K ORA. K RAP REJ JE STORJEN
Prod nedavnim sno v našem podjct ju-izvedli docent rali zaci jo delavskega samoupravljanja? izvolili sno Delavsko svete okononskih enot predilnico, tkalnico, oplcncnitUnico, pomožnih. obratov in uprave podjetja skupno s skladišči, S- ton jc Ml v razvoju delavskega samoupravi j ah j a v' našem podjetju storjen korak krepko-naprej» S, ten, ko sno izvolili delavske' sveto, ekonomskih enot, še nismo storili mnogo, kajti pravo delo teh organov so Po šele začelo« Delavski svet ekonomske enote ne M-- ' imel .Hotenega snis-la, če Tei ostal lo kot ponošen, odnosno posvetovalni' organ Centralnega delavskega sveta. Že prva zasedanja DSEE, ki sc vr-‘šijo prav v teh. dneh., so-*'pokazala, da so tovarišico in tovariši, ki so izvoljeni v DSEE, prijeli delo na praven koncu, da so takoj pričeli razpravljati, katere pristojnosti .naj' Tei Centralni delavski svet prc-‘ pustil n jan, v katerih stvarcli naj M samostojno odločal Delavski svet ekonomsko enoto. ' Področje- dola delavskega sveta ekonomske enote je iz-, rodno'obširno in post rog ocl kadrovsko politiko, razdeljevanja- osebnih dohodkov, službe HTZ, do dviganja proizvodnosti, organizacije dela v EE, investicijskega vzdrževanja- osnovnih sredstev itd. CLvsóh tdi stvareh sc bodo morali člani delavskih svetov ekonomskih enot temeljito pogovoriti s svojini sodelavci V enoti.in šele na podlagi teh razgovorov bodo dali Centralnemu delavskemu svetu predlog za prenos pristojnosti* Pri ten naj bi veljalo načelo, da delavski svet ekonomske enote prevzame v reševanje vse tisto pristojnosti, za katero'smatra, da-jih bo lahko ž uspehom opravljal in vso tist.e kompot eneo . od Centralnega i)S, za kat ore smatra, da so važno za nadaljnji pozitivni razvoj ekonomske • enote, glodajoč z vidika podjetja kot gospodarske oolote. Delo delavskega sveta ekonomske enote ne bo lahko, zato bo potrebno vsestransko sodelovanje vseh delavcev v enoti, kakor tudi političnih sil v enoti,
ilovim .'delavskim, svetom, odnosno .tovarišicam in tovarišem izvoljenim v » DSEE iskreno čestitamo, hkrati pa jim želimo, da bi svojo odgovorno in težko nalogo -opravljali z uspehom, v korist in zadovoljstvo delovnega kolektiva in celotne naše socialistične družbe».
Navajamo še rezultate izida volitev v posamezni ekonomski enoti s
V	I. ekonomski enoti - predilnice - so bili izvoljeni:
Mara Ankclo - predica, Marjan Bizjak - mojster vlagalnioe, Erna Bizjak • vodnica snemalne' kolono, Alojzija Slabo - uslužbenka v predil. pisarni, Ivan Handel j - podmojstor, Lovro Stancar - mojster, Janez Florjanič -podnojster, Janez Perko - mojster, Pani Zupani - vodnica snenalno kolono, Marjah Markič - delavec v čistilnici, Za-lka Stopar - vlagalka,
Ignac Bohinc - delavec v čistilnici, Vinko Hafnar - mojster, Vili Šoštarič - .mazač, Dorca Kralj - delavka v notovilnici, Janez Vogelnik -delavec v vlagalnici, Jožefa Šuštar - delavka na raztezalkah, Peter Škantar - delavec na mikalaikih, Ena Gosar - prodica, Antonija Lukane -predica, Vika Kersnik - predica, Anica Šinkovec - predica, Slavka Kočevar - uslužbenka v predil« pisarni, Ane» Praprotnik I. - predica, Mihaela Skriba - sukalka
V	II» ekonomski enoti - tkalnice - so bili izvoljeni:	,
Gašper Golmajor - vodja čistilne kolono, Francka Oman - provijalka, Marjan Markič - mojster, Ignac Zupan - mojster, Pavel Srečnik - podmoj-ster, Vinico Novak - podmojstor, Cilka Zavrl - tkalka, Jožefa Ahačič -prGvijalka, Peter Zaplotnik.il«- podmojstor, Jožefa Potočnik - tkalka, Francka švegelj - pomoč pri privozovalnom stroju, Rudi Hafnar - podnojster, Rezka Košir - tkalka, Tončka Koder - p rovij alka,. Iva Jerman -
tkalka, Tončka Hokorcl - tkalka, Draga' Ga dež - tkalka, Marjan Hiršen-felder počimo j štor, Kolona Cadož'- tkalka, Feri La jbaher - podnojster, Jožo Pongrae - pomočnik škrobilca, Ljudmila Blažič - tkalka, Pavla Klemene - progiedovalka blaga, Poter Zaplotnik - pomočnik obratovodje,
Koža Tišlor - čistilka strojev,
V_IIIv ekonomski onoti - oplomonitilniee ~ so bili izvoljeni;
Ivko Bergant vodja, izmene, Alojz Meglič — vodja malaga kàlandra, Ivan Primožič - preddelavec, Franc Gabrič - vodja priprave in smo j en ja, Janez Papiar w vodja razponjalnega sušilnika, Blaž Vogelnik - kuhar blaga, Marija Cvek - pomoč pri vodnem kalandru, Darinka Našič - vodja, obratno pisarne opiemenitilnioe, Tinka Zupan - deljenje komadov, Janez Štular -vodja velikega kalandra5 Vladimir Stancar - podnojster.
V‘IV* ekonomski enoti - zunanji in pomožni obrati - so bili izvoljeni;
Milan Bogataj - električar, Oskar Klobučar - šofer, Tomaž Ahačič -strojnik v HC, Jože Aljančič _ strojni ključavničar, Franc Oman - mizar-modelar, Jože Praprotnik - mizar, Janez Slatnar - strugar preddelavec, Ivan Piskar - pleskar, Karel Štrukelj - strojni ključavničar, Viktor Švab - električar vodja montaže, Heli Zech - kurjač,
V V. ekonomski enoti - delavci upre,ve in skladišč - so bili izvoljeni;
Rudi Berlot - pomočnik finančnega vodje, Roman Zupan - uslužbenec v centralnem, skladišču, Franc Jakopin - vodja transportne grupe, Metka Perko - usi. v kadbovsko-socialnem sektorju, Franc Kersnik - vratar, Marja Vidmar r- vodja prodajo, Anka Markelj - uslužb« v t oh n, sektorju, Nace Pirjevec - uslužbenec v kadrovsko-socialnon sektorju, Vika Arnež -vodja materialnega knjigovodstva, Ančka Janc - uslužb.x v tehničnem sektorju, Zvonka Švab - uslužbenka v finančnem sektorju.
Volilnih upravičencev v vseh potih ekonomskih enotah je bilo skupno 1.491, volilo pa jih je 1,242 ali 83,30 %. Najboljšo udeležbo ned posameznimi enotami je imela III. enota, t.j, oplomenitilnica, in sicer
88,09	$•, slede II. enota. - tkalnica - s 85,20 "6, V, onota - delavci v upravi in skladišča - z 82,31 I, onota - predilnica z 81,47 % in
IV.	enota - zunanji in pomožni obrati - z 79,26 % udeležbo.
Pripomniti je treba, da so bili v glavnem vsi tisti, ki so volitev niso mogli udeležiti, upravičeno zadržani in da jo bilo v coli tovarni samo 9 volilnih upravičencev, ki se iz neupravičenega razloga niso udeležili volitev. Število kandidatov v vseh petih ekonomskih enot ali jo znašalo IO3, od teh je bilo izvoljenih 83* Med kandidati jo bilo 52 moških in 5I žensk, izvoljenih pa jo bilo 45 moških in 38 žensk,
ZAHVALA UPOKOJENCEV
"Ko stopamo v-pokoj, se delovnemu kolektivu, organom delavskega upravijanja, političnim organizaoijam in upravi podjetja iskreno zahvaljujemo za prisrčno, poslovitev tor za priznanje, ki smo ga ob tej priliki dobili.
Želimo delovnemu kolektivu šo mnogo uspehov, naše podjetje pa bomo ohranili še nadalje v lepem spominu in še nadalje obdržali tesno povezavo z njimi!"
UPOKOJENCI
To je bila njihova želja, da jo objavimo v našem časopisu, mi pa jim želimo, da bi svoj zasluženi pokoj čim dalj časa v miru in zadovoljstvu preživljali,
KOLEKTIV BPT
Letos, ko proslavljamo 20» obletnico vstajo, 'bomo tudi 4» julij -Dan borca nadvse svečano proslavili na Gorenjskem na velikem zborovanju na Poljanah nad Jesenicami.
Vse množično organizacijo, posebno pa člani Zveze Borcev, ZHOP, taborniki, planinci, člani partizana in strelci se z veliko vnemo pripravljaj ona »100 kn^ jgàBET flA NSTCE-POfrOfra- • v dneh, od 2. do 4.» .julija .1961.
Za ta pohod bo formiranih več nekdanjih partizanskih-odinic: Prešernova brigada, Škofjeloški odred, Joseniško-bohiajski odred, Odred VDV, Cankarjev bataljon in pri nas v Tržiču Kokrški odred« Komandni kader vseh odinic na'tam pohodu sestavljajo nekdanji konandanti in komisarji teh odinic, kot so; narodni heroj polkovnik Tonček Dežman, polkovnik Karl Loskovoc, Janoz Ločina - Hali, major Ivan Leban, Kokrški od-rod pa bo vodil major Janko Prezolj - Stano«
Kanon pohoda jo predvsem v tem, da počastimo spomin na nekdanje težke dni in boje, ki so so odvijali na terenih, po katerih bodo šle vse to brigade« S tem naj bi sc v prvi vrsti pokazalo naši mladini kako težka je bila prehojena pot od začetka okupacije naprej.
Zato naj bi v pohod šli predvsem mladi ljudje in na krajih, kjer so bile znamenito berbo s sovražnikom, bomo videli in slišali nekdanjo borce, komandante in komisarje, ki bodo mod vsom pohodom obujali spomine na nekdanjo preteklost. Prav tako sc bodo mod 'pohodom odkrila nova spominska obeležja na krajih partizanskih borb in na ta način bomo počastili spomin padlih borcov, obenem pa polagali vence ob spomenikih.
V Tržiču bo imel Kokrški odred tri bataljono* Prvi bdtaljon bodo ses-
I	\
tavljali bivši borci KOV ? komandant bo Vladimir Poraić - Planin. Drugi bataljon bo vodil Prane Ribnikar - Lenart in bo sestavljen iz pripadnikov prodvojaške vzgojo, ki bodo na pohodu uprizorili več improviziranih akcij. V tretjem bataljonu bodo pa člani vseh množičnih organizacij, predvsem mladina, njegov komandant pa bo Kihaol Karo - Karl. Vsak bataljon bo imol preko 100 udeležencev. Po dosedanjih pripravah in prijavah za partizanski marš so čuti premajhno zanimanje mladino za ta pohod, čeprav bi prav mladina morala biti v prvih vrstah. Organizator pohoda jo poskrbel, da bodo vsi udeleženci dobili nove titovke, da bo v krajih počitka pripravljeno za izdatno prehrano in
prenočišča-. Med pohodom tosta tudi’ dva partizanska mitinga v Gojzdu in Broznici. »	•	.	\■
Na Ban torca s’o hodo-všo to denoto sostalo na Poljanah., kjer to zbranih
4	■ *t	.	...
preko 40.000 udeležencev in to govoril član. CK ZKJ tovariš. Boris Ziherl« Ha zborovanju- to tudi prvič predvajana skladba -"Bdeča kantata", ki jo bodo izvajali ot. spremljavi godbo združeni pevski zbori iz cele Gorenjsko*■	:	• .
Popoldne bodo jeseniški igralci mestnega gledališča izvedli šali z živini figurami, zaton pa nas bodo zabavali bratje Avseniki.
Ta proslava na Poljanah, spada v okvir proslav 20« 'obletnice vstaje, zato vabimo vso člane delovnega kolektiva, da pridejo na Poljane.,Za vse Tržičane.bo organizirana kolonska vožnja z motornimi vozili 4« julija zjutraj. Zbirališče kolono bo na Cankarjevi cesti, odtod pa bo ko Iona krenila dalje Pod gorami proti svojemu končnemu cilju.
SKBB ZA PRIMEREN LETNI 0BBIH -
IAL0GA SINDIKALNIH ORGANOV IN PODJETJA
r
V zadnji številki našega lista smo'obljubili, da bomo člane našega kolektiva bolj podrobno seznanili o razvojni poti priprav in skrbi za zajamčenjo ugodnosti, katerih naj bi so posluževali člani našega kolektiva in njihovi naj ožji svojci v času letnega oddiha.
Naše letovišče v Laterali - Pored je že dograjeno in služi svojemu namenu. Oh otvoritvi ga je obiskal naš Delavski svet in videl, kaj se jo napravilo iz stare in zapuščene bajte in še bolj zapuščene in zanemarjene okolice. Prav gotovo ni bilo ned gosti noberfega, ki bi bil nezadovoljen z novim letoviščem.
Prikupna lega, mir, polno hladne sence v borovem gozdičku in še več vetra, ki hladno veje z morja, ki je v neposredni bližini letovišča tor zares praktična in sodobna ureditev vseli prostorov jamčita koristnikom našega počitniškega naselja prav prijeten letni oddih« Delavski. svot našega podjetja pa je s primernim regresom zagotovil množično udeležbo slehernega interesenta - člana našega kolektiva, kar bo prav gotovo s pridom koristilo veliko število članov našega kolektiva in njihovih svojcev.
Kljub tonu, da imamo svoj‘don, pa so podjetje odnosno pristojni organi upoštevali priporočilo sindikatov in prisluhnili željam nekatorih članov kolektiva, ki jim je bolj pri srcu letovanje-.v kakem drugem kra ju, bodisi ob morju, zdraviliščih, ali pa na naših, planinah. V-son tistim, ki bodo koristili svoj letni dopust na letovanjih v domovih druž Lenega in državnega- seiet or ja in to kjerkoli, bo podjetje, regresiralo 24O dinarjev dnevno za 10 dni«
To so pravi; ako bi nekdo loteval v kateremkoli domu ali hotelu, odvrnitvi'pa so bo izkazal, z računom, na katerem bo razvidno tudi št ozilo dnevnih abonmajev, bo dobil od podjetja za vsak dan 240 dinarjev«
V kolikor pa kdo želi lot ovati v Počitniškon naselju podjetja Runo in Tovarno kos in srpov v Umagu ali katorikoli planinski postojanki Planinskega društva Tržič, pa naj predhodno dvigne potrdilo v kadrovsko-socialncn sektorju. '	'	«
Tak je približen si st on letovanja v lotos n j on letu, za katerega ;pd-ne moreno reči, da jo že popoln. JPrav gotovo bo še vodno kaj iiapak ia.fnegodovanj, kar pa se da obojestransko z dobro voljo vso urediti -in:..si-tako zagotoviti prijeten počitek,	-	’
PROBLBIIATIKA 0 PLÀMJ IIT PROIZVODNOSTI ZA POVPREČJE . 5 I33SECEV 1961. Ill PRH TERJAVA Z 1ST lil OBDOBJIH! I960,
11	*	L I ... I . —I . ■ ;	.„ — I ... . II.	..	»,	.-—.M—	—-	-	.. — ■	—	■ — - .. » 1	'
P roblonatika - predilnica
V ne šopu naju je bil plan pri p Hn 2,15 /C.
26,7 - 260.774 kg izvršen*s 258665 Zaradi rokonstrukcij o*pa jo bilo v kg, to je 9%±3io. Zaradi slabe kva- 5 nosečih skupno 3*242.306 zastoj-litete surovin je bilo v naju pri	nih• vretenskili ur, ali 254*306 več,
P Rn 26,7 izgubljenih 9,375 kg pro-' kot-je'bilo planiranih, izvodnj o, oziropa je bilo izvrže* To jo indio za-posledieo to, da je nje plana, nižje za 3 s 59 %•	" bilo treba prvotni plan 1,330*394
Zastojev zaradi rekonstrukcije pa kg zmanjšati za 5*790 kg. je bilo planiranih 297*.600, ustvar- Zastoji vretenskih ur so v priner-jenih pa* cca 549*184 ali 48*416	' javi z lanskim istim obdobjen več-
vrotenskilv ur nanj,-Tako jo bilo	ji za 2,4	‘p* Omenjeno povečanje za-
potrebno prvotni plan povečati za	stojev je	nastalo zaradi relcon-
1.102 kg, to je od 259»672- kg na strukoije v predilnici.
26Ö.774 kg*	*	Odstotek	izostankov delovne silo
'V 5 nesočih leta 1961,‘pa je bil •	pa jo manjši* ža' 2,6.	¥ glavnem
plan 1,324*604 kg izvršen 100,08 jjž	so so zmanjšali izostanki zaradi
kar predstavlja v kg 1,325.616*3	bolezni,	••
kg,‘ V primerjavi-z lanskim-istim.	Storilnost jo porastla. Za.100 kg
obdobjem j s izvršb njo plana- nižje	pro j o pri	p Nn. 26,7 jo bilo povpre-
za 1,91 %• Vendar pr. bi bil lahko	čno porabljenih 30*10 delovnih ur,
odstotek izvršen ja plana v 5 nese- . v primerjavi s 30 »86. delovnimi ura-cih letošnjega lota tudi višji, če 1 ni'v p j ncsocov lanskega lota. Inno bi bilo potrebno zaradi slabe	doles storilnosti je-102,59'^* in-
kvalitote bombaža zmanjšati obrate	dok s storilnosti■v primerjavi z'Ic-
vroton.	■	ton I960«'pa jc 100,93
Skupno je bilo v 5 nosečih izgub-	Odstotek deformiranih- kopsov so je
ljcnih 28.5OO kg proizvodnje, ozi-	zmanjšal od 0,45 P na 0,07
roma izvršen j e plana nižje za	Roridenont je. bil v lanskih 5 nese-

\
delovnimi urani v. lanskih 5 aose- ' cih.; ìndoks storilnosti jo 92».73 Indeks storilnosti v priaer.j avi z lotom I960, pa jv 95,12 %. Tla padec' storilnosti jo nočno vplivala gaza, ki jo Mia v .II» trohesočju izločena iz proizvodnjo« Vondar pa so nanosto gaze, ki sc jo 1olila v bolilnici prejo, ri-nožno planira-
ti d rug ega a rt ikla• V op 1 ono ni t il-nioi-se jo dnevni plan zmanjšal za
1.659 kvadratnih net rov» Tako jo Mio v aprilu in naju izpada iz proizvodnjo 81.95O kv« n.gaze, oziroma j c Mio izgubi jonih 2*704 enot. če upoštevano zaradi gazo izgubljene enoto pri storilnosti, poten M znašal indeks storilnosti v primerjavi z lotom I960. - 97.» 13
ROM PLAHIM?
USPEŠITP SMO ZAKLJUČILI POMOT STRSKI TEČAJ
V mesecu maju se je v Centru za iz ob raz 00 zaključil 5 no sečni strokovni podnojstrski točaj iz tkalsko stroko.,.
S pričetkom gradnjo novo avtomatske tkalnico Za upravnim po pl op j on so je. pokazala potreba predvsem po kvalificiranih kadrih, to jo po vlagal-cih oziroma p o dno j st rib:» Ila intorni razpis kadrovsko-so oialnega sektorja so j c prijavilo 5I kandidatov, izmed katerih jo kadrovska komisija izbrala 12 osob, ki so bili poslani v Kranj na testiranje k psihologu. 'Istočasno smo v Centru izdelali podroben program za ta točaj in izbrali predavatelje za posamezno predmete iz domačih tehnikov.
Za tisto to čajnik o, ki niso. bili iz’tkalnice, je bil pro j šo lcratok s onima r, da so. v'’groben spoznali osnovo tkalskega stroja. Po tem seminarja pa smo pričeli s. točajem- Ten dvanajstin tečajnikom pa sc jih jc priključilo šo deset delavcev, ki so že opravljali delo podnojstrov, niso >n inoli še pot robno teoretično p allago»
Vso učno"prodneto. raze.n prhkbo, ki jc bila v šolski tkalnici, so pro-
likon v učilnici Contro- za izobrazbo in to so bila tudi predavanja v dvoh iznonah, iko'hodili na predavanja takrat, ko niso inoli sluš-uda obromcni-ocv in žrtvovanje. Predavanja soboto in to po 4 uro dnevno.'
a .prijavi j onih: 22 tečajnikov, a jih jo 5
da vat	olj	i p	0 0 red	■'Vi*	ali	't očaj
v pre	sten o’		a. su.			i ' t egea
da so	to	v . ca,i	niki	1 ^ '	-k 0	hodil:
bo. K	b j	0 b	ila z	Cv	-Mi-	h ros :
so bi	la ■	vsa	k dan	*r-	nze	u sobe
Tako	je	bil	-1 v :	:vč	čtk	O. t oče'
ned t	oča	j on	edpa	T ClX	-'h	tako d;
17 ka	udi	dat	-v, -I	‘/•V	it	jek 2' h
sko i	api	tno	komi	sxjo'		ra 'Kra:
Uspeh	po	sam	eznik	ov	jo	Ml 0
in sp	0sobne		»O n/ X 9	ec	00	ah p-
1; Frei n;		' A j	laik		pop	rv.vni
2i Fr	anč	Co	*v»		2.2' C	al z
■a jo- sledeč- . • '	•	•	' k
spit iz- slovenščine, lob rim u sp;, h on.	'
5* Franc* Drobnič - jo izdelal s prav dobrin uspeh on 4« Hart 'in-Grgič - jo padel iz ’slovenščine in ima popravni izpit 5« Marjan Eiišerh'-Ide:..- - jo izdelal s prav dobrim uspehom Bi 1Ölan Janc - *j . izdelal z dobrim uspohon 7» Prane Klemena-- je isdeC al z odličnim uspehom 8i Edi Kopač ~ M iz .-.al h pran dobi", v.spuhon - - •
9; -C: ril La v sogar - jo d zdelal,. -z- dobri - uspohon 10* Vili Lav sogar.-'- jo izdelal-' s prav dobrin uspohon Ili Frano. I, .li jo’ i; ho-l.al s dobrim uspehom 12* Anton Moglie - jo ezdelal s 'pròv dobrin'uspohon 15. Ciril Ropret - jo izdelal z dobrin uspohon 14» Anten Rupar ~ M izdelal a- dobrin uspohon
15i'Aloj z Šinigoj - jo izdolal z dobrin uspeli on 16* Poter Zaplotnik' - jo izdolal z zadostnim uspehom 17. .Metod Zupan - je izdelal z zadostnim uspehon
Skupna povprečna ocena na izpitih' jo bila 3*05» najboljši uspeh- pa so tečajniki dosegli pri strokovnih prednot-ih, saj znaša povprečna ooona iz toh predmetov 4*3»
Kot že omenjeno,'je tečaj trajal- nekaj manj kot 5 mosooov, v ton času pa‘so tečajniki imeli 117 dr prakse in 314 ur teorije;
Celotni potok podmejstrskega tečaja t;j. evidenca tečajnikov in vsebina, predelane učne snovi, so je-vodil v šolskem dnevniku* V ta dnevnik j o. ob zaključku tečaja 'podal predsednik izpitno komisijo tov, Vilko Kus kratka poročilo. V svoji oceni je poudaril, da so bili kadidati za izpit dobro pripravljeni in so tvarino vsestransko dobro obvladali, posebno strokovne predmete* Pozitivno jo bilo tudi to, da so organizatorji točaja na predavanjih posvečali vso pažnjo ros oni učni tvarini, ki jo.bodo absolventi točaja kot kvalificirani delavci na svojih delovnih mostih najbolj potrebovali. Pohvalno jo tudi to, da so jo predavateljski kador držal principov rosolucije o izobraževanju Zvezno ljudske skupščino»
Zaključnih izpitov v potok 2*6# so so udeležili polog naših predavateljev šo sokrotar TIC ZK tov, Milan Tribušon, predsednik DS tov; Milan' Koprivnik, predsednik UO tov. Stanko Sova in upravnica Delavsko univerze tovarišica Karija Faganeli.
V zaključhon-govoru je tov. Kus najprej pročital imena in uspehe tečajnikov, nato pa jim jo čestital k doseženim uspehom in zažclol šo v naprej obilo uspeha kot kvalificiranim delavcem na novih delovnih nostili. Clan izpitno komisije tov, Ivan Lampret je poudaril, da- so predavatelji znali na razumljiv način učiti snov. Vodja točaja tov, Roman Planinc se jo zahvalil tečajnikov v imenu vsoh ' predavat olj ov za njihovo.' marljivost pri učonju in za sodelovanje pri obiskovanju točaja. Spomnil so je tudi tov* Cveta Klemenčič, marljivega obiskovalca točaja, ki pa se jo v tem času smrtno ponesrečil. Tov. Milan Koprivnik je izrazil zadovoljstvo na doseženih uspehih*
Opravljeni izpiti tor s ton pridobitev kvalifikacijo naj no pomeni zad-njoga mejnika na stopnji njihovega strokovnega znanja, ampak naj jim bo le kažipot v nadaljno strokovno izpopolnitev* Kaša tekstilna industrija bo rabila šo'mnogo novih strojGV, šo 'bolj pa bo potrobovala dobre strokovno sposobno kadre, ki bodo znali pravilno uporabljati in voditi moderno stroj o.
V mesecu maju so jo v našem pod-' jot ju ponesrečilo I3 dolavcov in delavk in sicer vsi pri dolu kakor slodi:
St ahko Vidic, pomočnik kurja ča je pri nakladanju pronoga dobil žulj na levi dlani, pri ten pr- so je zastrupil*
Rajko Šlibar, kvalificiran ključavničar se je ob ubito steklo urezal na desno dlan.
Anton Šuštar, kuhar prejo so jo pri odpiranju soda .popokol po .rokah s kalijevim bikronaton.
Rotor Zaplotnik, polnoj ster tkalnico, Pri popravljanju tkalskega stro-
ja'sc nu je razsadila pila in' nu padla na levo. nogo tor nu jo poškodovala#
Stefan Snedio, vozači avtókarc so jo £ri odpiranju .za"boja .s konzervam urozal s'tračno pločevino'na
nozinco desno roke «
Anton Bri ek, delavce na mikal ni r ’ kili# Pri čiščenju nikalnika ga je zgrabilo za kazalec desne roke.
Ma ri j a Polano, ponetalka v pre-dilaici# Ko je iz zaboja, kateri je bil nataknjen na prodiIni stroj natikovala prazno cevko, se je zaboj snel z ležaja, po katerem drsi vzdolž celega stroja in ji padel na .prste desno nogo#
K'A X) H 0 V S K E VESPI
. V nčsocu maju so bili v naše. podjetje. sprej-eti sledeči delavci'i-n delavke;
v predilnico;
Doroteja Aljančič, Prane Šnuc, J.o- ■ zofa .Košir in. Gabrijela Perko« v tkalnico:
Ferdo Demšar, Harij.a Slibar, Prano Pravst, Marija Perko in ICati Praprotnik.
v oplenonitilnieo:
Rado Kuborić v Delavski dom BPT:
Pavla Šlibar
V s on novospre jotjLn. želimo v naši sredi najboljše uspehe !	/
Stanko Alič, strojni ključavničar je v mehanični delavnici nerodno stopil In si pri tem zvil desno nogo v. členku,
Ignac Zupan, tkalski mojster se jo pri brušenju noža urezal v kazalec desne roke«
Zofija Zalar, predica na krilnih strojih« Pri nakladanju flyorskih . navitkov na roko jo jg udarilo krilo pa komolec.love roke«
j	’	.
Ignac gohinc, delavce na nakladalniku so jo pri zajemanju bombaža vjoolici udaril ob steno celico na paloc desne roko«
Prano Meglič, delavec v aproturi« Ko so jo pogovarjal z delavo on na razponjalnen sušilniku, mu jo pri-tem roka,, s katero so jo naslonil na prsnik stroja, spodletela in nu zdrknila ned vlečno valjčke«
Franc Hajo, delavec pri zabijanju m transportu zabojev še je pri raztovarjanju zaboja z vozička z ročajem’udaril v levo stran prsno-ga koša.
Izstopili pa so .iz našega podjetja v mesecu naju sledeči: pravilna odpoved:
Kristina Žckš - iz^prcdilnice, Ljudmila Kavar - iz oplemenitiInice Marjan Sajovic — iz mehanične del«, Fani Zoro - iz predilnice Vida Kali - iz tkalnice samovoljni izstop: .
Jožica Dolenc - iz predilnice Alojz Borštnar - Iž tkalnico Roza Perko - iz tkalnico v pokoj so šli:
Janez Plohl - iz mehanične delavn,
Franc Cvek - is predilnice
Julka Vjirovnik - iz predilnico
Eda Štor - iz' komercialnega sekt#
Jožo Osebek - iz mizarsko dolavnf
Janez Krak - iz mizarske delavn.
Francka^Škof - iz predilnico
Jožefa Čarman - iz«predilnice
Rudolf Kogoj - iz kalorične koti#
Jože Bertoncelj - is tkalnico
Heda Hnyk - iz oplomcnitlinico
\v"J ožofa Kravos - iz.predilnico
J? Greta Ahačič ~ is direkcijo
,,-if Oton Stransky - iz predilnice .
'J	'
Skupno število izgubljenih delovnih dni bomo objavili v prihodnji številki. ,
'Skupno število nezgod v 5 mesecih letošnjega leta-znaša 61, dočirn je bilo v lanskem istqn obdobju 72 nezgod, *fca r j o v. letošnjem letu za cca 16 c/0 manj, kot lani.
Ì $'l!S
' -
■I 'V I '
'V..
. I
k- -K
1*1

.Lf
S«
e dobro dajq c«/Ot
n
9
KAKO I&3TAHE "TRŽIŠKI TEKSTILEC11
Marsikdo.so verjetno jezi, ko doti. v roko nas časopis "Tržiški teksti-loc" zato kor ga žc- dolgo .ni "bilo in 'je -zaradi toga že -čisto pozabil nanj, ali pa nu vsebinska plat ne odgovarja* Prav taisti pa si tudi verjetno.misij, da "bi on saia, če ti til odgovoren za -.izda j-anj o t oga lista, to stvar uredil tol j o.	• ■	• :--
Mi pa vson V.pojasnilo'odgovarjamo, kakšno pot prehodi’ našo glasilo od . "rojstva" pa do takrat, ko ga dobit e v'roke#-	ij. _'
Gotovo ste' v naših prejšnjih številkah žc vočkrat zasl odili prošnjo, našega uredništva, da. s svojini' članki in prispevki obogatite in sploh omogočite izdajanje našega časopisa. A žal smo do danes imeli še vedno to "srečo", da v uredništvo ni prispel šo skoraj noten Članek na lastno inciativo. Zaradi tega jo'Uredniški 'odbor til vodno primoran, da je san določeval vsebino posamezno številko in člankov, ter pri tem nekako predvidel ljudi, ki naj' ti to članke napisali. Tu pa'sc prične "trnjeva pot", Od onega do drugega. Vsakdo na naše prošnje in prigovarjanja končno le obljubi, da to napisal Članek do določenega roka» Ko.pa ta rok preteče, jo potrebno še dosti prošenj, da članek ros dotino, , ali pa sploh-no. -Zaradi tega jo lahko vsebina, včasih suhoparna in enostranska, ko-r jo krog ljudi, ki so voljni pisati, z pio majhen.
Ko pa končno le. dobimo približno predvideno članico, ' kar včasih traja tudi mosco dni, so prične tehnična obdelava. _	'
Vsak članek njajprej vsebinsko preglodamo in' slovnično uredimo, nakar so izdelajo matrice. Za razmnoževanje na ciklostilncm stroju jo potrebna že kar cela ekipa, saj je potrebno za eno stran zavrteti najmanj 1600 krat stroj. Cc pri ton no bi nagajalo, bi šo kar šlo, tako pa si večkrat od tiskarske barvo ves umazan, da.skoraj samega sebe no poznaš. ■ Potiskane strani je nato treba pregledati in izločiti poškodovano listo. Treba jih jo nàto lepo zložiti, da se lahko potiska šo druga stran.
Prodno so stiskane vse. strani, kat.erih včasih ni malo, mine že precej časa. Za zlaganje posameznih strani v’komplete zložimo posamezne kupo istih strani na mino in nato v "rinčku" kot tonu pravimo, krožimo d,rug za drugim okrog miz-in zlagano stran za stranjo v celoto ene številke. Komplikacije,- ki se vlečejo žc od "rojstva" naprej, so pa največje ravno na koncu, ko- je pot robno posamezno številko še,- spoti. Enkrat nam ne odgovarja strojček za‘ spenjanje., drugič spojko, go jo pa že to v rodu,
• ~>\ \ , i	' .	'. .	■
pa jo kakšen list večji-od ostalih ter tako pokvari celotno liso časopisa.	:
Kot vidite, je res volilco dela, da se pride do ene številke, saj nolano polog toga našega domačega dola dotiti platnice od drugod, ker jih pri nas v takšni obliki no ti nogli narediti»
Zaradi vsega toga ni prav nič čudno,- če so pri izhajanju takšna kolebanja« Težnja naša pa jo,- da to v bodoče "TT" izhajal bolj redno in kolikor boste vi prispevali članke, tudi vsebinsko bolj poster.
UREDNIŠTVO "TT"
REŠITEV ' HAGRAPPE KRIŽANIČE
Vodoravno; 1« Arpad, 6« Tovarna, 8« Tisa, 9» Tanki, 12» Put, 13» Ave,
15, Peš, 16» Ant, 18. Ork, 19» Oka, 21. Ve, .22, Tat, 23. DID, 24» Lo, 25» Edi, 26, Uit, 28. 1st, 29. OT, 30» Mi, 3I. Ma,
■	32. Ica, 34. Alt, 35. Ralo, 36, Mast, 38. Bolilnioa, 42. BPT«
Vsega skupaj j'c prispelo 29 pravilnih rešitev.
Izžrebani pa so.bili sledeči;	•
. 1., nagrada din 1.000,- Helenca Fornazarič '	.2. nagrada din 600,- Zora Ahačič
3,	nagrada din 4OO,- il eli Zech
Srečnim nagrajencem čestitamo, nagrade pa lahko dvignejo v Centru za
'A3 HD KDO ESCE, DA NASA .MLADIKA DIVA VSESTRANSKE SIMPATIJE!'
f ZOBKHA
Kaj pa ti čakaš Potrpijehčkar? Ha nove sobo !
Poten pa kar čakaj, saj je... Eajnc Stales tudi Čakal toliko časa, da jih ni več rabil'» "v
Ali voŠ, dà bo.inola vsaka enota svoj DS?	;
Von!."	:	;
Tega p n no vos kako bo cb k o noti , leta, ko. bodo. hot eli vsi ti sveti
Pištola je zanič ali pa je sploh ni.» Le s kon .naj šj^rioan?
Pa poskusi s' ipric kanglo!
Depo
908TRŽIČ TRžIšKI teks 1961
658(497	12)		(0	35	3)	
lil				III		
4001968,6
COBISS e
KNJIŽNICO TRŽIČ