AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MOBNIN0 DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND, 0., THURSDAY MORNING, AUGUST 13, 1942
LETO XLV. — VOL. XLV.
tyahoga je dal zmago McSweeneyu
j^n je zmagal z več J- QjOOO glasovi veči-nad Sweeneyem.
Dseph"kovach JE
nominiran
t

vi
McSweeney je izbran v e Ohi.o, da bo nosil zasta-°Kratov pri novembr-hJ 'tvah- Toda zmago mu ^'l očlvidno samo okraj °8a> kjer je dobil Mc-dy nad 25,000 glasov vs-L°clIn je dobil v vsej dr-ma.) 15,000 glasov veči-
JOHN McSWEENEY
kandidat demokratske stranke za guvernerja države Ohio, ki bo šef pri novembrskih volitvah v volivno borbo z sedanjim guvernerjem John Brickerjem. Ako bodo demokrat je edini, bo Mc-Sweeney lahko premagal Brickerja, ki se je izmed vseh demokratskih kandidatov najbolj bal nominacije McSweeneya.
jeJe Pri tem najbolj zna-
*tŠk da ga lokalna de" v ■ Wganizacija ni pod-Je šla uradno za Wal-'ats{°m' "obenem de-(rov sb°du mu niso pu-(Niti v SND na
Hw ' ne'kam0r Je Pri_
'•Jek 6y na Sh0d zadnji e<kt ' pa ga n5so hoteli ni-
SVlti >iude»). Hay T "Zelnik demokrati Miller' Je tak°J> ko mey Za nominacijo Mc-
teri ' °dposlal brzojavko, det^u obljublja vso po-6t'Šk ratske stranke, evtijj. °m°vina je bil pr-%ral v državi Ohio, ki je
tiri
A
»u<
dobil 101,371, , Pra "T"4" Walter Ileer !	Dye 12,416.
\ j " k Martin L. Swee-JubU za več kot 8,000 S, Prartl Michael :al Sty V 15 vardah
a. i' A«*
jo*
Nemci so se vrgli proti pristaniščem ob Črnem morju
Rusi se umičejo Nemcem v divjino pod Kavkaškim pogorjem. Nemci prodirajo v dveh kolonah, proti Črnem in Kaspiškem morju.
"Jer
McSweeneya in
vSej "T1*1 vse do zmage).
J'e dobil J°hn 'Usofj y. 1i9.393 glasov,
Jih Je 44,181,
A.
je
•tli Xeeney samo v dveh.
biikan^°kratski elas°vi v
f<*uX vardah kažejo-
o£f% Ikanci jemali de"
glasovnice, da so Proti Sweeneyu. Pasovi e»i za
volili -ti
ne bodo od-

je bil izvoljen mestu wm. M.
■ »^Diikv? FeiShana, am-5 O^ancaMarshalla.
,Vne Je bil nominiran
N jn Poslanca samo Kovach- ki -ie
glasov. Jo Modic glasov, Joe Za nominacijo še najmanj
1 too 7,065
5?
Ste*"* 'da
X * moliti
ene , ruz«ice št. 25 SžZ I> ;k,a se udeležijo nocoj
h^m moUtve za po.

Sivec v
Za-
?i^žSrtbnem zavodu'
jj jt, a .n bo izkazal zad
a, v Petek se udeležite
K

S^J za kulturni vrt
e Xa Prispevali denarne
Moskva, 12. avg. Ruske čete, srdito odbijajoč napadalne nemške čete, se počasi umičejo v divjino pod Kavkaškim pogorjem, dočim so Nemci razdelili svojo moč ter prodirajo proti Kaspiškem in črnem morju. Z, eno kolono se bližajo Nemci pristaniščem Novorosisk in Tuapse na črnem morju, z drugo pa proti oljnim poljem pri Grozniju in dalje za njim proti glavnemu cilju,
Kaspiškem morju.
Nemci so pognali pri Krasno-daru nove rezerve v boj, hoteč priti na južno obrežje reke Ku-aan. Rusi so jim pri tem poskusu pobili več kot 1,000 mož ter jim razbili 12 tankov.
Nemci, ki prodirajo ob železnici Rostov-Baku, so hoteli s spretnim manevrom obkoliti Ruse pri čerkesku. Toda ruske čete so se po vročem boju izmuznile iz pasti. Obe armadi sta se borili pod žgočim soncem in neznosni vročini so pomagala še goreča mesta in gozdovi v okolici.
Nemci so manj kot 150 milj oddaljeni od vojaške ceste, ki se vije preko Kavkaškega pogorja proti Tiflisu v Transkavkaziji. Tam se nahaja ob Kaspiškem morju mesto Baku, kjer pride-uje Rusija 90% vsega olja. -o---
T.%
M<-del,k0 priredi.
'I °0-' Mr-in Mrs-%» iPo ?3: Mr-in
Defner
H g be
-vec.
Mr. Mr.
Miss Pauline Vla, cent Opaškar
h ^aj-ii 'lo bo darovana ^^ojr«; Vnebovzete ma
X fim * -
Vstaja v Indiji ponehuje, toda streli še padajo
Bombay, 12. avg. — Gibanje za neodvisnost v Indiji nekoliko pojenjuje, toda po ulicah Bom-baya še vedno odmevajo streli. Delavci se počasi vračajo v tovarne, vlaki in ulične železnice vozijo precej normalno in barikade, ki so jih postavili izgred-niki po ulicah, izginjajo.
Iz raznih mest se poroča o novih izgredih. V mestu Poona, kjer je zaprt vodja Gandhi, so bile ubite štiri osebe danes popoldne. Deset oseb je bilo ranjenih. Toda kljub pojavom izgredov tu' in tam, pa je videti, da so se druhali naveličale demonstracij. Angleška vlada poroča, da položaj popolnoma obvladuje.
-o-
Stroški za vojno v juliju skoro 5 bilijonov Washington. — Zed. države potrošijo za vojno vsako sekundo $1,790. V juliju se je izdalo za vojne potrebščine $4,794,000, 000, ali vsak dan $154,645,161, vsako uro $6,443,548, vsako minuto $107,392.
-o-
Skočil v jezero Vpričo številnih kopalcev je včeraj skočil v jezero v Gordon parku Peter Zabarauskas, star 55 let, stanujoč na 1102 E. 76. St. Poklicani ognjegasci so ga potegnili iz vode, toda ga niso mogli več oživeti.
članicam Glee kluba
Članice Baraga Glee kluba naj se zbero nocoj ob sedmih prec šolo, odkoder se bodo skupno podale izkazat zadnjo čast pokojni Jeri Sivic, materi ene izmed čla nic.
h
Russ
v, (j v,	"^nthony -
Š>m°k^tnice njegove
Jn prijatelji so
Fred Križman piše
Iz New Mexico se je oglasi naš čvrsti slovenski fant, Fred Križman, ki služi tam pri letal skem koru. Fred piše svojim staršem, Mr. in Mrs. Matic Križ. man, da je zdrav, vesel in prav zadovoljen v vojaškem stanu.
Vstopnice za prireditev Neuradna poročila za-16. avgusta se dobe na trjujejo, da bo Nemčija sledečih prostorih ustavila ofenzivo letos
Kdor želi kupiti vstopnico zu Carigrad. — Nek nevtralen rezerviran sedež v Gordon par- uradnik je izjavil, da je prav ku, ko bo takozvani "Jugoslo- možno, da je Nemčija dosegla za vanski dan" v nedeljo 16. avgu-1 letos večinoma svojih namenov sta, jo lahko dobi na sledečih ter da se bo kmalu ustavila v prostorih: V Ameriški Domovi-1 svoji ofenzivi na Ruskem. Ta ni, v Enakopravnosti, pri Mrs J uradnik pravi, da je dobil te in-Makovec, v knjigarni Jožeta Gr-1 formacije direktno iz Nemčije, dine, v obeh Grdinovih proda-1 Pravi, da mu je nek nemški in-jalnah za pohištvo, v obeh slo-' spektor, ki se nahaja zdaj v Turčiji po uradnih opravkih, zatrdil, Pri Mrs. Ko- da bo Nemčija napravila pred govšek na Holmes. V Newbur- zimo obrambni zid na vzhodni gu v župnišču pri Father Slap-' frcnti, nakar bo začela ponujati
venskih bankah. V Collinwoodu
Naši novi vojaki
Naborna komisija št. 35 je vpoklicala sledeče naše fante v armado: Frank Hiti, Peter Sta-kich, Joseph Markel, Elmer Mi-klavčič, Frank Skotin, Frank Seme, George Strle, Edward Jazbec, Joseph Mersek, Felix čeka-da, Louis Elovar, William Les-kovec, Henry Korelec, Frank Jenko, Frank Pertz, Stefan Ber-gant, John Babič, Madison, O., John Fortuna, Joseph Kurent, John Leznik, Edward Sterlekar, Joe Tomažič, Matt Capich, John Widmar, Walter Urban, Anthony Germ, Louis Yarm, Frede rick Bashel. Vso srečo, fantje in dobro se držite!
Vesel dogodek
Mr. in Mrs. Frank Schuster, 6218 Carl Ave. so prinesle vile rojenice krepkega fantka, ki je tehtal ob rojstvu 8 funtov in 14 unč. Mati in dete se dobro poču tita v Womans bolnišnici. Materino dekliško ime je bilo Ann Ci-rinski. čestitamo.
Prva obletnica V cerkvi sv. Križa na 200. St, in Lake Shore Blvd. bo darova na v četrtek ob 7:15 maša za po kojnim Jack Snider v spomin 1 obletnice njegove smrti.
šaku, v Nottinghamu pri Mrs. Frances Rupert in v trgovini John Gornik na 185. cesti.
V Euclidu se dobe v trgovini Anton Logarja in pri Mrs. Frances Kosten na Miller Ave. na Jutrovem pa v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave.
Pomniti je treba, da bo traja-j la vsa predstava dovolj dolgo in da si boste želeli imeti rezerviran sedež.
Torej sezite po vstopnicah za to izvanredno predstavo, kakršne še nismo imeli ameriški Jugoslovani v Ameriki.
Italijanski teror v Dalmaciji
London, 10. avgu'sta. (Telegramsko poročilo Jugoslovanskemu Informacijskemu'Centru) — Glasom vesti, ki jih dobila jugoslovanska vlada, so pričele laške oblasti z masivnim preganjanjem civilnega prebivalstva po Dalmaciji in Primorju. Zaradi umora zadarskega prefekta Ora-zio-a, ki je bil ubit od jugoslovanskih domoljubov, so Italijani z bombami porušili večje število vasi v okolici Karlovca. Tudi v okraju Sušaka so se Lahi maščevali nad civilnim prebivalstvom, porušili z bombami kraje Jele-nje in Kostrena Bistrica, ter poklali vse prebivalstvo.
Tudi v anektirani Dalmaciji je položaj strašen. Lahi mečejo v zapor velike množine ljudi. V Splitu samem, so zaprli pred kratkim več stotin ljudi in jih poslali v koncentracijska taborišča.
Italijani so razrušili precejšnje število kulturnih spomenikov, med njimi tudi spomenik Grgur Ninski. Prebivalstvo Dalmacije umira od gladu, po otokih jedo j udje pasje in mačje meso.
Italijanizacija Dalmacije in Primorja se nadaljuje sistematično. V Splitu so ubili profesorja Gamulina.
Darovi za nedeljsko prireditev v Gordon parku
Nadaljni prispevki od naših plemenitih ljudi za nedeljsko prireditev so sledeči: po $5: Rude Trošt, John R. Palandech, Chi cago, 111., Mr. in Mrs. Anton Ko zel. Po $4: društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ, dr. sv. Ka tarine št. 29 ZSZ. Po $3 ; Clarence L. Young, državni senator, Mr. in Mrs. Jos. Ponikvar, Mr. in Mrs. J. Erdelac, Mr. in Mrs Frank Kuhar, 1123 Addison Rd Joseph Pograjc, Mr. in Mrs Ludwig Metlika. Iskrena hvala vsem in še drugi so prošeni, da kaj darujejo.
Napredovanje v armadi Korporal Edward J. Zalar sin Mr. in Mrs. John Zalar, 1038 E. 70. St., je bil povišan v sar-ženta. Edward je šel v armado letošnjega marca. Naše čestitke Eddie.
premirje.
Ta nemški zid naj bi tekel preko severnih kavkaških gora, katere so Nemci že skoro dosegli, ter ob reki Volgi, skozi Stalingrad in Voronež da Leningrada. -o-
Zahteva po drugi fronti je vedno večja v Evropi
London. — V podjarmljenih evropskih deželah je zahteva po drugi fronti vedno večja, ker narodi komaj še vzdržijo brutalnosti Nemčije. V Franciji vedno bolj vre in še posebno, ker so Nemci zopet ustrelili 93 francoskih talcev. Na češkem so Nemci ustrelili nadaljnih sedem oseb'.
Francoski premier Laval je moral poklicati vojaštvo in policijo, da straži vlado v Vichy, ki je naklonjena Nemčiji.
Na TIoTa h d skem so" Neme r Ža-prli nadaljnih 200 talcev, ki jih bodo postrelili za vsak napad na Nemce, ali če bi Holandci pomagali zaveznikom v slučaju invazije. Prej so Nemci že zaprli 1,500 prominentnih Holandcev.
Neko poročilo zatrjuje, da so dobili nemški častniki v Franciji povelje, da požgo vse, kar vidijo, če bi se morali umakniti pred zavezniki v slučaju invazije.
-o-
Seznam naših mater
Tukaj prinašamo nadaljni seznam naših mater, ki imajo svoje sinove v ameriški armadi:
Jennie Miklavcic, Margaret Smole, Marian Mavec, Jennie Dvornik, Alojzija Koren, Anna Ponikvar, Mary Modic, Magda-ene Merhar, Mary Kofol, Antonija Prebil, Maryana Godec, Mary Malensek, Julia Slogar, Mary Piks, Angela Verhovnik, Mary Hočevar, Agnes Klemencic, Alice Meglich, Ivana Campa, Hedwig Strekely, Mrs. J. Koss, Rose Krotky, Mary Boben, Frances Kerne, Lucija Skerbec, Margaret Skoda, Frances Snyder, Jennie Drobnic, Barbara Stagar, Theresa Spilak, Helen Triscic, Josephine Kolenc, Mary Blazek, Mary Nachtigal, Ursula Sustar sic, Mary Milavec, Jennie Poto^ čnik, Julia Legan, Mary Globo-kar, Mary Krzepina, Ursula Unetic, Caroline Ferkul, Teresa Bizjak, S. Skrobot, Agnes Curl, Mary Bulic, Jennie Oblak, Mary Struna, Mary Kapla, Anna Zalar.
Slovenski četniki so Italijanom zopet zadali krepke udarce
Moskva. (ICN) — Radio postaja "Svobodna Jugoslavija" je oddala dne 5. avgusta sledeče poročilo vrhovnega poveljstva čet-niške in prostovoljske vojske o borbah v Sloveniji:
Poveljstvo tretjega oddelka slovenskih gerilskih čet poroča, da je v teku meseca julija izgubila laška vojska na tem ozemlju 822 vojakov in 82 častnikov.----
V	isti dobi je bilo ranjenih preko 300 laških vojakov in 2 oficirja, a 17 je bilo ujetih. Tretji oddelek slovenskih gerilcev se je boril tudi proti nemškim četam. Skupno so osvojevalci izgugbili v juliju 1280 vojakov in oficirjev. Borci za svobodo so razven tega kaznovali s smrtjo 32 vohunov in izdajalcev.
V	isti dobi so vrgli iz tira 9 sovražnih vlakov na železniški progi Ljubljana — Trst in Ljubljana — Novo mesto. Izvršili so 11 napadov na sovražne vlake, ki so prevažali vojni materijah
Štiri laške divizije, ki so bile 15. julija šačele ofenzivo proti osvobojenemu ozemlju v Sloveniji, so po svojih prvih neuspehih in umikih znova pričele s prodiranjem in uspele radi svoje velike številčne premoči in obilne tehnične in vojaške opreme, da zasedejo nekaj naših po-
stojank. V teku zadnjih dni so Italijani pripeljali celo težko mehanizirano artilerijo, ki strelja ne samo na naše utrdbe, temveč tudi na mirne vasi na osvobojenem ozemlju.
Dne 30. julija so slovenske napadalne gerilske čete vrgle iz tira italijanski vojaški vlak, pri čemer je poginilo veliko število vojakov in častnikov. Istočasno so tudi pri št. Vidu slovenski ge-rilci vrgli iz tračnic vlak poln laških vojakov.
V Sloveniji divjajo hudi boji, ki prizadevajo sovražniku težke izgube. V znak maščevanja rušijo laški banditi vasi, do katerih proderejo in pobijajo miroljubno prebivalstvo, večinoma žene, otroke in starce. Slovenci pa odgovarjajo na vsa ta nasilstva z vedno odločnejšo borbo proti osvojevalcu.
-o-
Ameriški marini so se izkrcali na treh Solomonskih otokih
Washington, 12. avg. — Mornarica naznanja, da so se bojeviti ameriški marini izkrcali na treh otokih skupine Solomonov kljub trmastemu odporu Japoncev. Poročila zatrjujejo, da je brodovje, ki je krilo izkrcavanje marinov, v hudem boju s sovražnikom. To dokazuje, da imajo Japonci pri teh otokih močno obrambo v zračni in pomorski sili.
Očividno so si Japonci pripra-
vili na teh otokih močno obrambo, zlasti v okolici Tulagi, kjer je fino naravno pomorsko opori-
Poziv članicam Krunice
ičilanice uniformiranega hrvaškega društva Krunica naj se v nedeljo večer, ko se vrnejo s Providence Heights, zbero v Gordon parku, kjer bo jugoslovanski festival. Tako naroča predsednica Mrs. Erdelac.
Ali je vaš psiček?
Kdor pogreša mladega psička, ki ima eno črno uho, po hrbtu črno dlako in kratek rep, naj ga
see.
Poročilo mornariškega poveljstva kaže, da se vrše boji za So-lomonske otoke že šest dni. Ker poročila ne javljajo še končnega izida teh bojev, je možno, da bodo trajali boji še več dni, predno bodo Amerikanci pregnali Japonce s teh pozicij.
Marinom pomagajo tudi edi-nice ameriške armade in avstralska bojna letala, ki vneto napadajo sovražna letališča.
--o-
Turški urednik upa v ameriško orožje
Carigrad.—Urednik Zekeriya Sertel je zapisal v listu "Tan" sledeče: "Evropa je prišla skoro do k o n c a svojega vojnega napora, medtem, ko se je začela Amerika šele pripravljati. Vse Zed. države so odločene, da zadajo sovražniku smrtni udarec, k§r nas navdaja z upanjem."
-o-
Kupite pohištvo
Norwood Appliance & Furniture Co., 6104 St. Clair Ave. in 819 E. 185. St. ima avgustovo razprodajo pohištva. Vse, kar potrebujete za hišo in dom je zdaj po skrajno znižanih cenah. Pametno storite, če se zdaj okoristite s temi cenami.
Post Jadran št. 3
Opozarja se člane Ameriško-jugoslovanske legije, Post Jadran št. 3, da se zbero v nedeljo ob 5:30 v Gordon parku pred glediščem, ker bodo sodelovali
Dr. Maček je še vedno nasprotnik osišča
Bern, Švica, 7. avgusta (Telefonsko poročilo "NYT"-u) — Po zanesljivih vesteh iz Hrvaške, bile govorice o nekakšnem
so
sporazumu med Pavličevimi ustaši in kmetsko stranko dr. Vladimira Mačeka, ki jih je osi-šče širilo v preteklem mesecu, osnovane le na željah prQ-faši-stičnih Paveličevih pomagačev, ter so brez vsake stvarne podlage.
Ni nobenega dvoma več o tem, da so Paveličevci širili te vesti z namenom, da povzroče zmedo v hrvaškem javnem mišljenju v Zedinjenih državah.
Dr. Maček je še vedno interniran, prej ko slej neizprosen sovražnik Paveličevega pokreta in čaka svoje ure.
--o-
Pet mesecev dela za popolno zatemnitev
Columbus, O. — Ralph Stone, načelnik obrambnega koncila za državo Ohio je izjavil, da se bo izvedlo popolno zatemnitev za vso državo obenem, toda za to pripravo bo treba delati najmanj pet mesecev. Število pomožnih paznikov, policistov in ognjegascev morajo zvišati od 120,000 na 420,000.
pride iskat na 5901 Prosser Ave. I pri programu kulturnega vrta.
Vlak je povozil delavca blizu Loraina
Lorain, O. — V bližini Lorain, O. je vlak Nickel Plate železnice povozil 39 letnega delavca Antona Maholiča, očeta treh otrok. Mrliški oglednik je izjavil, da je bil ubit slučajno.
AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 13, 1942
o g
mi St. Clair Ave.
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
JAMES DEBEVEC. Editor
Published daily except Sundays and Holidays
Cleveland. Ohio.
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50,
četrt leta $2.00 Posamezna številka 3c
SUBSCRIPTION RATES:
United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mail $7.50 per year U. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mail $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months, $2.00 for 3 months Single copies 3c
Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d. 1878.
No. 189 Thur., Aug. 13, 1942
Jugoslavija pod udarci novega reda
Katoliški list "The Tablet," ki izhaja v Londonu, je priobčil pod gornjim naslovom članek, ki je razdeljen v tri dele. V prvem delu govori člankar o Sloveniji, v glavnem o dogodkih, ki smo jih v našem listu že obravnavali. V drugem delu razpravlja o razmerah na Hrvaškem, v tretjem pa popisuje dogodke v Srbiji. Dogodki na Hrvaškem in v Srbiji našim eitateijem —- po teh virih niso znani, zato prinašamo članek ne da bi se spuščali v kakršnokoli polemiko. Napisan je vsekakor z veliko iskrenostjo in ljubeznijo do našega naroda.
Usoda Hrvatov, ki jih je okrog 5,000,000 v Hrvaški, Dalmaciji, Istri, Bosni in Hercegovini in južnem Ogerskem, je podobna usodi Slovencev. Mnogi voditelji HSS so v ječah, nekatere pa so ustaši pobili. Dr. Maček je trdovratno odbijal vse nemške poskuse, da ga pridobijo kot kvizlinga s pomočjo podkupovanja in groženj. Vlogo kvizlinga pa igra zloglasni Ante Pavelič, ki je dolga leta rovaril proti Jugoslaviji in ki je organiziral leta 1934. umor kralja Aleksandra v Marseju. Bivši predsednik jugoslovanske vlade, gen. Simo-vič je izjavil, da sta se v januarju in maju mesecu leta 1940., torej še predno je Italija stopila v vojno, sestajala Mussolini in Ciano s Paveličem in že takrat kovala načrte za vposta-vitev podložne Hrvaške pod italijanskim pokroviteljstvom.
Takozvana neodvisna Paveličeva država je popolnoma okrnjena. Italijani, ki so zavzeli del Slovenije, so morali v juliju 1. 1. prepustiti Nemcem neke dele, ki so jim pripadli ob prvi delitvi. Slovenije v mesecu aprilu 1. 1. Kot pro-liuslugo so jim Nemci dovolili, da si poleg dalmatinske obale vzamejo še kos Hrvaške. Najprej je bila Paveliču prepuščena vsa južna Dalmacija z Dubrovnikom. Toda v lanskem avgustu so Italijani objavili, da jih je Pavelič naprosil, naj zasedejo vso vzhodno jadransko obalo. Ponovila se je stara igra. Italijani se ne morejo zoperstavljati Nemcem, Pavelič pa ne Lahom. . ')
Pavelič na Hrvaškem nima pristašev. V Italiji je živel 12 let pod pokroviteljstvom Mussolinija, danes pa vlada s pomočjo nemških bajonetov. Nemška politika prepušča Lahom vse mogoče kompenzacije na Hrvaškem, da jih na ta način potolaži za razočaranja, ki so jih doživeli nasproti Franciji, kjer se hoče Hitler prikupiti vichystom. Tudi Madjari so pobrali košček hrvaške zemlje.
Vojvoda Spoletski se previdno drži v Italiji in do danes še ni videl svojega kraljestva. Odnošaji s Sv. stolico so zelo napeti. Sv. stolica je izdala zelo nenavadno izjavo, v kateri pravi, da je papež sicer sprejel Paveliča, da pa je bila ta avdijenca popolnoma zasebnega značaja in da Paveličeva vlada in njegova država nista bili priznani. Napetosti se vidijo tudi v tem, da letošnji svečani procesiji niso prisostvali zastopniki hrvaških oblasti. Pooblaščenec hrvaškega vodje, dr. Krnjevič je v pismu časopisu "Times'' razložil podrobnosti, kako so katoliški škofje odbili sodelovanje s Paveličem.
Paveličeva politika, poskuša na vse mogoče načine izigravati neke starejše hrvaško-srbske probleme. Vse od obstoja Jugoslavije so se Hrvatje borili za federacijo. Pod Habsburgovci je imela Hrvaška neko samostojnost, Bosna in Hercegovina sta. bili posebno upravljani. Kakor je vsem dobro znano je bila Jugoslavija centralistično upravljana država in so imeli Srbi v njej veliko večjo oblast, kakor pa so to predvidevali Hrvatje. Beograjska močna roka se je težko občutila, ali hrvaških aspiracij ni zlomila. Hrvatje in Srbi so Slovani, toda' njihova narodna zgodovina je zelo različna. Tudi verske razlike so globoke. Hrvatje so katoličani že od 9. stoletja dalje in so bili usmerjeni proti zahodu in Rimu, dočim so Srbi sprejeli vero iz-Bizanca in je vse njihova zgodovina povezana z vzhodom in jugom.
Srbska zgodovina je polna dolgotrajnih borb s Turki, v katerih so se Srbi vedno borili sami, a so bili vendar ob koncu vedno zmagoviti. Srbi si niso delali nobenih utvar o nemških poželjenjih na njihov račun. Ko je bilo turško cesarstvo v Evropi uničeno, je izbruhnila svetovna vojna, v kateri je Srbija mnogo pretrpela. Srbi so se že davno od tega smatrali kot glavni branik nemškega prodiranja proti jugovzhodu. Jugoslavija je bila mnogo večja država, kakor pa so mogli Srbi pričakovati. Lahi niso nikdar pozabili versaj-ske pogodbe, ker je ustanovitev močne Jugoslavije prekrižala njihove račune na Jadranskem morju.
V glavnem vodijo danes Srbi odpor v Jugoslaviji. Edi-nice, ki nadaljujejo z borbo v gorah, mnogo bolj zaslužijo ime redne vojske, kakor pa četniških oddelkov. Zaman se trudi gen. Nedič, srbski kvisling, da bi s proglasi na narod preprečil nadaljno borbo.' Gestapo je najprej obrnila svojo pozornost na anglofile (v Jugoslaviji je bilo okrog 30 angleških klubov in institutov), prostozidarje, komuniste in Žide. Komuniste so obdržali po zaporih kot talce in jih streljajo, kadar je ubit ali ranjen nemški vojak. Naziv komunist je zelo prožen pojem. Po poročilih dr. Miloša Sekuliča, ki je prispel v London in je bil do 1. oktobra ravnatelj beograjske bolnišnice, so Nemci od aprila meseca dalje pobili preko! 10,000 Srbov. V tem številu niso vračunani tisti Srbi, ki jih' je dal pomoriti na Hrvaškem Pavelič. Po izjavi zunanjega ministra, dr. Ninčiča, so Nemci v nekem industrijskem sre-i
dišču zahodne Srbije pomorili iz maščevanja za 23 ustreljenih nemških vojakov 2540 srbskih delavcev.
VIKragujevcu, glavnem središču vojne industrije je bilo ustreljenih 4576 delavcev. Srbski listi, ki so pod kontrolo Nemcev, seveda ne poročajo o teh krvavih straneh današnjega življenja.
Tudi Bolgari in Madjari se niso mogli vzdržati. Mace-donci so na strani Bolgarov in so s silo pregnali Srbe z njihove zemlje v južni Srbiji.
Domovina pa je rodila velikega borca, čisto v tradiciji srbske zgodovine, in to v osebi Draže Mihailoviča, ki poveljuje več ko 100,000 vojakom. Nova vojska ni dobro opremljena, toda ima največje borbene vrline in bo postala važen faktor v vojni, ko bodo začeli Nemci na ostalih frontah pešati.
BESEDA IZ NARODA
K prireditvi Jugoslovanskega kulturnega vrta
Zopet bo prireditev J. K. Vrta. Posebne vrste bo. Že vsakovrstne so bile prireditve, ki jih je priredila organizacija J. K. Vrta, predvsem odkritje spomenikov Barage, Cankarja, Gregorčiča, Njegoša in naposled slavnostna otvoritev tega vrta. Vse to so bili veliki zgodovinski dogodki našega naroda v izseljeništvu, ki je ob ogromni udeležbi na teh slav-nostih dokazal Amerikancem, kdo smo in kaj smo.
Potem so bile še prireditve v mansnem obsegu in zdaj bo pa zopet prireditev kakor se kaže v prav velikem obsegu. Zdaj ne bo odkritja spomenika temu ali onemu velmožu, ali kaj podobnega, pač pa bo neke vrste predstava, kjer se bo pokazalo Amerikancem gotove osebe, odlične osebe, ter šege in navade našega naroda. Tako vsaj jaz sodim iz priprav, ki so v teku.
Tu bo predstavljen legendarni borec Draža Mihajlovič, ki je res prvovrstni junak, potem pa njegovi četniki. Kar se tiče MihajloviČa in pa njegovih Jetnikov je popolnoma na mestu, da se ga pokaže publiki; seve pa bi bilo še veliko bolj na mestu, ko bi se kaj organiziralo ter zbiralo prispevke za njega in njegove četnike. To bi moralo biti. No, pa sedaj bo v tem oziru predstava; a potem pa bi jaz želel, da bi se kaj 'organiziralo tako, da se zbira denarne prispevke. Z lepimi besedami in hvalnicami po listih ali drugače Mihajloviču ne bo prav nič pomagano. Dejanja, dejanja rojaki! Well, pa to je poglavje, zase. Jaz tu le pripomnim mimogrede in pozivam merodajne faktorje, da v tem oziru kaj store.
Torej Mihajloviča bomo videli in njegove četnike; najboljše borce izmed vseh.'Maršal Timošenko z svojo junaško, veliko rusko armado dobiva težke udarce od nemške mašine-rije ter je na defenzivi; Draža Mihajlovič s svojo malo, a junaško četo četnikov pa v ofenzivi. Ce bo šlo tako naprej bo Mihajlovič kmalu gospodar cele Jugoslavije. Zato je vreden, da se ga predstavi. Naš je, naše jugoslovanske gore list je. Ali razumete?
Potem bomo videli tam škofa Baraga, naše slovenske gore list, ki je za ta kontinent, na katerem mi živimo, storil mnogo pri izpreobračanju in civiliziran ju Indijancev. Tako, da lahko rečemo, da kruh, ki ga Slovenci jemo v Ameriki, je zaslužen že po delih škofa Baraga, če bi že drugih mož ne imeli, kf so v tem oziru sledili Baragi.
Glede škofa Baraga bi bilo odveč kaj več pisati, ker se je tozadevno že dosti pisalo in tudi v lase smo si večkrat skočili radi tega, kdo naj bo v Jugoslovanskem kulturnem vrtu in kdo ne oziroma kdo naj bi bil prvi.
Pisalo in govorilo se je dosti zlasti tedaj, ko je bil odkrit spomenik škofu Baragi ter je na to slavnost prišel iz Lj ub-
ljane sam škof dr. Rožman, a k otvoritvi vrta pa ljubljanski župan dr. Adlešič. Torej takrat se je dosti pisalo, a sedaj se ga bo pa predstavilo, kar je na mestu.
Upam, da bo vsa stvar, kar se tiče predstave dobi'o izpadla; saj dela se na to, da bi dobro izpadlo, tako iz glediškega stališča, prav tako moralnega no in pa finančnega zlasti slednje je nujno potreba vzeti v roke, ker s tem so zvezani veliki stroški. No, pa upajmo, da tudi v tem oziru poj de, ker zdaj ni več depresije kot je bila takrat, ko smo nabirali za spomenike in za vrt takrat, ko smo hodili od hiše do hiše, pritiskali kljuke moledovali prosili obetali, vabili, kratko vse smo storili, da uspe in uspelo je, če tudi z nemajhnimi križi in težavami, kajti bila je depresija, .velka depresija, a kljub temu smo nabrali tisočake, da smo izdelali in plačali vse kakor smo obljubili. Tako vidite bo zdaj neprimerno lažje, ker je prosperiteta, bogata prosperiteta in narod je vabljen, da pride in z vstopnino, ki ni visoka, le 50c za sedež, tako podpre to prireditev. Zdaj se ne bo treba pritrgati pri ustih kot je bilo to prej.
Prireditev se vrši /v nedeljo 16. avgusta v Gordon Parku in sicer se prične ob 8 uri zvečer. Kar se podrobnosti programa in vzporeda tiče, bo še vse pravočasno naznanjeno in popisano. Vi se pa odločite, da boste prišli; videli 'boste nekaj, ne samo zabavnega, ampak tudi koristnega, pa pomagali boste v gmotnem oziru, ker saj veste brez groša ni nič. Torej vsi na plan!
Pozdrav vsem,
Jože Grdina -o-
Slovenski katoliški dan

Zakaj prireja Zveza društev Najsvetejšega Imena vsako leto enkrat "Slovenski katoliški dan"? Zato, da se poživi v nas moč vere, brez katere ne more obstati člaveštki živel. Veruje 1 gotovo vsak človek, le s to razliko, da nekateri bolj verujejo v posmrtno življenje kakor drugi. Rsnica pa je, da je mnogo ljudi v življenju, vsaj dokler se jim j'e dobro godilo, opuščalo misel na posmrtno, to je, večno življenje.! Toda, kadar take tare nadloga, ali kadar čutijo, da se bliža konec zemeljskega življenja," s kaj radi povrnejo k Bogunazaj k veri.
Društva Najsvetejšega Imena pa imajo nalogo, da čuvajo najdražji zaklad, to je, da se ohrani vero, katero so nam dali naši duhovniki že ob krstu in katero so nam tako skrbno vcepljale naše mamice v naša mlada srca. Saj so bile po večini naše skrbne matere dobre katoliške ženice in so nam, ki smo zapustili dom v stari do-jnovini ali tukaj v Ameriki, priporočale : "Nikar ne pozabi Boga in naukov, katere sva ti midva z očetom vcepljala in dajala."
Slovenski katoliški shod, ki se bo vršil v nedeljo 23. avgu- j sta na Brae Burn prostorih na ] 25000 Euclid Ave., naj nas po-; živi v teh naukih. Naj malo po-'
vem, kaj bo vse tam. Veliko ljudi bo, kajti vabljeni so vsi iz vse drlžave Ohio, pa tudi od drugod. Vsi zunanji, ki nameravate obiskati tukaj svoje znance in prijatelje, si uredite tako, da boste v Clevelandu 23. avgusta in če boste ta dan res v Clevelandu, vedite, da boste dobrodošli na našem shodu. C. g. Father Krems nam je že obljubil, da bo imel kratek nagovor, ker njega je res veselje poslušati. Father Krems je vodja vseh društev Najsvetejšega Imena v elevelandski škofiji. Poskrbljeno pa bo tudi za tiste, ki razumemo bolj slovensko kot angleško.
Za vse lačne bodo skrbele žene od fare sv. Vida. Že od lanskega leta vemo, da so te ženske izvrstne kuharice. Za žejne pa bodo skrbeli fantje od fare sv. Lovrenca in Marije Vne-bovzete ter od sv. Kristine. Naše newburske žene pa vam bodo postregle z malimi listki, za katere boste dobili vsega, kar je potrebno, da se naše telo obdrži pri moči.
Čeprav je vojna, pa je še vseeno dovolj slovenskih fantov in deklet, ki bodo gotovo prišli na ta shod in da se ne bodo dolgočasili, bo skrbel pa Novakov orkester, katerega vodi Frank Novak, ml., ki je sin Novakove družine iz 108. ceste. Ti fantje pa že tako lepo zaigrajo, da jih je res veselje poslušati, koliko bolj je še veselje plesati ob zvokih take fine godbe.
Kar spomnimo se, kako je bilo, ko smo bili mi starejši-še mladi, kako smo radi prepevali slovenske pesmi. V Ameriki rojeni fantje pa so te naše pesmi oziroma njih melodije spremenili v poskočne polke in valčke, ki se glase tako milodoneče, da nas te krasne melodije ponesejo v našo preteklo mladost in da bi najraje še sami zaplesali. Tako nam bodo igrali Frank Novak in njegov orkester. Zato pa že sedaj vem, da boste s to godbo prav vsi zadovoljni.
Da bo pa to res pravi slovenski dan, zato so pa vabljeni tudi vsi slovenski pevski zbori iz Clevelanda. Iz prijaznosti bo sodelovala tudi godba sv. Lovrenca in sv. Vida. Ves morebitni preostanek pa je namenjen v pomoč nesrečnim rojakom v stari domovini. Kar je res lepa ideja in gotovo bi ne bilo lepo od vas, če bi se ne udeležili in po svojih močeh pomagali tej prekoristni stvari. "Kar ste storili enemu izmed najmanjših na z e m 1 j i, to ste meni storili ..." Tako je rekel naš Zveličar. Tudi kozarec mrzle vode ne bo brez plačila.
Zato pa imamo koristi od te prireditve na več načinov. Prvič, se nekoliko razveselimo in potolažimo v teh težkih časih; drugič pa se utrdimo v moči sv. vere, si pridobimo dobrih del in obenem pa delujemo za pomoč našim revnim rojakom v stari domovini — v zasužnjeni Sloveniji.
Zato pa pridite v nedeljo, 23. avgusta, popoldne na Brae Burn prostore 25000 Euclid Ave. Pozdrav,
Jacob Resnik.
kakih pogojih, kar pa seveda zadnjič nisem vizel za resno. Sedaj pa vidim, da ne bo drugače, da moramo stopiti v stike ž njim in da zvem za pogoje in si na ta način zasigura-mo zmago na barbertonskem strelišču.
Našim fantom pa že danes priporočam, da naj kar lepo molče o vsem tem, da ne zvejo še fantje pri Euclid Rifle klubu, ker drugače bi nas mogoče prehiteli.
Iz tega vzroka se v nedeljo vrši seja našega kluba na našem strelišču in vsi naši fantje so prav prijazno vabljeni in sicer PRAV VSI, kajti pri tem ne mislim samo par. Takoj po seji pa bodo vaje in šele za tem pa bo prišel do besede "ječme-novec" in še kaj drugega zraven.
V imenu kluba pa se zahvaljujem vsem udeležencem za obisk na našem pikniku. Enako pa se moram zahvaliti»vsem našim kuharicam za tako točno in fino postrežbo, da so bili vsi zadovoljni. Hvala!
Ko smo zadnjič streljali je rekel naš Timošenko, da je prišel do zaključka, da bo od sedaj naprej on osebno Hzbral najboljše strelce skupaj (mene noče). Svetoval sem mu, da ! naj začne kar takoj izbirati in i kakor sem videl, se mu je ja-! ko posrečilo.
Torej izid zadnjega streljanja je sledeč: J. Fortuna	21
J. Rampus .	20
J. Zaje	19
G. Schultz	23
J. Mirtel	18
gled. Na drugi pogled nekaj angleškega, in radi bolj lahkovernega ljaja, zaradi prosojne $ oči, bolj nežne rdečice zaradi voglatih, sratf1" kretenj, pa vendarle š1
ran
'dom -nd i
šokih postav; zoper sf hav*r(
ežal
1 Je. vpr. farm ,rfdo.
"Odp bi ra
išči pfrjev
a
A. Zrifnšek A. Zabukovec S. Krapaj L. Barle L. Boštnar
J. Kic J. Glavič L. Hochevar J. Russ F. Sirk
22 24 17
17 16
16 23 19 19
18
Želim in vabim še enkrat, da bi ja gotovo vsi člani prišli v nedeljo, da si tako utrdimo vsaj nekoliko upanje, da mogoče zmagamo v Rittmanu, Ohio. Z lovskim pozdravom,
Tajnik.
-o-
Smeh in smrt
(Konec).
Rainbow Hunting klub
Tekma, ki se je vršila pri nas in ki nam je dala priliko, da smo zopet tako slavno ostali na drugem mestu, je minila. Zato se pa sedaj toliko bolj pripravljamo za drugo ali zad-1 njo tekmo v tej' sezoni, ki se bo vršia v Rittman, Ohio. Edino 1 ki nam daje upanje, je nami- j gavanje solovca Lukežiča o ne-1
V tem usodnem juniju, ko sem dan na dan videval življenje takšne množice angleškega ljudstva, se mi je posvetilo zakaj so oni, v radost vsemu otroškem v sebi in med svetom, iznašli klovna. Na prvi pogled navidezni zvedavi pogled se ti večkrat zazdijo — v prosta-škem pomenu besede — precej oslovski. Ce jih primerjaš s prosvitljenimi francoskimi glavami, vpliva njihova presvetla plavolasost, pa tudi njih temnejši tip ljudstva, kot nekaj, kar ni do konca narejeno. Skoraj sleherni deseti Anglež ima tisto splošno, na svoj način izrazito postavo "pristnega" Angleža. Takšni "vzorci" fantov pomagajo iskati potem tudi med "obledelo" množico tisto, kar je pristno angleškega. To je tako kakor slikarska tehnika dobrih slikarjev, ki moraš na njih slikah uganiti iz majhnih pik, kaj je škrlatast ali žametast plašč.
Nekaj nad vse mladih vojakov so videti ko poosebljena mladost in nedolžnost. Kaj takega ne more nihče ponarediti po Angliji; še zmeraj so tu ganljivo nedolžni dečki, ki so nekoč na suženjskem trgu poznega Rima ganili papeža Gre-gorija Velikega, da je sklenil, da se morajo rešiti duše teh, tako plemenito zročih barbarov. A takih je le malenkostno število. Največ je samih takih kmečkih fantov iz severa Evrope, ki bi utegnil biti doma tudi z gorenje Donave ali pa z Jut-landije; to spoznaš na prvi po-
vado pa tukaj narava n' stila, da bi bilo to otosk°J blli okrnjeno, kakor so shePfJeSt< poniji ali pa Japonci, so Angleži še posebno postav. Toda v p°g'! kar čutiš po treznem P1 ku, se je narava tudi tU1 le držala svojega skoparjenja, da je ta $ na otoška pavrsta bdi
ljiva in je zavarovana ju in je oborožena za obstanek na drugem ^ ti moški, ki imajo večj^ sko telo, sedazdevajO' da so zmeraj ogroženi11 varnosti.
A kar tudi najbolj nega kmečkega fanta t' a& mena napravi tako ga,i ga tako "pogospošči," f ima vsakdo okrog ust 15 kakšno vedočo potezo, vem, da nisem kos navl ... In čeprav tega ne" vedati, celo komaj da zbrati v mislih, pa Je ^ Sl
+ rv tulfn ^valoSon ill ^ . 0 '
>a
vili
to tako hvaležen m čim mu kdo od njego' zom na obrazu pove, Če® svet je hudoben, človek nagnusno zadeva
di«
zdaj ob ono na te.i

lji, pa se vendar pre1 in včasih celo zmaga ' sto Angleži je z«1^ klovn, ki jim je v
stni noči je tu na
0r
starodavni navadi sanitejcev v na.iPie
(eden si je, na primer' mi potegnil pidžaff>s.; navzgor do brade i'1 ke ob sebi), partijo
nega nogometa in so
ško-resnimi obrazi P li drug čez drugega, vo mlado občinstvo nem nasipu se je ko hotalo svoji lastni ski v tuji deželi, na
P
n>

sku, le da zadaj m nič tujega videti: bil8^ la in morje kakor Tik preden je ta na vrat sredi jupiJ8 f t, tu, sem doživel 1
zorcek v molu: Na lJ stlYv
- t]jr un
la trdnjava samih tomobilov; tu je bi' taborišče bolničark-.
bi vs
esti |
lm s
K o
afar,
egt
l o
* hot jih,
Pi
ire] zal 'je i ki
d
na; Pii *flo, oko]
S j'
biti da
Pr
-•ep1 itlesl,
V ž( H p
bo š
" ra
H
Z)
Ni,
M !
V
d\ fve dl]
Ji s,
tfcleda
Sed hod
3*
eha,
bile na cestah videti
V>
mlade, a skoraj strežnice, da so Ja .v in neženske v svojih „
. ; jO
vavordečih nošah, K1 ,
M
JS K
v h
e
"o
i»o
nalašč trdih robov. ; trdi, ojačeni vogali najboljša obramba s
(Dalje na 3 str' , ■lil«1
: k kr k
sr,
>j; >j
id j,
<
V ■Vo ■ fe^ brž
Cesarica Marija y ^ bila nekoč na obisk1* j! ski deželi. Ob tej.^ ^ obiskala tudi Dole^, ^ zvedeli prebivalci o n\ ( sku, so se kar koS8^ W c jo počastili in 3° ■ ][ * l^j Nek vinogradnik,
0
»0:
enega najlepših ^'V^t011^ Trški gori, je sklef'V sarici podaril koša^jf ga grozdja. Nabra1 ^
„ „ ------- -. j-
ročil svoji hčeri, kat cesarsko kočij0'^ spela do Novega &e
ji izroči zgrodje.
,kfs'
Ko je cesarica PoH p trte, ■>
rv n
M
ni sad dolenjske tJl VIk. Hi vso moč hvalila. ^ I'j ni zobala, je
rekla /LN, darovalki, naj P°v.efl jf , ^ ko dobro grozdje ^ z^ lal.	/ f,.'
Ko pride hčerka ( ( ^
pove očetu, kako ®e ^ % dopadlo grozdje, kaj časa premih
pa hčerko važno ni baba nič rekla, košaro nazaj?"

V že
s %
Pau se • - ■ Go refreshed

. so Obstali in Old Je videl, da sta dva tretjega, do strelne li-iL.,, Je na dvorišče —.
111 ogledniki.
.st°Pii na dvorišče. Po-Sam je šel k vračal, kdo zvoni.
doma?" je vpra-
Je odgovoril Old Fire-je.
radi?"
-	JČemo- Ne potrebuje-naf.fJev ali hlapcev?"
r
J Ki .
prosili, da nam ! Od daleč smo pn-Srno in utrujeni, odprite nam!" merja na zapadu, ki
-	Popotnika spodil ta te|5raga. Gostoljubnost je
tnm, kjer ni go-In na divjem ni> vsaj tistikrat jih

xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxs
V SREBRNEM JEZERU
SMEH IN SMRT
XXXXXXXXXXXXXIXXXXXXXXXXX3
Jim je odprl za njimi. Hla-odkazal prostor pri So stale ob hiši. Pa vseč. Silno ponižno Ropali, pa vajene-kf81o lu^andovemu očesu
»bi °Stro oPazuiej'0
Uco m se spogledu-
je rekel.
m'eProsti ljudje smo,
da
2a nadlego. Dovoli-
tudi °StvaneTno P" vra-Vec sence za zidom
n hiši. Sami . si bo-
v ,mizo in klop."
7!te!" je dejal Old
pa na tihem sklenil,
"Takoj! Sicer dobiš kroglo! Drzni ste, da ste se podali v levji brlog, prijeli bi vas lahko in kaznovali, pa tako malo se vas bojim, da vas bom napodil.
Poberite se in povejte sodru-gom, da bomo vsakega ustrelili, ki bi se drznil prebresti reko! Opravili smo, izginite!"
Odprl je vrata.
Molče so odšli trampi. Ko pa so bili zunaj in ko je za njimi zarožljal zapah, so se porogljivo krohotali.
"Neumnež! Če veš, da smo trampi, zakaj si nas izpustil? Le poglej, koliko nas je! Koliko pa je vas? Na kratko bomo opravili z vami, v četrt ure bo-dete vsi viseli!"
Old Firehand ni rekel nič, mignil je hlapcu in dal poklicati skrite rafterje in Indijance. Postavili so se k linam in prijeli za puške.
Ogledniki so prišli k brodu in nekaj pravili tovarišem onstran reke, najbrž, da je položaj na farmi ugoden za napad, da ni ljudi, ki bi jo branili. Glavno krdelo je krenilo ob reki navzgor, poiskali so primerno mesto in pognali konje v vodo.
Črni Tom, Blenter in Hum-ply Bill so stali poleg Old Fire-handa.
(Dalje prihodnjič.) -o-
Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh.
MALI OGLASI
rajL°Stre!e opazoval, j Naprodaj imam sledeče hiše
51 sedeli pri vratih *at°. da
bi odprli
i/r«7o" ■ n.
Sl mizo in klop za i« dekla jim je Inim. prigriz-u pred hišo ni 111 trampi so se spgoledovali, stika-Usljali,
se in eden je vstal sk»zi strelno lino Jn spet so šuš-gledat k linam, stal pri oknu J* opazoval z da-^Kohco. Ogledniki
F"o čet'^ak hiP Pričakova-
Se je n •
krdel°JaVil° V daljavi 10 jezdecev, več
. v skoku so se rf '»ost So Poznali kraj, Hi«! far«io so merili.
brodu so obje bil, nekaj Preiskali so ga P° sledovih trenutek
na enem lotu, 15 £K>b, cena vsaka na svojem lotu, cena sob, ves hrastov les. Cena
2 hiši $6.800.
2 hiši, $6,500.
Hiša 7 $5,500.
: Hiša 6 sob, moderna. Cena $5,200.
Hiša na E. 71. St., 7 sob, zelo velik lot, cena $4,200.
Hiša za 2 družini, moderna, cena $6,500.
Hiša za 2 družini, ves hrastov les, cena $5,800.
Te hiše morajo biti prodane pod ceno radi smrti lastnika. Več izveste na 7113 Mvron Ave. Pokličite HEnderson 6054.	(190)
rehand

je napo-je šel spet . *ravkar je eden >pil k lini in pre-io ' Vidno se je pre-W!fgledal Old Fire-Je umaknil.
aš pri lini?" Old Firehand. Je Pogledal po or-Ca m zaječi j al:
bi bil — rad, >>
pot itak do-rn, Ven ste namenjeni jo pri brodu,
hlinil nedolžno zamislite, sir? g videl»
e trudi! Potuha Pomaga, Poznam0
A v Z tempov ste, ki > n^n m kotu, far.
^>to!aStl poslani ste, >em! zat°ste
,„ Zat0 u ,Za zid in k vra-
n°dite gledat k H-k
5ii Vf°3il in segel v :
Ugodna prilika
Gospodar, ki se nahaja izven mesta, hoče prodati hišo za 2 družini, 10 sob, na 1250 E. 169. St. Parna gorkota, 2 garaži, porči z okni, krasen vrt. Cena je samo $6,500. Nakup po dogovoru. Za nadaljna pojasnila se obrnite na
Frank Preveč, 960 E. 185. St. KEnmore 5030. (Aug. 13, 15)
Delo išče
Ženska išče delo v restavrantu, za pomoč v kuhinji, pomivati itd. Zglasite se pri Antoniji Rupnik, 6513 Juniata Ave.
(191)
OBRAMBNO DELO BENCH HANDS DELAVCI'
Te vrste delavce za nočno delo se išče. Plača na uro. Morajo biti ameriški državljani. Ako so zdaj zaposleni pri obrambnih delih, naj se ne priglasijo.
Reliance Electric & Engineering Co. 1091 Ivanhoe Rd. Employment Office. (190)
(Nadaljevanje z 2 strani)
je spričo podtalnih, mrkih ob- \ lasti v njej in okrog nje. Tako j odrešilne prave kote videvaš v njihovih katedralnih korih in' povsod tja do ravnih, podlože-1 nih ramen angleškega kostuma, prav tako kot v teh brezspolnih nošah bolniških sester.
A tistega poletnega, še v J hladnem soncu kopajočega sej jutra, so bile te mlade sestre, ki so pravkar vstale in bile vse1 razposajeno vesele, tako žensko tople. Tistih devet osličev in tisti mali, sivi in stari oslič, ki mu ni nihče zaupal, se je drzno paslo prav pod njihovo trdnjavo iz vozil in sestre so se šalile z njimi z norčavo štoravost-jo. Neka višja sestra, ki je bila na vso moč životna, je, namesto da bi jih spomnila na častiti j ivost njih stanu, še visoko s trdnjave vodila vso to razposajenost. Takrat sem začutil, da ne bo nobena od teh žensk, ki so v poslednjih hudih tednih na vso moč garale, svoj živ dan pozabila na te sproščene jutranje norčije.
Še takrat, ko je vse »a nos na vrat bežalo, se je pojavil ne-umrjoči klovn; na nekem toyor-nem avtu se je pozibaval debelušen, brezbrižen velikan v ženski obleki, na predivasti glavi je imel zvončast slamnik in se je'na vso moč resnega obraza zmrdoval in pačil. "Domov, domov gremo!" je kričalo nekaj drugih francoskim dekletom, od katerih ,je marsikatera marsikoga predobro od blizu poznala.
To j g bilo zjutraj poslednjega dneva v tednu z letalskimi alarmi podnevi in ponoči. Cel grozd ladij je bil pred St. Na-zairom, med njimi sta bili dve orjaški prevozni ladji. To je pozivalo trobentače, to ni dalo nikomur pokoja, dokler ni na mah nastal strahoten mir. Tisto popoldne po odhodu, bilo je okrog štirih popoldne, je dvoj nato grmel mrtvaški gong, zadevala se je kovina ob kovino. Že nekaj časa prej so se, začeli dvigati smolnati oblaki kot nekakšen teman gozd nad obalnim gozdom. Iz sobe sem videl črno smrt. Mrtvaško črne in sprijemljive so bile drugo jutro nazobčane maroge na majceni rešilni ladji v ribiški luki. To je bila smolnata sled človeških rok, ki so se iz vročega petroleja iztezale po rešitvi in ki so jih odsekali, ko je bila ladja z 68 rešenci preobremenjena. Od štirih tisočev se jih je rešilo tisoč pet sto —, drugi so utonili v goreči Sodomi.
Ali so se klovni rešili in ali so se v smrtnem toku voda še šalili v svojih poslednjih, okorelih zmrdavanjih? In kaj se je zgodilo s tisto prelepo, vitko, temnolaso bolničarko ponosnega pogleda, višnjevih oči? To se mora človek vprašati, ne da bi dobil odgovor, dasi je to tako trapasto. Saj človek prav zbledelo, tako površno že ve, kako se v vojni razdivja podlost nas vseh, in kako ostanejo nekateri živi, medtem ko drugi, mlajši, potrebnejši in boljši pomrjejo in kako pomrjejo. . . . Vendar, če se to dogaja pred našimi okni, če se obrsne ob naša vrata, če se nas dotak-če še vidiš, kako še stojijo
"Je res prava stvar!
Kakovost Coca-Cola v steklenicah je vedno ista. Ledeno-mrzla Coca-Cola je vse, kar mora biti v osvežilu . . . čist, razburljiv okus . . . kakovost, ki ji zaupate . . . osvežilo, ki ga lahko občutite. Za popolno okrepčilo je to vse, kar si želite . . . in želite si vse! \
Cleveland coca-cola bottling co.
PRospect 0333
V SPOMIN
FRVE OBLETNICE PREZGODNJE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA SOPROGA IN BRATA
Jack Snider
ki je za vedno zalisnil svoje dobre oči 13. avgusta, 1941.
Hladna te krije zemlje odeja, v grobu tam tihem mirno zdaj spiš. ko pa zapoje angljev trobenta, k večnem življenju se prebudiš.
Žalujoči ostali:
soproga MARY, BRATJE in SESTRE.
Cleveland, O., 13. avgusta, 1942.

Kraška kamnoseška obrt
15425 Waterloo Rd.
IVanlioe 2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL VIOA NAGROBNIH KPOMtCNIKCV
V BLAG SPOMIN
TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA BLAGOPOKOJNEGA OČETA
JOHN ŽURGA
ki je za vedno zatisnil svoje mile oči dne 13. avgusta, 1939.
Dragi in nezabni oče! Danes je minilo že tri leta, odkar £>1 se za vedno ločil od nas. Že tri leta tugujemo nad Tvojim grobom in jadnega srca kličemo Tvoje.sladko ime. Ob Tvojem grobu poleg soseščine Tvoje soproge in naše blagopokojne ljubljene matere Vama močno žalostni kličemo: Spo-čl.ita se v Bogu do svidenje nad zvezdami. Žalujoči:
OTROCI in SORODNIKI. Cleveland, O., 13. avgusta, 1942.
MAJHNI SO . . .
pa store veliko!
Električni fjuzi so majhni, pa imajo zelo veliko delo v vaši hiši. To so "varnostni stiki" vaše električne napeljave. Ako fjuz zgori, je to svarilo, da je nekaj narobe.
Predno vtaknete nov fjuz, odvzemite vse vrvice pri svetilkah in drugih električnih pripomočkih. Čeki raj te vrvice, če je pretrgana inzulacija ali žica; čekinijte svetilke in drugo za pokvarjen del. Poplavite vse nedostatke, ali denite nove, predno zopet napravite stik.
Kako se wdetie fjuz
1. Odprite glavni stik, da diskonekta-te elektriko v hiši.
fJuz 8 Palcem in kazalcem,
Alf WM 1	ga
3.	Zavrtite nov fjuz trdno v luknjo,
4.	Zaprite glavni stik.
Da se izognete neprijetnostim imejte vedno nekaj fjuzov prave mere doma-. Ako ne veste za pravo mero, vprašajte svojega prodajalca.
THE ELECTRICAL LEAGUE OF CLEVELAND
Delo dobi
Ženska, ki bi pomivala posodo v restavrantu, dobi takoj delo. Plača je $18 na teden. Zglasite se pri Marble Bar, 18800 St. Clair Ave., vogal Nottingham Rd. in St. Clair. (191)
Koso bi rada
Rada bi kupila.starokrajsko koso. Kdor jo ima, naj piše na naslov: Mrs. Jennie Novak, Ford Rd., Madison, O. (190)
FR. MIHČIČ CAFE 7114 St. Clair Ave.
ENdlcott 9359 G% pivo, vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za obisk.
Odprto do 2:30 zjutraj
Old-Firehand
5 s
je zagrm
želi dobiti stanovanje
Mlad zakonski par želi dobiti stanovanje, obstoječe iz 3 ali 4 sob. Kdor ima kaj pripravnega,- naj pokliče Joe Alich, tel. HEnderson 1793. (191)
ne,
na trati rumeni, okrogli šotori tistih., ki so odšli, in kako frfotajo po travnikih njihovi papirčki, tiskani obrazci za družinske podpore in razcefrani romani Wellsa ali Agate Christie, potem moraš sceloma videti, kar se dogaja, moral bi to povedati pa ne moreš. Resnično, kar poživljajoče je slišati vik in krik, ki z njim tisti zahrbtni sivi osel riga v zrak svoj: "Ah-ahh-ahhiaa!" Končuje se kakor grohot v stiski, ki vse izmozga, vzkrik klovna!
(N. Z. Z.)
-o-
Pomagajte Ameriki, kupujte obrambne bonde in znamke.
Delo dobi
Išče se slovensko dekle, vdova, ali mlada poročena žena, da bi pomagala v restavrantu. Lahko ostane čez noč, ali hodi domov. Zglasite se na 1178 Babbitt Rd. ali pokličite IVan-hoe 9612._ (190)
Stanovanje se odda
Odda se stanovanje 3 sob za pečlarje ali dvema starejšima osebama, možu in ženi. Rent je poceni in sam zase. Pokličite IVanhoe 1648.	(190)
Gostilniška oprema
Oprema za gostilno, električno hlajenje, mize, bara, stoli in vse pohištvo v najboljšem stanju, se proda po nizki ceni. Vprašajte na 513 E. 152. St. tel. MU-9503.
(192)
Enjoy Hotel Breaker« with lOUfl rumfortiiMo rooms . . modcrnlo rutes. World'«
Fin—t Bathing Dcach. ★
JVIV 17 thru 23
TONY PUSTO!
and his Orchestra
IN GRAND BALLROOM
Nightly ...... ...........Inland
Sat. and Sun. mglits.........»5c >
Sunday Mutinco............
COMING___JULY 24 thru 30
I-RANKIE MASTERS
and his Orchestra
Huil or buu to Sandusky. Lake ■teamen to Cedar Point. Also on Ohio Koute 2, U. 8. 6. A.k vour Travel Agl. or Auto Club for folder.
Tlctyground of the Qreat Shakes
Tekom avgustove razprodaje vam nudimo raznovrstno pohištvo po znižanih cenah.
Imamo veliko zalogo nwdrocev, železnih in lesenih postelj, komade za spalno in sprejemno sobo, preproge, linolej, Grand, Magic Chef, Roper in Norge kuhinjske peči, Zenith, Philco radije in druge električne predmete.
Pri nas dobite vse blago na lahka odplačila.
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
6104 St. Clair Ave.
819 E. 185th St.
Matere, pridite po vstopnico v naš urad!
Kupim avto
Kupil bi rad avto in plačam zanj v. gotovini. Oglasite se na 1054 E. 72. St., ali pokličite HEnderson 5840.	(191)
East 61st St. Garage
FRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEenderson 9231
Se priporoča zo popravila In barvanje vašepa avtomobila. Delo točno in dcaro
One jugoslovanske matere, ki imate svojega sina ali sinove v ameriški armadi, boste posebno počaščene na prireditvi Jugoslovanskega kulturnega vrta v Gordon parku v nedeljo zvečer 16. avgusta.
Drugega vam ni potreba, kot da izpolnite spodnji kupon, ga prinesete ali pošljete v naš urad in dobili boste brezplačno vstopnico za to sijajno prireditev!
RE-NIJ 4UTO BODY CO.
<182 East 152nd St. Popravimo vaS avto In prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body In fenderje. Welding! J. POZNIK — M. ŽELODEC GLenville 3630.
Ime (matere)......
Naslov ................
Ime sina-vojaka
AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 13, 1942
V. J. KRIŽ ANO V SKA
IZ RUŠČINE PREVEDEL IVAN VOUK
{,»»»«»<»
Lf.Ooucr
Mihail Petrovič in stari Berenklau sta šla v angleški klub na obed, katerega so priredili grofu Zig-fridu njegovi nekdanji petro-grajski znanci. Za zvečer so sklenili iti k baletu, toda Milica je odrekla, izgovarjajoč se z utrujenostjo in pa da mora pripravljati prtljago.
Ko so vstali izza mize, je generalka naglo izginila, ker je hotela nekoliko zadremati, ženin in nevesta pa sta šla v Mi-ličino sobo.
Na mizi je stal odprt kov-čeg, okrog so bili raztreseni razni albumi, slike, snete s sten, in razna drobnjav. Berenklava je včasih zabavala, včasih pa ga jezila nevestina nervoznost, mrzlični blesk v njenih očeh, njenia . raztresenost in nestrpnost; bila je vsa zmešana, zdaj je prijela 16 stvar, zdaj drugo, večkrat je preložila naložene stvari, tako da delo ni šlo od rok. Ko je on opazil, da je trikrat zavila v svilnat papir velikonočno jajce s stekleničicami parfumov, ji ga je vzel iz roke.
—	Dovolite, da vam pomo-rem, Milica; vaše delo vam ne gre od rok. Povejte samo, kaj in kam je treba vsako reč položiti.
Zdrznila se je in ga raztreseno pogledala, kakor da je pred njo prazen prostor; Miličin pogled je jasno dokazoval, da so njene misli daleč.
Berenklau se je sklonil k njej in jo vprašal s prijateljskim, šaljivim glasom:
—	Podali ste se na nepoznano vam pot, in še predno ste prišli na odprto morje, ste se že zbali, ali ne? Zagotavljam vam, da je z dobro voljo vedno možno najti srečo. Zaupajte mi brez strahu, Milica, jaz sem izkušen krmar, ki vas privede v mirni pristan.
Miličino obličje je zardelo, a v očeh ji je zabliskalo izzivanje.
—	Jaz se ne bojim in se mi tudi ni treba bati, — je odgovorila prezirno. — Če ne boste dobri z menoj, vam uidem že prvi teden ,bodite uverjeni o tem; nisem vajena, da bi kdo z menoj pometal. Znam biti prijazna in rada odneham, če me kdo ljubeznivo prosi, toda če mi začne kdo ukazovati, tedaj napravim vselej narobe.
—	O? — je rekel v smehu grof. — To si je treba zapomniti.
V Milici je nenadoma vzkipela razdražljivost in nestrpno je odpahnila od sebe na mizi razložene stvari.
—	Ce vam ne ugaja, kar sem rekla, tedaj je še čas, da si vrneva drug drugemu /prostost. Hvala Bogu, nisva še privezana drug k drugemu.
Berenklau je prebledel in položil svojo roko na nevestino roko,
—	Draga Milica, — je rekel mirno, toda ukazovalno, — vzemite pomirjevalnih kapljic in pojdite v posteljo, ker ste bolni. Toda dovolite mi povedati vam, da nisem prišel semkaj, da bi se osmešil, ampak zato, da se oženim z deklico, ki mi je pred nekaj meseci prostovoljno obljubila svojo roko. Toda upoštevam vaše živčno razburjenje in ga razumem, toda vaše besede pa smatram za posledico vašega razburjenja.
Vstal je in ji poljubil roko.
—	Na svidenje. Mir in počitek vam bosta gotovo dobro dela ; a jutri, draga moja nevesta, vas upam najti boljše volje.
Ko je Milica ostala sama, je šla v spalnico, se vrgla na divan in se razjokala.
—	Nesramnež! Sovražim ga in pokažem mu, da pljujem na njegove ukaze, — je mrmrala
rs
vsa iz sebe. — Oh, kako nespametna sem bila, da sem se pustila zapeljati v to ženitev od maščevalnosti, namesto da bi mirno pričakovala svojo srečo.
Stara Marta je izza vratne zavese opazovala prizor med ženinom in nevestč. V teku dolge dobe, ki jo je preživela pri Milici, se je starka naučila razumeti nemški in francoski jezik z lahkoto, ki je lastna ruskemu naro du pri usvajanju tujih jezikov; tako je tudi zdaj razumela, če ne vseh podrobnosti, pa vsaj glavni zmisel pogovora, žalostno in v skrbeh je gledala solze in nemočno jezo svoje razvajenke, nato ji je prinesla kozarec vode.
— Ne joči, Milica Jurjevna; s solzami si ne moreš nič pomagati, Basurmana pa nikar ne dra ži! Saj veš, da je hud, in komaj ti zapojo poročno pesem, tedaj ti pokaže kremplje. Oh, oh, oh! Kaj bo iz vsega tega? — je šepetala in očitajoče majala z glavo.
A "basurman" ni odšel od neveste tako miren, kakor se je kazal; v tistem trenotku je tako globoko, kakor še nikdar poprej,
občutil, da je vzel nase preveliko breme.
Ali bo mogel priučiti zahtevam težke nemške korektnosti to svojeglavo žensko, ki je zrastla v docela drugačnem podnebju? Ali ga bo toliko vzljubila, da se bo podvrgla neobhodnim zahtevam novega življenja iz naklonjenosti do njega; kako se bo sicer izognila nevarnostim, ki jih bo stavila na njeno pot človeška zlohotnost in zavist v novem svetu, kamor jo pošilja usoda.
Včasih so se mu zdele težave bodočnosti tako nepremostljive, da je pomislil, ali bi ne bil izhod, ki ga je Milica predlagala, morda še najboljši; toda proti taki rešitvi se je takoj uprla njegova globoka in strastna ljubezen do neveste. Ne, rajši trpeti, kakor da bi za vedno izgubil oča-rujočo deklico in to v hipu, ko je bila skoraj njegova.
—	Ali sem ob pamet, ali pa so Miličine muhe nalezljive? — je nevoljno zamrmral. — Moram v družbo pametnih ljudi in se raztresti, ne pa da se predčasno udajam dvomom, če se mi kedaj posreči pripraviti do pameti to dekle.
Odpeljal se je k svojemu prijatelju, — atašeju nemškega poslaništva, — in ta je bil ves navdušen, ko ga je zagledal.
—	Kakšno prijetno presenečenje, dragi Egon! Jaz sem pa mislil, da boš ta večer z nevesto preživel!
—	Saj sem tudi jaz tako mislil, toda uboga Milica ima tako hud glavobol, da potrebuje počitka. Tako sem sklenil posvetiti ta večer tebi.
Prišla sta v pogovor in prijatelj mu je želel pokazati rajajoči Petrograd, zato mu je predložil, naj bi šla po opereti tja, kjer bosta videla najvišje predstavnice polusveta.
—	Dokler nisi oženjen, se lahko še pozabavaš; ženske pa so ti tam zares krasne.
—	Hvala, Vili, toda tvoj predlog me ne mika. Koketke so si povsod podobne, jaz pa nimam najmanjše volje varati svojo nevesto zaradi teh nakičenih lah-koživk.
—	Kakšen svetnik si! Kaj pa naj ti pokažem?
—	Ali ni morda tu kaj bolj zamimivega? Morda je tu kakšen nemški klub, kakšno nemško politično društvo ali kaj podobnega. Pravili so mi, da je nemška kolonija v Petrogradu izvrstno organizirana, in jaz bi se o tem rad na svoje oči prepričal
Prijatelj se je udaril po čelu.
—	Našel sem! :čie te to zanv ma, potem te povedem v "Vere-in der Deutschen Reserve u Landwehr Offiziere ( nemških rezervnih in domobran skih častnikov). Tam razpravljajo o vojnih in političnih vprašanjih, danes pa je baš
(Dalje prihodnjič.)

1—Zelo priljubljen! Ko smo postavili IMPERIAL v sliko, so izku-šenci priznali, da je to mojstrsko delo — žganje z aromo, gladkobo in okusom, ki je postavi v skupni razred. In napovedovalo se je, da na-pravljamo zmagovalca.
3—Milijoni ga ljubijo! Poskusite IMPERIAL — in videli boste, zakaj to fino žganje privlači velike množice. Poskusite, zakaj je naglo rastoče žganje v Ameriki. Vprašajte zanj pri vaši bari — ali ga vzemite domov steklenico za poskušnjo. Po-kusite, zakaj ga vse slavi!
2—Več ga ljubi! Napovedovali so prav! Ko smo se odločili, da pokažemo IMPERIAL, so se ljudje dre-njali okrog — prodaja je evetela. Na primer, v eni izmed poskusnih držav, je poskočilo pred 332 dolgo establiranih žganj in doseglo prvo mesto — in je od tedaj vedno tam !
hiram Walkor c., Puoria, III.
IMPERIAL
f&amym**
•'»AM ^ALMlT't'tOMt.lMC

mo. u v fA»:©»».
/ž

rinh'v ix proof. 70% 1 nsgttal spirits
PINT
Code No. 2137-C
QUARl Code No. 2131-A
AMERIŠKA
NAZNANILO IN ZAHVALA
Tužnega srca naznanjamo sorodnikom in prijateljem žalostno vest, da Je det po srčni kapi za vedno preminul naš nadvse ljubljeni in nezabni oče
GEORGE KUHAR
Blagopokojni je bil rojen dne 23. marca leta 1886 v vasi Zdole pri Vidin1" Štajerskem. Preminul je dne 18. julija ob 7. uri zjutraj ter bil pokopan >3 "j žalosti po opravljeni zadušnici v cerkvi sv. Križa na 200. cesti na Kalvarijo P® pališče dne 21. julija, 1942, ob 9. uri dopoldne. Tukaj zapušča poleg žaluj°cf sina in hčere, brata Johna in Josepha, sestri Ano, poročeno Godlar, in Uršulo« Mazer. V stari domovini zapušča sestro Terezijo, poročeno Kjnk.

Najlepše in iskreno se želimo zahvaliti številnim darovalcem vencev, ** jih položili na krsto našega blagopokojnega očeta. Naša najlepša zahval® velja sledečim: Mr. in Mrs. Joseph Kuhar in Raymond, John Kuhar in drU* Mr. in Mrs. F. Godlar in Annie, Mrs. Frank Kuhar iiudružina, Mrs. Uršula *.. ^ zer in otroci, Mr. in Mrs. John Jurecic in družina, Chicago, Illinois, Mr. in	c
Frank Rosenberger in družina, Pittsburgh, Pa., Martha in Anna Swelbar, burgh, Pa., Setina družina, Mr. in Mrs. J Qhn Hudoklin in Zagorc družina, -in Pat Petrovič in Louis Jr., Frank in Stephie Hočevar in Junior, Frances	$
in družina, Mr. in Mrs. Al Glicker in druj;na, Frank Močilnikar in družin«. ^ , ' ° dan družina, Mr. in Mrs. Jack Macerol, Frank in Mary Tauchar in Mary Mr. John Kramer in družina, Mr. in Mrs. Frank Lupsina in družina, Ma* nardi in družina, Mr. in Mrs. Charles Ball, Mr. Michael Telich in družina, Mrs. Frank Hočevar Sr. in družina, Ann in Emily Habinc, vogal E. 39. ce»*« _ sedje: George Folowarczny, Vincent Svetina, Mr. in Mrs. Steklasa in drU*1,
Mr. in Mrs. Edward Lampert, Mr. in Mrs. Lawrence Maljak, Mr. in Mrs. ^ Rebar, Mr. in Mrs. Radovanic, Mr. in Mrs. Nick Badovinac, Bobby Rowe, f Dellis, Mr. Kolar, Mary Popovic, Mr. in Mrs. Anthony Kasinac, Mr. in Mrs. " Hulka, Mrs. Ann Krlich, Mr. in Mrs. Ra de Ransevic; Mrs. Frank Marincic in žina, Mr. in Mrs. Emil Bukovic in družina, Tony, Frances, Honey in Mary * mer, Mr. in Mrs. Felix Kramer, direktorij St. Clair Savings & Loan Co., ^ -novic družina, Cleveland Retail Grocers Association, Anthony Golubich, M'* tj(| jatovich in družina, Joe Makle, The Lasch Bakery, The United Fruit Co.. ^ Grdina in družina.
t«r
Našo najlepšo zahvalo naj prejmejo številni darovalci za fvete maše, k® se bodo brale v mirni pokoj blage duše. Naša najlepša zahvala naj velja s ^ čim: John Kuhar, brat pokojnega, Mr. in Mrs. Frank Godlar in Annie, Mj"5'
.V
bee, Mr. in Mrs. Frank Bicek in družina, Chicago, 111., Mr. in Mrs. James M.*
šula Mazer in družina, Louis in Mary Petrovič, Mrs. Agnes Gorišek, Pitt»h Pa., Mr. in Mrs. Joseph Omerzell, Berwyn, 111. in Lillian, Mr. in Mrs. F. A-
---,------------ -.---- ------—, —............... ,
rol, Mrs. Kmet in družina, Mr. in Mrs. Edward Jerman, Mr. in Mrs. Joseph J< tocnik in družina, Mr. in Mrs. John Steklasa in družina, Ann in James Wh^w Mrs. Mary Zgajnar, Mrs. Pike in družina, Jennie Močilnikar, Mrs. Ambro* družina, Mr. in Mrs. Sporar in družina, F rank Laurich in družina, A. A. BacHi > in Mrs. Frank Fajfar, Mrs. Frank Cernelich in Steffie, Mr. in Mrs. John m in sin, Mr. in Mrs. Lupsina in družina, Mr. in Mrs. Amigoni, Mr. in Mrs. >01 zian in družina, Mr. A. Prijatel, Mrs. Nagal in družina, Mr. in Mrs. Frank Zulj if cic, Euclid, O., Mr. in Mrs. Anton Slopko, Mr. in Mrs. F. Kadunc, Mich*® J> Louise Casserman, Mr. in Mrs. John Ladiha, Mr. in Mrs. John Gosgnach, Mrs. John Paulin in družina, Mr. in Mrs. Steve Svrga, Mr. in Mrs. Frank M- JtA sic, Mrs. Mejac in družina, Frank Centa, Arthur Baeder in družina, Mr. " / Bran,ovic in družina, Matt Arko in družina, Mrs. F. Korenchan, Leo Jalovi Grdina in družina. Mr. in Mrs. Wm. Bullock.
Iskrena hvala vsem onim, ki so dali brezplačno na razpolago svoje aV^ bile za prevoz spremljevalcev na pokopališče.
Najlepšo zahvalo naj prejme Rev. Max Sodja in častita duhovščina f»re ' Križa za opravljeno zadušnico ter cerkvene pogrebne obrede.
'(t I
Iskrena hvala pogrebnemu zavodu Anton Grdina in Sinovi za lepo ufel pogreb, vso najboljšo postrežbo in veliko naklonjenost.
J
Hvala sorodnikom, sosedom in prijateljem za prvo pomoč in tolažbo ob 4 našega pokojnega očeta.
Iskrena hvala vsem onim, ki so prišli pokojnega kropit, so pri njem čuH< pismeno ali ustmeno izrazili sožalje ter vsem onim, ki so ga spremili na p šče k večnemu počitku. Hvala vsem za vse, kar so nam dobrega storili ob velike žalosti v družini.
Dragi in ljubljeni oče! Komaj je zelena trata razgrnila odejo čez grov , je ljubljene soproge in našenezabne in blagopokojne matere, že je prišel > višave ter Te poklical v sosedstvo večnega snivanja in miru. Na njivi bft dva skoraj sveža grobova in v njih počivata ljubljena mati in nadvse dobe* V globoki tugi tavajoč za Vajinimi blagimi spomini Vama tužnega srca
kH*5
Spočijta se v Bogu do snidenja nad zvezdami!
Žalujoča ostala:
JOHN, sin
MARY, hčerka Cleveland, Ohio, 13. avgusta 1942.
1441222601311929755