193. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 24, avgusta 1896.
XXIX. leto.
lakaju vaak dan isveeer* urimli neđeljff in praznike, ter voljn po poŠti prejenian sa avetro-ogorak« deSele *n vne leto 16 kIA., aa pol  leta H gld,   ia Četrt leta 4 gld., la jeden l gld. 40 kr. — Za L j g b 1 j»no bmn pošiljanja na dona aa vue leto 13 gld., M ftetrt leta a gld. 30 kr., aa jeden niooec 1 gld. lo ki. /.-. pošiljanje na dura raonna bc po 10 kr
na meeac, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje deielc toliko voC, kolikor pofttniua anjt&a. Z* oznanila plačuje aa od ttiriatopne p*tit-vrate p«; •» kr., Ce a<j o/.nanilo jedenkral tiaka.. po 5 kr., Ce ae dvakrat, in      -4 kr., C« ae trikrat ali toCkrar tiska Dopizi naj ae izvole fraukirati, — Rukopisi se ne vračajo. — Orednifitvo in npravniatvo je na Kongresnom trgu fit. 12. Čpravniitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine., reklamacije, oznanila, t. j -ho admmistraM.-nn »t«ari.
Štajerski veleposestniki so govorili.
Nihče ne dvomi, da ima ministarski predsednik grof Badeni dobro voljo, omogočiti zastopnikom šta jerskih Slovencev zopetni vstop v deželni zbor. Skušal je pridobiti štajerske veleposestnike, naj bi Slovencem izpolnili vsaj nekatere njih želje, in da so Slovenci pripravljeni zadovoljiti se z najmanjšo mrvico, to pričajo megleni sklepi shoda zaupnih mož v Maribora, s katerimi se daje bodočim p slancem popolna svoboda glede zopetn«ga vstopa v deželni zbor.
Prizadevanje miniaterakega predsednika se je izjalovilo. To priča volilni oklic, kateri so v soboto v knriji veleposestnikov odločilni gospodje objavili, in kateri svedoči, da hočejo veleposestniki i nadalje hoditi po isti poti, kakor doslej.
Štajerskih veleposestnikov veditelji, mej njimi vitez klaverne postave, grof Gandnkar \Vurmb;and, pravijo v svojem oklicn:
„Želimo, da bi kakor doslej vsi napredni in svobodomiselni nemSki zastopniki mest in kmetskih občin, kakor tndi trgovinskih zbernic združeni z nami se s polno anemo posvečevali nalogam deželnega zastopa.
Tako velikih, političnih in gospodarskih razločkov v načelih etrank ne poznamo, da bi tamogli motiti dosedanjo slogo.
Želimo skupnega delovanja v ekonomičnih vprašanjih tudi s konservativnimi zastopniki kmetskih občin, katerih interese popolnoma nmejemo, in tndi zastopnike slovenskega dela štajerskega prebivalstva poživljamo k sodelovanju in smo vedno pripravljeni, ugoditi njih dejanjskim potrebam.
Seveda ne bomo nikdar pripustili, da bi se z zgolj uacijonalnimi aspiraoijami zgodovinsko in kal turelno  utemeljeno stališče Nemcev   na Spodnjem Štajerskem spravilo v nevarnost.
To storimo takisto iz narodnostnih kakor im kulturnih nagibov, ker sodimo, da bi odtnjenje od nemškega kulturnega elementa bilo slovenskemu pre • bivalatvn samemu na največjo Škodo.
Obranimo naši deleli na  podlagi  njene zgo-
dovinske uredbe od političnih -bojev kolikor mogoče nemoten razvoj kulturelnega in ekonomičnega rta predovanja,  skrbno varnje  deželi  na razpolaganje stoječa Hredstva, ne da bi ae prenaglili in tndi da bi ne zatajili ali Be udajali reakcijonarnim potom".
Ta oklic je jasen. Nemški veleposestniki hočejo tudi v bodoče zavzemati napram Slovencem tisto ttališ.'e, kakor dozdaj, katero stališče označujejo kaj janno samouemški napisi pri lokalnih železnicah in celjska resolucija. Veleposestniki hoću o tudi nadalje stati na strani najodločnejsib nasprot-nikov slovenskega življa.
Sodtč po tej izjavi, je prizadevanje grofa Ba-denija glede porazumljenja mej Slovenci in veleposestniki ostalo brez uspeha, ako ee je gref Badeni sploh repno trudil je doseči. Hvaležni pa moramo veleposestnikom vender biti, da so tako nedvoumno in določno povedali svoje mnenje, ker se sedaj slo* venskim poslancem štajerskim vsaj ne bo treba po truditi v deželni zbor, saj vedo v naprej, da tam nič ne dosežejo.
Okl-c veleposestnikov je nov dokaz za to, da štajerskim Slovencem ni rešitve, dokler se ne ločijo od nemškega dela dežele. »Proč od Gradca" to bodi njih geslu 1
V 1 Jiil»ljt**il, 24. avgusta. Volilno gibanje na Štajerskem. Liberalni in narodui Nemci bi radi poleg Kalteneggerja tndi Kar t nt vrgli, samo da nimajo nobenega kandidata, da bi ga postavili proti njemu. Tudi njemu se očita, da ni dovolj storil, da bi preprečil osnovo dvojezične gimnazije v Caljn. Slovenci bi gotovo ne ža lov,ili, če pade Karlon Mož ni bil nikdar nam pri jazen. Žel bi samo, kar je sejal On je predlagal znano resolucijo proti slovenski gimnaziji v štajerskem deželnem zboru in tako provzročil, da so Slovenci ostavili dežtlni zbor. Liberalci imajo le prav, da mu očitajo nezuačajnost. Da tedaj ni Karlon bil klerikalne stranke pregovoril, da je glasovala proti Slovencem, bi danes liberalci ne imeli polovico toliko poguma in najbrž bi se o celjski gimnaziji niti več ne govorilo.  Seveda tedaj Karlon ni vedel, da
Slovenci ostavi jo đeieloi zbjr, u po o-hodu Slovencev je pa čutil, da je njpgova stranka ob ves upliv v deželnem zboru in je zatorej presukal svojo politiko.
Kompromis na Gorenjem Avstrijskem. Na Gorenjem Avstrijskem so se dogovorili nemškona-rodni in liberalni Nemci, da bodo pri deželnozbor-skib volitvah drug druzega podpirali proti klerikalcem L • tako nagnejo Se doneči kake UHpebe. Klerikalce moi'no jesi, da se Ae vedno vrše pogajanja mej konservativnimi in liberalnimi veleposestniki zastran kompromisa v veleposeatvu. Klerikalno glasilo že preti konservativnim veleposestnikom, da se velepoeestniAki kuriji v tem sluJaju vzemo pred-pravice. KompromtB sa najbrž ne sklene, če tudi se klerikalnega pretenja ni bati. Gotovo bi ne bil nikdo bolj vesel, kakor liberalci, če se naredi konec knriji, v kateri odločuje cerkveno veleposestvo. Sicer bi Be ivrnborh ne upal upirati prelatom.
Volilno gibanje na Dolenjem Avstrijskem je letos kaj živahno. Krščanski socijalisti delajo e vsemi silami, da izpodrinejo tiate nemške ra-ijo-nalce, kateri so nesejo pokoriti dr. Luegerju. Duhovščina je jako pridna na delu. Pred vsem bi radi Haucka in bivšega dunajskega mestnega odbornika Pacberja izrinili iz deželnega zbora. Pacher se je posebno krščanskim socjalistom zameril, ker je izstopil iz dunajskega mestnega zastopa, ko ni hotel prdpirati klerikalizma, ki se pojavlja. Nemškolibe-ralca poslanca dr LuMkandl in Fiecher ne kandi-dujeta več, kaj'i n.mataveč upanja, da bi zmagala. V dcleDJeav«tri skem deželnem zboru bode po volitvah gotovo m.do liberalcev. Zmagati utegnejo v dunajskem notranjem mosta, v trgovski zbornici dutajski in morda tuli v veleposestvu.
Občna volilna pravica in protisemitje. Proti si-m it je se tudi radi dela|o za piijattlje občne volilne pravice, pa le ondu, kj* r je doseči ne morejo. O knezu Liechtensteinu je že znam >, da jo bil proti nekaterim veleposestnikom se izrekel proti občni volilni pravici, v zbornici jo je pa zagovarjal. Dr. Luegrr se je tudi bil izrekel, ko je bi voljen zadnjič  podžupanom,   da si bode njegova stranka
Prisleparjeni milijoni.
(Konec.)
Presegalo bi meje, določene tej črtici, ko bi nadrobno popisali zgodovino tega Hirscbevega slo-parjenja. Poglejmo torej zamo še železnico.
Kdor je videl to železnico, še pre dno jo bila zvezana z drugimi evropskimi progami, je ne pozabi nikdar. To je bila železnica najprimitivnejše vrste. Proga teče samo po ravnini in se umika vsaki težkoti terena. To je Hirsch odredil, da je »prištedil* milij one. Hirsch je imel jasno idejo o tem, kar mu po sklenjeni pogodbi najbolj ugaja: proga bodi kolikor mogoče dolga in kolikor mogočo naj se zgradi po ceni ; čim daljša bo proga, toliko več bo morala Turčija plačati, čim cenejša, toliko večji dobiček pri stavbi. Zato so postaje, zgrajene skrajno primitivno, po 30 do 40 km vsaksebi, koder je teren neugoden, teče železnica daleč v stran od najvažnejših krajev, kar je Hirsch motiviral s tem, „da mora železirca slaziti celim pokrajinam, ne le posamnim mestom", mostovi so vsi leseni in slabo narejeni. Nasipi so tako majhni, da vodo čoalo preplnjejo vso progo in se mora ves promet ustaviti, kakor se je to »godilo letos na
pomlad, lani pa se je 7godilo, da je cel vojaAki vlak padel v vodo, ker se je pod njem most podrl. Kaj Čuda, da turška vlada iz začetka sploh ni hotela prevzeti llireohave železnice, češ, da je nesolidno zgrnjena, da je porabljen slab materijal in da sph h ne odgovarja določbam sklenjene pogodbe.
Hirsch je tudi sicer Stedil, kjer je mogel. Dokler turske železnice niso bile zvezane z evropskimi, je bil ponoči ustavljen ves promet. Kdor je hotel iz Plovdiva v Carigrad, je moral rrenočiti v Drinopolju, kamor jo vlak priftel ob 6. uri zvečer in od keder je odrinil drugi dan cb 7. uri zjutraj. Hlodi, na katerih so pričvrščeni relsi, stoje namesto \)S cin po 1 15 in 118 m vsaksebi, in tudi niso iz bnkovega alt hrastovega lena, kakor je bilo po pogodbi dogovorjeno, nego največ iz smrekovega, relsi sami niuo težki po 34 A*g, kakor je bilo določeno, nego le po 25 kg. Tudi lokomotiv in vozov ni kupil Hirsch; kupila jih je turška vlada.
Po h roliimki pogodbi je postal Hirsch v Avstriji visoko čislan gosped. Postal je avstrijski državljan. Vzlic temu, da je s prodajanjem turških papirjev oškodoval za ogromne svote na tisoče marljivih in štedljivih domačinov, so ga izvestni krogi vzprejeli z odprtimi rokami ter popolnoma pozabili na ogromno škodo, katero je storil celi avstrijski trgovini in  industriji s tem, da je dogovorno z
Angleško gradil svojo železnico od Belega in Bgtj-skega morja proti severu in tako odprl te kraje angleškim trgovcem m industrijalcem. Kar je Avstriji največ ško tavalo, je koristilo Hirichu največ. V pogodbi iz leta 1872. jo ustanovljeno, da čim se zgradi prva proga v dolž'ni 1270 5 jbftj se začne zgradba druge 554 km dolge proge, katera bi turfiko železnico zvezala z avstrijsko. H rach ae je tej zvezi ustavljal z vso odločnostjo, dasi je bila za avstrijsko trgovino uprav življenjsko vprašanje, ustavljal pa se je zategadelj, ker bi bi moral od vsakega kilometra plačevati na leto 8000 frankov turAki >ladi, dočim je bil ves dohodek njegov, di kler je trajala prehodna doba (periode transi-toire), dokler namreč turške železnice niso bile zvezane z avstrijskimi. Hirsch je imel na ta način vsako leto po 4 ali 5 milijonov dobička in je storil vse, kar je bilo mogočo, da bi trajala prohodna doba kolikor dlje moč, iu posrečilo se mu je za-vleči zvezo do 1. 1888.
Dasi je Hirsch Turčiji oaleparil na naj nesramne jši način, je kot pravi čifut letu 1880 nastopil Še pot tožbe proti Turčiji iu — kar je posebno žalostno — avstrijska uiplomac-j* ga je pri tem podpirala z vsem svojim uplivom. Hirsch je zahteval od Torčije, da mu rnora za razne tnške katere je imel pri financiranja in pri gvadbi turskih
prizadevala, razširiti volilno pravico za občinski za stop tudi na tiste, ki je dosedaj nimajo. Na te svoje besede je pa dr. L i"ger popolnoma pozabil, od kar vlada skoro popolnoma samovoljno na Dunaju. Upira se mn nikdo ne od njegove stranke. Dna 24. julija je občinski odbornik Brunner hotel predlagati, da se naj razSiri volilna pravica za dunajski mestni svet. Predlog njegov se pa ni mogel pročitati v seji, ker zanj ni moga! dobiti potrebnih gostih podpisov. Vsi liberalci in vsi protisemitje so odrekli podpis. Protisemitje se neki boje, da na Dunaji sccij dni demo-mokratje nareda konec njih slavi, ako se razširi volilna pravica.
Socijalizem se posebno razširja na Tirolskem, kar je pač najbolj dokaz, da je prazno besedičenje, da mere katoliška ideja zamoriti socijalizem. O tirolskih kmetih pač no bode nikdo trdil, da niso dovolj katoliški. Vzlic tema se je zadnjega shoda tiroiske s: cijalistične stranke udeležilo več kmetov. Sklenilo te je, da bodo v peti kuriji tudi na deželi socijalisti poskusili svrjo BrSČO. Neki kmet je predlagal, naj bi se izdal socijahstičen kmetski koledar, kar Be je tudi vzprejelo Socijalističea list „Volkszeituug" je posebno na km-i h razširjen in se že izplačuje. Socijalistčno glasilo italijanskega dela drž* le „ L' Avvenireu pa ima še zgubo. Italijanski kmetje niso nič posebno navdušeni za socijalizem. V italij:iuskein delu dežele je narodna ideja bolje živa, z ito pi za socijalizem še ni tal. Le v meotih s- je socijalizem že nekoliko razširil, a vender se v?di, da italijansko prebivalstvo za socijalne ideje nima nobenega pravega pojma.
Zaroka italijansk. prestolonaslednika. Da je kraljevič italijanski eo zaročil s črnogorsko prin-cez njo Heleno, o tt:m sh piše po vseh listih. Kakor se govoti« tuk,»j niso odločevala le srčna čutila, temveč tudi polit, k a. Kraljevič bi bil rad dobil kako katoliško prinoe/.injo, a klerikalci so znali to pre-pre.ii Noben katoliški vlad«r n« hotel dati hčere Otroku Viktorja K minila, ki je larbil cerkveno državo. Italiji ;e račttoala na pumač Avs'rije v tem ožim, a tuli ta se je odrekfa. Govorilo se jo, da kraljevič vzime neko belgijsko princezinjo, a liberalni kralj Lsopoid sa je zbal klenka!c&v, ki imajo tako eilo v njegovi deželi. Z\to je bil kraljevič prisilen obrniti ne po nevesto v Crno goro. Govori se, da pri poroki ne bođo zastopane katoliške vlasti ; to la tO hole Italiju že prenesla, kajti Rusija in Franciji gofovo pošljeta svoja zaitopu ka. Klerikalci 80 .snd.:j vfv.i d i s., .! m ., -1 i, d i kraljević ni dobil soproge iz kake katoliške hi o, a kdo ve, če se naposled še ne bodo ke.sali
Mir z Abesinijo bedo Italja kmalu sklenila. Ta mir ne hode tako srainoN-n, katior se je še nedavno bilo bati. Razmern no ne za Italijo zboljšale. Rusija n Francija, ki eia do sedaj podpirali Men* lik.t, bed-ta delovali na to, da Menehka pregovorita, da sklene povoljni mir in izpusti italijanske ujetnike To je prva posledica, da se je kraljevič zaročil s crnogorsko prince>.inju. Proti volji Rusije in Francije pa M-nelik vojne ne brde nadaljeval. Ruski general beontjev je prilsl v Rim, da se z italijansko vlado  dogovori glede mirovnih pogojev.
železn o ter pri obratu na teh pregib — plačati 150 milijonov frankov. Okroglo svoto 50 milijouov je zahteva' le ta »ceste*, katere je „zgradil" na svoje tresk- k posamidnini postajam. V zuiislu sklenjene pogodbe se je Hirscbeva tožba predloži U posebnemu raaaodtšoo, riiraoh bi bil «< osi rad lapoeloval zase ugodno sodbo in jo bil pripravljen žrtvovati v svrho podku;ljeuj.» razsojsvalosv kak milijonček, a uspeha ni imelo njegovo prizadevanje. Rizsodšče je njegovo tožbo soglasno odbilo.
Itizjor mej Tuičijo in llrsc-hem s tem ni bil poravnan. Ves prepir BS je končno v rešitev predložil slavnemu nemškemu pravniku G jeistu in ta je razsod.l, da mora Hirsch povrniti Torfiijl 25 milijonov frankov. Husch se je tej sodbi uklonil, a kot pravi Žid je Turčijo osleparil tudi pri tej priliki. Plačal jej je t^h J5 milijonov s kuponi raznih obligacij, kateri niso imeli nikake vrodaosti več in katere je bil v to svrlio kupil za (JO 000 frankov.
Na ta način si je pridobil H recu ogromno svoje premoženje nad tisoč milijonov frankov. Po smrti svojega jedinoga *iaa je s cer potrosil mnogo milijonov za razne dobrodelne namene zlasti Židom v kor^t, a opral se pred svetom ni. Dokler bode v svetu še kaj veljalo poštenje, so bode mej največjimi sleparji imenovalo tudi ime: Moric baron Hirsch.
Dela se na to, da se izpuste vjetnike ob poroki kraljeviča prestolonaslednika. Najbolje nepovoljno je klerikalcem, da se je stvar tako obrnila. Znano je, da je papež si prizadeval, da pregovori Mene lika, naj izpusti italijanske vjetniki. Poslal je bil v Afriko posebnega odposlanca. Da je papež dosegal osvobojenje vjetnikov, bi bili to klerikalci izkoristili v svoje namene Sedaj pa tega ne bodo mogli, ker abesinski kralj izpusti vjetnike le na željo pravoslane Rusije.
1)itoviw vest*.
V Ljubljani, 24 avgusta.
— (Prvo mesto slovenščini!) Tekom nekaterih let mora vlada v našem mestu, za katero do potresne katastrofa ni storila čisto nič, sezidati več novih javnih poslopij. Prvo teh poslopij, nova pošta, je skoro povsem izgotovljeno, in zategadelj se nam zdi prav sedaj umeetno, iapregovoriti nekoliko besed glede napisov na teh pos'opjih. Vlada ima v nas na Kranjskim, ker se dvojezičnim napisom že več ne more ogniti, nač lo, da postavlja na prvo mesto nemški napis, na drugo mesto pa slovenski. V drugih kronovinah se postopa drugače. V Pragi so pri vseh uradih in tudi pri drž. železnicah napisi najprej češki, potem nemški, v tistib krajih na Češkem, koder je prebivalstvo večinoma nemško, pa so Mapi -i najprej nemški in potem češki. T .kisJo je tudi v Tridentu. Tam so napisi ali samoitalnauski ali pa iialijansko-neuiški. Na Š ajerskem, ni Koroškem iu na Pr morskem, kjer se slovenščina še popolnoma prezira, se vlada še ni povzpela do stališča : da gre jez ku večine prebivalstva povsod prvo mesto, drugo mesto pa j»ziku manjšina, katero stališče je j'dino pravo. Deloma se tndi kranjska deželna vlada oklanja temu načelu, uamreč prt razglisilih, katera so javno nabijajo. Na teh razg aa lih zavzema navadno slovenščina prvo mesto, uouiščma pa drugo. Tako mora biti p o v s o d i uaKrai:jskem, in tako bi moralo biti po vseh krajih zunaj Kranj, ske, koder je večina prebivalstva slovenske narod nosb. Ker pa je znano, da merodajm krogi na K a jskein če v^dno nečejo dosledno izvrševati tega načela in te je bati, da postavijo pri novih poslopjih v L;ubljani slovenščino na drugo mesto, opozarjamo na to ljubljanski občinski- svet. Po naši sodbi bi b lo prav umestno, ako bi obi. svet storil v tem " v;--.! korake, kateri se mu zdo primerni, da se pri napisih dis^že slovenščini tisto mesto, katero jej gre. Potrebno je to toliko boij, ker nam je gospod baron H in šele zadnji I, za Časa novzočnosti rtinis erskega predsednika, dal migljaj, kateii se ne sme prezre i. D.»l je namreč na poslopji dež. vlade na s!\rani proti Igriškim ulicam, razobesiti tri zastave: v sredi ce sarsko, na levi mestno, na desni p* — zopet cesarsko. Deželne zastave ni bilo videti ker je zajedno siovnska narodua zastava. To je vendar migljaj, kateri kaže, da gospod baron Hein iz svoje inicja t ve slovenskomu jeiiku pri napisih gotovo ne od kaže pr.stoječega jej mesta.
— (Gemu to?) Uradni list javlja danes, da se v bodoče pri kranjski dež vlaii ne bodo več vršile skušnje vspcsobljenja za nižje gozdae službe, nego pri namestništvn v Trotu. Ta nova uredba se nam zdi do cela nesrečna. Iz Kranjske se za take službe potezajo največ ljudje, katerim delt nemščina kolikor toliko teža-.'. Dočim ro tukajšnji gozdni nradniki slovenskega jezika zmožni, ga ni pri trža-Akera naansatoištvn g zlnega uradnika , kateri bi razumel slovenski in bi se. mog d evsntuvalnt po razumeti z Oglašeno!. S to preuredbo sa delajo ogla sencem za skušnje samo večje težave in ae jim prouzročajo večji troški. Tudi sicer ivtm pri najboljši volji ne gre v glavo, zakaj bi he te skušnje ne vršile i nsda'je v Ljubljani.
— (Umrl) je v soboto zvečer gosp. Anton Pleško, bivši dolgoletni strojevodja v „Narodni Tiskarni", v visoki starosti 75 let. Pogreb je bil danes m ko ga je udelžlo muogo občinstva zlasti iz tiskarskih krogov« N  v m   p. 1
— (Eksotičen gost) Na potu is Rima v Perzijo, svojo domovino, ustavil ne je za par dnij v Ljubljani rimskokatoliški škof Tomaž And o ia Ourauah v Perziji ter sa nastauil v tukajšnjem frančiškanskem souostanu. Odličen gost iz daljnjega orijeuta ogledal si je včeraj nekatere zuamaaitoati našega mesta.
— (Stavbena kronika.) Danes je firma Iii.initH začela pripravljali stnvbišče za novo avg-mentacijske skladišče. To skladišče stalo bode tik nove vojašnici, in sicer na sirani proti železniški progi. I ta firma je danes začela z gradbo Cica-kove hiše na oglu Križevniškega trga in E nonsks
ceste. Nova hiša bode dvonadstropna in sa pv makne v regulacijsko črto tako, da bode s t da pa. ralelno z Jakopičevo hišo, vender ostane mej J*, kop čovo in Cicakovo hišo mala ulica. — Podiranje knežjega dvorca se je že začelo in bode delo do konca septembra gotovo. — V novem poštnem poslopja delajo sedaj slikarji, ker so zidarska dela skoro povsem izgotovlieoa.
— (Noto zgradbe v Ljubljani) Z gradnjo novih hiš bodo Še letos pričeli: Gospa Gizda p|. Po Iz v Gospodskih ulicah, kamnosek Tom in na Resljevi cesti, pasar L Tratnik na Sv. Petra cesti in posestnik Miha M no k na Krakovskem nasipa. Tudi z zgradbo novega poslopja na m< ■ bivše meščanske bolnice v Špitalskib ulic ih so bodo pričelo prihodnji mesec, isto tako tudi z gradnjo električne centrale v Parnih ul cah.
— (Nase pokopališče ) Prijatelj n tš-g.i lista nam p še: Nedavno sem obiskal naše pokopališče pri sv. Krištofu. Rsči moram, da tako zanemarjenega pokopališča menda ni v nobenem drugem mestu, kakor je naše. Posamični grobovi so pač lepo okrašeni, a sicer je pokopališče tako, da je strah. Trava je meter visoka, pota so porasla s plevelom, svetil-niče pri križu so deloma pobite, deloma neizmerno umazane, in še klopi so deloma razdejane. Vsak d<m se zgodi, da drzni ljudje pokradejo najlepše cvetice, ker ni nikakega nadzorstva. Trava se pokosi kadar je popolnoma doras'a, da je več dobička in nekdo mi je pravil, da tudi luči pri križih nikdar ne gorita, dasi sta plačani. Kaj ko bi šenklavški gospodje, mesto da uganjajo politične burke, se nekoliko zanimali za pokopališče.
— (Nezgoda.) Danes popoludne ob 2. uri padel jo s prvega nadstropja knežjega dvorca, kateri se demolira, delavec Klopčar na dvorišče in sb nevarno pobil. O Inesli so ga nezavestnega v di želno bolnico Na lici nesreče se jo zbrala velik; mnežca ljudstva.
— (Strela) je v soboto udarila v d vi ri To inieaove tovarne na Dunajski cesti iu naredila v zemlji precej veliko jamo. V bližini dotičm-ga mesta delujoči tesarji so strahoraa bežali na vse strani in vo se le po dolgem obotavljanju iu ugibanju vrnili k delu.
— (Jour fixi,) kateri so se bili Čez poletni čas opustili, se bodo odslej zopet prirejali in sicer h de prvi v četrtek, due 27. t. m. v gostilni gosp. Ferlinca.
— (Ponočnjaki) so v soboto v noči razgrajali po Erjavčevih ulicah in pobili jedno ondotnih svetila, p.tem pa so krenili v tivolski park, kjer so podrli lesea moitič. Dokler so mestna policiji znatno ne pemnoži, ni mogoče zahtevati, naj prepreči vsak tak izgred. Še ondu, kjer imajo mnogo redarjev, se primerijo take dogodbe kaj poeostoma in ne le na samotnih krajih, uego v najobljude-nejših ulic-»i;.
— (Vreme.) Po bkrajuo neugodnem in grdem vremenu — deževnih nalivih — zadnjih treh dnij preteklega tfdoa, pritisnil je včeraj popoiudno <ever in rargnal oblake. Proti večeru se j s do cela zjasnilo, teniLeratara pa je post da prav jesenska Po Kaminskih planinah palo je precej snega, z debele in od drugod pa prihajajo poročila o obilni škodi, ki so jo prouzročili te dni po polji in vrtih večji iu manjši nalivi. Ljubljanica je ztidnja dva duova nirasla za za 180 m. a šo vedno narašča.
— (Upravništvo „Ljubljanskega Zvona" prosi vso tiste p. n. gdspode, katerim so Se poslale piva številke letošnjega tečaja „Ljublj. Zvona" na ogled, kateri pa se na list n so naročili, naj b -d • tako prijazni, in naj vrnejo prejete številke, zlasti št. 3, katora je že popolnoma pošla.
— (Imenovanja) Diž. odbor je imenoval praktičnega zdravnika v Črnomlju gosp. dr. Josipa Malariča začasnim okrožuim zdravnikom z t Črnomelj, in praktičnega zdravnika v Gorici g. dr. Ant. Percota začasnim okrožnim zdravnikom v Senožečah.
— (Spominska plošča v Klečali ) Pri vodovodni napravi v Klecah vzidala se je te dni 2'30 i/i visoka in 1 .'tO m široka spominska plošča z izklesanim mestnim grbom in vloženo črno marmornato tablico, na kateri se nahaja primaren napis. Spominsko ploščo izdelal je tukajšnji kamnoseški mojster Fel ks Toman.
— (Odlikovanje ) Vladajoča kneza Scbvvarz-burg Itudolfitudtski in Sohvvarzburg souderhauseuški sta podelila okr. glavarju v Logatcu gosp. Gustavu del Cottu schwirzbutški častni križec II. vrste.
— (Slavnost v Starem trgu) Vzlic slabemu vremenu se je slavnost petindvajsetletnice starotrške čitalnice prav sijajno vršila. Došli so gostjo iz Ljubljane, Postoj ine in drugod tur so bili presrčno sprejeti. Pri obodu napil je gosp. Petsche presvitlemn cesarju, dr. Ivan Tavčar Iožki dolini, župan Ivan Hribar pa čitalnici. Vse napitnice so se burno pozdravljale; največje navdušenje pa je razvnel prekrasni slavnostni govor drž. poslanca Koblarja. Pri znanih razmerah, ki vladajo sedaj v Kranjski, je samo ob sebi nmljivo, da so vsi govorniki spominjali se teh razmer ia da se je sploh izražalo začudenje, da se je zastavi v Starem trga odrekel oerkveni blagoslov, mej tem, ko je škof v
Skotjiloki sam b'agoslovil jednako zastavo. Tolažilo nas je pri tem, da je Bog bil pravičnejši; pustil je dož rositi tako na slavnost v Starem trga, kakor ra ono v Škcfjiloki ObJirneji dopis o sta-rttrški Blavnosti bodemo takoj priobčili, kadar se nam dopošlje. Za danes le naglašamc, da so s glavnostjo v Starem trgn bili zadovoljni tako do mači, kakor d< Ali gostje Da se kmalu zopet vidimo, kakor smo si dali obljubo!
— (Koncert na Bledu) V korist društvu, kateremu je naloga, seznanjati svet z nafto Gorenjsko in privabiti tja tujcev ter skrbeti za potrebne udob nosti, se priredi v sredo zvečer na B'eda v novem zabavišču koncert, pri katerem b de razen diugdi dam in gospodov sodeloval tudi kvartet .Ilirija". Po koncertu, kkt^ri ho zuone ob Va^- ur'> D0 P'es. Pokroviteljstvo je prevzel posebeu komite izmej dam in gospodov. buajočib na Bledu
— (Porodil) B i  je  v  soboto  v Marnbergu gosp  dr. Vlad-mir Zitek, odvetnik v Novem mestu, z gospodično Jakobino Munda iz Maruberga. Če st'tamo!
— (Odkritje spomenikov.) Dno 17. septembra letos odkrili bodo v Idriji trem um Ion u- iteijein ia primerno sioveem način nagrobne spomenike.
— (Iz Rovt nad Logatcem so r.am po roča 23 t n : Občoi zbor nMN kir-Hijuke podružnice vrsi! se bo 13 eepbmbra pod novim predsed nikom g. i.otarom Ig Ciruntarjem, ki pride ta dan iz R bmce 8->mk»j. — O naši vozni pesti, za katero amo v k žili Itftos prošnjo, še nič ne čujemo. Zadnjo deževje je našim poljskim pridelkom mnogo škodovalo.
— (Nevihta.) Iz Krškega se nam piše 23. t m. : Včeraj mej 3 in 4. uro je razgrajala okolo Krškega strašanuka nevihta. Hud vihar preobrnil je več kozolcev, mej njimi tudi jako ruočtm in v zavetji stoječ kozolec grt-f* Auorsperga, kamor se je umaknilo 7 topničarjev. Š^st se jih je rešilo, sed mega, po imenu Pipan, pa eo zmečkali kotolčevi tramovi in bruni Mešana komisija pod vodstvom preiskovalnega sodnika Kess'erja dognala je na lici mesta, da ne zadeue nobenega mkuka krivda na tej nesreći. Za viliarjem vsula se je toča, ki je uničila nafti letošnje vinske letine. Najboljši bedi so skoraj popolnoma pokončani. T^ko eo novi nasadi v DrenovCO, Riesovski gori, L'belu, v Seleab, v Nemški gori, v L skovcu, d-loma tudi v Trški gori ne le za letos, temveč tudi za prihodnje leto uničeiii. Na teb hrdih pri> č kovalo 8e je letos okoli 1O00 do 15U0 hI viDa od novih nasadov; težko, če se ga bode še sedaj 100 hI pridelalo, in še to ne bode nv>glo dozoreti, ker je perje jako izklesteno. Velika .škoda jo luh na sadnem drevju. J-bdk in sliv leži kar na hektolitre po tleh. Več sadnih drevesc jo tudi hud vihar izruvai. Rivno tako je toča napravila na polju veliko škode Koder je toča pa dala, je popo'noma uničena ajda, pa tudi tuišiea, pesino perje je popolnoma oklešieno. Ncv.hta je šla potem čez Savo in jo napravila tudi na Štajerskem veliko šktdrt zlasti je Stara vt>s pri Vidmu veliko trpela, kjer je nevihta podrla j-deu kozole, iu vinogradi na l.'-eio so popolnoma uničeni. Kako daleč da je nevihta segla, so še ni moglo dognati, vender se pripoveduje, da je spgla do Koprivn'ce in do Kozjega.
— (Preložena slavnost) Z uradi Tratenja-kovo elavnoati, katr-ra se bo vršila dne ti. septembra pri fciv. Juriju ob Sčavnici, morala so je diješka slavnost v Ljutomeru preložiti na dan 30. avgusta t. 1.
— (Trtna us) jo na Štajerskem žo 3300 hoktnrjev vinogradov popolnoma uničila, pojavila se j« pa fle v drugih vinogradih, kateri merijo skupaj 11 894 hektarjev. Z ameriškimi trtami se je doa'»m nasadilo 10H2 hektarjev pokončnih \ ino-gradov.
— ^Velika nesreča) Iz St Jakoba v R žu 8e ponči v B M i ru*. iVdgoro se vojaki vadijo vsako leto v str« Ijaiiju. L»-tos so tam vojaki 1 7. pešpolka. Minuti leden s-s je t*m zgod.la itcaioa nesreča. Hoteli so pokazati gledalcem, mej katerim je bilo mnogo višje gospodo, zlasti ž^nuk, kako se strelja od vseh stranij v pravi vojski. Zato so zagrebli v jame nekaj patron s strelivno pavolo, da jih užgo in tako kalejo, kako se godi v vojski. Neka patrona (karton) pa se je, ne vedo* kako, prezgodaj nnela mi jednega častnika (er dva moža od pijo-nirjuv < /ko ranila! Zgodila bi se lahko še večja nosifker ljudje eo silno prestrašeni tekali sem ter tja, mej tem ko so od vseh stranij streljali s kroglami. — Namen streljanju tisti dan je bil le, da ee je navzoči gospodi, oficirjem in nj h že nam ter drugim povabljenim naplavil n •!■::.U prizor in kratek čas. Ali zpto se ne sme izpostavljati čio veŠko dragn življenje in treba \eč previdnosti.
— Državnozborske volitve v Trstu ) Ta-koimeuovani piogressovci, ali, bolje rečeno, i roden-tovci, kat«ri viadajo v « bčinskem svetu tržaškem, ae dosl j vo'itev v državui zbor niso udeleževali in to načeloma no Ogromna večina vohlcev je na njihovi strani, zato zmagajo lahko, kadar hočejo. Sedanji tržaški državni poslanci pripadajo takozvani konservativni stranki. Zadnji čas se pretresa v pro-gresovih listih vprašanja naj li iredentovci posežejo
v prihodnje vol tve ali naj zopet prepune državno-zborske mandate konservativni stranki. „ Naša S'oga * piše v tem oziru :   „ Kakor je znano, pošilja mesto tržaško z okolico   vred  štiri   p09lau.ee   v državni zbor Okolica z zadnjim volilnim razredom v mestu volila je do sedaj poslanca I/am viteza N tbergoja, mestoi volite! pa dva takozvana konservativna Kaljana   (Butgstallor  iu  Luzzatto),   a  trgovinska in obrluijska   zbornica   jedaega  Italijana   ista barve (Stalit?).   Židovskoliberalna stranka ali takozvana stranka nProgressau se dosedaj  ni ntikala v te tri volilne skupine, dočim je proti kandidaturi Naber 1 nj 1 v mi tu in okolici vaikdar strastno agitovala. Ta lažiliberalaa stranka hotela je pokazati takim postopanjem, da prezira državni zbor in vse, kar ima na sebi znak avstrijstva. V noveji dobi joli so po italijanskih listih in na sestankih pretresati vpra sanje, oa-li n j lažiliberalna stranka v Trstu ostane šd nadalje pasivna o vodtvah za  državni zbor. 0 tem vpr.š^nju spregovoril je tudi poslanec Iralijanov istrsk h, It ot d«, na shodu v Lošinju, ir.rekši se za aktivnost rečene stranke.   Vilel regi izjavila se jo večina italijanskih listov Primorja, Trenta in Dalmacije za to, da bi morali Italijani za vsako o-no opustiti pasivnost ter ze o predstojećih državnozbor-skdi volitvah utopili na dan 8 svojimi čislo liberalnimi in rud kalnimi kandidati.   To svojo žel,o, oziroma zahtevo, podkrepijo s tem, da bi se v državnem zboru okolu rad kalnih poslancev mesta  tržašk* gs, zb rali iti.l.j»<nsk' poslanci Istre, Goriške, Dalmacije in Tridenta, đočiffl do sedaj to ni bilo mogočo, ker 80 ee čisto  italijanskemu  klubu v državnem zlom najbolj protivili kooaefvatlvni italijanski poslanci iz TtHiS.  N.ni tržiiški poslanci nsj bi torej bdi jedro b d ičemu italij Hnskemu klubu v poslan-ik zbornici. Shoditi  je, <ia >e   prvaki  l beralne stranke v Trstu udajo temu  pritisku od zunaj    Tako Utegnemo o prihodki j *h  vol tvah  za   državni  zbor  imeti poleg italijansko-konnervativnib, tali italijansko liberalnih kandidatov. Trtka eventnvalni piememba v taktiki v protivn-m taboru  pustila bi povsem hladne slovenske odločujoče kroge v Trotu, ko;i poslednji smatrajo Italijane — to.ko libetalne kolikor konserva-t vno — jednnko nevurriimi  Nsin je torej veejedno, ali anongajo ti uli orr. S cer pa ni izključena ra"?, i noet —, d» bedo liberalci in konservativci z'ožuo i volili  iete kandidate   V Tratu — kakor v oboe v I v se in našem Primirju je vse mogoče,  /ato je ludi mogoče,  da se posreči  gospodu vitem Rnaldiu-ji i — vničnkll   kakrr*on je on — dt zbere \ so I tali-I jaue pod jedno kapo. di bodo pot^m vileli na Da J naju,  kt.ko so vsi vkupe — Bf delissmi*. Najbrie j se no shajajo zastonj kolovodje liberalcev in konser-j v."tiv«.ev n\ gostijah posnaoega bogataša in barona I"
— (Aretovan iredento veo) Te dal smo ja-Vili da s« je viAila v Tr-tu pri nekateiih ioli»»h'n>li i reden to 1 cih hišna preiskava in da ie b;l j-ed-sn « 1 tičtv, ftgeit Udine, aretovan, Pri teu iro'u je policijo n»šl-\ manjšo, skrbno pripravljeno petardo, loitere mož got no ni naredil, da bi ž njo de-non-Blrovai za Avstriio in zoper Itdijo. Trž'ški Labi so rfs nehvaležni, faanieeti ik U naldini jiti no^i na rokab, jih brani i 1 zigovaija, oni pa mu vso go-rečonje|otO Ijubesen vr«6ajo s petardami. Koliko se bo gospod Kn I d i u i moral zopet trudili in pt-hati, pr--dno prepriča vladajoče kroge na Dunaju, da v Ti si u — ni Ifedentovoev
— (^Petindvajsetletnico) svoje poroke je praznoval 21 t, m g»spod Fran Culot, (rodom iz tionce) lekarnik, hišni in r'alitetnt posestnik, dne 22. julija t. I. pa p>. t nd ;a;s : leaico lastništva apo-U ke v Klanjcu ua Hovaiski 111. Njegova soproga, gospa Antonija Culot, je sestra c$s. svetnika gosp.
I -ena Mnrnika. Slavnost se j« vrš la v naj izjem domačem krogu  Čaafitamo !
* (Ruski car na Dunaju) Zi vaprOjeni ru-ikega caija i-edoljoni l)u aju vvlikattlke priprave. Mesto hod» k rasa o okičeno. Občinski svet. je v to sviho dovolil 'Jo 000 g'd , zssebniki pa tudi ne atedijo, samo da pokaž jo ruskemu simodržcti h^oj Dunaj v kolikor lepil obliki. 1'osamični listi zabavljajo, da ho dekoracije neukusna in k večjemu primerne za kak cirkus.
* (Najstarejši avstrijski general) 00 slu!-b* n h letih iiaiur»v, je vojni ^apovedink v Bosni iu Hercegovini fcoi. Ivan Baron Apel, rojen 1. 1830. v Sikirevčah v SUvonji. Ker t.e leta, v katerih je bila vojna, štejejo dv »jno, in če je bil kdo težko ranjen, št^je jedno leto za d -set. bode baron Apptd tekom letošnjega leta praznoval 7;")letnico svojega vojaškega službovanja. 70 let star moJ, ki je služil že 75 let — to je vender redek slučaj.
* (Čuden patron.) V Budimpešti je umrl te dni upokojeni stotuik Palriatliv, kateri je svoje znatno premoženje zapustil v razne dobrodelne namene. A tega premoženja ni bilo najti. Notar je preiskal vse sob) — nikjer nič, Nazadnje je šel še
gledat v kuhinjo. Ko je odprl kuhinjsko omaro, je zagledal v njej veliko Weriheimovo blagajno. Ker ni bilo ključa, a-« jo morala blagajna šiloma odpreti. V njej je stala — druga blagajna. Tudi ta sa je 10orala siluaia odpreti in š> dve manjši železni, dobro pričvrsteni blagajnici. Šele v četrti se j* našlo zapusfn:kovo prornože-'j^. Umirovljeni btotoik, ki je užival svojo pokojnino celih 49 let, je bil sploh znan kot čudak. V svoje stanovanje ni pustil niko-gor. Pospravljal je sam .n tudi sam kuhal. V vseh oknih svojega stanovanja je dal napraviti močne križe, vsaka vrata je zsklenil h p t mi ključavnicami — vse iz strahu pred tatovi, kajti sicer je bil star vojak, vesel in zabaven Movek
* (Pri vojaških vajah) blizu Ungvara na Ogerskem je 30 mož vsled vročine omedlelo, jeden izmej njih pa je na mestu umrl.
* (Dvoboj na biciklu ) Dva biciklista v Parizu sta ee, viačaje si v \ečji družbi z nekega izleta, močno sprla in skoro bi bil mej njima nastal pretep. Tovar ši so jima. prie. ovarjali, naj se nikar r.e tepeta, češ, da to za biciklista ni doHojnc. Moža sta odnehala in so dogovorila na dvoboj ca bicikbh. Dobila eta hitro dva stara vojaška bodala, zaje.hala svoja stroja in se zapodda drug na drugega Ker pa se bicikel ne da kar tako sukati, kakor je v takem s'učaju potrebno, bta b rebra bo-rdca kmalu leža'a po J polomljenima kolesoma. Opraskana eta bila oba hudo, jeden pa si je, ko j« padei, zabodel bodalo v rebra, tako di so ga morali tovarni nevarno ranjenega odnesti v bolnico. Dvbbojevanje na b'ckhh se pač no udomači!
* (Nesreča na raoiju.) V Brenaeen na Š^d-ekei.71 up gojHiiui -1 gijorme zavoda /a gluhoneme naredili izlet pO morju. Colu. s katerim so 89 vozili v Bjirenjstvu BVf)l»h učitel e/. je ?adel ob neki kol iu ee prevrnd. Z »na mvnateljeva in 20 otrok jo utonilo.
Darila s
Zahvala Z » Igradbo shrambe gasilnega oroda darovali so podpisanenao društvu nepričakovano v;s .k« podpore tli deči dobrotniki: Gospa Marija Hndovemikova ves stavbeni evet z obširnim vrtom vred, gospod cen. Rvetnik Murnik 200 gld., Ro^p Hve.ta k Thornau 100 gld., gosp. norar Ru-cltsch 100 gld.. nlavoa pusoj'lnica v Radovljici 101) gld, gosp. AIIohi, velntržec, 50 gld, gg. urad-toiki prispeli s<> To gld, BO k-., slavna £\v;.rovalna d už'a „Pld. xa tel vza^.nuo zavarova1 no društvo v Gr.tdoi in bmka ,S.nv ji' po 50 gll.. gosn >;rof Ttmrri 20 gld. Nadalj-« so nikazali vredno izlatae pispevke slavni d^žel «i odb.«r, ter msstna občina Bidovljiot. Zi prirdn> koncerta v t<i <vrho se je i.t! do-i trudil gosp. okrajni glavar v r«"z K \'< negger s'avno gosdoo oakrbništvti izposiovalo n:»m je 23 fi>j>k. ti G 3 c dal nam ja svoj izdatni kanatolom na razpolaganje. — Pos. b ">o pa sta se trudili oiiči o i Predtrg in Laooovo z brezplačnim dovsianjem potrebnega ki-me-nj«, It-ss, opeke m apna, Občioa M i8n * darovala jm mnogo s.nr^k ter darovala najvsel opake; vi 1-ka zdiva'a r.a to gr^ za opetovano opJivno bes«Jo gospodu župniku B -rliču. ( 1 .i. Lesce, 1> dt št *. 11 hm« iu Novavas d prineslo d mnogo tlake. — Ve* na'-t za zgradbo izdelal jh bresolaČno gomod kipar Vami k iz Ridovljica; gosp. Pinigac iz Bre'ij pa j' daroval 2000 komadov opeke. — Odbor podoiHumga ^isilio^i ilruštva v svesti si, da bi brei t.»ko ogromne požrtvovalnosti ne u oj;el biti kus svoji nalogi, i-reka vBern mlini dobrotnikom s* daj ob srečno dokončanem dela li doa *re.i sv«,jo najtoplejio zahvalo, ter jim kliče na vstalo ».vnumie ob Sf>vosni otvoritvi d.-e 30 avgusta t I. — O Ibor gasilnega društva v
Radovljici
Duilđj 24. a^trusta. Cesar se je povrnil i/ [achta. Priprave i* vzprejjem ruskega carja, so velikanske. Cetar imenuje ruskega carja, imttiiikoin ^uzarskega polka štev. 61., čigar Imetnik je h.I tmirli car Aleksander III.
Dunaj 24. avgusta. Na shodu dolenje-avstrijskih protiliheralnili strank se je doseglo popolno porazuinljeiije krlčaillko - socijalne in ncmškonacijonaliii .stranke glede de^.eluozbor-Bkifl volitev. Naznanilo dr. Luegirja, da je doslej liboralni puslanee Heiuemann pr,stopil protisemitski stranki, je obudilo precejšnjo senzacijo.
Praga 24. avgusta. Včeraj se je tu vršil shod čeških državnik poslancev, kateri je sklonil, obelodaniti oklic na narod, naj zlaga prispevke za ustanovitev narodnega zaklada v korist češkim manjšinam v nemških mestih.
Budimpešta 24. avgusta. Letošnja iz-veoparlam«!tarna mirovna konferencija se bo vršila tu. Češki, srbski, bolgarski iu rn-niunski elani se je ue udeleže in s cer zaradi zatiranja nemadjarskega naroda na Ogersktiu.
Atene 24. avgusta. S Krete so došla poročila o krvavih bojih mej ustaši in moha-nic.dan.'kini prebivalstvom.
Poslano.*)
Gosp. A.ntoi» Trntnr, posestnik in krčmar v Mokronogu, jo skušal v „Poslanem" v M8lovenBkena Narodu" .'. dno 11. julija t. I. oprati svoje da no rečem druMga zvijačno obntlanj* napram moni tknpćiji, katero sem
— fcalibog — ž njiru sklenil. Da izve svet o rcsnicoljabjn in možatosti g. A. Tratarja, hočem tu vso stvar pojasniti.
Po natnl pogodbi, katera bo jo sklenila 13. dec. 1895. in po kateri som kupil od g Tratarja t Mokronogu hiSo h posestvom, se on ni zavezal, da mi preskrbi novo dovolitev za izvršavanja krčmarske obrti, pač pa je obljubil. <la bo skrbel, da so prepise namo njegova sta ra pravica 7.a izvrševanje krčmarske obrti. V slučaju pa, da višja oblast no dovo i, da se stara pravica za izvrsevanjo krčmarske obrti name prepile, se je zavezal g. Tratar, da vzame posestvo njizaj.
Pred pismeno pogodbo, ki se je sklenila fiele čoz dva mesec;*, je pa kupil g, Tratar drugo bifio v Mokronogu, V Bvoji sebičnosti je g. Tratar sklenil, da mo pripravi ob nt uro pravico za izvrševanje krčmarske obrti, ki jo jo pripustil po pogodbi meni, čefi, če bo prav vsa kupčija razdere, : .i| mu .m ■ t■111*j 2n druzega knpca, ki no rabi pravice ea izvrševanje krčmarskoga obrta in ki mi da ravno toliko kot Mevzelj, ki hoče imeti pravico za izvrševanje krčmarskoga obrta in — dana bcHeda bo tudi lahko sne!
Po pismeni pogodb!, v kateri se ni razločevalo mej staro in novo pravico, mo jo poprosil g. Tratar, da mu prepustim staro pravico ia izvrševanje krčmarskoga obrta, češ, da bi jaz lažje dobil novo dovolitev za izvrševanje krč mu t-skega obrta nego ou. Zavezal se je pa pred mnogimi pričami, da mi da staro pravico za izvrševanje krč-marskeKa obrta nazaj, če bi jaz ne dobil nove. Jaz sem v to
Srivolil v mio snu. da imam opravka z možem, kojemn je uri a boirda sveti.
In ko mi politična oblast ni podelila dovoljenja za izvrsevenje krčmarskoga obrta, se je tako posrečilo zviternn g. TratarJU, da me jo prekanil, obdržavsi si šturo pravico za izvrševanje krčmarskega obrt«.
Opombe ne bom pristavljal nobene, ker fe iz tega uvidi vsak  razsoden človek,  koliko je vredna g. Tratarja
— moška bi seda.
D31a,:ž ZJVT© <r-;želj
krčmar v Trbovljah.
*) Za Tsobiuo tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. (2865)
Umrli so ▼ Ljubljaiil:
22. avgusta : Franc Gale, kajzarjev sin, 29 dnij, Ilovca ti. i\ bozjasf. — Franc l..wnn. delavcev sin, ll , mesecev, Rečne ulico št. 8, črevesni katar.
88, avgusta: Ivan Kulhamer, sprevodnikov sin, 15 me-Bccev, Tržaška cesta st  2K, uuetje sapnika,
Mcteorologično poročilo.
•*> so 1	Čas opazovanja	Jjtanje barometra v mm.	Tempa-ratura v C	Vetrovi	Nebo	Mokrim v mm. v 24 arah
22.	9, BVečer	780*5	160	al. sever	megla	
23.	7. zintraj	732 4	164	ll, Bvzh.	oblačno	22*4
v	2. popoC	73f> H	L85	si. svzh.	del	
n 24. •	9. zvečer 7. zjutraj 2. popol.	736 3 7:;h i 781 0	H) 7 68 i 1 B	ir. svzh. si. ssvzhod sr. jjzah.	jasno megla jasno	189
Srednia temperatura sobote in nedelje 17 4° in 12 8*, 0 8* in f> 3   pod joromlotn
dm$ 24 avgusta 1896
ttkuptii državni dolg v uotah..... 101 gtd.
Skupni držMwni dolg v srebra    .... 101 ,
Avstrijska rlata renta....... 128 ,
Avstrijska kronska renta K* \..... lui ,
Ogoitira Blati renta **J/,.        .        ... 122 ,
Ogcrska kronska r.-uta 1  ,    .        ... 99 ,
Ai:,lr i-i,,merski- bančne dtdmce         .   .   . 1*60 ,
Kri b'.'.- delnice......... 367
London vista........... 111» ,
Kemiki diž. bankovci tu 100 mark     .   , !>tt
10 mart-............ 11 ,
80 frankov........... S .
lt.-.lij« :.■ k: bankovci........ 44 ,
U. kr. cekini........... f, ,
Dne* 21. avgusta 1896
4«, 0 državne srečke iz I, 1854 po 860 gld. 143 gld.
Državne srečke is I. 1864 po loo gld..   . lH'.i t
Dunava r.g. srečke 5°'a po 100 gld.    .   . 127 „
Zemlj. obč avstr. 41,," 0 zlati aast. listi    . — ,
Kreditne srečke po 100 gld...... 200 t
Ljuliljansk«- srečke......... 22
Rndolfove Brečko po 10 gld...... 22 ,
Akcijo anglo-av str. banko po 200 gld..   . 155 .
Tramwav tbrust. volj. 170 gld. a. v.   .   .   . 492 .
Papirnati ruhelj......... 1
75 kr.
T5 . r..r.
2(> . 45
85 .
50 j
60 ,
66 .
™ .
50 ,
25 , 64
• 5 kr
75 75 25
2.i« ,
Tužnoga srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretronujočo vest, da se je Bogu vsemogočnemu dopadlo, poklicati k sebi našega iskreno ljubljenega očeta, oziroma starega očeta in tnsta, gospoda
Antona Fleškota
bivSoga strojevodjo v „Narodni TIskarni"
kateri je danes ob K uri zvečer, previden s sveto-tajstvi za umirajoči', v 75. letu dobo svojo izdihnil svojo blHgo dufio.
Pogreb dragega rajnkega bodo v ponedeljek, dne 24. t. m,, ob 1,6. uri popoludne iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Krištofu.
Svite mase zadušnice se bodo darovalo v raznih cerkvah.
V Ljubljani, dne 22. avgusta 1896.
Žalujoči ostali.
C. ti. glasno ravnateljstvo avstr. Jrt. železnic. Izvod iz voznega reda
veljavnega od 3.. j"w.xiija. 1896.
Nastupno omenjeni priliajalnl lu oilliajalnl č»m oanačeiil to v »rtilii|ft i r»|i«l*ini emu 1170&-198)
Oilhoil la I julil jnnc fjui. kol.). oi> 19. uri A min. po imči oiul.nl vlak v Trhia, 1'oti tabel, Uol.Lk, Celovec, Kranaeiiafeat«, l^Juliiio, čoi Solatluil v Aiiupe, Iiolil, Omunden, .«-•..; -uri.l, LemlUaatoiu, Zeli im Jen,rti, Iimmoat, 8teyr, I.uio, Dmuj tU Ai.i-i. ii.-i' — Ob S. uri IA min. ajutraj metani ritk t Kočevje, Novo meeto
— Ob 7. uri  10 min  oeobui »Ink v Trl.1«, l»oiilal>el, Kt-ljuk, Ueloveo, l'r*'. »,-ii»f(. ; •■, Ljubno, Dunaj ct<n Selitlml v Sulnourml, Htoyr, i.'no, Ilurl«jevioet Plit'iij, Marijine va>re, Iteb, Krjn*ove vare, Ksrlovo varn, 1'rairo, Ijipiko Aea A    -t.'.' -ti n* Dunaj. — Ob   i   uri 06 min   popolu.liie meiani vluk v Koi-evJH, Novo ineatu. — Ob 11. uri r,u min. il(,]>olu<li ■• oaobni vlak v Trbia, l'oiit.li,-l, Ikk, Oeloveo,  Kr*n«on»fi'«to,   !..:'... .. Selctbal, Dunaj. — Ob
4. uri |'opolii<in ■> oh.,).•■] vi .k. v Trbia, H«ljiik, (^loveo, Idubno, č«s 8ela* thai v Šolm>i(ra<l, Irf»ixl-(}n«tini, /.„11 na jezeru, luomuat, HreKono, Curih, < i' r.......   1'art', M.'>r, I-.i .-, (Imiiuilnn, Im-lil, Ilu.lejevice, l'la<<nj, Marijin*
▼are, Heb, Krancove vare, Karluve vnr,«, 1'raKo, liipako, Dunaj via A m ■telteii   — Ob 6. uri 80 min. avočer ineaani vlak v Koćevje, Novo metlu
— Ob 7. uri 4« min. avcOer oeobnl »Ink v ti—Ct-Pl»d. — Vrbu t.vn o¥ 6. uri 39 nun   popoludne vttko nedeljo lu praculk v Leaoe-Bled.
l*rili«»a v l.(utii i uno juž. kol.). Ob &. uri 63 min rjutritj <Jtol,ni vlak a Dunaja via Amatettun, Sotnflgrnda, Rrr^vuca, I m ■ n;. - • ,. Zclla na jezeru, T.end-Oaaleiua, I. m. a. Stevra, Umiiudene, Itohla, Ausou-a, I.ju' ■ », Celovoa, Heljaka, Kramaue-feate, Trbiaa. — Ob e uri ajutraj oaobni vtak ia l.esa-Hleda. — Ob s. url ID min ajutraj meaani vlak ia K- . ,->j Noreira meita. — Ob ti. uri »6 min. dopolurluo oaobni vlak a Dunain vin Amatetton, I.ipukutfa, l'ratfe, Kruiiciiv.ii vamv, Karlovih varov, Hiba, Marijmili varov, Plinja, Iludeje-v.c, S..ln,.«r.».la, t>:noa, Hteyi^, 1.Oeneve, Curibn, Hregenca, Ino-moata, /.olla na joaeru, I.einl-C jetoina, Ljubna, Celovca, Pontabla, Trbiža.
— Ob 9   uri 83 min. popoln.lun nieiiui  vlak ia Kočevja,  Nov»K*> meata
— Ob 4. uri 66 min. popoludne oaobni vlak a Dunaja, Ljubna, Hclatliala, Beljaka, Celovca, Kranieu*feet:>, Potitalda, Trbiia. — Ob 8. url 86 min. ■ vecor meaani vlak ta Kočevja, N'.vutfn mosta — Ob 9. uri 4 min. avoOer oaobni vlak m Dunaja preko Amatr-ttena, ia 1. i ■»>;■', Prage, Francovlh varov, Karlovih varov, lleha, Marijiuih varov, Plmja, Budejevio, Solnograda, Iijutina, Ili>ljaki, Oelovea, Pontabla, Trbiža. — Vrhu toga ob 10, uri 3( nun. aveoer veako uedoljo In praznik ia Leaeo-Bleda.
Odhod la I.JuOI »•■<• (drž. kol.) v Kamnik.
Ob 7. uri 93 min. ajutraj, oh 3. uri iS min. popoludne, ob o uri 60 min. avecer, ob 10. uri 3A mm. ivever. (I'oalednji vtak le ob nedeljah in praamkili 1
l"rllio«l v  I.juMtmio   drž. kol.) iz Kamnika.
Ob 6. uri min. rjutruj, ob ' l. uri 16 min. dopoludne, ob 6. uri 30 min. avecer, ob 9 uri M nun. avećer. (I'oalednji vlak le ob nedeljah m praanlkih )
Koncipijenta
ki ima že nekaj prakse
vsprejmem.
Dr. V. Krisper
(2862—2)
ii«lvol«fiL v  I-(111»I j u ii i.
Malinov sirup
iz gorskih malin narejen, z najboljšo vonjavo i. t. d. 1 kilo v atoklenlol 65 kr , pol kile 35 kr.
Lekarna Trnk6czy v Ljubljani.
Razpošilja se vsak dan s pošto. (2f>f>H-ll)
Praktikant
ne vasprejnae tnkoj (2848—
pri poštnem uradu v Grosuplje«
Išče se stanovanje v Ljnbljan
za dva dijaka
iz gosposke h So, ki imata 15 in 17 let Pismon ponudbe naj k« oddudo do 2. septembra letos uprav ništvn „Slov^nskega Naroda". (2859—J
se odda na račun.(2850_:
Kje? pove upravni^tvo „Slovenakega Naroda*
Zginula konja.
V Zagorji na Pivki sta v noči ilm? 13. t m pri pastirju zmanjkalH dva konja. Jeden je bil stai dve leti in fia le letos rezan, drugi Miri loti, obs pramaete dlake. N«; v.', se, ata li nama pobegnila ali sta bila po tatovih cdpnljana. Kdor bi kaj poizvml. . se prosi, naj to na/.nani pod pihano mu.
(2H64-D v Zagorji na Pivki.
Trgovski pomočnik
Spi c«r nt, 23 let star. slovenskega in nemškega jezika ziiv žen, vojafičine prost, želi h* o jo alužb • premeni f i.
Ponudbe naj se blagovolijo poslati upravnistvn ^Slovenskega NHroda", (2840—,1)
Zaradi slabega zdravja dam v najem
prodajalnico
vso prodajalniako pripravo, mešano blago in dobro upeljano trgovino klepljanih čipk (špic) v lilrlfl h. nt. 'JHO.
(28(16—1) Fr( ^tl!-*t-
Za večjo trgovino z mešanim blagom v večjem trgu se tako) vzprejmeta
spreten mlađ mož M poslovodja
evontuvelno tudi kot l&oiu|»ieiifou, drugi pa kot
trgovski pomočnik.
Ponudbe z referencami ne izprosijo poste re-fttante Brežice (Ruiin) pod naslovom ,Tiichti|! Nr 100' do dne 1. septembra. (2863—1)
0le%ika Zupančič
&aki% gtragatin Zupančič
55. potočen a
Sne 24. avpustct 4996* (2«67)
c/U6n i ca.
č7u ljevica.
g       Najvišje priznanje
W   lol<iii'Jn   riCCOKI-Jn   v   i >JnI»l jlt nI   kot prirejevalcn
B feai/pljlo zazobe
Kk  katere jc  a  autlotoljlliilui  •iNp«>liom   Nj. cofi. in kr. Vimik. prejasna
W K«N|Ol   preNtol«>IIUMl«>«llll<>H-V«l««M  lili 11\0|VOillU|la
-»rgi: f^toffliii jfi
izvolila opotovano uporabiti.
Cena itaklanld BO kr., 10 steklenic i gld. 50 kr. roitaa narodila
se izvite obratno ; poštnino plara naručitelj.
Lekarna PICCOLI „Pri angel ju" $
LJubljana, Duuajeka O ata. ( 2635—H) W
KSSSSR
«1^
T
UTaVTM,afU,'M">iraV~**,a»*'.«>:
Važno za kolesarje!
Usojam si naznaniti, da sem svojo lii^Kani^no dolet-v-nico sedaj uredil tudi zeu rrvzia.o-vretr^o popxa.T7ljo-m.Jo leole« (bi-ciklov).    Istotako imam vedno v ralogl
koksa (bicikl«)
najnovejše ter najboljše vrste po najnižjih cenah
■■aVaflaVaiaValaH ter poskrbujeiu na posebno željo zajedno tudi razpečevanje io rabljenih, a Še dobro obranjenih koles.
Velespoštovajo (2332—27)
puškar v Ljubljani,
i 1
o
0
J
lziliijnlolj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
LaBtnina in tisk „Narodno Tiskarne".