Poštnina plačana v gotovini.
L. VM Št. i („Jutro" XII., št. I5a)
Ljubljana, 19* januarja 1931
Cena 2 Din
Upraviiištvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. - Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana. Selen-burgova ul. - TeL 3492 in 2492.
Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13. — Telefon št 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št 190.
Podružnica Jesenice: pri kolodvoru št. 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42.
Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-crartnerja
Pone
izdaja
Ponedeljska izdaja 2-Julrac izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča »e posebej in velja po pošti preje-niana 4 Din, po raznašalcih dostavljena 5 Din mesečno.
Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št. 3122, 3123, 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št. 2440 (ponoči 2582). Celje; Kocenova ul. 3. Telefon št. 190
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu
Povelje Nj. Vel. kraljice Marije ob priliki razvitja prapora Jadranske straže v Beogradu
Beograd, IS. jan. p. V veliki dvorani oficirskega doma se je vršila danes redka impu/aiuna patriotična manrfesta-c ja ob priliki razvitja zastave Jadranske straže, ki ji je osebno kumovala V. Vel. kraljica Marija. Svečanosti so prisostvovali mnogi člani vlade, med drugimi ministri iladžič, Trifunovič, dr. S vogel j, duci i u je predsednika vlade zastopal inšpektor üjorgjevic. Navzo-c:U je bilo. izredno veliko število višjih oficirjev, najuglednejših osebnosti beo-g rajske družbe ter predstavnikov vseh kulturnih in patriotskih organizacij v ! k- igra du. N . Vel. kraljica Marija je dospela ob . dopoldne v spremstvu dvorne dame undjerske, maršala dvora generala :;;tr:;eviča in adjutanta podpolkovni-Pogačnika. Kraljico so pozdravili prihodu predsednik krajevnega odra Jadranske straže bivši minister . Peleš, podadmirai Koch in mnogi ';: uprave. Poklonjen ji je b:! šopek . ve; ja. Ob vhodu so jo pozdravile tudi • :.:vilne članice Jadranske straže, ki so ie oblečene v mornariške in živopisa-ie uarudne noše.
Ko se je pojavila kraljica v dvorani, - vsi prisotni priredili dolgotrajne : burne ovacije. \rojaška godba je najprej zasvirala državno hinmo, nato pa ? Molitev . Novo zastavo Jadranske straže so blagoslovili pravoslavni pro-ta Brank ovič, katoliški župnik dr. \\ agner in muslimanski muftija Tališ. Po blagoslovitvi je pristopil k Nj. Vel. kraljici podamiraj Koch in ji ponudil na srebrnem krožniku zlato kladivce, .s katerim je kraljica zabila v drog za-
stave zlate žeblje za Ni. \ el. kralja, zase, prestolonaslednika Petra, kneza Pavla in kneginjo Olgo. Nj. Vel. kra-liica ie za tem obesila na drog zastave krasen trak v modri barvi ter z napisom v ziatili črkah »Marija«. Po izvršeni ceremoniji so se številne zastave raznih društev poklonile novi zastavi Jadranske straže. Zelo simpatično se glasi povelje, ki ga je Nj. Vel. kraljica poklonila pri kumovanju zastavi in ki ga je prečital podadmirai Kocli. Glasi se:
»Pod zaščito mojega prvorojenega sina Nj. Vis. prestolonaslednika, blagoslova inožjega in duhov velikih naših prednikov ter padlih vitezov zmagovalcev naj se ponosno vije ta posvečeni prapor Jadranske straže. V tem praporu nai članstvo jadranske straže gleda svojo čast, v njem naj črpa moč in vero vase, v njem naj vidi pobudo za svoje plemenito delo, v njem naj se napaja z ljubeznijo do kralja in domovine. Nai bo ta zastava kot sveto znamenje jadranske straže v Beogradu zbirališče našega prestlničnega meščanstva v njegovih plemenitih akcijah za dobro kralja in domovine ter simbol stalnih prizadevanj v izvajanju vzvišenih namenov Jadranske straže. To ie moja želja in moj pozdrav na današnji dan.«
Za tem je govoril o pomenu svečanosti predsednik krajevnega odbora Jadranske straže dr. Peleš. Ko je Nj. Vel. kraljica odhajala ob zaključku s svečanosti, so ji bile ponovno prirejene burne ovacije.
Konflikt med Nemčijo

Berlin, IS. jan. g. Državno pravdni-štvo v Oppeln je izdalo aretacijsko povelje zoper oba poljska letalca, ki sta
-«s—
Zborovanje jugoslovenskega društva za zatiranje raka
Tudi znanstveniki iz dravske banovine cdlieno sodelujejo pri proučevanju In zatiranju te nevarne bolezni
Beograd, 18. jan. p. V prisotnosti zastopnikov Nj. Vel. kralja ter številnih uglednih znanstvenikov se je vršil danes redni občni zbor jugoslovenskega društva za proučevanje in zatiranje raka.
Skupščina se je vršila v amf i teatru fiziološkega zavoda državne bolnice. Otvo-rii jo je predsednik in znani znanstvenik dr. Gjorgje Jovanovič, ki je v uvodu pozdravil najprej odposlanca Nj. Vel. kralja j likovnika cedomirja Petroviča, nato pa '. >«::.!e udeležnike. Po izvršenih formalno-fii je poročal o delu društva dr. šahovič, ki v svojih izvajanjih poudarjal, da je tuo društvo zelo agilno, da so se osnovali v državi mnogoštevilni pododbori, med njimi tudi v Ljubljani. Naglašal je, da je jugoslovensko društvo za proučevanje in
pobijanje raka v zvezi z vsemi svetovnimi društvi s sličnim namenom.
Pri volitvi uprave je bil ponovno izvoljen za predsednika dr. Gjorgje Jovanovič, za podpredsednika pa sta bila izvoljena dr. Budisavljevié iz Zagreba in dr. Zalokar iz Ljubljane. Za člana uprave sta bila izvoljena iz dravske banovine tudi še dr. šlajmer iz Ljubljane in dr. černič iz Maribora.
Za tem je o najnovejših uspehih na polju zatiranja raka predaval znani znanstvenik dr. šahovič. Po njegovem predavanju je skupščina razpravljala o izpremembi društvenih pravil in raznih zdravniških stanovskih zadevah. Zborovanje je trajalo dopoldne in popoldne.
SKO-j
prijateljstva v Parizu
Počastitev francoskih delegatov pri odkritju beograjskega spomenika hvaležnosti Franciji
vijo in Francijo obstoja prosvetna kon-
Pariz, 18. jun. AA. Snoči je bila v slavnostni dvorani univerzitetnega mesta ju-.goslovensko-francoska svečanost na čast delegatom pri odkritju spomenika hvaležnosti Franciji v Beogradu. Svečanosti je prisostvoval prof. Andrej Honuorat, kot z u.-- opri: obolel*---a poslanika Spalajkoviča poslaniškl svetnik Cincar-Markovlč, podpredsednik jugoslovensko kolonije Kavšek, predsednik pariške sekcije prijateljev Slovanov Dorient, predsednik udruženja jugoslovanskih dijakov Miljuš, naš vojni ata.se polkovnik Pretlič, ravnatelj belgij. sko univerzitetne ustanove Ross ter 14 delegatov inozemskih dijaških ustanov.
Prvi je govoril prof. Houriorat, ki se je i" svojem govoru spomnil odkritja spomenika hvaležnosti Franvciji v Beogradu, ki ji' sporočil, da so mu ob tej priliki obljubili skorajšnjo zgraditev jugoslovenskega zavoda za dijake v Parizu. S hvaležnostjo j'j omenil priznanje, ki mu je bilo izkazano v Beogradu zaradi njegovih prizadevanj v času vojske za pomoč srbskim dijakom.
Tudi Jean Louis Fair je govoril o svečanostih odkritja spomenika hvaležnosti Franciji v Beogradu ter naglašal, da je to edinstven primer hvaležnosti v zgodovini, ki dokazuje plemenitost srca v duhu jugoslovenskega naroda. Primerjal je legendarno osebo blagopokojnega kralja Petra z Nj. Vel. kraljem Aleksandrom, prvim vojakom velike Jugoslavije.
Svetnik našega poslaništva Cincar-Mar-kovič je pozdravil kot zastopnik poslanika Spalajkoviča vse prisotne ter naglašal hvaležnost jugos'ov. naroda do Fran vije Nato je predsednik jugoslovenskega dijaškega udruženja Miljuš izrekel zakvalo Franciji, v kateri imajo jugoslovenski dijaki veliko dobrotnikov, med njimi na pr-mestu prodi. Honnorata. Med Jugosia-
veneija. S posbeno hvaležnostjo je omenil francoske ministre Herriota, Marina, Cliau-tempsa in druge, ki so omogočili predite za jugoslovanske dijake.
Nato je bil izvede-n program umetniških produkcij jugoslovenskih umetnikov. Svečanost so zaključili s plesom.
Proračun beograjske občine
Beograd. 18. jan. p. Občinska uprava sinoči odobrila proračun za leto 1931. Dohodki znašajo 387,823.882 I)in, izdatki pa so predvideni na 386,834.221 Din.
Smrt istrskega rodoljuba
Sušak, IS. januarja, č. V Dutovlju je umrl včeraj ugledni narodni borec dr. Simun Cervar, brat znanega odvetnika dr. Giure Cervarja. Pokojnik je bil svoječasno zelo aktiven član hrvatskega političnega društva v Pazinu.
Skupščina geometrov
Beograd, IS. januarja, č. Danes se je vršila v Beogradu izredna glavna skupščina združenja geometrov. Nedavno ic bilo namreč organizirano posebno društvo geometrov pod imenom »Društvo katastrskih geometrov« in i e ob tej priliki podala de-misiio uprava združenja geometrov kraljevine Jugoslavije. Na današnji skupščini ie bil po podanih poročilih društva izvoljen nov odbor, v katerega so vstopili vsi novi člani razen predsednika generala Bo-škoviča, poveljnika vojaškega geografskega instituta Y Beogradu,

Dr. Alfred Wysocki,
novi poljski poslanik v Berlinu, ki je vložil protest svoje vlade proti aretaciji poljskih letalcev
preteklo nedeljo preletela poljsko-nein-ško mejo in morala zasilno pristati na nemškem ozemlju. Obtožena bosta nedovoljenega prekoračenja meje in kršenja nemškega zakona o zračnem prometu. Sodna razprava se bo vršila že v prihodnjih dneh. Ta odlok nemških oblasti je izzval v poljskih krogih silno ogorčenje.
Rudarska stavka v Angliji
končana
Cardiff, 18. jan. d. Skupščina delegatov rudarskih strokovnih organizacij v Južnem a »Mesu je sprejela s !6i) glasovi proti 72 novi mezdni dogovor. Delo v premogovnikih južnega Walesa se bo jutri zopet pričelo.
200.000 tekstilnih
delavcev izprtih
Manchester, 18. jan. d. Izpit je tekstilnih
delavcev v grofiji Lancashire je stopilo včeraj v veljavo. Prizadetih je 200 tisoč delavcev in stoji 700 tisoč state v. Rok za nova pogajanja za poravnavo spora med podjetniki in delavci doslej še ni bil določen.
Nazadovanje Nemcev v ČSR
Olomouc, 18. jan. d. V sodnem okraju Olomouca je pri ljudskem štetju nazadovalo število Nemcev pod 20 odstotkov. 8 tem so izgubili Nemci v Olomoucu svojo manjšinsko pravico posluževati se nemškega jezika pred državnimi oblastmi, zlasti pred sodiščem, političnimi in davčnimi oblastmi, nikakor pa ne pred občinskimi oblastmi, ker jih je v mestu Olomocu še vedno 24 odstotkov.
Nacionalisti proti
ministru Treviranusu
Berlin, 17. januarja, g. Nemški nacionalisti in narodni socialisti so danes izvedli napad proti ministru brez portielja Treviranusu. V proračunskem odboru so stavili predlog, naj se črta mesto ministra brez portielja. Zdi se, da so tudi socialni demokrati pripravljeni glasovati za ta predlog. Njihov zastopnik v odboru Müller-Pranken je stavil na vlado vprašanje, koliko časa bo smatrala šc za potrebnega ministra za vzhodna vprašanja. Državni tajnik Piinder je v odboru izjavil, da stoji državna vlada na stališču, da mora zaradi važnosti vzhodnih vprašani oni, ki zastopa ta vprašanja, imeli sedež in pravico glasovanja v kabinetu. O tem predlogu se bo kasneje glasovalo.
Liberijski predsednik Kin
je moral odstopiti, ker je Društvo narodov na pobudo Amerike in Anglije napravilo v Liberiji preiskavo in ugotovilo, da je tudi državni predsednik trgoval s človeškim blagom.
Avstrijska vnanja in trgovinska
Dr. Schober o svojih ženevskih razgovorih — Avstrija odobrava Briand ovo akcijo — Skorajšnja trgovinska
pogajanja z Jugoslavijo
ženeva, 18. jan. d. Avstrijski vnanji minister dr. Schober je o svojih ženevskih vtisih izjavii med drugim:
Avstrija je odločno za idejo evropske solidarnosti z regionalno razporeditvijo in upoštevanjem narodnih in državnih individualnosti. Glede na ta visoki cilj mi je zborovanje evropskega odbora Društva narodov nudilo široko polje dobrodošle delavnosti. V teh dneh sem imel skoro z vsemi evropskimi vnanjimi ministri prijateljske razgovore o problemih aktualne politike. Dvakrat sem imel priliko govoriti s francoskim državnikom Briandom o velikih vprašanjih nove evropske razporeditve. Francoski vnanji minister je priznal kot povsem umevno, da nam je Avstrijcem posebno pri srcu izpopolnitev odno-
Minister Schober
šajev z nemško državo. Kakor že v Haagu, sem mu tudi tokrat obrazložil avstrijsko naziranje glede evropskega problema, za katero sem naše! pri njem popolno razumevanje, čestital mi je k zmagi razsodnosti v Avstriji, ki je vnovič dokazala zdravo politično pojmovanje in zrelost avstrijskega prebivalstva. Razen tega je pokazal popolno razumevanje za pota avstrijske trgovinske politike, ki sem mu jih obrazložil. Cilj naše trgovinske in naše zunanje politike je vedno isti; regionalna razporeditev skupnosti evropskega kontinenta.
Dr. Schober je nadalje izjavil, da se je podrobno razgovarjal o avstrijskih trgovinskih problemih z nemškim vnanjim ministrom dr. Curtiusom, katerega je obvestil, da je Avstrija pravkar pričela z Madžarsko nova pogajanja, ki jim bodo v kratkem sledila tudi pogajanja z Jugoslavijo. Takoj po zaključitvi teh pogajanj, ko bo razjasnjen položaj, se bodo pričeli novi razgovori med Nemčijo in Avstrijo z namenom rešiti vprašanja, ki so ostala po zaključitvi nemško-avstrijske trgovinske pogodbe na obeh straneh še odprta, da bi se ustvarile še tesnejše gospodarske zveze.
Dr. Schober je ob tej priliki sporočil nemškemu vnanjemu ministru tudi povabilo avstrijske vlade nemškemu državnemu predsedniku Hindenburgu za poset na Dunaju.
Nadalje omenja dr. Schober, da je imel prijateljski razgovor z italijanskim vnanjim ministrom Grandijem in da je pose-til švicarskega zveznega svetnika Motto, kateremu je izjavil, da avstrijska vlada glede na znano občutljivost Švice ne bo nastopila s predlogom, naj se splošna raz-orožitvena konferenca vrši na LMinaju.
Kar se tiče poziva evropskih držav, ki niso članice Društva narodov, k sodelovanju v evropski komisiji, Avstrija ni od tega vprašanja posredno prizadeta, zaradi česar ni imel povoda zavzeti javno stališče.
ženeva, 18. jan. d. Kakor se oficielno poroča iz krogov nemške delegacije, je avstrijski podkancelar in vnanji minister dr. Schober izročil pri svojem posetu nemškemu vnanjemu ministru dr. Curtiusu povabilo zanj in nemškega državnega predsednika k posetu na Dunaju. Državni kaneelar dr. Curtius je povabilo sprejel in se bo poset izvršil v mesecu februarju. Uradni komunike pravi med drugim: Sestanek je nudil obema ministroma priliko za razgovor o političnem položaju obeh držav in zlasti o vprašanjih, ki se tičejo Nemčije in Avstrije v okviru evropskega študijskega odbora. Oba sta ugotovila popolno soglasje naziranj.
Dr. Schober je snoči v spremstvu lega-cijskega tajnika dr. Jordana odpotoval iz ženeve nazaj na Dunaj. Pri nadaljnjih posvetovanjih evropske konference bo zastopal Avstrijo stalni delegat Avstrije pr' Društvu narodov Pfügl.
Sestanek med Mfissoiinijei
in papežem
Mussolini hoče poravnati novo nastale spore z Vati' kanom — Sestanku pripisujejo veliko važnost
Rim, IS. jan. g. V političnih krogih se govori, da se bo v kratkem vršila konferenca med ministrskim predsednikom Mussolinijem in papežem.
Temu sestanku pripisujejo v političnih in diplomatskih krogih izredno važnost. Po sklenitvi lateranskegu sporazuma je prišlo med Vatikanom in fašizmom do novih napetosti. Pričakovanje vatikanskih krogov, da se bo fašizem po drago odkupljenem premirju naslonil na cerkev, se je izjalovil. Nič manj pa niso razočarani v fašističnih krogih, ker so računali, da bo Vatikan postal slepo orožje fašizma za italijani-
zacijo narodnih manjšin in da se bo fašizem tudi v svoji zunanjepolitični akciji lahko naslonil na cerkev. Namestu tega pa je prišlo zlasti v zadnji dobi do ostrih nasprotij, ki so prišla do izraza tudi v žaljivih polemikah med fašističnim tiskom in vatikanskim organom, ki je parkrat prav odločno nastopil proti fašističnemu režimu. Kakor zatrjujejo v poučenih krogih, hoče Mussolini na tem svojem sestanku s papežem poravnati te konflikte, ker je položaj fašizma pač takšen, da bi mu lahko nasprotstva Vatikana hudo škodovala.
Republikanski pokret v Španiji se širi
General Berenguer proti zopetni uvedbi diktature — Živahna akcija levičarskih strank — Nejasnost vedno
večja
bi postali prvi člani začasne vlade, ki bi trajala šest mesecev do sklicanja ustavo; tvorne narodne skupščine, ki naj hi dala Španiji renublikansk.o ustavo. S poslednji* mi dogodki, jc izjavil Prjeto nadalje, sto« parno v veliko borbo, ki jo bomo vodili disciplinirani in edinstveni, da vržemo m.o; narhijo. osnujemo republiko na trdni pod; lagi ter uvrstimo Španijo med demokratič; ne države Evrope.
MadSrid, 18. jan .d. Republikanska stranka jc izdala manifest, ki so ga podpisali Or; tega Y. Gasset. Reret de Avala in Grego; rio Mararon in v katerem se očita monar. h* i', da ni v stanju preosnovati se v nad o* nalno ustanovo in da ostaja šc nadalje skupnost egoist i čnih interesov, ki je pij'v; ka španskega ljudstva. Manifest izjavlja nadalje, da se mora monarhija odstraniti in nadomestiti z republiko, ki bo obnovila špansko nacionalno živlienje.
Pariz, IS. jan. d. Iz EI Ferrola poročajo, tla nameravajo republikanci v tem mestu, ako se bodo sploh udeležili parlamentar« nih volitev, kandidirati svojega rojaka biv* šega letalskega majorja Franca.
Madrid, IS. jan. d. V stanovanju kralje; vega telesnega zdravnika v Casi Aquilaru sc je vršilo posvetovanje ministrskega pred* sednika generala Berenguera in vojaškega guvernerja v Madridu generala Sara. Gene; Val Saro jc predlagal ministrskemu pred; sedniku, naj prevzame predsedstvo v novi vojaški diktaturi. Berenguer je to ponudbo odločno odklonil ter izjavil, da bi proti vsakemu prevratu od vojaške strani nasto; pil prav tako odločno, kakor proti p.oizku; su republikanskega prevrata. General Saro •jc hotel prepričati Berenguera, da bi po; menilo sklicanje parlamenta veliko nevar; nost za monarhi'.i, toda Berenguer je kljub temu vztrajal pri svojemu namenu, da iz; vede volitve. Z odklonitvijo vojaške dikta; ture se smatra stališče Berenguera za moč; no omajano.
Pariz, 18. jan. d. Socialistični list »P.o; pulaire« objavlja razgovor z voditeljem španskih socialistov Prictom, ki je izjavil, da se po padcu diktature Primo de Riviere, za katero je kralj od|gov.oren, ni ničesar izpremeniio. P riet o protestira proti trdit; vam. da ie bila zadnja revolucionarna aken ja delo komunistov. P.o njegovem zatrdHu ni bil noben komunist član revolutionär* nega odbora, ki je bil sestavljen iz zastop; nikov vseh republikanskih struj. V njem >o bile socialistične ßtrarke in str.okovne lelavske organizacije zastopane s tremi de; legati. Člani revolucio ìarnega odbora naj
Madrid, 18. jan. AA. Berenguer z vso odločnostjo demantira govorice, da name« rava demisijoniratf. Nadaljeval bo politiko pomir jen ja in ne namerava uvesti nove di<; tature Kralju bo predlagal proklamacijo na car od.
Sestanek naprednih
akademskih starešin
Občni zbor starešinskega društva „Jadrana" — Organizacija prehaja po premaganih početnih težkočah k
sistematičnemu delu
Ljubljana, 18. januarja.
Ob zelo casini udeležbi se jc danes do-poldne vršil v dvorani ZKI) v Kazini občni zbor starešinske zveze JNAI) Jadrana. Kakor že sinočnja odlična udeležba pri Slovanskem večeru na Taboru, ki ie bil tudi letos krasno uspe! družabni uvod v starešinski sestanek, je tudi lepo število udeležencev na današnjem občnem zboru iz najrazličnejših krajev Slovenije pokazalo, kako srečna je b'!a misel reorganizacije in razširjenja jndranaške starešinske organizacije, |>oka* zalo [)a tudi, kako se vedno bolj jača prijateljska vez med akademiki ter starešinami vseh generacij, od najstarejše do najmlajše.
Občni zbor j ' ob pol 11. otvoril predsednik starešinske zveze g. priniarij prof. dr. Zalokar. Toplo je pozdravil zbrano akademsko družbo, posebej še častneaa predsednika dvornega svetnika dr. Gabrijelčiča t'T zastopnika Triglavovemt'' starešinstva <ir. Volčiča in dr. Ivana Stareta. V uvodnih izvajanjih je nato jasno obeležil smernice >.Iadranovega< starešinstva in njegovo prizadevanje, da zbere v svojem krosu čim večje število napredne inteligence, obenem pa tudi idealni trud za osnovanje zveze obeli naših naprednih akademskih starešinstev. Akcija je lepo uspela in dovedla <Io ustanovitve Zveze naprednih akademskih starešin, ki pa je tudi samo provizorična, ker se bo sčasoma gotovo ustanovila res '•notna organizacija vseh akademskih starešin. Starešinstvo Jadrana sj je nadalje zastavilo nalogo, da sestavi kataster z evidenco vseh inteligentov in s pregledom, kam raj se od Ifta do leta čim bolje razinesli nas akademski naraščaj.
Zelo bditno in pregledno poročilo je podi»] tajnik g. Marijan Zajec, ki je v glavnem izvajal: Gesio o akademski solidarnosti, ki je bilo izrečeno pred letom ob slavnostni proslavi 60-lelnice Slovenije in 10-Ietnice Jadrana je imelo lep uspeli. Jadranova starešinska zveza je že prekoračila začetno dolio notranje utrditve in bo tako lahko začela z izvrševanjem vsega onega obširnega programa, ki si ga je zastavila ob reorganizaciji lani v marcu. Zveza bo vrhovni forimi, ki naj ščiti interese napredne inteligence in naj se zanima za vse pojave in probleme našega javnega življenja. Starešinstvo Jadrana se je močno pomnožilo in danes skoraj ni večjega kraja v dravski banovini, kjer ne bi imelo stalnega člana. Zelo lepo pa je tudi število članov izven ožje domovine. Za sedaj je odbor skušal vzdrževati stike z izvenljubljanskim članstvom po poverjenikih. Kako si zamišlja vršenje poverjeniške funkcije, je vzgled no pokazal g. dr. Sajovic v Kočevju, ki je minuli mesec sklical prvi sestanek vseh starešin kočevskega okraja in jih zainteresiral za naš pokret. Slični sestanki se bodo v Kočev* ju nadaljevali in tako bo vzpostavljen stik med inteligenco enega okrožja, ki bo lahko uspešno manifestirala svojo voljo tudi na zunaj. V južnih in nekaterih drugih mestih pa je posebno razveseljivo dejstvo, da S3 je v starešinstvo pri javilo tudi že nekaj Srbov in Hrvatov, ki so študirali na ljubljanski i; n i verz i ter žele praktično delovati za duhovno zbližanje Jugoslovenov.
Za ljubljanske člane je odbor starešinstva priredil t r i sestanke. Na prvih dveh je referirai direktor Reisner o organiziranju podporne akcije zn akademike, na tretjem pa predstavnik češkoslovaških akademikov inž. Paleček o političnih in kulturnih po-kretili med češkoslovaško omladino. Odbor je sodeloval pri organiziranju zveze jugoslovenskih naprednih starešin, kar je tudi zahtevalo precej truda, toda želja se je uresničila in nova zveza že posluje. Stalne stike je odbor vzdrževal s svojim matičnim društvom Jadranom. Gg. dr. Zalokar. direktor Reisner in dr. Bajič so predavali na novinarskem tečaju. l<i ga je Jadran priredil v oktobru. Medsebojni slik se je opažal nadalje na sejali obeh odborov in na društvenih sestankih. Odbor starešinstva ie dal tudi nekaj gmotnih podpor. Y prisrčnih od-nošajih je starešinstvo Jadrana seveda tudi z bratskim starešinskim društvom Triglava. Ob zaključku je tajnik Zajec izrazil zahvalo vsem onim. ki so podpirali odborova stremljenja. posebno tudi : Jutru .
Direktor Reisner je nato podal dokaj ugodno blagajniško poročilo obeležujoč z vzgledno jasnostjo posamezne postavke ter je v svojih izvajanjih podajal tudi zanimive smernice za delo v organizaciji. S posebno radostjo je tudi on povdaril naraščanje članstva. Revizorji so ugotovili najlepši red v blagajni ter je bil blagajniku podan absoluter ij s polivalo.
Dvorni svetnik Gabrijelčič je zbor (pozdravil kot predsednik Zveze naprednih akademskih starešin in izrazil svoje veseli.'. da Jadranovo starešinstvo talco leno napreduje.
V imenu matičnega društva Jadrana je pr-pdsodnik Branko Aliijcvič zanosno pozdravil starešine, povdaril intenzivno delo akademikov, včlanjenih v Jadranu, ter priporočil gg. starešinam, da skušajo čimbolj vzdrževati stike z naraščajem. Naj prihaiap v niiliovo družbo, nai ji omogočijo čini širšo izobrazbo, nastopijo naj kot predavatelji in svetovalci. Akademska mladina želi globokih in prisrčnih stikov s starešinami.
Pri volitvah je bila nato soglasno izvolje» na naslednja
Uprava starešinske zveze Jadrana:
rastno predsedstvo: dvorni svetnik Mi-tai'o Gabri i eie i č, odvetnik dr. Gustav Gre-Lrorin, predsednik notarske zbornice Aleksander lludovernik in predsednik odvetniške zbornice dr. Danilo Maiaron;
Ol i^ »«i mlhor: <1 r. Stojan Baiič. novinar, dr. Milko P.rezisar. jirof. Jos. Breznik, odvetnik dr. Oton Fett ich, inž. Gustav Gogala. inž. Alojzij Hočevar, prof. Fran Jeran. odvetnika dr. Kniest Knlan in dr. Fran Kandare. poslanik dr. Albert K ramer. notar dr. Andrej Kuhar. prof. Nande Marolt. ban dr. Drago Marušič, prof. Rado Pavlic, ixen, tajnik dr. Ciril Pavlin, odvetnik dr. Makso Pire, liniv. prof. dr. Josip Plemelj. zdravnik dr. Lado Premrov. prof. dr. Janko Pretnar, ri r. Stane Rape, odv. pripravnik Leo Rup-mk. bibliotekar dr. Jože Rus, inž. Josip Rus. predsednik zdravniške zbornice dr. Mavricij Rus. vi. svetnik dr. Fran Spiller-Muvs, prof. Vida Vrtovčeva, dr. Josip Cepu-der, prof. dr. Simon Dolar, Janko Midi er, dr. Anton Stuhec, Ivan Vrančič. inž. Stavko Zaiec, dr. Egon Stare, dr. Bogomil Voš-njak in dr. Ivan Jančič.
Upravni odbor: predsednik pr.nf. dr.
Alojzij Zalokar. ppdprcd.scdnk odvetnik dr. Fran Novak in inž. Ladislav Beve, taj* nika prof. dr. Maks Robič in abs. jur. Ma* rijan Zajec, blagajnika direktor dr. Josio Roman in sodnik dr. Stanko Štrukelj, o L bcinika bivši minister dr. Xiko Zupanih in magistratni nadsvetnik dr. Riko Fux:
poverjeniki so za Beograd: dV. Ivan M. Čok in dr. Janko Olip, za Celje prof. I'ran Mravljak, za Jesenice gen. tajnik dr. liri nest Rekar. za Kamnik odvetnik dr. Fran Trampuž, za Kočevje odvetnik dr. Ivan Sai iovic, za Kranj prof. Ivan Kolar, za Mari* bor odvetnik dr. Fran Lipoid, za Mursko Soboto notar Anton Koder, za Novo mesto prof. Josip Gcrm. za Ptuj dr. Matija Mrgo* Ic, za Sarajevo dr. Ferdo Prcnj, za Zagreb univ. prof. dr. Fran Zavrnik. na novo pa za Brežice odvetnik dr. Josip Zdolšek, za Dol. Lendavo s.odnik Anton Kuntarič In za Trbovlje inž. Fran Stefe;
nadzorni oclbor tvorijo drž. tožilec dr. llinko Lučovnik. direktor dr. Ivan Orel m načelnik Adolf Ribnikir
Predsednik dr. Za'okar kc je zahvalil za zaupanje in p.onovno poudaril, da bo nova uprava vsestransko poglobila svoje delo, ; njen glavni smoter pa bo vzdrževati kar najožje stike med staro in mlado napred* no akademsko generacijo.
K,ot zadnja točka jc bila na dnevnem redu
Sprememba pravil
V smislu sporazuma s starešinskim dnu št vom Triglava se bo odslej tudi jadrana* ška starešinska organizacija imenovala »Starešinsko društvo JNAD Jadrana«, tako da ima naziv zveze samo skupna organi« zacija obeh starešinstev Sprememba pravil v tem smislu ie bila odobrena sog'asno.
Ko je s tem bil dnevni red v najlepši har* m oni ji izčrpan, je direktor Reisman ob splošni pozornosti iskreno čestital posla» niku dr. Kramerju, poudarjajoč p.onos vse* ga »Jadrana«, da odhaja iz vrst njegovega starešinstva na častno in važno mesto po* slanika v bratski Pragi mož ki si je znal z idealnim delovanjem pridobiti vsesploš* ne simpatije. Izvajan ia direktorja Rcisner* ja s.o bila sprejeta z burnim odobrivaniem, enako pa tudii kratka zahvala g dr Kra* meria in njegova zagotovitev, da bo tudi na novem mestu dosledno deloval za jugo* slovensko ideio in za poglobitev bratstva s češkoslovaškim narodom.
Družabni sestanek v Zvezdi
Po polurnem premoru so se vsi udeleženci občnega zbora sestali v dvorani Kra-peševe restavracije k skupnemu kosilu. Polno zasedena dvorana je zopet podala lepo sliko harmonije, prave družinske skupnosti med starejšo in mlado akademsko geueracijo. Uvodoma je predsednik prof. "dr. Zalokar izrazil zahvalo prirediteljem izvrstno uspelega slovanskega večera. Njegov predlog, da se odpošlje najvišjemu pokroviltelju Nj. Vel. Aleksandru udanost-na brzojavka, je bil sprejet z velikim nav. dušenjem.
Na povabilo g. dr. Zalokarja je nato g. poslanik dr. Krämer ob prisrčni ovaciji vse številne družbe zasedel mesto častnega predsednika prijateljskega sestanka in v kratkem nagovoru poudarjal veliki pomen takih sestankov, kakor je zopet današnji, ko se obuavlja staro akademsko tovarištvo in se jači nepretrgana vez med starejšo in mlado generacijo. Ta skupnost je dobrina, ki jo je treba vsako leto znova posvedočiti in poglobiti in njej uaj velja prva zdraviea.
Bivši poslanik dr. Bogumil Vošnjak je obudil nekatere zanimive reminisceace ua predvojne čase in v nadaljnjih izvajanjih očrtal nujno potrebo skupne velike organizacije jugoslovenske inteligence. Pozdrav beograjskih tovarišev, ki ga je izrazil govornik, je izzva.1 iskreno odobravanje.
V imenu svojih tovarišev je nato govoril še akademik Branko Alujevič, ki je posebno poudaril, da je sedanja napredna akademska omladina tako rekoč rojena v Jugoslaviji, že daleč na poti čistega jugo-slovenstva in vidi pred seboj samo naloge, kako bo za jugoslovenstvo pridobila ves uarod.
Direktor Reisner je zanimivo in odkritosrčno pretehtal vlogo, ki pripada akademikom v družabnosti, k sklepu pa je dr. Egon Stare poleg čestitk izrazil napram g. poslaniku dr. Kramerju tudi željo, da bi tudi v Pragi vzel v svojo zaščito tamošnjo našo omladino. G. dr. Kramer je to z veseljem zagotovil; resumiral je nato misli in pobude vseh govornikov, nakar se je družba ob dobri postrežbi g. Krapeša najprijetneje razživela in se je oglasila tudi vesela dija-ška pesem.
Zanimivo predavanje s predvajanjem filma o linotypi!
Ljubljana, 18. januarja.
Danes dopoldne se je vršilo v mali dvorani r-Uniona« predvajanje velezanimivega strokovnega poučnega filma o zgodovini in izdelovanju stavnih strojev linotypov. Film je dalo na razpolago vodstvo tovarne Mergenthaler iz Berlina po posredovanju ravnatelja tvrdke Gutenberghaus Gebrüder Geel g. Frana Pecha. Predvajanje je otvoril faktor g. Ojstriš z nagovorom, za katerega se je zahvalil g. Pech v nemškem jeziku z obžalovanjem, da ne more zahvale izreči v lepem slovenskem jeziku. Predvajanju in tolmačenju res lepega filma je prisostvovalo lepo število črkostavcev in nekaj drugih interesentov, ki so z največjim zanimanjem sledili nazorno podani zgodovini, kako se je linotyp razvil do današnjega modernega stroja, brez katerega si dnevnega časopisja sploh ne moremo več misliti. Zgodovini je sledilo izdelovanje stavnih strojev v tovarni obenem z načinom izdelovanja. Film je pokazal tudi tri nove modele linotypa in izdelovanje matric.
Obtok čsl. bankovcev
Praga, 18. jan. AA. Dne 15. januarja je bilo v obtoku bankovcev za 6.224 in pol milijonov, kar znači. da se je znižal od -tdnj'ega izkaza za 603 milijonov Kč.
Razstava del Matije Jame
Ljubi jami, IS. januarja.
Brez vsake otvoritvene ceremonije je danes dopoldne naš ugledni umetnik g. Matija Jama odprl občinstvu dve sobi Ja* kopičevega paviljona, da si ogleda njegova najnovejša dela.
V posrečeni razvrstitvi je razstavil 77 lik v olju, akvarelov i. dr.. slik, ki so pred dnevi tudi na razstavi v Zagrebu vzbujale zanimanje in pozornost. Večina razstav* 1 jen ih del nam kaže Jamo kot krajinarja — ta genre mu najbolj leži in v njeni je že pred desetletji dosegel največ uspehov. Razstavil pa je tudi vrsto figuralnih del, med njimi nekatere prav zanimive študije. Izmed pokrajinskih slik .zavzemajo relativ* no najvidnejše mesto motivi s Hrvaškega; ziasti Plitvička jezera so dobila v njem svojega impresivnega poeta, ki skuša bolj ali manj srečno zajeti tajno njihovih vo* dà in jo podati z besedo živih, polnih, na* sičenih barv.
Matija Jama jc v naši likovni umetnosti priznano ime; njegove slike niso sicer umetniško razodetje, a so zanimive za sle* hrnega prijatelja slikarstva, zato nc dvo* mimo. da bodo razstavo v Jakopičevem paviljonu posetlIi vsi, ki iščejo užitka v barvah in linijah.	R-
Hitite in poglejte si čim prej nas čarobni velefilm, katerega predvajamo ua splošno zahtevo, a
nepreklicno samo še danes
GRETA GARBO
v prekrasnem, nepozabnem vele-filmu globoke vse odpuščajoče ljubezni
Hans Junkermann in Theo Shall
Najnovejši Paramouiitov zvočni tednik !
Predstave eb 4., 7. in
9 zvečer
Pisatelj F. S. Finžgar o slovenskem kmetu
Ljubljana, 18. januarja.
V	okviru predavanj Slavističnega kluba je pisatelj Fran S. Finžgar danes dopoldne izpregovoril o tipičnih lastnostih sloven* skega kmeta, ki razodevajo obči duhovni obraz Slovenca. FiSharmonično dvorano je popolnoma zasedlo občinstvo vseh slojev ljubljanske družbe. Predavanje je otvoril predsednik Slavističnega kluba g. Petre.
Predavatelj je svoja izvajanja skromno označil kot poizkus, da se orišejo neka* tere značilnosti našega kmeta; njegovo predavanje naj bi dalo mladim znanstve* nikom pobudo, da bi se lotili temeljitejšega proučevanja. Sedanji čas, ki zopet spoštu* je življenjsko preprostost, je za tak študij posebno primeren. Naša književnost se je doslej preveč bavila z materialno stranjo kmečkega življenja in se je premalo po» glabljala v kmetovo duševnost. Še je čas, da proučimo te korenine vsega našega bi* stva, toda z napredujočo civilizacijo se pr* votna kmečka pristnost čedalje bolj za* temnuje in briše. Zato je treba hiteti.
Nato je predavatelj podrobneje orisal nekatere najznačilnejše kmečke lastnosti.
O kmečki religio /.nosti je dejal, da je religija kmetu glavna življenjska norma, njegova življenjska filozofija Meščan, de* lavec pozna svojega gospodarja in ve. od koga zavisi; kmetov kruh pa je silno odvisen od skrivnostnih sil. Kmečko živ* ljenje je večna borba z nevidnim, nepriča* kovanim, neznanim, odtod zaupanje, s ka* terim se kmet oklepa religije. Predavatelj je z nekaterimi rekli in pregovori našega ljudstva pokazal, kako je kmetu religija čisto praktična pedagogika in kako kon* kretna, preprosta in prepričevalna živ» Ijenjska pravila dobiva iz nje. Zanikal je trditev, da bi bila vera kmetu zgolj po* vršnost in zunanjost in da vere ne doživ* Ija. Po predavatcljevem opazovanju je kmet v teh rečeh vedno zelo konkreten; ne spušča se v modrovanje in jalovo iska* nje, marveč vse konkretizira in čustveno doživi ter v simbolih izraža. Predavatelj je pokazal v nekaterih drastičnih primerih, ki so zbudili v dvorani veselost, kakšne iz* jeinc dela kmet pri religioznih normah i« kako si jih s vojsk i preoblikuje; kako kon» kretno tehta vrednost verskih zapovedi in moliitev. Kmečki fant je na prigovarjanje svojega tovariša, da mu da liter vina in klobaso, če priča zanj, krivo prisegel, toda po krivi prisegi ni maral použiti klobase, ker je bil — petek. Kogar zapro zaradi lovskih tatvin, ni v kmečkih očeh nikdar osramočen, kakor pri drugih tatvinah.
V	nadaljnjem je g. Finžgar z nekolikimi primeri označil kmetovo konkretnost v govoru in izrazu ter filozofsko vrednost ljudskih pregovorov in simboličnih prisno» dob — gradivo, ki takisto leži v ledini Pokazal je, kako kmet vse stvari oživlja in poosebi i i. Pozval je mlade znanstveni* ke, da raziščejo še neizčrpani besedni za* klad Prekmurja m Koroške. C) kmečki konservativnosti sodi, da je varnostna za* vor a, ki je rešila mnogo kmetij propada zaradi slabega eksperimentiranja. Po* vzdignil je gostoljubnost kot vzgledno vr* lino slovenskega kmeta in pokazal, kako iznajdljiv je naš preprosti človek v mašče* valnosti, če se mu ljubezen in naklonjenost izprevrže v sovraštvo. Sploh je kmet vzlic
vnanji trdoti zelo čustven, tako da krneč* ko življenje mnogo bolj sloni na čustve» nosti nego na razumnosti.
Družinsko življenje slovenskega kmeta je pi predavatcljevem mnenju v splošnem vzorno, to pa zato, ker je prirodno in ker ga vodijo verske norme. Ima še nadih za» družnosti in je najboljša vzgoja k pridno» sti. delavnosti in spoštovanju starih obi* čajev. Odnos med možem in ženo jc iskren in poduhovljcn, požrtvovalnost matere za otroka pa izraža slovensko slovstvo v to* liki meri kakor le redko katero drugo. Na* še lirične narodne pesmi pričujejo, koliko čustvene lepote je v našem kmetu. V va* sovanju vidi predavatelj naturilo obliko kmečkega trubadurstva; srčne, resnične ljubezni je mnogo, a se skriva kot tajna, ki se pred drugimi ne sme razodeti. Zako* ni, ki se sklepajo po kratkem, le bežnem znanju, po večini niso nesrečni; zaljub* ljenost često nastopi šele po poroki in rodi globoko srečo, ker ne pozna naveličanosti in izčrpanosti. Trdota kmečkega življenja varuje zakonce pred uživaštvom, ki dege» nerira meščanstvo.
Lepe besede je povedal g. Finžgar o kmečki ljubezni do domače zemlje in o moralni sili. ki jo ima gruda za kmetovo življenje; kmet, ki se preveč civilizira in si z lahkoto služi denar, se kaj rad demo* ralizira in kmetija leze v propad. Preda* vatelj je naposled priznal, da naš kmet še nima trdne državne zmesti, kar jc po» kazal na kmetovem odnosu do davkov, vojaščine, državne meje, vojne i. dr. Ni čuda: naš kmet jc predolgo ječal v tuji državi, da bi bil z državo v tistem ognje* vitem odnosu, kakor so kmetje velikih na» rodov, ki imajo že stoletja svoje države. Krivica bi bila, če bi zaradi tega trdili, da jc slab državljan; treba je le, da mu držav* no zavest pravilno vcepljamo in ga vzga* jamo za narodno državo. V teh desetih le* tih narodne države je tudi kmet stopil v svoji državljansk zavesti že velik korak naprej.
Nikar ne razvrednotimo vrednot, ki so v kmetu, — je zaključil predavatelj — mar* več jih skušaj mo, čc tako veleva čas, pre* vrednotiti, pozitivne in koristne pa spo* št ujmo in negujmo, ker jc tu vir vsega, kar smo biii in kar smo.
Predavanje g. F. S. Fiiižgarja, ki jc i kot pisatelj i kot dolgoletni dušni pastir na kmetih, dober poznavalec našega ljudstva, je bilo zanimivo in vzpodbudno, čeprav bi bilo mogoče nekatere trditve osvetliti tudi z drugega vidika in četudi jc bila ta ali ona lastnost slovenskega kmeta morda malce idealizirana. Toda predavatelj je dobro a en il v začetku: različnosti naše zemlje so velike in z n j Lini vred tudi last* nosti našega ljudstva.	B.
Skupščina beograjskih dobrovoljcev
Beograd, 18. januarja, č. Beograjska organizacija saveza vojnih dobrovoljcev je imela danes svojo glavno skupščino, k: je bila zelo dobro obiskana. Zborovalci so poslali Nj. Vel. kralju pozdravno brzojavko, v kateri izražajo spoštovanje in zvestobo Ni. Vel. kralju in kraljevskemu domu.
Likvidacija dijaškega
društva v Beogradu
Beograd, 18. januarja, č. Danes se je vršila likvidacijska skupščina »Srbskega akademskega podpornega društva Stjepana Nemauie.c To društvo je bilo ustanovljeno pred sedmimi leti, večina članov pa^ je prestopila kasneje v Jugoslovensko akademsko podnorno društvo, dočim so se nekateri razšli, zaradi česar ie ostalo društvo brez članov in je likvidiralo.
Novi bankovci po looo Din
Beograd, 18. jan. r. Na včerajšnji seji glavnega odbora Narodne banke, o kateri smo že obširneje poročali, je bilo med drugim tudi sklenjeno, da se poleg 10 in 100 dinarskih bankovcev izdajo tudi novi tisočdinarski bankovci. Načrte za te bankovce je izdelal slikar Paja Jo vano vie. 1000 dinarski bankovci bodo imeli na eni strani sliko Nj. Vei kraljice Marije, drugače pa bodo po obliki in barvi podobni francoskim bankovcem po 1000 frankov. Bankovce bo natisnila tiskarna Narodne banke ter bodo stavljeni v promet še tekom letošnjega leta.
Konferenca agrarnih zajednic
Zagreb, 18. januarja, č. V prostorih Zveze agrarnih zaieduic se je sestala danes konferenca predsednikov Zveze iz Skoplja, Vel. Oečkcreka, Osjeka, Novega Sada, Maribora in Zagreba. Razpravljali so o važnem vprašanju agrarnega zadružništva v zvezi z reševanjem problema likvidacije agrarnih odnošajev v državi. Odposlane so bile pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju, predsedniku ministrskega sveta in ministru za kmetijstvo.
Jugoslovenska akcija na Sušaku
Sušak, 18. januarja, č. Davi se ie vrš 1 tu sestanek z namenom, da se ustanovi Jugoslovenska akcija na Sušaku. Glavna sklicatelja sta bila Milan Banič in Stjepan Zagorac. Prečitana so bila pravila >-Jugo-slovenske akcije«, ki si postavlja nalogo, da ubere v javnosti uova pota v skladu z ukrepi Nj. Vel. kralja. Za predsednika »Jugoslovenske akcije« je bil izvoljen Stjepan Zagorac.
Zagrebški tujski promet v lanskem letu
Zagreb, IS. januarja.
Po službenih podatkih je posetilo v 1. 19.5U. Zagreb 118.539 tujcev iz domače države iu inozemstva, kar je rekordno število. Ker pa se mnogo tujcev, ki so obiskali lani Zagreb ob pritekah raznih kongresov, sploh ni prijavilo, se sodi, da ie lanski zagrebški tujski promet dosegel dejansko okrog 200.000 oseb. Med inozemci ie bilo največ Avstrijcev (12.796). potem Madžarov (6828), Čehoslovakov (5SG9), Italijanov (4896). Nemcev 3071), Poljakov (1633), Američanov, Francozov, Angležev iu drugih. Stalno živi v Zagrebu 13.241 tujcev, od teli največ Čehoslovakov. Avstrijcev, Italijanov, Madžarov, Rusov. Bolgarov i.n državljanov številnih drugih držav.
Danes se sestane svet Društva narodov
Ženeva, 18. januarja, p. Svet Hrust , a narodov se bo sestal v ponedeljek dopo;-dne. V torek bo razpravl al o vprašan;!.! splošne razoroži t ve n e konference, v sred" pa bo prišla na vrsto nemška pritožba zj-radi postopanja z nemškimi iiKnijštnami na Poljskem. Tem sejam bn predsedoval angleški zunanji minister Henderion.
Rim, 17. januarja, g. Vsi list: povdarja-io z zadovoljstvom, da je vnanji minister Grandi ime! sv .j včerajšnji govor v Ženevi v italijanskem jeziku. Zlasti pa je razveseljivo dejstvo, da i e večina d nnnnn; • v razumela ta italijanski govor. Včerajšnja rebata v Ženevi jj dokaz !a. da :n'.\t Nemčija in Ital ja 'ste cilje. Si --'lasno z-ražaio iisti mnenje, da jc pa:ievr-.'pslsa unija brez sovjetske Rusije in Turčije nemogoča.
Ženeva, is. januarja, n. Pogni?.;;i- med Poljsko in Ltvijo. s bila prekinjena brez uspeha. Posredovanje Društva r - 1 v za rešitev mnogih odprtih vprašanj, ie o>t.,l-' brez rezultata.
Ostavka ameriškega finančnega ministra
v
Washington, IS. jan. d. Kakor poroča Washington Herald -, je državni tajnik za finance Mellon izročil predsedniku Hooveru svojo demisijo. Kot njegovega naslednika imenujejo Henryja Robertsona. Isti list p -roča. da bo demisijoniral tudi ameriški p> slanik v Londonu Davves. ki namerava prevzeti predsedstvo v nacionalnem komit republikanske stranke. Kot njegov naslednik se imenuje ameriški mornariški minister Adams.
Nova
vT— korupcijska afera v Berlinu
Berlin, 18. januarja, g. Pr; berlinski zastavljalnici so odkrili novo afero. V •• ja v javnosti mnogo prahu. Oba J: rek P r zastavljalnice dr. Dege ■ Lo'en. r -oškodovala zastavljalnico « Jim*.".)	in.
občino za nad 1 milijon mark. V afero ;e zapletenih tudi več članov upravnega m nadzornega odbora, ki pripadalo vo-.iilnln krogom nemško - nacl nalue ljudske s •-ke in ta koz vane gospodarske s tra-k.-, ."'a hinaciie segajo nazaj do 1924. Pj '.uredbi magistrata se vrši seu :j stn-g,- r. . • '/' t knjig in vsega poslovanja zastavljalnice.
Nemška trgovinska bilanca
Berlin, 18. jan. d. Trgovinska bilanca, za leto 1930 izkazuje presežek na izvozu y 1800 milijonov mark. dočim je znašal pi -. -šnje leto 36 milijonov. Uvoz je padel v vr< nosti za 25 ' k v količini pa za 10 ' ; , dori-je padel izvoz samo za 11, odnosno 5 < -stotkov. To stanje nemške trgovine je ,«=?•• čo svetovne gospodarske krize in ■ ; • področja nemške vnanje trgovine zadovoljivo ter dokazuje, da se uveljavljajo n-.-Diski izdelki klinb vsem trsrovskc-r težavam na prekomorskih tržiščih, i: iz-gotovljenih proizvodov v višini 9.04 n i; de, sicer ni dosegel rekordnega stanja n leta 1929, ko j? izkazoval 9.38 milijarde, zaostal pa je samo za 8 odstotkov, dočim .ie celokupni izvoz nazadoval za 11 od,-.--tkuv.
Italijanski letalci v Braziliji
Rio de Janeiro. IS. jan. AA. Minister za letalstvo Balbi.) je v spremstvu gener Valle, polkovnika Maddalene in admir jja Bueeija obiskal postojanke bra/;,:-.ke p-morske aviacije v Rio de Janeiru. Spre -- ' so ga admiral Guiuaraes in č;-; • brazilske aviacije. Bulbo je prisi -tvoval re* vi ji čet, nakar si je ogledal še hancarne
delavnice. Pri obedu .sta
ivoril i Balb
Guinarac-s .•> italijansko * bra/:"s.-:em n n teljstvu. Danes je Balbo prisostvoval p •:•»* žitvi temeljnega kamna novega »Italijan« skega doma-' v Rio de Janeiru.
Rim, 18. jan. AA. Agencija Stefani de* mantira vest, da bi bil leta -k' Kapetan Boer, ki ga je pri preko cen • —em^p 1 doletela smrt pri Bigami, n- i d zar.sk e rodnosti. Kapetan Boer je bil rojen v Na pplju 6. junija 1901 od italijanskih star* še v in je končal svoje stud:jc v Messini
Rim," 18. jan. AA. Pod predsednik Giuriatija se je vršila v palači Littori,^ ja direktor:ia fašistične stranke, k; e . posvečena italijanskemu prckoocccnske poletu.
Hripa v Ženevi
Ženeva. 18. jan. AA. V Ženevi r;u-a' i liripa. ki je zahtevala mnogo obolenj. \ prostori poslopja Društva narodov ao j* te dni desinfeeirani, da se prepreči razširjanje te bolezni.
Madžarsko društvo
za Vseevropo
Budimpešta, IS. januarja, g. Snoči se je vršila ustanovna skupščina madžarske podružnice vseevropske organizacije, predsednika je bil izvoljen grof M -z rev,
Trgovinska blls^ca ČSF*
Prana, IS. jan. AA. Lani v decembru češkoslovaški izvoz dosegel 1446 milijonov Kč. uvoz pa 1287 muijonov Kč, tako da znaša aktivnost 159 nii!m>nov Kč napi . 310 milijonov v decombiti 1929. \ tm ta 1930 je dosenel izvoz vrednost 17- * milijonov' Kč. uvoz pa 1_">.7 a; milijonov K ter znaša presežek 1.707 milijonov Kč na prain 500 milijonov Kč v L 1929.
ManiSestacifa Srancosko-amerlškega fsrifatelfstva
Pariz, iS. jan. AA. O priliki komemor-cijc obletnice FTanklinove smrti so se vrš: le velike manifestacije francosko * ameriškega prijateljstva.
Železniška nesreča
v Fransijji
Pariz, 18. januarja. AA. Brzovlak Ma» drid*Bordeau\ ie skočil v bližini Bordeau» xa na neki mali postaji s tira. Človeških žrtev ni bilo, toda proga je bili tako p<>5 kvarjena, da so imeli vlaki na tej progi pet* urno zamudo Tako je imel zamudo tudi vlak, s katerim se vozita waleski princ in nrinc George v Sa nt an d er. Vlak z angle* škimi princi ie šele ob 12. vozil čez mejo pri Bayonni. Ladji, ki čaka princi v San* andru, so brzojaviJi, naj čaka na princa.
ßchtt (Boles
nepozabni pevec „ Rio Rite" pride zopet in Vam zapoje svojo nežno ljubavno pesem
Jutri !
Očarljiva romanca hrepeneče ljubezni in zvestega prijateljstva. — Krasne arije, godba in pevke!
JUTRI v Elitni kino Matica
Čudna samovolja barometra — No© in nedelja zopet mirna in skromna — Lep «speti Slovanskega večera na
Tabor«
nino"o izbranega občinstva. Ples se je vršil pod "pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra 1. Vladarja je zastopal divizijonar cenerai Ujič, ki je po kratkem ofici-j einem sprejemanju gostov" okrog 2*2. z -o.-DO Pirkmayerjevo otvoril ples s polo-nezo. Sledilo je kraljevo kolo, nato pa je predsednik .JNAD Jadrana Branko Alujevič toplo pozdravil vse goste in imel kratek patriotičen nagovor, katerega je zaključil s trikratnim vzklikom Živio!« na čast kralju, čemur se je občinstvo spontano odzvalo. Sledile so koncertne točke, ki sta jih izvajala operna solista gdč. Vera Majdičeva m g. Grba. Nato se je med zvoki orkestra : Sonnv boy-* razvila animirana zabava s plesom. Prireditev je vsekakor najodličnejse pokazala, da bo stalno ostala na repertoarju predpustnil) plesov v Ljubljani. Posetili so jo tudi gg. podban dr. Pirkmayer, predsednik višjega deželnega sodišča dr. lìoìì-na, višji državni pravdnik dr. Grasselli, ministra na razpoloženju dr. Bogumil Voš-njaU in dr. Niko Zu panie. načelnik Adolf Kibnikar, predsednik starešinske zveze •Jadrana: primari.j dr. Zalokar in številni drugi odlični predstavniki naše javnosti, zlasti pa so bili polnošteviluo navzoči Ja-dranaši. Ples je v vsakem pogledu sijajno .'.spel in je bil tudi revija najelegantnejših toalet.
Glavna skupščina Sokola I
Sokol I. Ljubljana - Tabor opozarja članstvo, da bo glavna skupščina jutri 20. tm. ob 20. na Taboru. Članstvo se vabi na p o i'j roste vi ! iro ud e tež bo.
Družabni večer Trgovskega društva „Merkur"
bo v četrtek, 22. t. m. ob pol 21 v restauraci jskiii prostorih »Zvezde«. V ciklu pre* d-avanj »Ljudske univerze« pride na vrsto predavanje o zanimivem predmetu: »Social; ne in gospodarske razmere v rimski državi ob času apostola Pa\ la.« O tem bo izpre« govoril monsignor prof dr. Josip A. Ujoič. Ci predavatelj je znan govornik, ki zna hitro pridobiti poslušalce z zgovorno bese» do in duhovitim obravnavanjem predmeta. Vstop je brezplačen. Gostje so dobrodošli.
Ljubljana. 18. januarja. Dočitn i»' barometer v teku tedna držal .	visoko, kar nam jo zajamčevalo
,po yreme, — saj je vztrajal na lepi viši---() nin) — je v soboto nenadoma naglo azadoval in padel celo na 750 mm, dočim
i», fruii.....atura celo dvignila na 8 stopinj
I niè'o. Vreme ir' bilo izredno mlačno in ;.-;:v:iV:io smo pričakovali veliko izpre-•'11 bo. Krivulja, ki jo je napravil barome-■■ .;->!0 kazala, da je Ireba računali s idavinami. In res je začelo v soboto zve-. , ìoaa poauči se je zopet zvedriio : -nein i" z:iova zmrzovati. Pritisnil je ■»■••r. ziulraj pa je bila Ljubljana zastrta z . _ ■<). i):ii:"s se i;- sicer barometer za ma-'>!,>.-f dvignil, temperatura pa je držala i-h-iiio na ti'M!. Ves dan je ležala nad
• 1..... menia. s.de pozno popoldne se je
i • •/■; -ai1' . a nroli večeru je mesto zo-! tonilo v debelo plast megle, ki se je ;>či3a z barja.
Promet po ulicah je bil dopoldne in po-
kidikortoliko živahen ler so bile
-	i. io proti v•.■("■ tu deležne občudovanja
a šil; modnih trgovcev, ki so veči-ia že vse prirejene v stilu maškerad in •<!!>• sezone vobče.
Po-' Imo razburljivih dogodkov pa Ljub-ua dam - bas ni zabeležila.
-	u'\irji -o večji del že v soboto pobegli na t iorenjsko, izletniki pa so danes po-
■■ le bolj poredko koračili v okoliške Precej razočarana je bila mladina, v uie.-tu ii imela ne snega ne ledu. Dr-Ilirije je bilo zaprto in bo nemara v
......! r ; ; e k zopet otvorjeno. sneg pa je v
. : b ' ; .• 111 : iu njenih hribih ter pobočjih polinoma skopimi. Zaostali zimski športniki zatoiej lahko upravičeno zavidali one ■lavane oprtanih smučarjev, ki so jo vernima ubrali na Katarino ali na Uoreitj-:o. Mungo pa jih je tudi odpotovalo ea oborje, kjer se je vršilo smuSko prvenstvo r—v-<k(i banovine % --..i: i pii-taji. policiji in v bolnici ' mi.". Sobota in nedelja sla potekli ■■ io «Serio. Izmed prireditev je treba meniti tradicionalni XI. slovanski večer
i« ........bil z«|i' i elitni družabni
v ielošnji zimski sezoni in je v ■■.•■■ zvečer privabil v sokolski Tabor '
Obupen korak malega šolarja
Nenavadna tragedija v Topolu pri Sodražicl — Namestit v šolo raje v vodnjak — Fri sankanju je žebelj presekal
lice snlaslemu dekletu
Sodražica, IS. januarja.
\	P' \ . :;ni se je primerila frena-
va J p.i .u'-.vka drama, kakršne tukajšnja \	e beleži in kakršna je rnen-
. .. . ena v analih vse Slovenije. \	l	pri Novi vasi si je namreč
: '- \ > Voobvezni fant, sin posestnika S- "boa, končal mlado življenje s u d, čn :-c ;e prostovli.no vrgel v v globok
rhčev Tonček je bil drugače prav pri-. . čeeko, samo /a šolo mu ni Irlo dosti. . rč n so znani vzroki, kaj ga je od-i.r o :rd šole. res je samo, da za njo ni r . Letošnje dolge božične počitnice je .. -i'.:v !o preživel, kakor vsa ostala mla-. Kri pa <?e je bližal konec počitnic, je vedno bolj melanholičen in dne •r '. . ;e nasproti staršem tožno, a od-; " izjavil, da ne bo več hodil v šolo.
„ jutro, prav zaruua, že okrog pol .. ic ': n'iOck razburjen vstal s postelje in J.i vciika;. Oasi so tudi starši že bili • . cu. sc j mi je sčasoma vendar videlo :udno, da se i,nt tako dolgo ne vrne. Vsi Lrnu j so posta'.: pozorni, spommli so se n.cLmli'/Jje in prevzela jih i e skrb, "- ■ ' storiti kak nepremišljen •••	so najprej okrog domače
ker ga i. .. er niso našli, so nada-: z :>ka ;j..;n po vsej vasi. Sklicali so
vaščane ter preiskali vse hiše in skednje, toda zaman. Naposled so šli pogledat še v vaški vodnjak, ki ima zgoraj le manjšo odprtino, a je globok 16 metrov. Po daljšem drezanjti in ogledovanju so naposled na veliko žalost staršev in na splošno presenečenje vseh vaščanov res ugotovili, da se v vodnjaku nahaja truplo nesrečnega mladega obupanca, ki so ga mrtvega potegnili iz vodnjaka. Žalostno, toda resnično, a pri tem tudi s psihološkega stališča dovolj zanmiivo je dejstvo, da se je obupani dečko raje odločil za prostovoljno smrt. kakor da bi se bil po dolgih božičnih počitnicah zopet vrnil v šolo.
V zvezi s to tragedijo naj navedemo še naslednjo nenavadno nesrečo, ki se je v petek popoldne primerila 12-letni šolarki CJi-zeti, hčerki posestnika iz Gore pri Sodra-žici. Ker je bil zadnje dni dober saninec, je ugodno priliko mladina pridno izkoristila za sankanje. Tudi Gizeia se je sankala, toda s sanmi je pridrčala tako nesrečno ob plot, kjer je bil žebelj, da si je prerezala desno lice skozi in skozi, 4 cm na dolgo. Prvo pomoč je nudil naš okrožni zdravnik dr. Lev Mejač. Včeraj je nastopilo zopet južno vreme in s sankanjem bo nekaj časa mir, za bodoče pa svetujemo mladini čim več previdnosti.
A mošt Ada m i č
Zlckiijen v naslanjač prijatelja Marchia sem že četrt ure čakal na njegov odgovor. Prediagl seni imi bil, da bi C. u n i obiskal maska rado nekega do-• i 'nega društva v hotelu blizu Kale-niegdana.
No poznate Marcela? To vam je čudak. Se pred letom je bil veseljak brez ■ara. po zadnji maskaradi pa se je popolnoma spremenil. Zaradi nesrečne ljubezni, prav za prav zaradi ljubezenske nesreče. Ü n a mu je ušla v Donavo, seznanil se je / njo v neki trgovski pisarni, kier je bila tipkarica. Postala je njegova, lilaznel je. ko so io potegnili iz vode in odnesli na prosekturo.
Od tistih dob sem bolj redko zahajal k Marcelu.
-Izvoli se odločiti. Maskarada ti bo pregnaal pusto glavo.«
Resignirano se je nasmehljaj in trudno odkimal: »Ne, prijatelj, nima smisla.«
Ponudil sem mu cigareto in se poslovil.
Nemalo sem se začudil naslednji večer. ko sem ga ugledal na maskaradi.
Že od daleč mi je namignil in se nestrpno rinil skozi gosto množico proti meni. Bil je razburjen.
»Glej ga, glej! Kdo bi mislil.« Namestu odgovora mi je molil kos rožnatega papirja.
»Prečitaj to pismo! Jaz zblaznim.« Ves .ie drgetal.
»Kaj se je vendar zgodilo?« sem raztresen vprašal, kajti v gneči harle-kinov, fantazij vseh spolov in druge galantne navlake sem tisti trenutek ugledal svojo deklico, ki mi jo je pred nosom odpeljal neki apaš. Marcel mi je s« silo potisnil pisarijo v roke. »Gitaj vendar to pismo!« »A, tako, oprosti. To je pismo? Takoi, takoj!« Razmišljen in nejevoljen na prijatelja, ki mi .ie skazil ugodno priliko, sem prečita! par vrstic ženske pisave.
»Dragi Marcel, sokol moj! Pozabi na moje nespametne besede in pridi na maskarado. Ne morem živeti brez tebe in če ne boš prišel, bom umrla. Prav zares — umrla. Moja maska bo črn domino s črno rožo na srčni strani. Do smrti vedno tvoja Alice.«
Zlobna gonja proti Jugoslaviji na Y/estfaIskem
Buer, 15. januarja.
V času. ko tudi slovenski rudarji v \Vest-faliji in Porenju čutimo posledice svetovne gospodarske krize in ko se ravno v tukajšnjih nemških krogih vzbujajo posebne simpatije za nas in našo domovino Jugoslaviji, so tukaj na delu razni nestrpneži, ki skušajo čimbolj škodovati ugledu naše domovine. Ne vemo. odkod izvira ta gnusna m zlobna gonja, dejstvo pa je, da jo že od advenla dalje uprizarjajo nekateri tukajšnji duhovniški krogi in lo s pomočjo svojih malih tedenskih lističev.
Tako je nedavno tukajšnji Katolisches Kirchenbìatt . ki izhaia ob nedeljah — kakor sam pravi, za katoliško farno občino Nebeške Device Buer ju - Beckhausenu - — prinesel članek o verskem boju v Jugoslaviji. Tu je od prve do zadnje vrste vse zlagano in izmišljotine so take, da jih vsakdo, ki versko življenje v Jugoslaviji vsaj kolikor toliko pozna, lahko kar otipa. Članek govori o samih krutih preganjanjih katoliških učiteljev in učiteljic, o vsiljevanju pra» voslavne vere, o ; lnučeništvu« Orlov in o sličnih stvareh, o katerih ves svet vé in se lahko prepriča, da so glupe izmišljotine kakega strupenega zagrizenca. Naj navedemo iz tega članka samo naslednji stavek: Ako kak katoliški list v Jugoslaviji označi Žida kot Žida in ne kot Izraelita, ga zatirajo.« — Vsak naš otrok pa vé, da Izraeli-tom v Jugoslaviji ne pravimo drugače kakor Židi, kakor se tudi sami imenujejo In zaradi tega še nikomur ni padel Jas z glave...
Ta članek je izšel v vseh farnih glasnikih celega severnega dela Poruhrja, čuli in čitali so ga v najmanj 40 tukajšnjih Tarali. Zdaj pa vprašamo: ali se takšno očitno lažnivo početje sklada s Kristusovimi nauki? Sicer vemo, kam pes taco moli: odkar smo tukaj pomedli z domačini hujskači, se skuša gonja proti naši državi uprizarjatt po tukajšnjih nemških farnih glasilih. Toda — hujskači in obrekovalci: svojega namena niste in ne boste dosegli. Slovenci v tujini smo dobro informirani o vsem, kako je v domovini, Nemci pa vam tudi več ne nasedajo, ker znajo sami spoznavati prave razmere v Jugoslaviji in odločno odklanjajo pristransko kam])»nje, pa naj jo izvršujejo tudi mazil jen i gospodje s pomočjo svojih >verskih. lističev.
Posledice igranja s staro puško
Krško, 18. januarja.
Premnogokrat sm.o že čuli o raznih ne« srečah, ki jih je povzročilo nepravilno ravs nanje s puškami in drugim strelnim orožs jem. Da pa so puške st irega izvora življes nju posameznikov nad vse opasne, potrjuje znova primer, ki se je dogodil 26 letnemu posestnikovemu sinu Francu Zorku iz Ardrega št. IS.
Fant sc je dopoldne zadrževal s sosedom 221ctnim Irancem Turšičcm na domačem dvorišču in mu je razkazoval staro, fino puško. Da vse dobre lastnosti puške dejan« sko pokaže, se je Turšič odločil streljati v določeni cilj. Nekaj metrov oddaljen, jc Zorko sledil mahinacijam Turšiča, ki yc v rcsnici ustrelil. Iz neznanega vzroka p.t je v istem hipu razneslo cev in deli so prile« teli Zorku v glavo. Izbili so mu levo oko in ga močno porezali po licu. Neprevidnemu strelcu pa se ni zgodilo ničesar. S krvjo ob« litega Zorka so takoj prepeljali v krško bolnico.
Guštanjska jeklarna
zopet obratuje
Guštanj, IS. januarja.
Teden dni je počival obrat v tukajšnji jeklarui; ne morda zaradi pomanjkanja naročil aii stavke, temveč zaradi generalnega pregleda vseli naprav. Očiščenj bi pregledani so bili vsi stroji regeneratorji m plinske peči, kakor to zahteva tozadevni predpis. Po izvršenem opravilu pa se je zopet oglasila tovarniška sirena v nekoliko veselje delavcev, ki so uslužbeni v jeklar-ni in ki so se že bali, da bo 'obrat morda sploh ustavljen.
Zločinski požigalec v dolenjski vasi
V enem tednu dve požarni katastrofi v Plešah — Veltka škoda in strahovito razburjenje med mirnimi vaščani
Kdo je zločinec?
..marje-Slap, 18. januarja.
V enem samem tednu sta se v našem okolišu primerili dve požarni katastrofi, ki sta povzročili prav občutno škodo, obenem pa vzbudili mnogo razburjenja in splošno pozornost. Že prejšnjo soboto je mirno vasico Pleše presenetil rdeči petelin, ki je zapel na strehi posestnika Novaka p. d. Antoneka. Ogenj je bil očividno podtaknjen. vpepelii pa je kozolec, pod in hlev, da je ostala posestniku Novaku le še Hišica. Zgorela je vsa krma in gospodarsko orodje. Komisijsko je bila vsa škoda ocenjena na 110.00a Din, krita pa je le z neznatno zavarovalnino 10.000 Din.
Ubogemu sovaščauu so nudili sosedje prvo pomoč. Vsak sosed je vzel kako njegovo živinče v svoj hlev. a pomagali so mu tudi pri obnovitvi vsega gospodarskega poslopja. S simpatijo smo opazovali, da so v Šmarju pridno tesali razno tra-movje.
Že pri tem prvem požaru se je šmarsko prostovoljno gasilno društvo izkazalo /. veliko požrtvovalnostjo. Prvo je prihitelo na kraj nesreče ter je takoi tudi stopilo v akcijo s svojo ročno in motorno brizgai-no, ki je delovala brezhibno. Dalje so pohiteli na pomoč tudi gasilci iz Škofljice in Pijave gorice. Vsem požrtvovalnim gasilcem in sovaščanom najlepša hvala za njih vzorno reševalno delo! — Miroljubne va-ščane, ki so imeli svoja posestva vsi zavarovana za prav majhne zneske, je ta požar silno razburil in tako prestrašil, da so se previdnejši posestniki v teku minulega tedna napotili v Ljubljano ter pri svojih zavarovalnih zavodih zvišali zavarovalne premije z veljavnostjo od 1. februarja 19.51 dalje.
Ko se je komai poleglo vznemirjenje, je
Zborovanje olepševalcev Rožne doline
Ljubljana, 18. januarja.
Danes popoldne so se zbrali v gostilni g. Nereda številni Rožnodolci k občnemu zboru svojega Olepševalnega društva, ki je po številu članstva prav uvaževanja vred« na organizacija. Zbor je otvoril predsednik g. Viktor Jeločnik. ki je pozdravil vse zbo« rov alce, predvsem pa častnega predsedniki društva, agii nega vi Skega župana g. Jurija Pctrovčiča! zastopnika Olepševalnega dru« št v a na Glincah tajnika g. Pavla Borštni« ka in g. Ivana Šinkovca ter zastopnika vi« škega gasilnega društva Jerneja Kcbra.
Po odobrenju zapsnika občnega zbora v lanskem letu je podal tajnik g. Frane Tc« šar svoje poročilo, iz katerega posnemamo, da je štelo društvo v minulem letu 3S8 članov, kar je za rožnodoLsko naselbino prav lepo število Društvo je v okviru sv o« jih sredstev vse leto neumorno delovalo za olepšavo Kožne doline, tega najlepšega predmestja Ljubljane, zasadilo po nckate« ri h cestah okrasna drevesa, vzdrževalo v redu že stare nasade, napravilo okrog 140 m novega hodnika in opravilo Stevi'ne dru« ge maniše zadeve, ki se tičejo olepšan ji Rožne doline. Lani je priredilo društvo slo« vesno 25letnico svojega obstoja z odkrit« jem spominske plošče prvemu društvenemu odboru. Društvo ima tudi pogrebni odsek, ki šteje okrog 250 članov.
Iz ptročila blaga ini ka g. Janka Klasinca, ki je v splošno zadovoljstvo vršil svoje ne« hvaležno opravilo, povzemamo, da znaša preostanek v blaga ini nad 13.000 Din.
Revizorsko poročilo je podal g. Oroslav Hočevar, ki jc predlaga' absolutorij o'-lbo« ru ter zahvalo blagain:ku in njegovi so« progi, ki mu jc pomagala pri držJnju reda v blagajni. Razen tega je predlagal primer« no nagrado neumornima ta jniku in blaga j« riiku, ki nista imela Lhkcga dela spričo tolikega števila članov, katerih velik del se, žal, ni vedno zavedal svojih dolžnosti napram organizaciji. Predlog revizorja jc bil sprejet z odobravanjem.
Pri volitvah je bil ' predlagana lista pre« težno dosedanjega odbora, a se jc potem, ko je dosedanji predsednik g. Viktor Je« ločnik odklonil ponovno izvolitev v odbor, nekoliko izprcmenMa. Odbor ki se je po« tem po občnem zboru konstituira;, ic na« slednji: predsednik g. Jože Žigon, podnred« sednik g. Janko Klaisinc, tajnik g. Franc Tesar, blagajnik g. Viktor Dcreani; odbor« niki gg.: St m k o Dinvic. .lože Kaplan, Ivan Sedei? Lovro Kopač, Aleš Lukman, Alojzij Koželj, Franc Vilenpart in Franc Vrečar: namestniki gg.: Franc Gale. Avgust Zupan« čič, Viktor Kranjc. Viktor Bczjak, Anton Žigon in Ludovik Deisinger: revizorja gg.: Oroslav Hočevar in Franc Sluga.
Pri slučajnostih je drrbM besedo tajnik Olepševalnega društva na Glincah g. Pavel Borštnik, ki jc pozdravil zborovalce in go«
danes, v nedeljo, ob pol 2. zjutraj zopet izbruhnil požar v isti vasi iu sicer kar naenkrat pri dveh posestnikih. Obema sta pogorela kozolca, napolnjena s krmo, spodaj pa so bili vozovi in razno gospodarski orodje, ki je takisto večji del postalo žrtev ognja. Prizadeta posestnika sta gg. Dolni-čar, p J. Gebular, in Anton Vidic, pd. Jako-pec.. Vozovi pri Jakopcu so bili zvezani in tako izpod kozolca sploh ni bilo mogoče ničesar rešiti.
Očitno je, da gre za čin ma; levaluosti, odnosno brezvestno početje zločinskega požigalca. Ljudstvo, ki je bilo na mali pokonci in je pomagalo požar na obeh mestih lokalizirati, je bilo strahovito ogorčeno in sedaj so vsi posestniki v skrbeh za svoje domove. Skrajno zagonetno je vprašanje, kdo utegne biti požigalec. SI- raj neverjetno je. da bi bil domačin, saj je ravno vasica Pleše lahko v zgled vsem slovenskim vasem, ker tu vlada med vaščani tako lepa harmonija, kakor malo kje.
Zaradi goste megle so požar opazili ie domačini in prebivalci nazbiižjih vasi. Zopet je treba povdariti požrtvovalnost šmarskin gasilcev, ki so pripomogli toliko, da požar ni vpepelii celotne vasi. Škodo cenijo izvedenci nad 200.000 Din, a zavarovalnina je komaj vredna omembe, dočim je zvišana zavarovalnina, kakor omenjeno, veljavna šele po i. svečanu. Morda bodo zavarovan:! zavodi tako kulantni. da bodo vseeno izplačali nove zavarovalne zneske, ki so itak mnogo, mnogo premali.
Ljudstvo je potrto in vse zaupanje stavi v varnostne organe, ki so pričeli z intenzivnim zasledovanjem. Naj jim bo sreča naklonjena, da zločinca čimprej dobe v roke iu ga izročijo pred obličje stroge pravice!
voril o gbnški, pred d, .-brini letom ustanov« 1 jeni stični organizaciji. Ta organizacija no pride d.) pravega razmaha, zaradi česar se privatno že razmotriva vprašanje /druženja glinške z rožnodolsko organizacijo G. Bor« štirk je zaradi tega stavil na ob .ni zb<>r vprašanje, ali bi bila rožnoJolska organi« zacija s primernimi pogoji pripravljena sprejeti v svoje okril.ic glmško organizaci« jo. Na podlagi tega vprašanja sc je raz« vila živahna debata, ki jo jc -zaključil dru« štveni častni predsednik in viški župan g. Jurij letrovčič s predlogom, da se ta mi« sel v principu lahko odobri, vendar pa je še treba preštudirati pogoje. Ničesar ne bomo izgubili, če se združimo, vendar pa sc je treba pogovoriti. Naj vzame zbor za« devo takoj v roke in naj se potem, če bo vprašanje rešeno pozitivno, skbče izredni občni zbor. PredVg jc bil sprejet. Dolga debata se je razvila tudi o okrasnem d rev; ju, zlasti na Gesti lil. Nekateri debaterji so zahtevali, da se drevje na tej cesti sploh odstrani, češ. da to drevje ni pravilno po« sajeno. da dela preveliko senco in da kvari cesto- Tem nasvetom pa je večma naspro« tovala, ker je drevje vendarle v najlepši okras ceste, če se redno goji. Z >to jc župan g. Petrov čič odločno nastopil proti izruva« nju dreves, pač pa je predlagal, da se dre« vesa redno obrezujejo. Kolikor pa jc skriv« ličnih dreves, naj se izkopljejo in nado« mesti jo z novimi. Zatem je zastopnik vi« škega gasilnega društva g. Jernej K eher po« zdravil zbor ter se zahvalil Olepševalnemu društvu /a podporo in mu želel šc večje uspehe.
i V) krajši debati o nerednem plačevanju članarine in pogrebnine in po raznih na« svetih, kako bi se oživelo društvo še k več: jemu delovanju, jc predsednik g. Viktor Jeločnik zaključil občni zbor z željo, da h društvo v novem letu šc v večji meri delo vaio v olepšavo prijazne Rožne dorme.
Sokol v Brežicah
priredi v soboto 24. t. m. ob 20. v veliki dvorani Narodnega doma družabni večer s pestrim družabnim programom. Dne 1. svečana zvečer pa se ho vršila istotam sokolska maškerada, za katero vlada že se« daj živahno zanimanje, ker je to ena naših najbolj uspelih in tradicionalnih prireditev. Vabljeni vsi!
Smrtna žetev
Na oltar materinstva je žrtvovala svoje mlado, cvetoče življenje gospa J usti Kožni a n o v a, trgovka, soproga znanega šetit-vidskega narodnjaka in sokolskega delavca g. Stanka Rozmana, bivšega sodnega uradnika v Ljubljani. Umrla je v nedeljo ob pol 2. zjutraj v 28. letu. Bridko prizadetemu soprogu kakor tudi vsej ugledni rodbini izrekamo iskreno sožalje!
Alice je bila ona nesrečnica, ki je pred letom skočila v Donavo. In s e da j to pismo?
»Nekdo si je dovolil pustno šalo,« sem pripomnil važno.
»Nemogoče, nemogoče. Saj vendar poznam njeno pisavo, te poteze ... To je njena pisava.« Šklepetal je z zobmi.
»Oprosti...« ne vein več. kakšne prepričevalne besede sem izustil — bog nebeški — saj sva se začela celo prepirati.
»Kaj nameravaš storiti, to mi povej, in Bog s teboj!«
Rad bi se odkrižal fanatika, ki je nevarno ogražal moje duševno ravnovesje.
»Počakal bom, nekaj se bo vsekakor zgodilo. Lani je prišla v črnem domimi, potem je tekla v Donavo. Zakaj je to storila, še danes ne vem. Morda bom zvedel danes kaj več...«
Utihnila sva. Marcel je zavrtal svoje oči v vrvečo množico in čakal. Kmalu sem pozabil na razgovor, ki sem ga smatral za histerično zadevščino preobčutljive prijateljeve narave .Velika dvorana se je pretvorila v poit/diao kr'; -
čeili barv, hreščečih glasov in vrtoglavega ritma. Vse pa je prevpilo erotično mijavkanje stasitega črnca v orkestru.
Zdajci je Marcelova roka nenadoma in krčevito stisnila moje zapestje. V naslednjem trenutku se je kakor mesečen odtrgal od mene in krenil v množico. Pogledal sem za njim in opazil masko v črnem domimi. Zginila sta v množico. Tudi jaz sem kmalu našel svojo deklico in pozabil na dogodek s pismom. Nisva pa še preplesala prvega kroga, ko sem ju srečal. Črna maska mi je obračala iirbct, da sem mogel ugledati samo prijateljeve zamaknjene oči, ki so se use-sale v masko skrivnostne plesalke.
»Glej,« sem si mislil, »nikak duh. meso in kri« in namenoma sem se jima približal in se dotaknil njenega telesa. Tedaj me je pretreslo do mozga. Bila je mrzla ko led.
Šele čez štirinastj dni po tem sem mogel obiskati Marcela. V poltemi je sedel ob žarečem kaminu zroč v žerjavico. ki jo je razbezaval z železno palico. Začudil sem se: okoli ust je imel črno obvezo.
»Kako kaj. brate? In domino?« Odgovor me je zanimal. Marcel se ni ozrl,
odstranil pa je obvezo toliko, da je lahko govoril.
»Kmalu bo končano.« Takih in sličnih izjav nikdar ne morem prav tolmačiti, zato sem v zadregi molčal, on pa je nadaljeval:
»Domino je bila ona — Alice. Spoznal sem jo po kretnjah, obliki telesa, načinu zibanja pri plesu, vonju in pozdravu. Dejala je: Sokol moj, vendar sem te dočakala. Poljubila sva se, nenadoma mi je potem zginila iz rok. Ves večer je nisem več našel. Ne norčuj se. Prepričan sem, da se je vrnila iz onega sveta, kajti pomisli dvoje: bila je mrzla j ko grob in opolnoči je prišla in ... poglej tretje — spomin na poljub,« odvzel ie obvezo in me potegnil bliže, da sem ob rdečem žaru kaminovem z grozo ugledal prijateljeve nabrekle, spačene in gnusno razjedene ustnice.
»Rak« — je pripomnil — »neobičajno nagel potek.«
Še danes slišim njegov stvarni glas, ki je tolmačil — tako in tako, to bo konec.
Konec si je napravil sam s kroglo, ki je prebila ono pisemce in njegovo srce..,
Hockey na ledu — ženski sport v Kanadi
Za najostrejšo borbeno igro v zimi se je pričel v Kanadi zanimati tudi ženski spol. Igra je seveda tako svojevrstna, da najbrže še dolgo ne bo našla pri nas dovolj prijateljic
Ne v Aziji, ampak ¥ Frane!]! ie bila zadavljena zdravnikova žena v anamitskem s ve-
f «V v
tiSCU
Svečenik odvedel ženo — Ženska trupla s svileno vrvico okoli vratu — Žrtve v svetišču
Iz zgodovine avtomobilizma
Trideset let v življenju človeka pomeni mnogo, v razvoju posameznih gospodarskih panog Je več, a v poletu motorizacije je pomenilo 30 let najvišje priznanje genialne tehnične ideje.
Začetki avtomobilske konstrukcije nrso prinesli tvorcem ono. kar so pričakovali. Temeljna misel ji? sicer kmalu dokazala življensko sposobnost, vndar je bila dolgo rasa le predmet laboratorijskega poizkusa, predmet, ki so se mu divili le najsmelejši, ■velika večina pa je gledala nanj s prezir-jun; smehljajem.
Kolikor so nam znane zgodovinske beležke, je oživela idejo bencinskega motorja že 1. 1875. Siegfried Marcus je sicer konstruiral 1804, prvo vozilo na bencinski pogon vendar je bilo to še neuporabno. L. 1875 pa je Marcus dovršil drugo vozilo, ki je imelo vse tehnične pripomočke današnjih avtomobilov. S tem je Marcus stopil na čelo avtomobilskih konstruklerjev. Njegovo dru-
Pred carinarnico v New Yorku. Ta
go vozilo je imelo že elektro-magnetno vžiganje, hlajenje z vodo in uplinjac. Vožnja se je regulirala z napravo za premikanje in dušilno kapico. Vozilo je imelo sklopko, ki je omogočala prazen tek motor» ja, dokler je vozilo stalo na mestu. Med zadnjimi kolesi so bile luknjice, ki so delovale kakor diferencial. Sprednje kolo so upravljali po upravljaču na pogon s polža-stiini zobniki.
Siegfried Marcus pa tega svojega uspeha ni dalje izkoriščal. Mogoče ni bil dovolj vztrajen in so mu manjkala denarna sredstva, mogoče je pa izčrpal svoje zanimanje s leni, da je dovršil ta tehnični osnutek.
^liri lela pozneje 1. 18/9 se je razširila po Evropi sest. da je Američan George B. Seiden dovršil svoj prvi avtomobil in ga dal takoj patentirali. Patentni urad pa je to prijavo potrdil šele 1. 1895. Sam Seiden pa ni industrializiral svojega patenta.
V	tej smeri so delovali šele Nemci Carl Benz in Gott lieb Daimler ter Henry Ford. Prvo Benzovo motorno vozilo je bilo na bencinski pogon in je imelo tri kolesa, konstruirano je bilo 1. ISSÒ. Leto pozneje se je pojavil na ulicah Cannsladta prvi avtomobil Gottlieba Daimleria, ki je imel prav tako pogon na bencin. Ta avtomobil se po Vitanjem izgledu ni mnogo razlikoval od tedanjih kočij.
V	tem času je žrtvoval Henry Ford v De-troitu po cele noči v želji, da po mehanizira nju prometnega sredstva zadovolji stremljenju ljudi, da bi prišli v najkrajšem času kar najbolj mogoče daleč.
V	začetku Henry Ford ni imel posebne sreče. Njegov prvi avtomobil se je odUko-vul s strašnim ropotom, vendar je bil Ford prepričan, da je njegovo vozilo življenja zmožno ter ga je konstruktivno izpopolnjeval. Delal ie ponoči, ker jc bil čez dan zaposlen v Fdisonovem podjetju v Detroitu.
T,. 1898. je bil Ford s svojo konstrukcijo tako daleč, da je osnoval detroitsko avtomobilsko družbo, ki je imela namen izkoristiti njegov projekt. Do 1. 1901. je izdelala ta tovarna 1 osebno in 1 tovorno vozilo. Istega leta je Ford izstopil iz te družbe ter je osnoval dve leti pozneje novo družbo pod imenom Ford Motor Company, ki je bila temelj današnje ogromne organizaeje. Podpirali so ga pri tem le najožji prijatelji, ki rnu niso ostali dolgo časa zvesti. Podjetje se jim je zdelo preveč negotovo in riskantno in tako je Ford ostal sam. Tedaj je sodeloval pri neki avtomobilski dirki in je s svojim vozilom prevozil p.d milje v 30 sekundah To je bil lak uspeh, da je dobila tovarna takoj obilo naročil. S tem je bil zagotovljen nadaljnji obstanek podjetja in njegova rentabilnost.
V tem času pa tudi evropska avtomobilska produkcija ni mirovala. Goltlieb Daimler je dogotovil vozila velike tehnične ln konstruktivne vrednosti, vendar ni imel dovolj trgovskega duha. Zato ni čudno, da so
stavba je bila zgrajena 1. 1626.
(»Photo General Motors«.)
imeli ludi drugi koristi od njegove ideje. Daimlerjevo delo je zavzelo industrijske oblike šele takrat, ko je pristopil k podjetju prvovrstni trgovec Jelliuek. Že prej pa je delal skupaj z Daimlerjem tehnik Maybach. L. 1901 je bil docotovljen nov tip avtomobila, ki so «a krstili z imenom »Mercedes:. S tem avtomobilom so sodelovali pri prvih nemških dirkah in uspeh je bi! podoben onemu, ki ga ie imel Ford potem. ko je z uspehom končal svojo prvo dirko: naročila so bila zagotovljena.
Carl Benz je prav tako izpopolnjeval svolo konstrukcijo in okro« 1. 1900 ie bil tako daleč, da je lahko proizvajal motorna vozila v večjih množinah.
Pa tudi Francozi so si pridobili zaslug .za napredovanje avtomobilizma. Začeli so v* tem času graditi motorna vozila in delali so za njih propagando s tem, da so prirejali dirke.
To so bili začetki, — sicer skromni, toda vztrajni, širši krogi so z ironičnim nasmehom gledali na prve avtomobilske izlete. Oblasti so takoj odredile, da mora pred vsakim avtomobilom iti uiož z rdečo zašla» vico, ki je moral opozarjati pešce na pretečo nevarnost.
Bilo pa je še drugih neugodnosti. Vse to pa ni moglo ustaviti napredovanja motori-zaci je.
Za celih 30 let se je avtomobilska proizvodnja povzpela na dosedaj še nedoseženo višino, ki daje svoje obeležje svetovnemu gospodarstvu, a milijonom vsakdanji kruh.
Ameriška avtomobilska industrija ie izplačala v letu 1929. (številke za lansko leto še niso popolnoma ugotovljene), svojim uradnikom in delavcem 775,478.810 dolarje. Število onih, ki so zaposleni v avtomobilskih tovarnah in podjetjih, ki so tesno zvezana z njimi, bo skoro doseglo 5 milijonov.
Ameriška proizvodnja ic v predlanskem letu znašala 5.621.709 avtomobilov, od katerih je bilo 4,794.989 osebnih, a ostanek tovornih.
Celokupni promet pri prodaji avtomobilov, nadomestnih delov in gum je dosegel lepo svolo 5.142,315.5-12 dolarjev, medtem ko je sam izvoz, ki je v ameriški trgovski bilanci ua drugem mestu, predstavljal vrednost 535,290.017 dolarjev.
Ne smemo pa j>ri leni pozabiti evropskih tovarn, ki so producirale skupno okrog 700 tisoč motornih vozil.
Svetovni avtomobilski park je dokazal s svojim stanjem 35 milijonov motornih vozil nepobitno dejstvo, da relativno mlada zamisel dosegla stopnjo lik? in absolutne prometne potrebe, ki se zrcali v svetovnem gospodarstvu z velikim in močnim deležem, medlem ko je njena tehnična višina, izražena v rekordnih številkah hitrosti, revolucionarno spremenila subjektivni pojem hitrosti. a dokazala v pravi luči genialnost tehničnega in konstruktivnega ustvarjanja.
Po predavanju 31. E. Sirce. »
Razstava avtomobilov v New York». 3. t.
m. so otvorili 31. razstavo avtomobilov v New Yorku, ki je trajala do 10. t. m. l.'az-stavljenili je bilo 30 raznih vrst osebnih ln 16 raznih vrst tovornih avtomobilov, največ seveda domačega proizvoda. V tehničnem oziru ta razstava ni prinesla ničesar posebno novega, le karoserije so bile raznolike in v tem oziru nove.
Zopet novi rekordi. Tovarna FN gradi sedaj motorno kolo od 1000 ceni, s katerim hoče potolči dosedanji svetovni rekord v hitrosti motornih koles.
Avtomobilska produkcija v Rusiji. Kakor poročajo nemški časopisi po vesteh iz Rusije, so tam producirali v preteklem letu 4425 motornih vozil, medlem ko so v letu 1929 producirali le 10G3.
23 let avtobusnega prometa. V Nemčiji so slavili pred kratkim 251etuico, odkar so uvedle pošte prevoz z avlobusi. Sedaj jih je v pogonu nad 4000.
»Dragocena« hči
Te dni je napravila hči znanega ameriškega petrolejskega magnata Henry Do-hertya, gospodična Helena, prvi korak v družbo, ki je stal njenega očeta poldrugi milijon dolarjev.
Besede in dejanja
General Lanresac je bil docent v voi.šoli in je bil sijajen »govornik«. Ta mož je skušal tudi Joffrea prepričati, da bi bilo dobro, če bi spremenil ofenzivni načrt za 5. armado na belgijski meji. Starega voiščaka je naposled minulo potrpljenje in ie nahrulil »govornika« z besedami: »Vi hočete, da vam vzamem poveljstvo. Če vam dam ukaz, je vaša dolžnost korakati, ne pa ugovarjati in razpravljati; samo od tega zavisi usoda bitke, od ničesar drugega!*
Mobilizacija in zajtrk
Legendarna ie Joffreeva hladnokrvnost in rednost. Dne 3. avgusta 1914 mu ie ministrski predsednik Viviani zaupal, da se vojna ne da zadržati z nobenimi diplomatskimi akcijami in da mora nemudoma stopiti na čeio francoske vojske. Jaffre je pripomnil, da ie sprejel vabilo ua zajutrk iu da mora izpolniti dano obljubo — zaradi tega se bo odpeljal šele nekoliko pozneje. Viviani je smatral, da se Joffre šali in ie vprašal z očitkom: »In mobilizacija?« — »Mobilizacija je za šefa generalnega štaba normalen »dogodek« ie odvrnil Joffre in pristavil: »V trenutku, ko je izdano povelje, se mora vse izvršiti avtomat .eno i.ah., pri uri.«
»Zavihajmo rokave!«
Ko je drugi dan prišel Joffre v generalni štab. so ga pričakovali častniki z največjo napetostjo. Bili so radovedni, kaj poreče. Joffre pa je vstopil, kakor da ra ni zgodilo nič Dokazal ic, da vojna napoved tu inj-večji dcgoüek x njegovem življenju. Ediiu
Zverinski umor zdravnikove žene v Toulouse je dal franco» skiin kriminalnim oblastem povod, da so dale zapreti vsa sv -tišča anamitske sekte v Franciji.
Toulouse, v začetku januarja.
Tu se je zgodil skrivnosten umor. V Carolini so našli truplo mlade lepe ženske, popolnoma golo, le okoli vratu je imela te-nek svilen trak. Policija je ugotovila, da gre za ženo zdravnika dr. Museryja, ki je nedavno izginila v skrivnostnih okoliščinah. Ker se v Franciji večkrat zgodi, da izginejo mlade žene in se pojavijo običajno zopet cb ločitvi zakona ali ob spravi z možem, se policija ne zanima posebno za taka izginotja.
Ko so našli zdravnikovo ženo mrtvo, so skušali dognati vzrok njene smrti, toda brezuspešno, ker ni bilo na truplu nikakih znakov nasilja ali zastrujdjenja. Ker je bilo jasno, da mlada bogata žena ni šla prostovoljno v smrt, so poklicali iz Pariza posebnega izvedenca, ki je dognal, da je b;la gospa Musery umorjena.
Z avtom v smrt
Naiprvo so zaslišali zdravnika, ki jc izpovedal, da ga je na dan, ko je izginila njegova žena, vprašala njegova služkinja, kako se je mogel rešiti pri tako liudi avtomobilski nesreči Pri tem je izvedel, da so prišli po njegovo ženo s temnomodrim avtom, češ da se je njen mož smrtno ponesrečil. Poizvedovanja za tem avtom so ostala brezuspešna.
Nenadno pa je policijo alarmiral drug skrivnosten umor. Zopet so našli truplo neke mlade ženske, ki je imelo na vratu prav tak svilen trak, kakor zdravnikova
besede k; iih je izrekel svopm tovarišem v pisarni, so bile: »Gospodje, zavihajmo rokave!«
Vsakemu svoje
Ko je bilo sporočeno zaupno povelje o mobilizaciji posameznim generalom, ki so se zbrali pri Jotircu, se je generalissimus zadovoljil le s splošnimi opazkami. Poglavitna misel je ostala njegova skrivnost. Ze poprej je poskrbel, da bo za tak primer vse vodstvo osredotočeno v njegovih rokah. Tako je zdai vsakomur dodelil primerno vlogo. Armadni poveljnik generala Du bai I si je ob tej priliki dovolil vprašanje, kako treba ravnati v primeru te ali one hipoteze. Joffre ga je odbil z besedami: »To ie vaša reč, general, mene se to ne tiče!« Nakar so se generali razšli.
Molčeči general
Joffre je umel postaviti vsakogar na svoje mesto. Na pisalni mizi ni imel ne zemljevida, ne listin, niti papirja. Pisal ni, tudi govoril ni mnogo. Ni je bilo stvari, ki bi ga pripravila ob notranji mir. Tisto jutro, ko se je pričela ofenziva na Marni, je bil kakor vedno. Na stenskem zemljevidu si je z iglami označil položaje nemških in francoskih čet. kakor so iih označila poročila prejšnji večer. Častniki generalnega štaba so strastno razpravljali, eni so bili za nadaljevanje umika, drugi so zagovarjali ofenzivni načrt. Šef ie po svoji navadi molčal. Pozorno ie prisluškoval, kaj pravijo eni in drugi in je vsakega debatanta ostro pogledal, kakor bi hotel preračunati njegov osebni koeficijeut. Potem je nena-
žena. Njenega trupla niso mogli identificirati.
Trak so poslal i v Pariz, kjer so ugotovili, da izvira iz Codimeli i ne. Policija je ponovno zaslišala zdravnikovo služkinjo. Koine-ar jo je previdno vprašal, zakaj mu je zamolčala, da je bila njena gospa članica anamitske sekte.
S v ečeni ko v a i,1 i i bica
Služkinja se jo prestrašila i:i i/pov.-daki skoro neverjetno zgodbo. Gospa Mu?. -rv i" bila ljubica vrhovnega svečenika anamitsk'-sekte v Toulouse. Prebivalci Cochinchine so francoski državljani in lahko /ive Franciji po svobodni volji. Imajo tudi v svojih svetišč. Skrivnosti njihov 1 - I.- -še malo znane. \ e se le. Ju častijo hud kot boga.
Zdravnikova žena je navidezno v In ' kazala veliko sovraštvo do svef-uika, v snici pa je bila že dve leti v oblasti s Lir v. a umazanega Orientalen. Liubavna j"- oa ■ si izmenjavala po služkinji. Ivo se ' ' nikova strast ohladila in zahtevala '.'pr.*« menihe, jc; žrtvoval svojo ljubico hudičevemu bogu. Položil jo je na oliar in jo zadavil s svilenim trakom, nakar jo vrgel i:je i« truplo v Carolino.
Morilec pobegnil
Policija je preiskala svetišče, loda svečenik je bil pravočasno obv ~ -n in je pobegnil. Med preiskavo so naši i celo vrsto strašnih nialikov, čudno nap'-- iu čim žrlveniški kamen, na katerem je bila žrtev zadavljena. Sv ečeniški morilec jo b« v zasebnem življenju zavaroval i; U'a : ( k.
Žrtve v svetišč«
Nadaljnje poizvedbo -•» d-j:: o •. ia žrtvujejo verniki le sekte V svoji domovini dekleta iu mlade žene hudičevemu b-.a. Med ceremonijo ne sme t 1 kn ta li sicer mora ostati telo žrtve nepoškodovano. Davljenje s svileno vrvico	izvrši oh
spremi jevan ju godbe.
v slovanskih narodnih nošah dne 24. y. nuarja 1931 v unionski dvorani v Ljub Ijani.
MIMII11JMII 1 illl'MII'l -TU^-WPii-TWTir ~TT~
Pristopajte k
„Vodnikovi družbi"
doma vsem skupaj pokazal hrbet ia cdše! v svojo sobo ne da bi rekel besedico. Tamkaj, v samoti je napravil svoj sklep...
Zatajena zmaga
V	Bordeauxu so dvomili nad uspehom :>a .Marni. Poročilo generalnega škdm so smatrali za pomanjkljivo in so iz njega izer-tali besedico »zmaga«. Guicra.u, ki se je prišel k Joffreu pritožit zaradi tega, je rekel: »Počakajte dva dneva in v Bordeaux;! bodo izdajali navdušene komunikeje!«
Zavest odgovornosti
Za bitke pri Verdumi je zahteval gen er. Petain pooblastilo, da sme umakniti težk . artilierijo na levi breg .Maase, ker je bil pred Verdunom preveč izpostavljena i>i b lahko prišla v sovražnikove roke. Joifre se je temu uprl. Ko mu je ordouaučni častnik predložil zadevno povelje v podpis, s: upal pripomniti: »General, v tem trenutki! jemljete nase zelo težko odgovornost. »Jaz sem vzel nase še vse drugačne odgovornosti!':. je odvrnil Joifre in podpisal listino z največjim mirom.
Premalo kuhane jerebice
V	kritičnih časih je polagal Joffre veliko važnost na redno prehrano. Prepovedano je bilo pri mizi govoriti o operacijah. Ko so prišli nekoč njegovi častniki s konster-nirami obrazi k obedu, se je Joffre silno srdil nad šefom kuhinje, ker niso bile jerebice kuhane, kakor bi bilo treba. Dejstvo, da ie umel v tako važnem trenutku obrniti pozornost svojih sodelavcev od predmet '. kj ie na vse vplival tako duhainorno, je razvedril vse člane omizja.
m
lz kmečke obleke v uniformo
C. J. Joffre je začel svoje študije ua gimnaziji v Perpignanu, kjer so učitelji kmalu opazili izredno dečkovo nadarjenost za matematiko. Oče je zato sklenil, da pošlje sina v Pariz, da bi se tam pripravil na skušnjo za politehniko. Joffre se je pripravljal samo eno leto in ko je prišel pred komisijo, je dajal tako bistroumne odgovore, da so se vsi čudili. Skušnjo je sijajno prestal.
Vstop na politehniko je prinesel še neko spremembo v njegovo življenje. Začel se ie nositi tako elegantno, da so se mu vsi diviii Njegova uniforma ie kar slepila oči — tembolj., ker je doslej nosil kmečko obleko Na mah so bile simpatije vseh ua j njegovi strani in elegantnega mladeniča s širokimi p'eéi. plavuui lasmi in inteligentnim obrazom so imeli vsi najrajši.
Častnik v koloniji
Že v mladih letih se ie Joffre odloči! za vojaško službo v kolonijah ter si s tem odprl pot do kariere častnika v generalnem štabu 'lo pa je storil zategadelj, ker se je zelo zgodaj oženil in mu je žena, ki ie bila njegova prva ljubezen, kmalu umrla. Da bi lažje pozabil njeno smrt. je odrinil v kolonije, kjer se te z največjo vnemo posvečal utrjevalnitn delom. V Hanoiu je bil tako molčeč m samosvoj, da so ga domačini na-zivali »Ouj Daurnat«, moža z očesnimi čopi. Do konca svojega življenja ie ljubil izolacijo. Bil je izvrsten tovariš, a brez
iskrenih prijateljev, ker jih ni tunel pritegniti k sebi. V družbi je bil vedno redkobeseden. Nekoč 1. 1917. je obiskala večja družba državnikov iu drugih odličnikov »ozemlje bitke na Marni. Joffre je bil ves čas zelo molčeč in je vsak pogovor prekinil. kakor hitro je mogel.
»Železniški general«
Joifre je v Afriki zgradil železniško progo vzdolž Senegala in je vodil vojaško misijo v Timbuktu, kamor je korakal prvi na čelu svojih čet. Ko se je 1. lS^o. vrnil v domovino, je bil imenovan za ravnatelja saperskega oddelka v vojnem ministrstvu. Njegovo imenovanje za divijonarja in ar-madnega generala v 56. letu življenske dobe ga je prisililo, da se je sani izobraževal v strategiji. V tej stroki so bili drugi generali daleč pred njim. Tega ni tajil niti tedaj, ko je bil imenovan za načelnika generalnega štaba Clemenceau je zaradi tega naziva] Joffrea izzivajoče »železniškega generala«. In imel je deloma prav.
Mož morale
Pravilno ie sodil Joifre o vojni, ko ie zapisal- »V vojni ne zadostujeta inteligenca in organizacijski talent. Šef vojske mora biti prožet neomejne morale ter se mora popolnoma obvladati. Samo to mu daje možnost. da s svojim zgledom prednjači podrejenim organom in tudi njega samega navdaja s tistim mirom, ki je potreben vojskovodji sredi besneče bitke.«
Nov francoski poskus za rušenje letalskega rekorda
Kakor smo že kratko zabeležili v zadnji ponedeljski številki, sta francoska letalca Le Brix in Doret ponovno poskusila zrušiti vztrajnost-ni letalski rekord, ki so ga dosedaj branili Italijani Kljub skrbnim pripravam sta morala zaradi defekta na motorjih prekmalu pristati; ker sta znana kot vztrajna zračna junaka, gotovo ne bosta počivala, dokler ne bosta osvojila tega zavidljivega rekorda.
(Levo Doret, desno Le Brix.)
mm

> JUTRO e, ponedeljska izdaja
nik® banovinsko prvenstvo
Ob rekordni udeležbi tekmovalcev in ogromnem zanimanju občinstva so se vršile včeraj na Pohorju smaške tekme za prvenstvo banovine in mariborskega ZSP. Seniorski prvak je Joško Janša (SK Ilirija), ju-niorski prvak Dečman Tone (Smuč. ki. Ljubljana), prvakinja pa bul-gaj Jelka (SK Iliriia) — Podsavezno prvenstvo so si priborili Neumann, Tišlar in DoHnškova — Prva slalom tekma v naših krajih
Maribor, 18. januarja. ! vojakom sodelovanje na tej važni prire-
Na belem Pohorju so se danes vršile j velike smučarske tekme za prvenstvo banovine in mariborskega zimsko-sportnega podsaveza. ki so privabile v Ribnico, kjer je bil cilj za vse tekme in središče vse organizacije, kakor tudi na ostale točke, kjer je bilo videti tekmovalce, ogromno število gledalcev. Tekme so se vršile pod pokroviteljstvom bana dravske banovine
*r. 'ir. Draga Marušica in častnega odbora, ki so ga tvorili okrožni inšpektor dr. Fran Schaubaeh, komandant mesta Maribora brigadni general Dragomir Pavlo-vič. mestni župan dr. Alojzij Juvan. zastopnik tujsko-prometne zveze in načelnik Si'r> Maribora dr. Senjor in predsednik -iZSS dr. Ivo Pire. Tekmovalno vodstvo je i io v rokah prof. Joška Šilca, dočim je * i-h r.;iOno vodil prireditve Vekoslav Golu-
DanaSnjih tekem so se udeležili vsi n;'.j'\iočnejši tekmovalci
v tej zimsko-sportni panogi iz Ljubljane, .M;: ' !'oora. Celja in vseh zimsko-sportnih ■ : : šč iz Gor enjske. Izmed najnevarnejši konkurentov za častne naslove je mo-: i izostali samo Mirko Dolinšek (SPD V : i bo: i, ki se je poškodoval prejšnjo ne-•:».»'•;•• pri tekmi SPD Maribora.
Start za vse tekme je bil ob 9. uri zju-t'.-ii. Tekmovalci so odhajaii s starta v .•o,minutnih presledkih, in sicer naenkrat za vse tri kategorije. Snežne razmere so bile prav ugodne. Sicer je snoči proti n raku snežilo, včasih tudi nekoliko rosi-. vendar pa so se pozneje megle dvigni-- in se ie nebo zjasnilo. Startalo je vsega
95 tekmovalcev, n sicer 53 seniorjev, 32 juniorjev in 10 kun. Ta rekordna udeležba dokazuje, da se je naš smučarski sport v razmeroma kra ..ki dobi svojega obstoja povzpel na zelo visoko stopnjo. Doseženi rezultati so '.iijboljše jamstvo, da bodo naši smučarji-tekmovaici častno zastopali jugoslovenske barve tudi izven mej naše domovine. Tekmovalna proga za seniorje je merila 30 km in je potekala od Klopnega vrha v lahnem
\rQr..r* *-> o "Operi-"!'» -»-> ~ + r» ^rmpt "
... ■ra sponu na vrh Roglja ter dalje v •p: ij-naem padcu proti Planinki. Od tu se je t rasa zopet lahno dvignila in prispela po hujšem padcu na sedlo šitlarico. S selila je šla v strmem dvigu ob Ribniškem jezeru na Jezerski vrh, nato v položnem vzponu na Mali črni vi h in iznad Pisnika v strmem padcu proti potoku Ribnici in končno po cesti do cilja v Ribnici. Juniorska proga je bila
K Ilirija, st. št. 11)
m ie
teki

dolga 8 km
od Pisnika preko položnega
travnika, nato po nekako 150 metrov visokem vzponu do seniorske proge in po is i i do --ipa v Ribnico. Višinska razlika te piii^e ji- merila 358 m. Obe progi, senior-.- 'i., in junP-rsko, je smatrati kot težki
Damska proga
je znašala 5 km :t. P sla po lahkem padcu od starta najprej navzdol, nato zopet 1 km po zeio str-:.--:a vzponu, nato 300 metrov v ravnini •er po lahkem dvigu in tik pred ciljem po oli-mini do cilja v Ribnici. Višinska razlika jc znašala nekako 50 metrov.
Pri tekmah je sodelovalo tudi 9 dijakov dijaške čete inženjerske podoficirske šole v Mariboru, ki so dosegli — če se upošteva, da so imeli le malo prilike za priprave — prav lepe rezultate. Na tem me-ari je treba omeniti uvidevnost in smisel komandantov polkovnika g. Putnikoviča in kapetana Jančikoviča za športno vzgojo v vojski, ki sta omogočila dijakom-
] vojakom 1 ditvi.
Podrobni rezultati tekem so bili naslednji:
Seniorji za prvenstvo dravske banovine: 1. Janša Joško (SK Ilirija), startna številka 9, 2:16:55.
2 Godec Tomaž (Smuški klub Bohinj,
start. št. 2) 2:28:00.
3. Inž. Janša Janko (SK Bled, st. št. 56) 2:28:57
4 Bervar Stane (Smuč. ki. Ljubljana,
st. št. 17) 2:31:33
5.	Neumann Bogomir (Smuč. ki. Maribor* st. št. 3) 2:32:18.
6.	Jenko Boris (SE 2:33:20.
Seniorji za prvenstvo mariborskega ZSP:
1.	Neumann Bogomir (Smuč. ki. Maribor) 2:32:18.
2.	Juritsch Hugon (isti) 2:38:58.
3.	Dolinšek Pavel (SPD Maribor) 2:40:14.
Juniorji za prvenstvo dravske banovine:
1.	Dečman Tone (Smuč. ki. Ljubljana,
st. št. 29) <54:02.
2.	Jemc Albert (SK Bled, st. št. 20)
35:06.
3.	Tišlar Maks (Smuč. ki. Maribor, st. št. 26) 35:09.
4.	Ivič Franc (Smuč. ki. Maribor, st. št. 4) 36:45.
5.	Jakopič Avgust (Smuč. ki. Ljubljana, st. št. 1) 36:48.
Juniorji za prvenstvo mariborskega ZSP:
1.	Tišlar Mak* (Smuč. ki. Maribor) 35:09.
2.	Ivič Franc (Smuč. ki. Maribor) 36:45.
3.	Legvart Slavko (SPD Maribor) 37:30.
4.	štros Josip (TK Triglav) 37:42.
5.	Lešnik Slavko (Smuč. ki. Maribor) 38:22.
Dame za prvenstvo dravske banovine: J. šulgaj Jelka (SK Ilirija, st. št. 1) 26:38.
2.	Dolinšek Eia (SPD Maribor, st. št. 2) 27:49.
3.	Putan Justi (SK Celje, st. št. 6) 28:12.
4.	Hribar Breda (ISSK Maribor, st. št. 5) 29:03.
5.	Basiako Slava (SPD Maribor, st. št. 8) 29:10.
Dame za prvenstvo mariborskega ZSP:
1.	Dolinšek Lia (SPD Maribor) 27:49.
2.	Putan Justi (SK Celje) 28:12.
3.	Hribar Breda (ISSK Maribor) 29:03.
4.	Basiako Slava (SPD Maribor) 29:10.
5.	Kirbiš Mena (ISSK Maribor) 29:16. Zmagovalci današnjih tekem so prejeli
v spomin na svoje težko priborjene zmage tudi
krasna darila,
Delo zahteva počitek
.lotfreov: nasprotniki so obrekovali mar-Sala zaradi fizičnih odmorov, ki so mu bili neobhodn.
ie k
za pogot cev. Graščal casa prprav luje, da mu not
pi i robni, Smatral je lizicni po-jasnega dulia in železnih pri katerem je stanoval za bitko na Marni, pripo-ie generalissimus stavil po-
j '"c pogoje za absoluten mir. Zjutraj ie vstajal retino ob šesti uri, opoldne je kosi1 točno ob dvanajstih, po kosilu je eno aro počival, in tega počitka ni smel nihče motit'. Lege! .ie ob devetih zvečer. Samo dve noči ni spal, ko je izgubil bitko na Lota-rinškem pri Charleroiu.
Maršalove solze
Joffre je bil otrok ljudstva. Njegov* oče j c b:i — prav tako kakor oče maršala Neya - sodar. Joffre se je dobro zavedal, da je Izšel iz preproste hiše in je bil od srca vdan svojim vojakom. Nadvse ljubo mu je biio v taborišču vojske. Zanimal se je tudi z materialno blaginjo vojakov. Ko so mu čestitali po bitki na Marni, je zavrnil češi irke, rekoč: »Preveč je mrtvih«. Stephane Lauzanue ga je videl nekoč jokati. To je b i o, ko so mu sporočili, da .ie izbruhni: upor po ofenzivi Rivellea. Rekel je: »Kaj storili z mojimi vojaki, nesramneži!«
Skromnost vojskovodje
Vse polno ljudi in dogodkov je grenilo maršalu življenje, vendar je vse prenese! 7. \zvišenim molkom. To je bila ena niego-v.h najbolj značilnih potez. In tega ni s o -ril iz hinavske skromnosti, ker se je pač zavedal, koliko zaleže njegovo ime. Ko so gj vprašali, zakaj ni opisa bitke na Marni, je odvrnil, da tega ne obžaluje, ker so to str'11 drugi bolj nepristransko, kakor bi mogel storiti on.
ki jih jc deloma poklonila kraljeva banska uprava, deloma mestna občina mariborska, tujsko 5 prometno društvo v Mariboru, ob* čina in tujsko » prometno društvo v Ribi niči ter razni zasebniki, da bi dali naše» mu smučarskemu kadru nove pobude za intenzivno nadaljnje delo. Prvak dravske banovine .loško Janša ie prejel zlato uro, darilo kraljevske banske uprave. V tem tekmovanju so prejeli še drugoplasiram plaket/) mariborskega ZSP in dirkalne smu; či tvrdkc Grom iz Logatca, tretjeplasirani znak mariborskega ZSL> in dirkalne smuči, darilo a'. Creala, restavraterja iz Brezna, četrtopiasirani tekmovalne smuči tvrdkc »Alpina« iz Ljubljane, peto* in šestoplasira« ni pa tekmovalne palice iste tvrdke.
Juivorji, banovinski prvaki, so prejeli naslednja darila: Prvak Dečman Tone kra» sen kip smučarja, dari',0 kraljevske banske uprave; drugoplasirar.i ie prejel kolajno mariborskega ZSP, tretjeplasirani znak ma» riborskega ZSP. četrtopiasirani pa tekmo» vaine na!ice »»»Alninc«.
Tudi banovinske prvakinje so bile deležne lepih daril. Prvakinja banovine Jelka šulgajeva je prejela krasno cvetlično vazo, darilo kr. banske uprave; drugo plasirana je prejela kolajno mariborskega ZSP. tret-jeplasirana znak mariborskega ZSP. četrto-plasirana pa tekmovalne smuči tvrdke / Alpina«.
Podsavezni prvaki so prejeli naslednja darila: Seniorski prvak ZSP Neumann Bogomir je prejel pokal tujsko-prometnega društva v Mariboru in pisalno garnituro, darilo občine in tujsko-prometnega društva v Ribnici. Drugoplasirani je prejel kolajno podsaveza in smuči, darilo trgovca Divjaka iz Maribora, tretjeplasirani pa znak podsaveza in smuči, darilo oskrbnika Rožiča v koči SPD na Pesku.
Juniorski podsavezni prvak Tišlar Maks je dobil v dar krasen kip zmagovalca, po-klon tujsko-prometnega društvaiz Maribora in plaketo smučarja, darilo občine v Ribnici. Drugo- in tretjeplasirani sta prejeli kolajno, ozir. znak podsaveza.
Podsavezna prvakinja Dolinšek Eia je prejela zlato lovorjevo vejico, darilo tujsko-prometnega društva v Mariboru in krasno cvetlično vazo, darilo občine in tujsko-prometnega društva v Ribnici. Tekmovalki, ki sta se plasirali na drugo, oziroma tretje mesto, sta prejeli kolajno, oziroma znak podsaveza.
Vsa mnogobrojna smučarska armada se je vrnila s posebnim vlakom ob 18.30 v Maribor, kjer jo je pričakovala na kolodvoru ogromna množica občinstva z vojaško godbo na čelu. Povorka, v kateri je korakalo več sto smučarjev v dresu in več sto njihovih prijatelqev v civilu, je krenila po Aleksandrovi, Sodni, Tattenbachovi Gosposki in Slovenski ulici do hotela »Orel«, kjer je bila razglasitev rezultatov in razdelitev daril. Po ulicah je skoraj ves Maribor tvoril špalir smučarski povorki in navdušeno po-
zdravljal prijatelje zimskega sporta. Druga metropola dravske banovine se je razvila v kratki dobi, odkar ima svoj zimsko-sport-ni podsavez, v pravo zimsko-sportno središče, iz katerega je vzklilo nekaj novih talentov, ki so od tekme do tekme uveljavljajo z vedno vidnejšimi uspehi. Naš JZSS je lahko ponosen na današnje smuške tekme za banovinsko prvenstvo in na sadove, ki jih je žel danes za svoj trud, da bi postalo smučarstvo naš narodni sport.
Slalom tekma na Jesenicah
Jesenice, 18. januarja. Aglina podružnica ljubljanskega TK Skale na Jesenicah je priredila danes sla» lom tekmo z visokega Spanovega vrha v dolino. Strmo' 1 in pol km dolgo progo, z višinsko razliko 150 m. sta v raiberškcm slogu trasirala skalaša Pa\el Luckmann in Albin Con. Organizacije tekme je bila v veščih rokah znanega plezalca in vodnika Jože Čopa.
Z ostrimi zavoji je bilo treba voziti skozi 38 vrat, ki so bila zaznamovana z dvema dobro vidnima rdečima zastavica» ma Da so vsi tekmovalci pravilno hodili med obema zastavicama in niso morda na poti katere podrli jc kontroliralo 32 sod» liikov. Sneg jc bil izvrsten: na stari trdi podlagi je bilo 2^ cm zmrzlega pršiča.
Prijavljenih je bilo kljub prvenstveni tekmi na Pohorju 30 tekmovalcev Izmed 25 startuiočih je privo/ilo na cilj, kjer so sprejele Skalašice tekmovalce s toplim ča» jem, samo 23. Prvi jc prispel v rekordnem času mladi Jeseničan Ciril Praček: vozil je s povprečno hitrostjo 30 km in ni podrl nobene zastavice, tako da je drugi prišel ce; lo minuto za njim. Podrobni rezultati so bili naslednji: 1. Ciril Praček (TKS Jesenice) 2:50; 2 Albin Co-p. Organizacija tekme ie bila v Katnigg (TKS Jesenice) 4:42; 4. Franc Čop (Bratstvo, Jesenice"» 4:45; 5. Lmil Žnidar (TKS Jesenice) 4:52.
^Mlikovanie c?*\ Cirila Žižka
Jugoslovenski zimskosportski savez jc na svoji zadnji seji sklenil pokloniti usta» novitelju zimskosportne organizacije v na» ši državi, g. dr. Cirilu Žižku, šefu odseka za turizem v ministrstvu trgovine in indù» stri jc svoje najvišje nriznanje — zimsko» športni znak v zlatu. Kavno pred 10 leti jc ustanovil dr Žižek, ki jc živel takrat v Ljubljani. Športno zvezo in v njej zimsko» sportili odsek, ki jc prvi organiziral naše takratne prireditve, zgradil prvo skakalni» co nri nas in pripravil t"ren za ustanovi» tcv državnega siveza. JZSS jc uspelo zbra» ti v tej dobi v svoji organizaciji ok.oli 90 klubov z nad 1000 verificiranimi člani, do» čim so se zimski sporti tako razvili, da imamo danes že nad 15.000 smučarjev v državi. Ponovno 5o nas naši zimski sport» niki častno zastona'i v inozemstvu, kjer nam jc uspelo priboriti si primeren ugled. jZSS je organiziral smučarstvo v vojski, v zadnjih letih pa razširja svoie delo tudi v Sokolu kraljevine Jugoslavije.
Prva mednarodna zimskosportna priredil» tcv pa je nekako zakliuček prve dobe tega dela. vsled česar je smatral savez za ume» stno, da izrazi ob tej priliki priznanje prvemu organizatorju tega športnega po» kreta pri nas, ki je poleg tega vso to dobo tudi aktivno sodeloval v upravi JZSS in v mnogem pripomogel, da so vse priprave uspele nad vse pričakovanje. Dr. Žižku bo izročen znak z diplom.') v svečani obliki Zaslužnemu javnemu delavcu h temu priznanju iskreno čestitamo, posebno še. ker ima iIt. Žižek glavne zasluge za orga» nizacijo vsega športnega pokreta v naši banovini.
Razpis medkluhske smuške tekme
katero priredi »Smuški odsek podružnice SPD« v Kranjski gori v nedeljo dne 25. januarja 1931. ob udeležbi mednarodnih go»
b Vodstvo tekme; predsednik Lavtižar J,o» sip. župan in binski svetnik- tehnični vod» ja Pečar Franc, šolski upravitelj; starter Sefman Danijel, časomerilca na startu in cilju Kn a p Anton, šolski upravitelj; Rup» nik Ivica. učiteljica: sodnik dr Brcgar Stan» ko. sodnik: zapisnikar Pečar Franc tajnik: zdravnik dr. Volbank Josip: nadzornik' prog Čeme Andrej. Bercc Anton, Košir Josip. Mošie Pavel. S m ole j lran.c, Rasni» «er Fric, Mošic Janez, Knap hrane. Oitzl Joža (konec). Rezerv: Oitzl Hubert. Proga za seniorje 1« km, za juniorje ca
10 km.	,	, , • ,
Darila: seniorii: 1. srebrn pokal; 1. bro» nast kip smučarja; 3. srebrna cigaretna do» za in ustnik z ctuijem.	^
Juniorii: 1. bronast kip smučarja; 1. manjši bronast kip; 3. srebrn svinčnik.
Tekmujejo lahko samo pri JZSS verità cirani člani z verifikacijsko legitimacijo, ki jih izdaja podsavez ali savez.
Prijave za tekmo se pošiljajo pismeno s tekmovalno prijavnic/j in pri jav ni no vred preko svojega društva na naslov: Smuski odsek podružnice SPD v Kranjski gori, ali pa osebno v občinski pisarni.
Prijavnina do vključno 22. januarja na zgoraj označeni naslov znaša Din 10.—, kasnejše prijave proti dvojni prijavnim na mestu žrebanja startnih številk.
Žrebanje startnih številk v nedeljo dne
25.
Nogomet
. januarja ob 7.30 v hotelu »Razor«. Ob 9. start. Popoldne ob 14. propagandno smu» ško skakanje. Ob 16. razglasitev rezultat,ov, razdelitev nagrad ter pogostitev tekmoval» ccv, skakalccv in funkcijonarjev v hotelu. »Razor«.
Zvečer ob 19.30 v istem hotelu zabavni smučarski večer s plesom ob sodelovanju salonskega jazz»orkcstra z Jesenic.
Ker se ta prireditev vrši trk prod med» narodino prireditvijo v Bohinju, je tekma nekaka preizkušnja tekmovalcev, obenem pa merilo tekmovalnih moči, vsled česar pričakujemo čim večji odziv vseh klubov iz cele države s svojimi najboljšimi močmi.
Prenočišča za 24. in 25. januarja rezer» virana za tekmovalce.
Ostalo občinstvo naj se glede nastanitve obrne na tajništvo Tujsko » prometnega društva v Kranjski gori.
časten nastop čeških igralcev hockeya na 'edu profi • Kanadi. Včeraj je isrralo najj močnejše kanadsko to najbrže tudi svetovno moštvo v hockey u na ledu Manitoba proti reprezentanci ČSR. Tekma jc ostala neodločena in brez gola.
Zaključek jesenskega prvenstva ZNP
Zagreb, 18. jan. č. Prvorazredni zagrebški klubi so danes zaključili jesensko prvenstveno tekmovanje. Pivo mesto je zavzel Hašk z eno točko pred Gradjanskim, ki je zasedel drugo mesto. Tri točke za njim je v tabeli Concordia, za njo pa se vrstijo železničar, Viktorija, Grafičar, Sokol in Sparta.
V današnji prvenstveni tekmi je enaj-storica Concordie premagala Viktorijo s 4:1 (0:0). Rutiniranemu moštvu Concordie se je šele po odmoru posrečilo poraziti nasprotnika.
Predzadnje kolo jesenskega prvenstva BLP
Beograd, 18. jan. p. Danes so se v Beogradu vršile tri zanimive nogometne tekme prvorazrednih klubov. BSK je zmagal proti Jeuinstvu z rezultatom 2:0 (1:0), v Zemunu je zmagala Jugoslavija proti Sparti z rezultatom 4:0 (3:0), na igrišču Jugoslavije pa je zmagal Grafičar nad Obiličem z rezultatom 3:1 (2:1). S tem je odigrano predzadnje kolo jesenskega prvenstva; Jugoslavija je ojačila svoj vodilni položaj in ostane jesenski prvak BLP.
Ljudje, ki trpe na otežkočeni telesni po-
trebi in ki jih radi tega mučijo krvno pre-napolnjenje trebuha, pritisk krvi v možgane, glavobol, močno utripanje srca, dalje, ki trpe na bolezni dančne sluznice, fišurah hemeroidalnem zamotku, fistulah, jemljejo za vstrebljenje črevesa zjutraj in zvečer po četrtinko :»Franc Jožefove« grenčice. Vodilni zdravniki kirurgičnih zavodov izjavljajo, da se poslužujejo »Franc Jožefove« grenčice po operacijah z najboljšim uspehom. »Franc Jožefova« gren-čica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Ostale nogometne teknie
Dunaj: Sportklub : FAC 5:2 (2:1), Ad-mira . Slovan 6:1 (3:1), Austria : Wacker 3:2 (1:1), Rapid : WA C 4:4 (2:3).
Praga; Slavia : Teplitzer FC 5:0 (3:0), Sparta : Kladno 11:0, Cecilie Karlin : OAFC 3:1 (1:1).
Fürth; Sp. V. Fürth;Eintracht (Frankfurt 2:1.
Zdravniška preiskava domačih tekmoval» cev za mednarodne tekme v Bohinju je določena na dan 22. t. m., to je v četrtek zvečer; vršila se bo v šolski polikliniki na Resljevi cesti od 17.—20. zvečer. Za ljub» ljanske smučarje»tekmovalce je ta preiska» va obvezna, izvenljubljanski naj bi se je udeležili po možnosti. Pozivamo vse tek» movalce, da se točno javijo, in siccr čim» prej, ker je preiskava precej zamudna.
AKTUALNOSTI
Sarajevski atentat - predmet angleškega romana
Angleški pisatelj Stephen Graham je pravkar izdal roman, ki ni samo s slovstve» nega, temveč tudi s političnega stališča prava senzacija: Predmet skoraj tristo stra» ni dolge povesti je namreč sarajevska za» rota. Roman, ki jc izšel pri Ernestu Bcnnu v Londonu, ima naslov St. Vitus Day (Vi» dovdan). Mr. Stephen Graham je več nego leto dni bival v Beogradu in v Sarajevu; naučil se je tudi srbohrvaščine z namenom, da bi bil lahko na licu mesta zbral vse po» trebne podatke ter sc razgovarjal z ljudmi. Osebno se jc kar najnatančneje informiral pri še živečih zarotnikih ter je tako zvedel najintimnejše podrobnosti iz življenja in delovanja vseh, ki so sodelovali pri aten» tatu. Obiskal jc hiše že mrtvih zarotnikov in je dobil osebne podatke od bratov Ga» vrila Prinčipa in čabrinoviča ter od stare Iličevc matere.
Tako je zbral gradivo za intimno oseb» no študijo glavnih oseb drame. Rezultat je napeto pripovedovanje v obliki romana, ki pa ni fikcija, temveč se kar moči natan» ko oklepa zgodovinske resnice.
»Ko sem proučeval ta predmet, sem spo» znal, da je delo. ki čaka delavca. Ime Ga» vra Principa jc bilo treba oprati madeža, da je bil on tisti, ki je bil povzročil sve» tovno vojno,« piše Mr. Graham.
Knjiga je razdeljena v tri dele: »Pred dogodkom«, »Dogodek« in »Po dogodku«, in "vsak del ima po \eč poglavij.
V uvodu pravi pisatelj: »Na eni strani obstoji mnenje, da je bil Princip prvi vzr/.k smrti milijonov ljudi, ki so dali svo» je življenje v veliki vojni, na drugi strani pa je postal v Bosni legendarni heroj. Nie» <>ovi posmrtni ostanki, kakor tudi kosti mladeničev, ki so poginili ž njim vred se drže v visoki časti. Srbija sama, uradna Srbija, si ga k.omaj upa častiti, vendar ni niko«ar, ki bi ga bil smatral za zlocmca. Šest fantov je čakalo nadvojvodo ter» dinanda 28. junija 1918. Bili so avstrijski podaniki, a srbske narodnosti. Bil je to oHcijclni obisk prestolonaslednika glavne» mu mestu anektirane dežele. Bil jc pa tudi Vidovdan, narodni praznik osvete. Ooojc
Povratek ameriškega pravoslavnega škofa v Ameriko
Beograd, IS. januarja.
V soboto ie odpotoval v Ameriko v svojo eparhiio ameriški episkop Mardarije. Epi-skop ie bival na sestanek svetega arhuere.i-skega sabora. Na saboru je Mardarpe prikazal stanie srbske pravoslavne cerkve v Ameriki in obenem obrazložil, du pravoslavno duhovništvo v Ameriki deia mnogo tudi na prosvetnem in nacionalnem polju med pravoslavnimi Jugosloveni naseljenci, ki imajo cerkev, a pri vsake cerkvi se na-haia tudi verska šola.
Ljubico umoril in vrgel v voänjak
Mostar, 18. januarja. V vasi Hodovem Ramenu v nevesinjskem okraiu sta imela ljubavno razmerje vaška lepotica Božiča Suijičeva in kmetski mladenič Franjo Raguz. Razmerje m ostalo brez posledic in je Božiča pred tremi meseci ugotovila, da je v drugem stanju. Nesrečna mladenka ic začela siliti mladeniča, da jo poroči, a on se je na vse načine iz-go va rial, da je ne more vzeti
Okrog novega leta pa je mladenke naenkrat zmanjkalo. Iskali so je, a brez uspeha Te dni pa so našli poleg nekega vod-niaka konce ženske obleke, ki so jih prepoznali za Božičine. Takoj so preiskali vodnjak in res našli v njem s kamnjem zasuto truplo nesrečne mladenke. Sprva so misKJi, da je Božiča izvršila s samomor, a preiskava je ugotovila, da je bila mladenka najprej zadavljena in se,e potem vržena v vodnjak. Kot osumljenec, da ie izvršil zločin, je bil aretiran pokoj-ndčiii ljubimec Franjo Raguz. Obenem z njim so prijeli tudi njegovega brata Marjana. Oba brata zanikujeta zločin. Preiskava se nadaljuje.
Nov Sokolski dom
v Zagrebu
Zagreb, IS. januarja. Danes je imelo Sokolsko društvo Zagreb L, najstarejše zagrebško sokolsko društvo in matica zagrebške župe. glavno skupščino. Po preči-tanih poročilih o delu v pretekli poslovni dobi je razložil dr. Gavraničič, kaiko stoji stvar z zgraditvijo velikega sokolskega doma v Zagrebu.
so slavili istega dne. Germanska ideja in slovanska ideja sta v Sarajevu trč;li druga ob drugo kakor dva viharja. Na nebu se je zabliskalo. Treščilo je v evropske zaloge streliva...«
Po zgodovinskem uvodu, ki nam v veli» kih, a jasnih potezah oriše pet stoletij srb» ske zgodovine, nas pisatelj takoj upelje »in medias res«, v majhna bosanska sela in v prestolnico Sarajevo, v kavarne in družinske hiše, v gimnazijo in med njene dijake, same navdušene narodnjake. Pred nami vstaja mogočna slika ozadja sarajev» skega atentata, čitatelj kmalu spozna, da je vse usmerjeno v en pravec, da mora 7. matematično natančnostjo priti d'o usode» polnih strelov na obrežju Miljačke. Pisatelj jc imel težko delo. opisati v romanu atentat njega vzroke in jioslcdice. Tz slovstvenega stališča to ni lahka stvar, zlasti če se pisa» tclj noče oddaljiti zgodovinski resnici. Mr. Graham jc ta problem Tešil vprav blesteče: niti za pičico ni spremenil zgodovine, kljub temu pa je podal prvovrsten roman, ki se čita napeto od začetka do konca.
Zadnji del knjige opisuje začetek vojne, proces proti zarotnikom in njih mučeniški konec. Knjiga sc končuje z besedami: »Prinčipovc posmrtne ostanke so prenesli s častmi v Sarajevo, skupno s trupli onih, ki so umrli, in pokopali so »Vidovdanskc heroje« skupno v velikem grobu na višini sarajevskega pokopališča. Bosna, za katero so umrli, je svobodna. In kdo naj sedaj o njih misli kaj žalega?«
Knjiga je za nas ogromne važnosti, ker bo velike mase anglo»ameriške publike, ki še vedno — pač enostransko obveščena po avstrijskosnemški propagandi — popolno: ina napačno presoja sarajevski atentat in njega povzročitelje, poučila, kakšna je zgo» dovinska resnica. Pisatelju moramo biti za to njegovo delo prav posebno hvaležni.
K sklepu še nekaj besedi o piscu samem. Mr. Graham je dobro znana osebnost v moderni angleški literaturi. Spisal je vrsto romanov, kakor tudi življenjepis carja Pc» tra Velikega (Life of Peter the Grcat). ki ga je kritika sprejela zelo pohvalno, knjigo o pešhoji (The Gentie Art of Tramping) in zelo zanimivo studijo o Xevvorku (New York Nights).
Dr. Pavel Brežnik (Beograd).
Aretacija ravnatelja „Reklame" radi sleparstva
Beograd, 18. januarja.
Beograjska policija je aretirala lastnika posredovalnega biroja ; Reklame« Bo-ška Radovanoviča, proti kateremu je prispelo na policijo več prijav zaradi raznih sleparstev. Radovanovič ima za seboj že precej pisano življenje in je njegovo ime že davno zapisano v analih beograjske policije.
Sam začetek poslovanja v biroju Reklami« je bil nesoliden. Pisarna podjetja, ki se nahaja v Balkanski ulici, je bila opremljena izredno luksuzno. Vso opremo je kupil Radovanovič na odplačilo v obrokih, ki pa jih ni nikdar plačal. Radovanovič je imel pred vratmi pisarne celo lakaja, ki je sprejemal stranke in jih prijavljal »direktorju biroja«. Stranke, ki jim je obljubljal službe in druga posredovanja, je direktor Radovanovič pretežno vse opeharil, ne da bi seveda opravil obljubljeni posredovalni posel. Oblastvo je mišljenja, da bo prispelo gotovo še več prijav o sleparstvih. Radovanoviča bodo po zaključeni preiskavi izročili sodišču.
Francosko-angleška
finančna pogajanja
Pariz, 18. jan. AA. Finančni minister Gerntain Martin je dal za tisk izjavo, v kateri pravi, da je zelo zadovoljen z odličnimi oduošaji med angleškim in francoskim finančnim ministrstvom v teku pogajanj o vprašanju zlata. Pogajanja so se vodila v duhu mednarodne solidarnosti.
Ncva številka
ilustrovane tedenske revije
„Življenje in svet"
je Izšla
Dobi se v vseh trafikah. Cena 2 Din.
George B. Biddinger,
kriminalni komisar v Chicagu
Umor v Packertownu
Sonjine izpovedbe — „Becker ji je vzel denar" — Klici
na pomoč
(Nadaljevanje)
Zasliševanje
Kot uradnik preiskovalnega oddelka sem moral prisostvovati njenemu zaslišanju. Nadzornik Lavin jo je vprašal: > Za kaj ste pisali to pismo?« >Ker mislim, da je Becker umoril Frido. Sama mi je pripovedovala, da ji je v zadnjem času pretil s smrtjo,-: je odgovorila Sonja v slabi angleščini.
Zakaj ni tega sporočila policiji?c Sonja ni znala odgovoriti na to vprašanje. Po kratkem odmoru je rekla:
>Mnogo dela je imela. Sovražila je Becker-ja in mu ni hotela izročiti vsega denarja, ki si ga je prislužila.<
^Sosedje menijo, da se je vrnila v Nemčijo in da je spravljala denar za pot,« je rekel nadzornik. x Ali mislite, da je to nemogoče?«
>Frida ni imela več denarja. Becker ga je bil našel pri njej in ga vzel. Naslednjo noč, 5. februarja, je izginila. Šla sem po opravku mimo njenih vrat in sem jo slišala vpiti.«
Sonjine oči so gledale prestrašeno, Za trenutek je umolknila, potem pa skoro za» kričala:
>Pomoč! Policija!<
V njenem glasu je bilo toliko pristne bojazni, da je vplivala celo na nadzornika. Stenografa sta padla na tla beležnica in svinčnik.
»Hudičev kot,« kakor imenuje chicaško podzemlje urad kriminalnega nadzornika, kjer se vrše običajno zaslišavanja tretje stopnje, je bil priča že mnogim dramatičnim prizorom, toda Sonja je dosegla rekord v učinku na prisotne.
»Ne kričite vendar!« je rekel nadzornik. >Pomislite, kje ste! Kaj ste storili, ko ste slišali ta klic?«
>Na cestnem križišču je stal policist. Prosila sem ga, naj gre takoj v Beckerjevo stanovanje. Videla sem, kako je šel proti stanovanju. Jaz sem bila v večerni šoli in sem morala domov. Bilo je skoro polnoči.«
Nenadno je stavil nadzornik Sonji vprašanje, ki jo je silno vznemirilo:
»Ali niste bili tudi vi v intimnih odnoša-jih z Beckerjem? Ali si niste morda izmislili te zgodbe iz maščevanja, ker se j-? Becker poročil s tisto Mici?«
Sonja je gledala razjarjeno. Divje, histerično in brez izbire je opsovala policijskega uradnika v poljskem jeziku in deùonia v angleščini.
Skrbno sem jo opazoval. Nadzornikovo vprašanje je izbrisalo v meni dober vtis, ki sem ga imel o dekletu.
Nadzornik jo je prosil, naj ostane mirna, naj £rre lepo domov in naj se pripravi za nadaljnjo zaslišanje. Slednjič jo je strogo opozoril, da mora molčati o svojem današnjem zaslišanju.
Ko je odšla, mi je nadzornik Lavin znova naročil, da preiščemo še enkrat dotični okraj. Tudi je treba primerjati Sonjino izpoved z navedbami onega policista, ki je imel 5. februarja nočno službo.
Polnočni klici na pomoč so na 47. cesti nekaj navadnega, toda Sonja je imela nai-brže zato razvito domišljijo. Policist O' Neil, lei je imel tedaj nočno službo, se Je spominjal dogodka. Povedal mi je, da ie hotel že v stanovanje, odkoder so prihajali obupni klici na pomoč, toda baš v tistem trenutku se je vnel v bližini cestni pretep. Moral je posredovati, da prepreči razširjenje pretepa.
»All right,« je pripomnil policijski častnik, ko sem mu izročil svoje poročilo. >To je zelo sumljivo. Vi in Smith morata aretirati Beckerja zaradi dvoženstva. Ko bo
! pri nas, bo moral priznati umor, če ga je
i izvršil.«
Spomnil sera se krčmarjeve opazke, da dela Becker čez dan v neki klavnici blizu tovarne za konserve. S Smithom sva ga čakala še pred šesto uro zvečer.
(Nadaljevanje 26. januarja.)
Humor
IZ TELEFONSKEGA POMENKA
»Nogavice poltne barve? . . . Seveda, gospa, imamo jih. Ampak kakšne barve je vaia koža? Rdečkasta, rumena ali črna?«
HUDOMUŠNOST
»Da, moj mož ima 40 let. Deset let je razlike med nama.«
»Hudirja, poprej si ne bi bil upal, pri« soditi vam 50 pomladi!«
SNAGA
Gosna preseneti kuharico, ki s prstom okuša omako: »To pa ni čedno, kar delaš, dekle.«
»Gospa menda ne mislijo, da naj bi žlU co umazala za to?«
SREČA
»Verjemite«, poudarja priletna gospa svojemu prilično mlademu sobesedniku, »da moški spoznajo, kaj je sreča, šele te= dsj, ko so poročeni.« — »Gola resnica«, ji pritrdi zakrknjeni samec, »ampak tedaj jc že prepozno.«
O
Pozabljen oreh z božičnega drevesa
35
Ponaus prepovedan

W
KftfMfNALN/ ROMAN
Leban je odrinil ad sebe kozarec, ki mu ga je bil natočil Novak, ter je nadaljeval:
; Kai je bilo potem z menoj, to je postranska stvar. Kar moram še povedati, je stvar s Šulcem. Ko sem ležal tako v jarku, sem nenadoma zaslišal od našega lazareta, ki so ga bili med tem že zasedli Italijani, veselo kričanje. Glas se mi je zdel znan, vendar se nisem mogel spomniti, kdo bi tako kričal in se izdajal sovražniku. Previdno sem se splazil do ozke špranje v ovinku. Ne iz radovednosti, za kaj takega ni bilo časa, pač pa zato, ker sem mislil, da so naši presenetili Lahe, kar se je večkrat zgodilo. Ob takih prilikah, če ni bilo preveč streljanja, so Italijani navadno veselo pozdravili konec vojne, kakor so imenovali svoje ujetništvo. Glas pa, ki se mi je zdel znan, je bri tako podoben glasu nekega dalmatinskega četovodje. ki je bil svoječasno prideljen našemu oddelku, da sem skoro moral misliti, da je prevejatii Ciko zajel kar vso napadalno četo. Pa ni bilo tako. Špranja, ki sem gledal skoznjo, je bila baš toliko široka in odprta v pravo smer, da sem rnogel videti, kaj se godi. Lahko si mislite, kako mi je bilo, ko sem videl našega Šulca, oprtanega s polnim nahrbtnikom, kako je držal kvišku roke in kričal s pevajočim glasom. Okoli njega so stali nizki Italijani, ki so se obnašali, kakor da mu ne zaupajo. Šulc je v naglici najbrže letel v nasprotno smer, kar je zelo verjetno, ker je imel nedvomno še polno glavo težkega alkohola, in je tako priletel naravnost v roke Italijanom. To je vse, kar sem hotel povedati. Zdaj pa naprej!« je pokazal Leban z roko na policista.
»Malo čudno se sliši to,« je pripomnil Novak.
»Kako pa je bilo potem z varni?« je vprašal profesor.
»Povedal sem tako, kakor se je zgodilo. Čudno, da še kdo ne vpraša, kaj je kričal Šulc in kaj se je potem zgodilo z njim,« je nejevoljno odgovoril Leban.
»Jaz mu pa verjamem. Dobro se spominjam, kakšen je bil. ko je pripovedoval poročniku, zakaj ni mogel nihče od nas rešiti zaloge v lazaretu,« je dejal policist.
»Ampak, ne vem kako bi vprašal, da ne bo gospod Leban zopet razžaljen,« je rekel Novak.
»Razžaljen, pravite? Človek, ki govori resnico, ne more biti nikoli razžaljen, če se dobe ljudje, ki nočejo verjeti,« je rekel samozavestno Leban in gledal po strani na Fanči.
»No, dobro,« je nadaljeval Novak, potem pa nam povejte, kako je treba razumeti, da ste imeli toliko časa za opazovanje, ko ste vendar rekli, da vas je mogel samo hiter beg rešiti pred smrtjo, oziroma pred ujetništvom?«
«Upam, da ste tudi slišali mojo opazko, kako sem se bil tako rekoč že udal v usodo, še preden sem padel in nisem vedel, ali se mi posreči priti do naših ali ne,« je odgovoril Leban mirno.
»Gospodje, to ne spada k stvari!« se je oglasil profesor.
Policist je napravil globok požirek, zamahnil z roko in vprašal Novaka:
»Ali bi nam mogli vi povedati par doživljajev iz vojne?«
»On?« se je vmešala natakarica. »V Ljubljani vendar ni bila fronta!«
Novaku je bilo malce nerodno zaradi dekletove opazke. Iz zadrege ga je rešil profesor, ki je vprašal Lebana:
»Ali bi nam hoteli povedati, kako ste se potem izmotali iz tistega jarka in kako se vam je posrečilo odnesti celo kožo?«
»To pa lahko povern jaz!« je poudaril policist in pristavil: »Sicer se pa vidi, da gospod profesor ni bil nikoli na fronti.«
»Na fronti, hvala Bogu, res nisem bil in tudi nikoli nisem trdil tega, toda ne vem, kako naj bi se iz mojega vprašanja videlo, da nisem bil na fronti,« je rekel profesor.
»Saj vidiš, da se gospod Andrejčič samo šali,« je pripomnila Fanči in položila desnico na profesorjevo ramo.
»Tako je! Hotel sem samo reči, srečen tisti, ki mu ni bilo treba v fronto!« je segal policist v roko profesorju, ki pa ni bil preveč zadovoljen z njegovo razlago.
»No, gospod Andrejčič,« je rekla natakarica, »zdaj ste pa vi na vrsti!«
»Tako je! Toda prej imam. dolžnost vprašati Lebana, zakaj nam ni povedal, kaj se je zgodilo s tistim Poljakom?«
»Oo.« je dejal Leban, »od kdaj pa ima policija v službi gluhe ljudi?«
Vsi so se smejali. Tudi policist, ki je naglo izpraznil, kar je še ostalo v litru.
»Dobro. Ce ima policija v službi gluhe ljudi, je to njena stvar. Nekaj drugega pa je, če sede pri mizi resni možje in ne vedo, da jih kdo vleče za nos s svojim pripovedovanjem,« je rekel policist.
»In ta, ki naj bi jih vlekel za nos, naj bi bil jaz?« je vprašal Leban.
»Tako je!« je odgovoril policist in se smejal.
»Ste slišali, gospodje?« je vstal Leban.
»Le mirno! Gospod Leban, izvolite sesti! Ne pozabite, da „'e gospod Andrejčič velik šaljivec!« je miril profesor.
»Pa še kakšen!« je pomagala natakarica in opazovala Lebana.
»Šaljivec ali karkoli, to je njegova zadeva, toda...« je segel Leban v žep in poniignil natakarici.
»Zdaj je pa zadosti!« je vstal tudi policist, stopil k Lebanu, mu položil obe roke na rame in ga prisilil, da je sedel.
»Gospod Andrejčič, napravili ste zmedo in zdaj je vaša dolžnost, da napravite zopet red!« je dejal profesor policistu, ki se je vrnil na svoj prostor iti molil prazen liter natakarici.
»Nič, Fanči! Dokler ne pojasni gospod Andrejčič zadeve, ^e mora postiti!« je prijel profesor liter in ga postavil predse.
»Pardon, gospodje! Nisem postni govornik! Fanči, na moj račun!« je velel policist.
CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa ie oglas priobčen pod šiiro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492. 3492
JCJor hoee
do so mu posip« po posti naslov aH Qaßo ctruj« m/ormae«;« ticoSo se malih c|/a«ev naj pwiìoii v snamfcah a /jr|| • sieer no bo protei odgovora t « Em&attM
CENE MALIM OGLASOM:
Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šiiro 5 Din. Vse pristojbine ie uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. U842.

Dekle
Si let staro, išče kakršno-k""i Miioslenjp. Naslov v oglasnem oddelku ».Intra».
26 S8—2
		
	Šoier	
trezen	in ia.UfSijlv	vozač.
k: bi	v ppjsitm čas	u de.
Ul tu Ji druga dela.		tšč.e
S' >/.bo.	Nasiov v ogl	
iHdelkn »Jutra«.		1563-2
	Dekle	
va eno	kuiio in vseh	dru-
s'h hiš	iih del, išče s	'n/.bo.
N-slov	v oglasnem o-i	fielku
»■hi tra *		1408-2
	Slaščičar	
dober	samostojen de'avec	
išče O	:i:U>0. Ponudb	! r;3
It;l-lov;	O. V,Istim, JI	iriV>r
Mlinska		! 4! 3-2
Trgovski pomočnik
▼svtrausko verziran in pr v n rsten prodajalec. želi pr' meniti službo — najraje v Mariboru. Cenjene po-nndhe ua oglasni oddelek »•Intra« pod »Zanesljiva »"■*' -'>'■	1573-2
icWflfWh
ril - ^ ^ ifì -*i -it ifi^irf-^^
Perilo
v pranje in svetlolikanje
sprejme M. Siegt, Rožna ulica 39.	2832-3
Camernikova šoferska šola
LJubljana. Dunajska e. 36 ;Jugo Auto). Prva oblast šoncesioniiana. — Prospekt
Pičit». i '
»VI
Železen štedilnik
v brezhibnem stanju kupim. Cenjene ponudbe z opisom in ceno na naslov Anton Petkovšek, Dol. Logatec.	2009—7
Železno
vrtno ograjo
tudi že malo rabljeno, kupi žužek, Škofja Loka.
Fiksutn in provizijo
dobe v manufa.kturi verzi-rani potniki, za obiS'k privatnih strank v Ljubljani, okolic.! in celi Dravski ba novini Nastoip takoj. Pismene ponudbe na oglasni oddelek ».Jutra« v Ljublja ni pod šifro »Fiksuin ii. provizija«.	1059-3
Trgovino
staro, dobro vpelja.no. meš. blaga, v sredini trga in pri farni rkvi, dam takoj radi bolezni v najem. Pogoji ugodni, vse v najlepšem stanju na razpolaganje stranke. — Prednost nnajo agilni mladi trgovci in tudi lah ko oženjeni. Cet_j. ponudbe naj se pošljejo na ogl. oddelek »Jutra« pod zn-tč ko »Kdo da več«. 2645-17
Pekovski lokal
brez konkurence, na Vinici pri Črnomlju oddam samcu takoj v najem. Pojasnila daje Juže Bokopoc.
2(112-19
4 pritlične lokale
pripravne za vsako trgovino, v Linhartovi ulici »d dam za september. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »September 1901«.	2703-19
Mptoriu*
Motorno kolo
zelo dobro ohranjeno, mo del 29. znamke A. J. S. 3 K" Ks prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 2608-10
Fiat 501
prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2780-10
Kupim hišo
večstauovanjsko, tudi starejšo, kjerkoli v Ljubljani. Cenj. ponudbe na «gl. oddeiek »Jutra« pod Šifro »Do 400.000 Din«. 2G7S-20
Enodružinska hiša
novozidana, z velikim vrtom, poceni naprodaj. Kmetič Mihael, Tezno-Maribor, Ptujska cesta 175. 2867-20
'J G
Opremljeno sobo
f posebnim vhodom oddani Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	2819-20
Opremljeno sobo
z 2 posteljama odda Po dol ji ti, }larmonto\a ulica 6.	2683—23
tet
ia^jj/i&wvo^,
O*». /*m/vocJ(c «r ^ytyljevij Jyvi».
' •'J/./W.'Jj

Telefon 2059
5<
Premog suha drva
Pogačnik, Bohoričeva 5.
':'.tv->rjl^i.r*' :,,„' Is/;.'. " .
Vezanega sena
večja množina in dobro «•hranjeno pohištvo naprodaj na Celovški cesti 41.
28-7:3-6
Pisalni strojček
llemington, zadnji model, nov naprodaj zä 3500 Din. Na ogled samo med 12. in 13. nro. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
2627-29
Lastnik tovarne usnjenih izdelkov, Slovenec, zmožen v pisavi in govoru srbohrvatskega in nemškega jezika, ki obišče letno dvakrat vse večje kraje Jugoslavije, v katerih so mu znane kreditne razmere trgovcev, prevzame zastopstvo samo večje industrije ali veletrgovine, za katero bi se zavzel kakor za svoj obrat.
Reflektira samo na stalno mesto. Ima vsestranske trgovske zmožnosti ter je velika in reprezentativna oseba.
Ponudbe poslati pod značko 2 TOVARNAR« na oglasni oddelek »Jutra«.	2081
Velika izbira vsakovrstnega pohištva
lastnega izdelka, nudi po znatno znižanih cenah tvrdka
I. REPŠE, tvornica in zaloga pohištva,
LJUBLJANA, Dvorni trg št. 1.
Telefon 3228
2053 Telefon 3228
V najlepšem poletu njenih nad je neizprosna s;nrt stria krila moji nad vse ljubljeni soprogi, ob zori srečnega zakonskega življenja mi je za vedno zatonilo srce, polno ljubezni, moje zlate ženke in mamice, gospe
Justi Rozmanove roj. Lavš

trgovke v Št. Vidu nad Ljubljano
ki je dne 18. t. m. ob pol 2. uri zjutraj previdena s sv. tolažili v 28. letu starosti umrla kot žrtev materinstva.
Pogreb nepozabne bo v torek, dne 20. januarja 1931 ob 9. uri zjutraj na pokopališče v Št. Vidu nad Ljubljano.
Št. Vid nad Ljubljano, dne 18. januarja 1931.
Soprog Stanko s hčerkico Tatjano
Fani Lavš, roj. Renko, mati
Leopold, Fanči, Mirko, Tone in Ida Lavš, bratje in sestre in vsi ostali sorodniki.
Mestni pogrebni tavod Občina Ljubljana
-V -T<
g v^r ■ J1 '• >. •
Izdaja ra konzocij «Jutra, Adolf Ribnik ar. ureiuie Ivan Podr ž a L tiska .Narodna tiskarna d. «L», aien predstavnik Fran Jezer še k; vsi v Ljubljani.