Poštnina plačana v gotovini. Glasilo hmeljarskega društva za Slovenijo Izhaja štirinajstdnevna ♦ Martinina Bin 20—, zn nnBana Bin 3*-; posamezna številka Bin 2— ♦ Uredništvo in uprava: Olje, Vodnikova ul. 2, telefon 211 Leto III Celje, dne 22. aprila 1932 Štev. 9 K obrezovanju hmelja Obrezovanje hmelja je bilo že v davnih časih vpeljano v kulturi hmelja. Že v neki botanični knjigi iz šestnajstega stoletja se omenja navada, hmeljsko rastlino obrezati, da se ne porabi preveč moči rastline za razvoj trt in listja in s tem zmanjša pridelek. To je tudi dandanes še glavni vzrok, da hmelj obrezujemo, ker s tem preprečimo preveč bujni razvoj trt in listja ter dosežemo obilnejši pridelek. Radi obrezovanja pa ne pridelamo samo več kobul, temveč so te kobule tudi bolj polne lupulina. Z obrezovanjem hmelj torej tudi požlaht-nimo. Najboljši dokaz za to nam nudi divji hmelj. Kobule divjega hmelja vsebujejo razmeroma prav malo lupulina; toda če divji hmelj leto za letom redno in pravilno obrezujemo, nam rodi kmalu kobule dosti bolj polne lupulina kakor pa neobrezan. Vzlic navedenim nepobitnim dokazom, pa se je ponovno skušalo osporavati potrebo običajnega obrezovanja hmelja. Pred nekako petdesetimi leti si je prizadeval neki bavarski hmeljar celo dokazati, da je bolje hmelj sploh ne obrezati. To se mu seveda ni posrečilo, pač pa je dalo povod znanstvenemu in praktičnemu raziskovanju tega vprašanja. Poleg že omenjenih prednosti se je pri tem ugotovilo, da se z različnim obrezovanjem tudi uravnava in izravnava rast posameznih korenik; čim bolj nizko se namreč reže, tem bolj se prepreči tudi rast korenike. Pri normalno razvitih korenikah zato režemo 1 cm nad spodnjim, pri slabše razvitih pa nad drugim ali tretjim parom očesc; pri izredno slabotnih korenikah pa se reže tudi samo pod najgornejsim parom očesc, dočim se obratno pri izredno močnih korenikah, ki so prišle že previsoko, reže tudi popolnoma v glavo, torej pod najspodnejšim parom očesc. Istočasno z obrezovanjem se poreže tudi vse podzemeljske trte, neprave korenine ali roparje, dočim je prave korenine skrbno čuvati, ker je njihova naloga, da čim bolje oskrbe mlade poganjke z vodo in potrebnimi hranili. Pri obrezovanju dobimo tudi tako zvano hmeljsko solato, to so nežni hmeljski poganjki, ki še niso pokukali iz zemlje ter so še brez barve. V Nemčiji to solato, ki je precej podobna šparglju, zelo cenijo in baje vpliva tudi zelo ugodno zoper razne bolezni ledvic in mehurja. Za obrezovanje je treba uporabljati le dobro nabrušen nož in rezati vedno nekoliko poševno od spodaj navzgor. Žlahtni hmelj obrezujemo navadno spomladi; le izjemoma obrežejo nekateri hmeljarji eno- in dvoletne nasade že jeseni, da se bolje in hitreje razvijejo. Spomladi obrezani nasadi tudi trpijo manj od mraza, dočim jeseni rezanemu hmelju pozni spomladanski nasadi cesto prav občutno škodujejo. Pri obrezovanju imamo tudi najboljšo priliko, da se prepričamo o zdravstvenem stanju korenike in zasledimo razne bolezni in škodljivce. Zato se z obrezovanjem ne sme preveč hiteti, temveč je treba vsako koreniko tudi pregledati. Vse škodljivce in njihovo zalego je treba skrbno uničiti, vsa bolna, nagnila ali ranjena mesta na koreniki pa izrezati do živega. Na ta način vprav pri obrezovanju uničimo številne škodljivce, ki bi jim drugače težko prišli do živega, ter rešimo marsikatero koreniko, ki bi bila sicer gotovo uničena. Obrezovanje hmelja torej ni samo nujno potrebno, temveč tudi vsestransko koristno. Zato bo pameten hmeljar to prvo delo vsako leto v hmelj-skem nasadu izvršil čim najbolj skrbno ter si tako zagotovil obilen in tudi glede kakovosti prvovrsten pridelek. Po dr. F Zattlerju iz ABHZ. Rešitev hmeljske krize v Nemčiji V zadevi ureditve površine hmeljskih nasadov v Nemčiji se je vršilo dne 5. aprila pri ministrstvu za prehrano v Berlinu prvo tozadevno posvetovanje. Udeležili so se ga: kot zastopnik zvezne vlade zastopnik ministrstva za prehrano in kmetijstvo, vladni zastopniki iz Bavarske, Wiirtem~ berga in Badena, zastopniki hmeljarskega društva, nemške in bavarske pivovarniške zveze ter hmeljske trgovine in državni poslanec dr. Horlacher. Razpravljalo se je o predlogu hmeljarskega društva za stabilizacijo hmeljskih nasadov v primeru, da bi vladni ukrepi za rešitev hmeljske krize imeli povoljen uspeh ter bi se cene hmelju dvignile. Ugotovilo se je, da je tudi češkoslovaška vlada že predložila parlamentu zakonski načrt glede skrčenja hmeljskih nasadov, vendar še ni gotovo, kdaj bo prišel v razpravo; vsekakor pa za letos še ni pričakovati nobenih bistvenih ukrepov. Zastopniki pivovarniške industrije in hmeljske trgovine so se izrazili odločno proti uradni stabilizaciji hmeljskih nasadov, zlasti dotlej, dokler ni zajamčeno, da podobno ukrenejo tudi Češkoslovaška in druge hmelj pridelujoče države. Zaenkrat so sicer vsekakor zaloge hmelja v pivovarnah tako velike, da producenti predvidoma tudi za letos še morajo računati z nadaljnjim trajanjem hmeljske krize. Vendar pa obstoja bojazen, da po uporabi sedanjih zalog pridelek umetno skrčene površine hmeljskih nasadov ne bo več zadostoval za domačo porabo in izvoz. Prav posebno pa so še nasprotovali nameri, da bi uredila država prodajo hmelja s potrebnimi zakonskimi in finančnimi ukrepi. Zastopniki hmeljarjev pa so naglašali, da je vprav zato, ker je za letos treba računati še s trajanjem krize, utemeljena zahteva po nujni ureditvi površine nasadov in prodaje hmelja. Vladni zastopnik je izrazil mnenje, da so zahteve hmeljarjev upravičene in zaprosil bavarsko vlado, da izdela podrobni načrt tozadevne uredbe, ki naj ga predloži zastopnikom hmeljarjev, pivovarniške industrije ter hmeljske trgovine in nato dostavi zvezni vladi. Ker z ozirom na težko hmelj-sko krizo letošnjo pomlad itak ni računati z nezaželenim širjenjem hmeljskih nasadov, zavlačevanje rešitve te zadeve praktično ne bo imelo nobenih škodljivih posledic, pač pa bo morda pozneje mogoče urediti to zadevo istočasno s Češkoslovaško. Dipl.ing. J. Dolinar: Svetovno hmeljarstvo (Nadaljevanje.) Kvantiteta produkcije pa ne odvisi samo od klime, sestave zemlje in intenzivne kulture, temveč tudi od stopnje uporabe modernih produkcijskih metod. V desetletju 1880-1889 se je doseglo srednjo produkcijo 6,94 stotov, v desetletju 1890-1899 celó 7,85 stotov, v desetletju 1900-1909 zopet le 7,67 stotov, v desetletju 1910-1919 zopet 8,56 stotov in v desetletju 1920-1929 celó 9,53 stotov. Pridelek hmelja na en hektar se od leta do leta jako menjuje, zelo različno v eni in drugi deželi, kakor kaže naslednji pregled: Povprečni pridelek hmelja na 1 ha: 1909-1913: 1926: 1927: 1928: 1929: Nemčija . . . 4,7 1,8 4,6 5,5 9,0 Avstrija . . . . 4,0 3,5 3,3 3,8 4,0 Belgija . . . . 14,6 16,0 17,1 15,0 15,5 Francija . . . . 9,0 9,1 10,5 8,9 14,9 Anglija . . . . 11,0 16,3 13,9 12,8 18,8 Madžarska . . . 4,4 5,8 3,8 5,3 6,3 Poljska . . . . 5,2 6,3 7,6 4,9 6,9 Češkoslovaška — 9,2 8,6 5,9 7,1 Jugoslavija . . . — 4,2 4,3 5,9 8,9 Kanada . . . . 15,3 18,3 15,4 10,3 13,9 U. S. A. . . . . 10,2 17,0 14,0 14,1 15,0 Kakor je iz navedenega pregleda razvidno, je najmanjši hektarski pridelek 4 stote (Avstrija), največji pa 18,8 stotov (Anglija). Razmerje med svetovno produkcijo in konzumom v zadnjih petdesetih letih. V desetletju 1880—1889 se je začelo ravnovesje med produkcijo in konzumom; toda povečanje konzuma piva je vzpodbudilo produkcijo, ki se ni obotavljala prekoračiti možnost konzuma. Potrebno je bilo restringirati hmeljišča in po prodaji zalog zmanjšati površino nasadov. Desetletje 1890-1899 je bilo karakterizirano po močni nadprodukciji, ki jo je povzročilo povečanje pridelka na hektar. Potrebno je bilo zopetno zmanjšanje površine nasadov in produkcije. Tretje desetletje 1900-1909 predstavlja ravnovesje med produkcijo in konzumom; toda leta 1905 je izredno bogati pridelek prekoračil konzum za 40 odstotkov (okroglo 350.000 stotov). Hmeljarji se niso mogli odločiti, da bi zmanjšali površino nasadov in uničili svoja hmeljišča, vendar pa so bili k temu prisiljeni v letih 1907 do 1909. Ta redukcija, združena s slabo letino in škodo, povzročeno po raznih škodljivcih, pa je radikalno spremenila situacijo: konzum je prekoračil produkcijo. Vendar se je primanjkljaj produkcije kaj hitro in lahko izpopolnil; zaloge, ki so znašale okroglo 557.000 stolov, so zadostovale za pokritje dveh tretjin svetovnega konzuma. Desetletje 1920-1929 pa začenja z lahnim povečanjem konzuma. Kljub temu, da je produkcija večja od konzuma, se je hmelj dozdevno lahko plasiral po cenah, ki so se izplačale. Tudi je pridelek deloma trpel radi rastlinskih bolezni. Situacija se je poslabšala v jeseni 1928, ko je površina nasadov dosegla maksimum po vojni. Sledil je katastrofalen padec cen tako, da cena ni več krila produkcijskih stroškov. Ta situacija je prisilila k redukciji hmeljišč. Nastala je ostra konkurenca med raznimi produkcijskimi okoliši, ki se še vedno nadaljuje in celo poostruje. (Dalje prihodnjič.) Glavni občni zbor Hmeljarskega društva za Slovenijo V nedeljo dne 10. aprila, se je vršil v Žalcu letošnji glavni občni zbor Hmeljarskega društva. Namesto obolelega predsednika g. Robleka je predsedoval občnemu zboru podpredsednik gosp. Mihelčič, ki je ob 9. uri olvoril občni zbor, ugotor vil sklepčnost ler pozdravil zastopnika banske uprave in delegate posameznih podružnic. V kratkem in jedrnatem govoru je najprej poudarjal važnost Hmeljarskega društva in združitve vseh hmeljarjev v skupni organizaciji za skupne interese našega hmeljarstva ler podal nalo besedo g. poslovodji, ki je predložil naslednje letno poročilo: 1. Poročilo: Hmeljarsko društvo je imelo v minulem letu 15 podružnic z 839 člani. Opravilni zapisnik izkazuje 416 številk, pošli predanih pošiljk pa je bilo 1327. Izdanih je bilo 16 poročil o stanju naših hmeljskih nasadov in hmeljski kupčiji, ki so se razpošiljala 31 strokovnim listom, hmeljarskim organizacijam in interesenlom-posamez-nikom v lu- in inozemstvu. Na lanskem glavnem občnem zboru je bilo izvoljenih 18 članov v glavni odbor, od katerih pa so v minulem lelu trije umrli, in sicer gg. Bošnjak Malija, Kukec Edvard in Medič Josip. Bodi jim ohranjen časten spomin! Za preminule tri odbornike so stopili po abecednem redu v glavni odbor izvoljeni namestniki gg. Janič Rud., Kopriva Anton in Lesjak Ivan. Ker si je nadalnji član glavnega odbora g. župnik Veternik, zlomil nogo in se težje poškodoval, je na njegovo meslo vstopil v glavni odbor namestnik g. Steiner Anton. Glavni odbor je imel od zadnjega občnega zbora do sedaj 5 sej in islotoliko tudi ožji odbor, ki je izvršilni organ Hmeljarskega društva. Običajni »tabor hmeljarjev« v svrho določitve mezd obi- ravcem in pregleda svetovnega hmeljarskega položaja se je vršil dne 8. avgusta pr. L pri prav obilni udeležbi. Radi dolge zime so se lani spomladanska dela v hmeljiščih za kakih štirinajst dni zakasnila in je bilo meseca maja stanje nasadov zelo neenako. Ugodnemu vremenu meseca junija je sledila Iro-pična vročina meseca julija, ki je povzročila v nekaterih nasadih na prodnatem svetu solnčni palež in semlerlja tudi rdečega pajka. Sicer pa se bolezni in škodljivci na hmeljski rastlini niso pojavili. Obiranje se je pričelo pri ugodnem vremenu posamezno že 10. avgusta, splošno pa nekaj dni pozneje. Celokupni pridelek hmelja v prošlem lelu se ceni na okroglo 11.000 stolov, od katerih je danes neprodanih le še kakih 500 stolov. S hmeljem zasajena površina se je dosedaj skrčila za 45—50%. Radi odlične kakovosti našega lanskega pridelka je bila tudi hmeljska kupčija precej živahna; posebno živahno nakupovanje se je vršilo v času od 9. do 16. septembra. Najvišja cena je znašala 13 Din, povprečna pa 9—10 Din za kg; celokupni kosmati izkupiček je znašal kakih 9—10 milijonov Din. Glavni kupci našega pridelka so bili Belgija, Anglija, Švica in še razne druge države. Zahtevalo se je v večjem obsegu tudi znamkovano blago in je bilo znamkovanega skupno 2544 bal našega lanskega pridelka v skupni leži 3816 stotov. (Dalje prihodnjič.) Razno Zaloge hmelja pri producentih in trgovcih znašajo v Evropi iz leta 1931 še 66.900 stotov, iz starejših letnikov pa 47.500 stotov, skupaj torej 114.400 stotov. Uvoz hmelja v Belgijo. Kakor smo zadnjič poročali, je Belgija opustila namero, da uvoz hmelja kon-tingentira. Naknadno pa je prispelo poročilo, da ni povsem res tako. Belgija dejansko namerava znatno povišati uvozno carino in poedinim državam dovoliti uvoz določenega kontingenta hmelja po znižani carini slično kakor Francija, češkoslovaška in Nemčija sta si baje tudi že zagotovili prav izdatne kontingente. To so pivci! Že ponovno smo omenili, da nikakor ne popijejo največ piva Nemci ali Čehi, kakor se cesto pomotoma trdi, temveč Belgijci. Leta 1910 se je iztočilo v Belgiji povprečno na osebo letno 220 I piva, dočim v Angliji 122 1 in v Nemčiji 104 1. Tudi dandanes, ko povsod konsum piva nazaduje, ga popijejo še vedno Belgijci največ. Leta 1930 se je iztočilo v Belgiji še vedno 210 1 piva letno na osebo, dočim v Angliji samo 74 1 in v Nemčiji le 63 L Vsak Belgijec popije torej povprečno trikrat toliko piva kot Nemec. Prohibicija v Ameriki ponehava. Baje bo že v kratkem dovoljeno staviti v promet pivo, ki pa ne bo smelo imeti več kot 4% alkohola. Pri novih predsedniških volitvah bo menda kandidat demokratske stranke zopet sedanji predsednik Hoover, ki pa bo svoje stališče glede prohibicije zelo omilil. Sarajevska pivovarna d. d. je sklenila na zadnji glavni skupščini, ki se je vršila 20. decembra 1931, da iz čistega dobička 891.517 Din izplača 20% dividendo, t. j. 10 Din za delnico, dočim ostanek 46.843 Din prenese na tekoče leto. Njena pivovarna v Tuzli ne obratuje več in je sedaj tam le skladišče Sarajevske pivovarne. Hmeljarska poročila Savinjska dolina: Zanimanje in povpraševanje za naš lanski pridelek je sicer slabo, vendar še vedno traja. Cene so ostale nespremenjene in se plačuje hmelj po 3—4-50 Din za kg. — Obrezovanje hmelja je v polnem teku, vendar trajno deževno vreme to kakor tudi vsa druga dela zelo ovira. Vkljub temu pa je v precejšnjem delu hmeljskih nasadov obrezovanje že končano. Vojvodina: V hmeljski trgovini je položaj nespremenjen, cene so ostale iste, zanimanja za kupčijo pa je prav malo. — Spomladanska dela v hmeljskih nasadih so v teku, vendar jih stalno deževje jako ovira. Češkoslovaška: Zadnjih štirinajst dni je vladalo na žateškem trgu precejšnje mrtvilo, vendar je zadnje dni trg zopet nekoliko oživel ter je bilo nekaj več povpraševanja in tudi prometa. Cene so ostale v glavnem nespremenjene in notira hmelj na tržišču 5—8 Din, pri producentih pa se trži po 3—5 Din za kg. Znamkovanih je bilo dosedaj 63.840 bal, t. j. 162.670 kg žateškega hmelja pridelka 1931. Tudi za ostali češki hmelj so ostale cene nespremenjene, vendar so zaloge letnika 1931 že zelo pičle. — Spomladanska dela v hmeljskih nasadih so splošno začela in je obrezovanje v ugodneje ležečih nasadih v polnem teku. Tudi vreme se je nekoliko popravilo. Nemčija: Položaj na tržišču je skoro docela nespremenjen. Povpraševanja in prometa je vedno manj, le semtertja se proda še kaka manjša količina Haller-tauskega hmelja po 10—12 Din za kg, dočim je za ostale provenience še manj zanimanja. Notirajo pa cene v glavnem nespremenjeno. — Obrezovanje je pri zgodnjih vrstah hmelja v polnem teku, vendar radi stalno neugodnega vremena le počasi napreduje. Francija: Tržišče je nekoliko oživelo in je tudi nekaj več zanimanja za lansko blago. Cene pa so ostale v glavnem nespremenjene in se plačuje, po kakovosti pač, po 3—7 Din za kg. Anglija: Tržišče je mirno, le po hmelju boljše kakovosti je nekaj povpraševanja, prometa pa prav malo. Cene so v glavnem nespremenjene in notira letnik 1931 povprečno 12—28 Din, letnik 1930 pa 10 do 18 Din ter tudi letnik 1929 še vedno 2—4 Din za kg. — Mnogo se razpravlja zadnji čas o kontroli površine hmeljskih nasadov in o ureditvi prodaje hmelja. Amerika: Tržišče je mirno in prometa malo, vendar so cene ostale v glavnem nespremenjene. Letnik 1931 notira 12—16 Din, letnik 1930 pa 11—15 Din, dočim starejši letniki 7—12 Din za kg. Trži pa se še največ Washington po 7 Din in Oregon po 12 Din za kg. — Zadnji čas se opaža med producenti živahno gibanje za ustanovitev skupne prodajne organizacije; zaenkrat so se sicer tozadevni poskusi izjalovili, vendar načrt še ni propadel. — Dela v hmeljskih nasadih počasi začenjajo, v Kaliforniji pa so že v polnem teku. Za razvedrilo V šoli. Učiteljica: »Povej, kako so se imenovali Napoleonovi privrženci?« Učenka: »Napolitank« Pojasnilo. Hčerka: »Mamica, kaj je to takt?« Mamica: »Takt, draga moja, je, če komu ne povemo, kaj o njem mislimo.« Zakonski prepir. Ona: »Zakaj vendar nisem ubogala matere, ki mi je vedno pravila, da naj te ne vzamem.« O n : »Tako, tako, pa še vedel nisem, da mi je tvoja mati bila tako naklonjena.« Čekovne položnice prilagamo danes vsem p. n. naročnikom, ki še niso poravnali naročnino za 1932. Mnogi zavedni naročniki so namreč že prišli osebno poravnat naročnino k upravi in so se celo pritoževali, zakaj ne priložimo položnic. Vprav zato jih torej danes prilagamo in prosimo za čimprejšnjo poravnavo naročnine. Kdor pa ne more takoj, pa naj položnico shrani in se je posluži ob prvi priliki, ko bo lahko pogrešil dva kovača. Uprava. Najbolj varna naložba denarja — Najvišja dnevna obrestna mera Jamstvo Dravske banovine z vsem premoženjem in davčno močjo Hranilnica Dravske (nasproti pošte) Cankarjeva ul. prej Južnoštajerska hranilnica banovine podružnica Celje Vsakovrstna posojila pod ugodnimi pogoji Dolžnik jamči samo za izposojeni kapital Ustanovljena leta 1881 Ustanovljena leta 1881 HMELJARJI SAVINJSKE DOLINE! Vaš denarni zavod je vedno le SAVINJSKA POSOJILNICA ki deluje že od početka hmeljarstva v Savinjski dolini za razvoj in povzdigo vašega gospodarstva. Za varnost vaših vlog jamči poleg lastnega zavodovega premoženja, ki obstoja iz nepremičnin in večmilijonskih rezerv, še 4000 registrovana zadruga z neomejeno zavezo zadružnikov Z VSem Svojim premoženjem. Vlagatelji pri Savinjski posojilnici ne plačujejo rentnega davka V ŽALCU Umetna gnojila Thomasovo žlindro, superfosfat, kalijevo sol, apneni dušik KAS in Nitrofoskal Kmetijske stroje pluge, brane, slamoreznice, trijerje in škropilnice Sredstva za pokončavanje škodljivcev ter vse druge kmetijske potrebščine oddaja najceneje: Skladišče Kmetijske družbe v Celju (pri kolodvoru) Kmetje, meščani, trgovci, obsrtniki! Zavarovalnica slovenskega ljudstva je le Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani Zavaruje: 1. proti požaru, streli in plinski razstrelbi: poslopja vsake vrste, dograjena kot tudi med gradnjo, vse premičnine, pohištvo, zvonove, poljske pridelke, hmelj, žito, krmo itd.; 2. proti razbitju in razpoki: zvonove, steklo; 3. v življenjskem oddelku: na doživetje in smrt, otroške dote, rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah in pri najugodnejših plačilnih pogojih. Za vsa pojasnila in nasvete v zavarovalnih zadevah se obračajte le na naše krajevne poverjenike po župnijah ter v Celju na Podružnico Vzajemne zavarovalnice, palača Ljudske posojilnice, Vodnikova ulica, v Mariboru pa na gosp. Zebota Franja, glavnega zastopnika Vzajemne zavarovalnice, Loška ulica 10. Prva južnoštajerska vinarska zadruga v Celju registrovana zadruga z omejeno zavezo // Ustanovljena leta 1908 Čekovni račun pri Poštni hranilnici št. 13.375 // Telefon št. 177 Zaloga najboljših spodnještajerskih in vseh iugoslovenskih vin po zmernih cenah Priznalne diplome državne vinske po-skušnje na Dunaju 1.1909 in Kmetijske razstave v Ljubljani 1.1926 HMELJARJI! VAS DENARNI ZAVOD JE LJUDSKA POSOJILNICA V CELJU registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni palači na voglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice ___________♦___________ Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem ♦ ♦__________ Vlagatelji pri Ljudski posojilnici ne plačajo rentnega davka — Stanje vlog nad 100,000.000 dinarjev ♦ Billi Hmelj je kot volk! Za lepo zelene in težke kobule jajčaste oblike, z mnogo aromatične hmeljne moke, rabi B ^ DUŠIK, FOSFORNO KI- = = SLINO, KALIJ IN APNO To hrano dodamo hmelju v obliki mešanega gnojila NITROFOSKAL-RUŠE ki vsebuje dušik, fosforno kislino, kalij in apno v razmerju 4:8:8:33 Nitroioshal - Ruše je z ozirom na svojo hranilno vrednost najpr¡hladnejše gnojilo. Za IOOO sadežev vzemite 200 hg. Ako gnojite tudi s hlevskim gnojem jeseni, potem spomladi samo 100 kg. Tvornica za dušik d. d. Ruše pri Mariboru Sprejema naročila in daje vsa strokovna navodila. Izvršuje tudi analizo zemlje. Maja kfizirdj „Siamskega kagljirji", gredatanlk AlaJzIJ MlkelSiS, !i)i< li gasastaik, Gelje-Breg. Odgovsral urednik dipl. lig. Janki Dninar, Celje, Tiska Mohorjeva tiskarna (Fran Milavec) v Celja