterim krogom. Oni sami odločevati hočejo, vse drugo naj posluša, naj bo tiho. Jutri bode zarad tega debata v katoliškem društvu. Se ve da bodo tuđi tam naj brz sklonili lenobo in pušČenje vsega terena ueinškutarjein. Naj volilci vendar svojo stvar sami v roko vzeino! Siovcnstvo in Oosta — to ste dve čisto samostalni n;ei. Iz v - - u.ske volilee kteri so mu nezaup-nico poslali < v*'1ujejo pokazati se med volilci. Vendnv đoim« hi bilo, da bi med nje prišel, bode vsaj sliatil, da so naši Slovenci ne dado za nos voditi in ne prephihtati; bode vsaj slišal, da cn naroden poslance ni gospodar nad narodom iu nad narodovimi ŽV ljami, temuč da je samo njegov glas, torej se uioie poslanoc po narodu, ne narod po poslancu ravnati. Ccriic nema na Goriškem nobenega prijatelja veČ ražen nekterih osamljenih vladnih glav, ktere bi na prste lehko seštel. Med te spada e. kr. Winkler, inož, kteri se je nekdaj goriškini Slovencem prikupit zarad svojega slovenskega ura-dovanja, ki pa zdaj ttidi ruje po Torninu za uem-ško vlado Auerspergovo in za na-zid-pritiskalce Slovanov. Časopis za lokalno goriške zadeve goriških Slovencev, dobro uredovana in energično slovanska „Soča" dobiva od dne do dne ve5 trdnih tal med goričkim slovenstvom. Že zdaj ima več ko dvakrat toliko podpnrnikov, nego jih je kedaj imela uradila Ma-rušič - AVinkler - Crnetova „ Domovina" žalostnega spomina. Vsc to so vesela znamenja, da bode pre-magala poštena vseslovcnska stranka vsc težavc, ktere so jej od domaćih scbičucžcv iu oportuucev, kakor tuđi od javne krute sile italijanstva in ger-nianstva, in da bodeino naposled enotuo in od-važno delati mogli za uarodov naj)rcdek in njegovo zedinjenje! MZ %USTIUkV»ll 7 apr. [Izvir. dop.J Kakor znano, zagnali so naši politični nasprotniki velik hrup, češ Hrvati nameravajo poslati Košutu deputacijo na ])oklaujanje. Ali ne je to nameravalo ali ne, to ue spada scm. Faktum pa je, da ni noheno poslanstvo šio iz Zagreba v Turi«. Pa postavimo, da je res slo: Kdo je gospodar naših sintpatij in naših antipatij V Kdo so drzne naša nagibanja ravnati? Vse to je subjektivno, iu o subjektivnih čuvstvih ni nobenega censora, nobenega pozitivnega zakona. Vsakcmu je prosto: čestiti ali zaničevati onega, do kterega ga notranji nagon za to nagiba. Ko.šut, kot zastopnik ideje konfederacije podonavskili narodov, stoji zdaj našim nazorom o ustrojenji habsburške monarhije gotovo bliže, nego oni , ki so v hahsburško monarhijo kij duvaliznia zabili. Košut se pri nas, od listov hiperlojalnost hlinjajočih , zlasti zavoljo tega per-liorcskuje, ker je leta lrv pt) svoji smrti, vsucenm slov- niški izobražcncinu človeku veljavno pooblastuico, da ga sme pravilno zaj)isati, kadar in kjer hoče, ter neovržno je s tem izrekel tuđi svoje veselje, ako se dokončno zvrši ta poprava, do katerc se on sam nikakor nij mogel dokopati; kajti ne- zmotnosti si nij svoji], kakor si jo v Ljubljani svojitc. Ne pozabitc, osata gospa! v kacein času je on živel. Sami najbolje veste, koliko ste slo- venščine znali v tistih Ictih, a koliko tor kako jo znate zdaj, to verao tuđi mi. V semenišče k Ja ranu ste nosili celo vi, čestita moja! rokopisc, da vam jih je popravlja!, predno so se natisnili. In sam Proširen, kakor je njegov duh bil res veli- kansk, veudar se je v slovenšČini čutil mož tako netrdnega, da je bil nc&mrtnc svoje jioezije pred natiskom v jiregled in po]>ravo dal, ne vam, nego pokojnomu 01 i b an u, kateri. kar se tiče dušne zmožnosti, nij bil nikakor vreden, da bi njegovim črevljeni jermenje odvczal. Pojditc v ljubljansko inuzejo, in tam najdeto v njogovem hranjenom rokopisti obilo Olihanovih, sviučnikoni narejenih poprav, katerc so se ]>otem vsc natisnilc. S tom je Proširen inolčć pooblastil svoje prihodnjiko oelo v to, da smejo, ne samo v njegovom slav-nem imenu, nego tuđi v samih posnih jezik iu pisavo po slovnici popravljati, kolikor namreč granesa (verzi) ne hranijo. Ne mislite, nezmotua žena ! da se s takiiu popravljanjem dela morebiti kako zločinstvo! Kit je M i k 1 o š i č sestavljal borila za gimuazijo, tuđi on je trebil pisavo iu jezik, ne samo Proširim, saj šc celo vašemu inojstru. povcftv Koseskeinu, ali, kakor je vam prijetucjo slišati. Koseskitu. In kako o tein piše velikan jo-zikoslovne učenosti Jakob (irinimV V j>redgo-vorn m'iiiškcga slovarja :ia LV. strani uči: „kaj jo do take (pravopisne in jozikove) poprave pisa-leljii, katerega prva skrb je, svoje misli z lahka ter ncspotekljivo pripovedovati, in ki mu je sitno, če u stavlja čitatelje z okornostjo vobliki! Pisatclji so z večine tako pisali, kakor jih je uavadila učilnica ali življenje, ter dsijali so tiskovnim stav-cem, da so pisavo popravljali, kakor so hoteli, rekše, da so jo preslikavali po običaji, kateri je in premislil , pređno bo za korteševauje v žep deželnih zakladov posegel. Kdaj bodo prav za prav volitve, to še ni ustanovljeno. Najbrž .se caka na izid volitev na Češkom, ki bo brez dvojbe tuđi na naše in na volitve na Ogcrskcm velik moraličeu upliv imcl. Tuđi kandidate nasprotni stranki še niste postavile. Kar se je do sedaj glede tega slišalo, to so zgolj le kombinacije. „Sudslavka" in „Obzor" obžalujcta odhod slovenskega profesorja Stareta iz Požežke na novo-mestno gimnazijo, in sicer ne brez uzroka. Od kodi namestnika vzeti, ker ga ni nikjcr, v pravem ztnislu besede nikjcr! Ponianjkanjc učiteljskih sil na naših srednih učiliŠčih začelo se je /lasti od onda eutiti, ko so se slovenski pri nas nameš-čeni uT-itelji začeli spet nazaj v Slovenijo prese-ljevati. Temu preseljevanju so pa samo naše burne, nestalne in skor nepvcnosljivo politične lio-inatije krive. Pravil za naše vseučiliščc ogerska vlada ni potrdila, in sieer — čujte! — zato ne. ker je med učnimi predmeti tuđi slovansko pravo uvr-ščeno. „Obzor" malo kteri dan iziđe, da ne bi imel praznih predelov pomenjajočib prostor zaplenjenih sestavkov. Ti prazni predeli so postali naj bolja reklama za narodno stranko. Ce se bo enkrut ćeli list zaplcnil, izdala se bo „carta bianclia" zadr-žavajoea samo naslov lista in ime odgovornoga urednika, vmes pa k rečem naslovi zaplcnjcnib sestavkov in ločilna znamenja. Ce ima vlada svojo oblast, ima opozicija bogme, tuđi svojo moč. Politični razgled. „Veter se spreminja" piše „Wanderer" in poroča, da se je politično mišljenje v me-rodajnih krogi li predrugači lo , kar kaže tuđi to, da bode po „Pokroku" Češko kraljestvo vendar kot eelota na svetovni razstavi zastopano. Znano je, da je praška putriotično-ekonomičiui družba zato razpuščena bila, ker je tcrjala samo-»itnjen celoteu zastop Češke na razstavi in ako bode Češka vendar kot celota zastopjiua, pomcnl to, daje Koller oli milost p ris cl. Tuđi so 11a eosarskem dvoru v liudi nezadovoljni z gr-divno pisavo oiieijoznili cislajtauskih oasopisov. Ob enem se poroča, da bode nadvojvoda A1-brceht, znan kot nasprotnik dualizma, šcl te dni v Prago, da bode cesarju zanesljiva poro-čila o položaji na Českem podaval. „Klerikalni" dunajski „Volksfrc und", organ Škota Kavserja, v zadnjib člunkih zopet ropoče proti Slovauom, uarodnjakom in federalistom, in sicer s „katoliškega" stališča. — To se ve da ima vladna nN. fr. Pr." veliko veselje nad tem zaveznikom, če je prav „ultramontansk". Pod naslovom, „ne u dajmo se!u prinasa Češka „Politiku članek v kterem razvija, da /danji boj na Českem pomenja začetek boja med germanstvom in Slovanstvom, in za bodočnost. države. Ako zmaga češki narod, izogniti se bode mogoće onega končnega boja, ako zmagajo zdaj nasprrtniki, bode Ćeska za Slovaustvo to, kar je bil Šlezvik-llolstein za Nemcc , t, j. goreča vži-galnica polcg smodniškega soda plemenske borbe. Vsakako pa bode česki narod obdrža! kenčno zmago. Ustavoverni časopisi, kteri so dozdaj javkali nad agitacijo na Českem, dobili so memla ukaz, v poslednjib dnevib pripovedovati, da njih stranka gotovo zmaga v velikom posestvu na Českem. S tem hoecjo samo kakci a nedoločnega volilca v svoj tabor zvabiti. — Čcski listi govore z velikim zaupanjem o iziđu volitve. Pruske novine naše ustavoverce pridno podpirajo, kakor je to glede pruskomu namena ustavovernc politike, povse razumljivo. „ttpencr'«ehe Ztg." prinaša te dni članek , ki zagovarja toplo gospodorjenjc (hegemonijo) Ncmeev in Magjarov nad Slovani. Ćeli izid volitev na Spanjskem ni šc znan. Po dozdaujili poroćilih soditi je zrna gala kraljeva stranka, ker je vlada rabila ravno tako okrutna sredstva v volilni agitaciji kakor naša '/daj na Českem. Ritzne stvari. * (Iz Lj u bijane) nemškutarsko mestno za-stopstvo, ktero se je bilo izreklo proti slovcuščini v soli, zdaj telegrafi ra po vsem svetu, da je minister za uk njegovega mnenja, da namreč imajo starši đoločevati o ličnom jeziku in da se sine učenja slovenščine oprostiti kdor hc hočc. — Tuđi dalje bode to zastostvo ncuiotctio in enoglasuo take roči poročati moglo. Dr. Gosta tako boce. * („Novicc") pišejo v zadnjem listu, da soje v časuikih bralo, da „misli m i n i s te r s tvo A u e rs p e rgo vo (! ) posaditi na niesto Aleksandra Auersperga(!) dr. Ha/, luga za doželnega gla-varja, zdaj pa da misli Dcžmana" itd. Kje se je to braloV Nikjer. Temuč, hotele so „Novicc' iz hudobije vk porod i ti pošteno ime dr. Kazlaga — k imeuoiu enega Dežmana in Aucrspcrga!! — Domislimo se, da naš uarod pripovedujc o škor-pijonu, da ga taka jeza lomi, da se sam v rep ugrizne iu sameinii sebi kri izpije preduo ga je konce. — * (Iz Maribora) je poslal nek slovensk dopisnik v sicer vso skozi pošteno goriško „Sočo" dopis, ki snio ga z velikim začtidcnjem brali. Kar se tu brez premislika govori o ne1.em poslaucu, to je tako, da se pozna osobna mrzost dopisnika. Mi smo poslednji, kteri bi ugovarjali teinu, da se včasi izpodbodejo vsi naši kr<»^i, da se tuđi pograjajo vsi, kteri so menj marljivi knkor je treba. Ali brez uzroka tako govoriti — to ni prav, in nam ncizmerno škodovati more. * (P r a z n e <■ 1 u ž b c.) Pri okrajni soduiji v Kamnikn služba adjuukta {!><)<> ali si.)0 ■rl.) ; prošnje z dokazom znanja slovenskega jezika do 2<). t. ni. prodsednistvu dežclnc soduije v Ljubljani. — V Nj. Vel. vojnom brodovji služba mženirja .;{. reda f>C. dietni razred, KKH) gl. in stanovnin:'); prošnjo do .'iO. t. m. vojnemu uiinistcrstvn (odsek za brtidovje). :H (J e z i k o s 1 o v n a.) Li^tkar .,Soce" vc za učenoga slovenskoga filologa, ki izvaja besedo „zajtrkovati" iz „zujtcl trkati. •' — Mož „fruštu-kuje" klobas^ z vinom namestu babje kave, kar dela rešpekt j»rcd njegovim učenja.štvom. t: (Ia Dnu a ja) se Soči" piše, da je vlada potrdila pravila „Sloveni>>'.", društva na Duuaji bivajočib mladih Slovcneev. Že tri leta obstojc-čomn. rx sedaj novoprerojenemu društvu želimo tuđi mi rnočij iu dober vspeh. ; ^:i stradaj oGc Kranjce) imamo nabranih M- okolo .*!0t) gld. Ker nam je v zadnjem času cl(v'l" več darov z izrečno željo, da jih ne-posredno potrebnim razdelimo, in kir od veo strani čujii 4j, da birokracija ne u*treza potrebam pri razdelj • anji, ne b(»m<> tcj;a denarja več iz-ročcvali , kavaruar..... 1 — ,. F:an^ lli.tž, trgovce..... 5 — Skupaj . h ji šc U« čas za |H>nu(lbo obtokcl. — Vi'o ^g. (topianik'>ni: Uopisi, ktere deiios nismo mogli uvrstiti piulojo prihoeLajič. baš v tistem J5asn vladah Niti fJoetheja nij ))o-klo, če so poznejši natiski njegovih del posamezno stvari dingače pisali, na pr. v prvem natisku njegovoga „Fausta" v. I TIK), leta čitamo : .turiste r ev, gcsclicidtor, bev, a v mlajših izdavali je: Juristerei, ge se lici tor, bci polog rovu (biti). Sam (Joethe je pisah ali ndungs v ol 1, ti njegovi izdavatelji so mu popravili: ahnunj/s-voll". — Kar seje torej moglo (Joctheju zgoditi, nuMiim, da se sine tuđi našemu Preširnu, in to brez kake raz/aljivosti. V'si< starejše jiisalolji' vseh jezikov in vseh uarodov poznejši izdavatelji popravljajo, in to po vsej pravici; kajti glavna stvar ji\ duh, a ne pismena (čarko) ali slovniško oblike. Cc odprete J^utlna, kakor je sam pisal. najdetc v njem: „denn ilas Fo\vr ist angangen durch moiiHMi Zoru; sohet aber zu, dass diše e\vre Frciheit nicht geratho zu cinem Anstoss der Schwachcn ; darumb \vir Ciott umb Illllfc bitten itd." Vso denašnje izdavo njegovih dcl j»išo, kakor se po ueinški zdaj ])iŠc iu govori. Tuđi same vaše knjige o konjskih bolcznih, o žena! ako bi jih res kdaj čast zadela, da bi se pozneje spet \to-natiskavale, uc bi ua svitlo prišle v teh oblikah. kakoršne so od vaše roke. (Jelo iz ,,pratikc" izgine sneg in rokavica, toča iu glavnik. <), „Nn-viče!" ,,Novicc" ! srebrno jo. govorjenjo a zlat je mnlk. Zdaj hočem tuđi tebi , abecedni hlapček — b—! odgovoriti zadnje besede. l'incjeŠ li uže, da se Proširen s tom ne žuli, ako njegovo ime pravilno pišemo? A da bi tega največjega slovenskoga pesnika hoteli više slaviti z imenom Prc-š/mi namesto Prošcrn, to je moglo samo tvojim možjanom na um priti. Poslušaj, kaj o pisavi ljudskih priimkov govori velik mož ncmškc krvi, čouar besedo som ti nže poprej povedati olietal. Inionovani mož je zopet Jak<»b Ori mm. Na L\l. strani omenjeno.ga slovarskega ))rcdgovora piše: „moj nanii ("Neinci) nij gnjusnojšo stvari nego jo pisanje svojskili imen, o kateiih svet misli, da ueniajo nobenega pravila, tor da v njih vlada odina stara navada. Po pameti je Lessing jiravilno pisal ime slavnoga starinoslovca namreč: NV i nkclmann*), ka tori, ako bi zdaj živel, brez dvombe sam ne bi dingače dcial; a ob svojem času so je držal sj)lošnc [lokvarjcne navado. Vsaj *) .S;viu sobo je ta mož pudpiaoval: W inckoliuaim. slavnu imena, katora >o t<»lik< kvat na jeziku, naj bi imela pravico, da bi hc smela odtresti prahu pravopisnih zmot!" — Vidiš li zda",, bislrounini —b—! da je treba kaj znati, prcuiio t"3 govori V Kaže, da ti si liste ver:j, kakor". jn toliko Slo-vencov, ki v popravi svojega d* i ače-a lošega imena puč zakorači jo s|»n.:ii korakom, u z drugim jih je uže strah, ua pr. iz: Suppana, S u p-p a u 7. a, S u ]) p n u t s c li , t s c h a še naredć : Z u-]» u n, Z u p a n e c. Z u \t a u č i č ; a da bi si čisto povrnili šturo pošteno lice: Župu u, Z u panoe, Zupiinčič, to se jim užo predrzuo zdi, če tuđi uij predrzno, nogo je samo pametno. A sicer mene to vrlo malo grize, če ti ostaneš misleč, kakor si do zdaj inislil: niti bi ino preveo ne žalostilo, ako bi to videl, kar so tiče slovenskih priiinkov, tako smešno vostnega, kakor je bil na, (Joreujskoin tišti uraduik, ki je vprašal kmeta: kako vam je pri-iitiek V A kmet je rekoh (1-ovof. I r.iduik: Torcj sto pri nas napale zapisani, kajti vaše ime čitam povsod : (1 o 1 6 b. Kmet: 1 saj je prav : (J o v o f, (■ovt'if! Dradnik: Ali uc slišite, da uij Clovof, nogo povsod (Jolob ! Kniot: prav (J ov o t' som, prav C.ovof! Tradnik rosno vzame pero in juuaški izbriše Goluba tor v njegu niesto zapiše: (iovof. — Pi»jdi, in stori tuđi ti tuko! Dunajska borsa 8. aprila. Enotui drž. (lolg v bankovcth . 64 gld, 4,"> kr. 1860 drž, pd.sojilo . .... 102 n — n Akcije narodnu banko ... B „ Hl m London ......... 110 » — „ Enotni drž. dolg v srebru . . 70 „ lf> „ Kreditne akcije ...... .'UO „ — „ Napoi. .........H w 80 „ Srebro ........ 108 B 82 . C. k. cekini ....... 5 „ 36 . Pref. Dr. Lappierre-a Vbrizgovalno zdravilo ozdravi *) v 3 illieli vs.ik tok iz scnvnika, knkor tuđi hrli tmU pri žimakali, čr jo tuđi zastare). dna /.a sti'kU'iiicu 3 počinkom o rabljunji 1 tokir tJOsrob.gr. Za pnslan dunar «<■ strofo »krivno dobi pn A. Wit*-ii. L ind en - St rasan 18. Berlin. *) Na sfutiiu1 ozdravljonili. (;VJ—1»1» SENSATION niaclicn naclisteltende probate ISrfiiidiiiigenu Kein Zimroerputser mehr. Ein Sieg dar Wi»«enichaft. Ertparniss. Đte •n»90S«lobn«t« ZlmmerKodpn- Daa na«* AJIiem Fi H»-rvatlv, red At! J0B& ft(ir i*6e f«11*' BI»Bšpsst» (mit IUiitf<$ul), wcl#e ttm JBot-en Ni «5»elrm,ij fo'ort jervn ubt.r fitenrcm Sife^i. __ m&Bm ^»ftuiifl fl b bi* .. „mm.:imlUJMMJHtt|tJj])HV &*" M>e.i;mitit mvih mit MEJii»n—j£BT^ n " i oiiftvtui tm Mf !»Mit»>EiHHfftMfc ften 0<*Iaii| rnem nnsrii.-bm u>ut!ttur:ibrn Hriraol:il- flH WBiMliirT rfBTiinBl ceir'e^(>>' W aOtin m fcev .le'cn^ttit Weteti«ge tu Oa&tn. ■jA?~:::::^ex^»^L Bi**eI«tMii iif ^^T*\ju*^\ A^ » wt \.""*» fiit tin <"»f™4« »ber (rifeft im €$l«fe bit giaSrung eri -«^Jr^^^^ im<~htt um "ti« ^%Bfj^h'Wll*>'lM>t 1*-V-— BttniBtt, *«'tciv «nb i»<»i in bcrfelben BPtife. «14 »enti e« timu^eni*,! eti&r tu bibni, x>fe it»tVi 'rici«« \ ^p^^"™T<»»^h—^^i» 'Side )ere Nllllrcni)ling. 9(Ut 'Dllttttr Icntteil BCn uKXf| liaben lfl iirth runu huk u r A in btmtttten >ltitmuiii »*«.!«»« Slmmerv.*« ,««! ,»t8«?uiV 4'^S W*i|tI1-* ***« C0 ''" felnfl •"•»«■*"«« ,£»818« «BSi5b.?Sl" >a fcie »>mM«n* bebeatenS ble Obee, u»b Kfielt fOt bieft* gc Xl«fe# brfcftiat bo# taHifle «•"* so tJaBttlconbor'l, ta ei tt6ct ade ten bafciird) cneugtrn t'i>(*ft unaiijfmbnirn 'Mrturt>, jun«.'w.t«e |ii. tt«l;n; Nefti flub bie ntuurrbc'« «n»«litio« be« 3«A nl||in4iii |il. 'Bi«f«T ronfcrvirt «ua> Mt »dAuViin.i. l £*.*« iilr 8 utonete, 66 Ti. Eoutn *f -itffij, \o ^•t^ man lit tnut aninnte fft'l* *<• ■*«"■ l*tt!6tn l«nn. čini iebi eiiiung v ^ „*£r -»TT*^, « ' « ~ Mm rlu-iiiTri "r«»«fteii ta-« Jeberman« p tmiltftltn, fctfpitbtti «6« fttr tu- u .;©«i«.iun«»KHBff«it eobbrenneii, ««tacr> -■aŠSi^i^SiT rirfSSKSSSSS:««, £ur»&?Sa:-ffi Me bene ®aH« »«f tm»-«bl«.i, ta »an but« ble ^1C ™^1^„gi^^"'Jf,1^»$■!■>(«"■ *2 H»rkulOi-EneilB. unb »fl bic »«8»n berari, »«& '1^.fifI"*ll'l»S!' »'» «»«"«'6*" ">!rb Ur ttetu« bif »rbmSreii Ta" tfaario-e , 1» trk ti<*«4rwur|CI ju » lebf«. uub RJ in Dct laf** trajen fann. I CtUđbio« i« fr. baf, c„t|cgf« nnb fii.KH baf fetit« Hrom« Nraui' »« flđvrtu, vcvDiiibevi taBr |i»l>« ra* ^c■l erflen ElektrO-ftalvaniSOb« BinSre, fl«l«i4net»u ^ananna senctilitlt. Cftte »l,if<*er ® bro .ft bat ttiiffaUtii b« ^.-rc. beuiJei fetnev »ooifitatiac^rAnbuiiii. Međisiiiiioli« Thoerfsife, w 4>«w«iih ,«^ k i » .^ef? >« »»*!»» «««}«•;*•■*»' ««"«'««enip g(nannt bit Onnkctftffr, a»«»6atc« unb (1«et(l Pr»lKtllOa UIlO Dllllg. ti ftftgcfttnt. b«B bet i*;i tamama« »cfeu^tig 3)liitel aefltn jcbette«, 1L«111 £&aHSOHmeiTZ m0Hr. bfl6(rt(e„ «#rtOii lof»e( bici 75 Ir. liutt atltiii »d$tt bit unftblbat« TOicftmfl but, |u bcrbtiien Octtr Sa^nfAmet), bnr« SR&tuma obec ISrfltltina rcfiirt 'Ju ft, tdbtn, dltlttn, lt.p-wt» :c. Qin !ol*it ]ttt ttirb; e« Qb«t> ©u*«n etfc.iru 1 Bilttf; 4i rt* jltit, tec • utr butefi fiiift erseugt SDetben fami, trifft aBe« Bi»(erigc [owobt an©il»f, «(t an4■ «■ T*liAtw*m AathAi> al« eiu= ab 5«tal»ii(l« in ber ©itie uniltef Sltuiglelt. Hur^ sfkitiitfttjun.i eine« Ibeitt« «!afftr * llBg*H-J»WMlwr tteffli*; c.. ,roBtt *onua ift fi. baft man bicfe ranu man auflenbltđli« Me 6cRc fa)twie linlt fir Slmmet. ftiia)tn, ®ni™« VfaiifleuebmtieAffcnb ^olfjct im tieinftcn iRaiim imttrbtliiseu ranu, cneugen, ttet#f fođlei* ju fl*6rau4eu i(t. i J}a« unb eoitet Binnt.i '^ Gtunte bic flrolite n zdrarilii, ker niniii nobniiili zilnivju »kiulljtvili anovi v suhi, brani, brez nja .... sld. 2.10, 3.S0, 3.S0 1 kos istih, padšit . glđ, 2.S0, 3.4«, 3 80. 4.20 ,, ... » ., . 1 „ najfiniiih sort z garniranjem Veliki sencmki. aii br.-z ija . . gia. iso, 5.-, s.so ! k" SjJS^om. : : :gM.kiCiS Strelice za gospe na potih v ion, 1 _ iz atigl. ^ulnenegaailasa, prav velika sorta, z mođernimi velikimi palicami. inodprn ...... gld. l.— ' fcus iz alpake .... gld. \.m, 2,— l kos istih podiit.....gld. 1 50 l „ „ r bogato parniran gld. 2.40, 2.80 \iUvisja eleganca!! Najbolj ofektni. najbolj (ini izmeil vwga, kar se je dozdaj izđelalo so Fpnu Fpnii.etrpSipp 1 kos isti. poiiii« . . • ■ - K'- i-!io i kos bogato naliipun iu pomlad gl. 3.50, 4.- J r |^ ^ ■ .^ ^.^- ^,^ -^^ "velika" »ona " . ". .r . gl. 5.50, «.- 5.-, .i.;.u. Gizeline itrešice. . . N-iinovejie v saisoni 1S7*. 1 koš. velik brez garniranja . gl. 4.—. 4.:>0 Stresice iz'nujiiuiše sviliie tkanine, bogato, i* z bogatim garni anjem . gl. 5.50, 0.50 okustio in moderno adjustirane, združene z * . . iiHJviijo ele^aneo. iellCnthl IH gO8|l«de. I kos pomladnili streiic . . gl. 3,50. 4.—, 4J0 1 . velikih suliičnih streiic gl ij.50, 7.50, 8.5D i kos. fin volnen ailas . . . • gl. i-8o «-•!._ >-^-. y- ' \ 1 . - - -i pod#lt - . gl. 2.20 i kos velike sorte, .in^l- volnen atlas. * " " " v -- ima isti bliić ko svilni atlas . gl. 1.5") Đ e ž n i k i, 1 kos narađne sorte, velik . ...........5}^ 5.° l'm 1 iz nerazi'.rljive angl. aiino. podoben svilneuvu......,?Vi' =-? č1 Je , , U najfinUo luonske svile.......... g j. 5, J^ «jo l . posebno fine sorte...........g'd- '-50- .-«• ^ i , najflni.e sorte u svile............6m- |; ' "• 1 . jz dvanajsterih delov. snperfin. z velikim razpetip-11.....-_ . gia »:.o i . non plus ultra. iz svilne tkanine (angl. dvojna tkanina*