Speđtzfene Hi
Leto LXXVM it. 75
40 cent*
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, PUOCTNUEVA LUČA S — TELEFON: 31-22, 31-23, 31-24. »1-25 to 31-28 — Izhaja vsak dan opoldne — Mesecu a naročnina 6.— lir, za Inozemstvo 15.20 Llr IZKLJUČNO ZASTOPSTVO aa oglase iz Kraljevine Italije tn inozemstva ima Računi pri postno čekovnem zavodu: CONCESSIONARIA ESCLUSIVA pcr la pubblicita di provenienza italiana eđ
CMONE PI'BBLICITA ITALIANA      A.. MILANO
Ljubljana Stev. 10-351
cstera: UNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A., MILANO.
Drzna nočna akcija oddelka lovskih letalcev
Smel napad na T obrok ter na sovražne kolone v taborišču Deset rnotornJi vozil muc enih, nad loo pokvarjenih
Glavm   stan  italijanskih  Oboroženih Sil
je objavil 31. marca naslednje 668. vojne
rkorocilo-
D via n le peščenih viharjev v Clrenaiki Je mornn nviralo operativno delavnost
V drzni nočni akciji |e na« leialsk oddelek 3 skupine lovecv pod poveljstvom kapetana Oiuseppa Tnvarzfia bombardiral pristanišče v Tobrukn in v nizkem poletu posebno urnkovito napadel obmorsk? pr»« met n ^ovr^/na taboreča De«et motornih vozil fe h'To uničenih tn nad ion pok var te
nih Na več kraf?h so frbmbnf1: Ml v Km porari Sovražnik« «o bile przadete v ta-boHšfih   velike ireube
An?le<ki lovci ki «o te dvisrnil: v zrak so bili ravrnten; Vsa nasa letala so se vrnila na oporišče.
Neprestani napadi na Malto povzročajo Angležem hude skrbi
Rhn, 1. aprila s  »o^ilv Express< je ob
javil   poročilo   iz   Kaire,  v  katerem pravi
med drugim:
Znano je. da  so skupine osnih  letal v
zadnjem času   lepre^tano   hudo napadal-otok Malto Sovražna letala so bila skora neprestano nad Jtckom  Snražni ietal?k napadi ao otn enaki najhujšim napadom,
«car ih Je 3o*;veia .Anglija. V Londonu d« petka zvečer še nsr vedeli kolika je bi'-škoda. ki Je bila prizade^ana napravam n Malti v pre snjih dveh dneh Malta je ko' oporišče angleške plovbe že tako ogrožena ta se nc more niti ena ladja veC ustavi: v vallettskj luki.
Bolgarske rože za gnobove italijanskih vejakov
Sofija^ L apr  s  Zunanji nunisier Popo<.
je sporočil Italijanskemu poslaniku, da j« bolgarska vlada v znamenju nvaleznostl dt
italijanskih vojakov, kj so s svojo kr-vjf omogočili obnovo pravice na Balkanu, sklenila darovati 20 000 rožnih rastlin, ki na; bi se zasadile na grobovih italijanskih vojakov, ki so padli na grško-alhanski fronti Rastline bodo prepeljali iz Bolgarije v Albanijo in jih stavili na razpolago kralju vemu namestniku v Tiranu.
Nemško vojno poročilo
Novi sovjetski porazi na doneškesn področju — čiščenje pri Harkovu — Letalski napad na Sevastopolj — Razbit
konvoj pri Murmansku
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 31. marca Vrhovno povelj n -.š*vo nemške vojske ;e objav lo danes  naslednje pcrocilo:
Na   doneškem   področ.lo  so  se izjalovili ponnvm  napadi sovražnika   Pri očiš«evaln akciji  v  odseku   i'7hoHno  od   Harkova s« hile zaplenjene  mnogoštevilne  vojne po trenfč ne   V srednjem odseku fronte je napadel ««vra#n*k na več mest'h z močnimi   silami    Vapadi   so  Se   »rušili   po h«drh boj'h f nafbuteim- krvavimi izgubami na sprotn ka    Pri  tem   |e  bilo   anieenih 24 oklopnih voz  V več odsekih vzhodne fronte   so  prinesli   lastni   napadi nadaljnje uspehe.
Letala so bombardirala s dobrim uspehom tvornico letal v Sevastopo'jo in pri staniSfcp naprave ob morski ožinj pri Ker-Ču Pri letalskih napad h na sovjetska letališča in železniške ivezr je otrpel sovražnik občutne izeube letal in ze'ezHSkih voz Letala so bombardirala tudi pristanišče v Murmansku.
V čas« od 23 do 30 marca je bilo na vzhodni fronti sestreljenih 183 sovražni
kovib oklopnih voz
Snvrazn'kov konvoj v vodovju pri Mur
mansku. ,ki Je oii omenjen te v vojnem poročilu od 29. do 30. marca, so nem&ke podmornice ponovno napadle. Potopile »o oh vhodu v zaliv Kola dva tetko natovorjena transportna parn ka s «k<rpno ll.OOO t»r reg tonami. Torpedirao je hil se tretji transportni parnik. Zaradi viharja na morju se računa tudi r njegovo Izgubo Pri letalskih napadih je bila poškodovana še nadaljuj;* večja trgovska ladja.
V severni Afriki Je bila zaradi hndlh pe
-čenih viharjev le manjAa »ojna delavnost V Marmarik* so oile z uspehom bombardirane neko letaliAče In pristaniške naprave \ Tohruku. Z bombami je bila zadeta angleška tovorna ladja.
Ob angleški vzhodni obali so poškodovala bojna letnla angleško trgovsko tadjo srednje velikosti. Ob obali Rokavskega preliva je sestrrlilo mornariško topništvo 4 angleška lovskn letala.
Posamezna angleška bejna letala so Iz-
vršila vrnemirjevalne polete    nad vzhodno
nemško ozemlje. Pri pol t. kn«*ii anfl.-iUih bombnikov, da b» prileteli ponoči nad zaleđeno norveško oTemlje. so bila sestreljena 3 sovražnikova letala.
Stotnik K'efeld si Je priboril a 7 streli svojo 82.   letaKko /mag-o.
Podmornira pod poveljstvom kapitana Cndrasa. .imej'telja hrastovega listja na vlt.'škem krtžn Želernega križca, se s svoje vožnje proti sovražniku ni vrnila. Odlični poveljnik podmorntce je s svojo hrabro posadko r>«*tal pred •»ovratnikom.
Finsko vojko poročilo
Helsinki. 1 apr s Finsko vrhovno po-velmištvo je objavtlo v svojem snoenjem službenem poročilu da na kopnem ni bl!o nikakih posebnih operacij Skupina sovjetskih letal sestavljena iz 12 aparatov tipa Hurrteane. je poskusila napasti Rukajervl 6 finskih lovcev jo je ustavilo, ae z njo spopadlo tn sestrelilo 8 sovjetskih letal 2 nada lin ti sta bili prisiljeni pristati, ker sta se vneli Ostali dve pa sta se s težavo umaknili Iz borbe Bili sta močno poškodovani Vsa firska letala pa so se vrnila na svoje oporišče.
Lepa zmaga italijanskih letalcev
Z vzhodnega bohiča.  1. apnta s Kljub neugodnim vremenskim prilikam k; so na Ntale  zadnje dni na odseku ruskt&a bor :0a   na   katerem so  razvrščene  će*c  in le-talske  srle     italijanske*?«     eksp^d'c jskega zbora v Rusiji   se b<yrbe vendarle usnešmo nada! iu c jo Nekai lovcev ie v ponedeljek *astavil© not večii Mcunina M)-vražn:h letal čeprav je bil nasprotnik v velik^ premoči, se je tako>i prićel spored  v katerem so bi 'a 4 sovražna  letala  sejstreliena. vexr dru gih pa  je bilo poškodovanih   Ver i etno je da sta še narlalinM dve sovjets4ci letal' tre-sćMi na rla. Itali^nski lovci so s*e vrnili na svoje oporišče brez izgub m škode
Borbe na ledu
Helsinki, i. aprila 6. Med tem ko nrmske
otalske sile neprestano bombardirajo to varne, vojaške in pristaniške naprave v Pe-trogradu. je finsko letalstvo v času od 22 do 27 marca hudo napadalo ostanke sov-
etsklh cet, ki so se iz Suursaria umakniK po ledu proti Kronstatu Pot je vsa posejana z mrtveci in razdejanimi motornimi vo žili. Po poslednjih podatkih je padlo na sovjetski strani v teh bo ih najmanj 100, ljudi Vojni plen je bil zelo velik; posebnr
e bilo zaplenjenih mnogo topov ln radio
tebničneg-a materiala.
183 sovjetskih tankov uničenih
Berlin, 1. aprila « Iz vo-askesra vira & ?e izvedelo, da je bilo v času od 23 do 30 narca na vzhodnem bcjlflči_ uničenih skup no 183 sovjetskih tankov. V ponedeljek s<. sovjeti izgubili 57 letal, od teh 42 v letal *kih spopadih.
Angleskj fctrmbnik treščil v Kategat
Kodanj, 1.  apr. a. Agencija Ridzau po roča, da je v Kategat treSčil angleški bon bnik. Neka ribiška ladja je rešila 4 angle.-ke letalce ln jih pripeljala v Grenao, kjei so biLi internirani.
Italijanski dar
za bolgarske poplavlja
Sofija. 1. apnla s Italjanski poslan il Mac ;v*rati je ob-skal minis«rrskeea predsed mka Filova in mu rzrazil si ouhiTvmanit italijanske in albanske vlade z bolgarskim narodom srrčo nesreče, ki ga je za<dela ofc poolavi Vidma Izročil mu it mili ion levov k'*t r>rspe-iek za pom<-c prizadetemu prebivalstvu. Ministrsic^ preds<xin k se je poslaniku zahvalvl za velikodušni d^n ki pr>ča o solidarnosti italiianskc »n a banske vlade z bolgarsko Vs lLvti onozarra.o na pomembno ge*to fa^itrtične vlade in izraža io zahvalo bolgarskega naroda za pomoč velike ita'iianske zaveznice.
Tudi Švicarska podjetja na ameriški črni Usti
Bern. 1. aprAa s. Švicarski listi objavljajo brzojavko hr Wavhfngtona v kat en be-'cž;io da ie bilo 44 švicarskih podjetij vpisan h v črne sezname V teh seznam'h ie seda i poleg omon ien'h švicarskih »*beJe-že-nth B71   ruino«mer-^kib  podietii. 48 ftpan-
Och. 39 portutfaiikih. 17 ftvedakib in 13 tur.
Na južnem Barentsketn mor]« nničen
sovražni konvoj
Berlin. I apr a ^a tutnem Baren^ skem morju so neniftke letalske ln labhe
pomnn'«? ^Ile napadle smralnl konvoj. Prt tej operaciji so bile potopljene »tiri »nrrai-ae prevozne ladje • 27.000 tonami. Nadalj-
nje stili pa so bile h odo poJkodovana. Ver-
Jetno je. da je htla potopljena fte ena ratns trnoma tedjai. Morje je bilo celo v»»e-mlrjeno. teko da tefta al bila mogoče aav Ofjotositt
Zunanja trgovina Italije v vojnem času
Predavanje Ministra za devize in valute Eksc. Riccardia
Rirru 1. aprila a V podružnic: »Delovne banke« je imel minister za devize n valute Eksc. Riccardi predavanje o zunanji trgovini Italije v vojnem času Po uvodni nanifeatacTJi za Duceja ^e minister podal azvoj zunanje trgovine od let« 1934 daije. Mi bila faktična revolucija med prvfmi. <' natopili proti temu da se država ne me^va v n.rrxlukciiaike in uosr>odarske ^roblcmc  nasprotno so bile to Zedinjcne
iržavc Anglija m Francija šele med no-cvlnjim: ie bil fašistični režim pris-i-Ijcn iz-iati restrikciiske ukrer>e fz leta 19M. ki so l\\ potrebni za obrambo italijanskega eo-•r>odar»rva  Na področju tarif je nastopila
kromna zaščitna polit ka Na DOdroCjU '.v o »t rajskih 9poranjnwv po načelu na jveč-*ih   u<? Kint^ti pa   ie  bila  država  priprliena
Tlimo gledati na b« zlata. Minister ie mozoril, da so bile sankcije v zvezi z rta-
i'arj%k>m pfoovMKla rs.< im m z^rn''"episnim >oložajem. Italijani  nc strnejo pozabiti te^a
afronta proti 45- mil i jonskemu proletarsike-•teu narodu, ki je zahteval le wo»je mesto na soncu. Italija je pre»ta!a tr preizkušnjo in v trdnjav^ s^nkcii so neke«?a dne razvili belo zaMavo. Toda sankcije so bile le prvi p<wkus. odtlej življenje Italijanov ni bilo lahko. Ko je boHiševizem pceku"i> udariti preko srvorih mei-a od vzhoda proti zapadu m   prodroti   na   področje   r.mske-ga morja.
je morala Italija sprejeti breme mnske kampanje ki jo je veljala milijarde. Ni Si Se ojpomogla. ko s*e je na o>bz</riu pojavila svetovna vojna in ae ;e znašlo italijanska zunanja troo\ma v vrtincu. Okrog 30* • ita-
lijanskeoa irvTOa je odpadlo a prekomor ske dežele 5e<iaj i« iraliian.vka umoru trgovina navezana na evrooski kro^ M'Prstcr je nato o<>dr<:+»no obeleži' CiM>*podarsK.c od-no^iflje s Portugalsko. Sp.miio. Francko. NJi-zozerrksJco. Boigijo. Dansko Grčijo. Turčijo
Svodsko Švico in Hrvatsko.
Zasedanje odbora za oskrbo z živili
Novi važni ukrepi za zagotovitev prehrane in drugih
življenjskih potrebščin
Rim, 1 aprila s. Medministrsko odbor za skrbo. razdelitev živil in cene se je sestaj predsinoči cb 17. pod vodstvom Duceja v Beneški palači  Seja je trajala do 19 30. TOĆi se ja ob 17 nadaljevala in 9& je ob 19
končala. Udeležili 90 se je tajnik Stranke Ministri za finance, promet, korporacl;e Jevize tn valute, državna  podtajnika p»"* -lotranjem ministrstvu, in za vojno produk c'.jo.  načelnik  Inspektorata   za   štednjo in kredit generalni komisar za ribolov predsedniki fašističnih konfederacij kmeti jaki tn trgovinskih delodajalcev. Industrijskih delavcev, direktor industrijske konfederacije. Inspektor fašistične stranke Fabrizij general Roux, generalni direktor za oskrbo pri ministrstvu vojake in predsednik Zadružnega zavoda.
Kmetijski minister je peročal o položaju na trgu. Odbor je sprejej na znanje, da je ljudstvo s popolno disciplino sprejelo znat no omejitev krušnih obrokov ter da ae zaveda, da je bil ta ukrep spričo slabe žetve ln izostalega uvoza potreben za čaa d< no. ve žetve. Odbor je izrazil polivalo italijanskim kmetovalcem, ki ao v zadnjem čaau stavili na razpolago še mnogo žita ln je do-
ločil, da se bo oddaja pšenice s 30 aprilom razdeljevanje marmelade, kakor Je bil sprejet na zadnM seji odbora Odbor je defi-zakljucila. oddaja turščice pa - 31 majem Po poročilu greneralnepra komisarja za rl-
bolov ie odbor sklenil da se le 25*'„ svež'h rib odstopi podjetjem za konzerviranje. T. ukrep se takoi uveljavi in bodo prefekt* v posameznih pokrajinah kontrolirali njegovo izvajanje.
Direktor industrijske konfederacije ie nato poročal o programu za produkcijo ln nitivno sprejel program in določil kriterije po katerih se bo marmelada delila v potrošnji v prvi vrsti za otroke. Ukrepi v tei zvezi se bodo uveljavili s 1. majem V pokrajinskih glavnih mestih bodo prejemali otred v starosti do 19 !et po 500 g marmelada na mesec Kar se tiče ostalih občin pa bodo razdeljevanje marmeiade v podob, nem smislu urediU prefekti v skladu s krajevnimi prilikami.
Komite ;e nato razpravljal o produkciji razdeljevanji in cenah obutve Korporacijski minister je poročal n surovinah ki so na razpolago in kolikor niso določene za oborožene sile. Odbor je sprejel ukrepe, v
kolikor se tičejo produkcije težke obutve
za delavce, ki jih bodo prejemali po posredovanju sindikalnih organizacij ln lazie obutve za otroke. Za odrasle bodo v ostalem prišle v potrošnjo nove vrste obutve, ki ne bodo izdelane iz usnja in kož. Kar ae tiče surovin za te obutve, so bile določene posebne norme. Prodajale se bodo po določenih cenah. Določene so bile tudi cene za popravila obutve iz usnja ln plutovine. Ceniki za popravljanje takih čevljev bod^ morali biti javno lzvešcni.
O posameznih problemih v razpravi 30 govorili Tajnik stranke. Ministra Fareshii in Ricci. Državni podtajnik. Buffarini. Fa-
vadrosa in Paspclato. ta'nik odbora Ventu-ri, nacionalni svetniki Landi. Molfino, Pa-radino, Bignardi, Frattari, prof. Rellela tn general Roux. Zasedanje odbora se bo nadaljevalo.
Omejitev potrošnje
električnega toka
Rim. 1. aprila St Službeni lWt te objavi ministrski dekret z dne 31. marca 'etos. ki vsebuje nove določbe o poučan ji električnega to-ka.
S 1. aprilom se ukinejo odrccftSe otct?*-njih dveh ministrskih dekretov tflede potrošnje električnega toki. V vseh obrtnih m industrijskih    dclavn;cah sc bo marala
odslej potro-sci ia električnega toka v primerjavi  5 potr<y^Tijo v isitem mesecu  lt+:> 1041
zmanjšati za 20*'«. Potrošnja na v nobenem primeru nc bo smela proeflftti BV/i potrošnje v mesecu oktobru preteklega leta. Delo v delavnicah pa s«e zaradi tega ne sme skrčiti pod 28 ur na teden Indn^tri :ska podjetja, ki se poslužujejo lastnega tolca, morajo ves prescžtk v smislu teh A<■/< Oh staviti na razpolago drugim podjetjem, kolikor so z njimi v zvezi.
Ti ukrepi pa ne veljajo za vojake naprave, za elektrarne ki dobavljajo tok železnicam, cestnim in žičnim železnicam, za to-IcfoTrsko. brzojavpo, rad«i;sko oddajno in sprejemno službo, plinarnam in vodovodom, predetovalnieam odpadkov, tovarnam ledu in hladilnikov mlinom, pekarnam, mlekarnam, namakalnim napravam. tiskarnam dnevnih listov, tovarnam za izdelovanje hi-irotlektričnih numv. rudnikom tovarnam za pridelovanje živil ter onim tovarnam ki jih korporacijski inšpektorat^ označ j«, za nujno potrebne. Vsak prekršek teh določb bo kaznovan.
Eksc. general Ga&iati
na inšpekcijskem potovanju po Hrvatski
Zagreb, 1. apr. s. Načelnik mlličnlškega .davnega stana Eksc. general Galbiati je včeraj v drjžbi generala Giube ln drugih vtfijih oficirjev odpotoval lz Zagreba. Krenil je na Inspekcijsko potovanje, na katerem bo pregledal posamezne oddelke čr-iih srajc na hrvatskem ozemlju. Na postaji vo mu bile izkazane vojaSke časti. Prišli «0 ?a pozdravit poslanik Casertano ter zastopniki italijanskih konzularnih, vojaških n miličniških oblasti, dalje maršal Kvater-ilk kot zastopnik Poglavnika, zunanji nu-dster Lorković ln druge politične, vojaške n ustaške osebnosti. Vojaška godba je tn-onlrala italijansko in hrvatsko himno.
Bivanje generala Galbiatla v hrvatski prestolnici je dalo povod za izraze Iskrene-:a tovarištva ln prijateljstva ne samo med 'astopntki visiih oblasti, marveč tudi v tisku tn v javnosti. »Nedjelne Vješti« so obavile članek o proslavi fašistične omotnice / Zagrebu, v katarem pravijo med drugim:
Revolucija ustaškega pokreta, na katero se opira hrvatsko državno življenje in iz katerega se razvija politično, gospodarsko in socialno življenje v nrvatski državi, se popolnoma sklada s fašističnimi načeli, ki so onova evropskega novega reda ln jamstvo pravičnejšega in boljsesja življenja ev-j ropskih narodv. Ta skupnost idej. v okviru katerih se tudi hrvatski narod bori za novi red, je zelo zbližal narode, ki se ravnajo I po tem načelih.
»Hrvatski narod« pa označuje osebnost Eksc. Galbiatla, njegove sijajne fašistične ln vojaške vrline. Listi objavljajo na prvem mestu tudi službeni komunike o obisku Eksc. Galbiatla pri poglavniku. V avdienci so bil tedaj tudi poslanik Casertano, načelnik fašistične organizacije v Zagrebu Ba-lestra dl Mottola. general Monfagna in drugI visoki oficirji. Razgovor je bil dolg in nadvse prisrčen.
Indijci odklanjalo
Crippsove predloge
GantUii je med najhujšimi nasprotniki — Položaj se bo v
najkrajiem čara razčistil
Tokio, 1. apr. s. Agencija Domej je objavila vest s Sumatre, da je otok sedaj popolnoma pod kontrolo Japoncev. Po kratkem spopadu se je Japoncem predalo poslednjih 200 nizozemskih vojakov, ki so še vztrajali v trdnjavi Kutajanl na severni obali otoka.
Angleške bombe na japonsko bolniško ladjo
Tofcio, 1. aprila s. Japonski glgavni sitan jc objavil, da je letalo tipa »Lockhead« napadlo ia.pon.sko bo»!ni:ko ladjo »A»<*h- Ma-ru«. Angleži so na ta način znova prekršili določbe mednarodnega pomorTketja vojnega prava, ki s*e tičejo bo'niških ledij Letalo je ladjo napadlo pretekli četrtek v jutranjih urah. Odvrglo je nanjo 5 bo-rb ki 50 ek »p1 odira le kakih 100 m daleč od pa mika. Ladja je bila obeležena z v>cmi predpisanimi znaki, tako da ni mogoče govoriti o zmoti.
Ukinjena zatemnitev v Indokini
Saigon, 1. aprila s. Z današnjim dnem so v 9*igonu ln Holonu ter v ostali južni francoski Indokini ukinili odredbe o zatemnitvi, ki so bile v velavi od 8. decembra preteklega teta dalje. Ti ukrepi so bili izdani zaradi hude krize, v kateri se je znašlo sovražno letalstvo in zaradi umika sovražnih sil, ki bi bile lahko ogrožale Indokino.
te izgube Kitajcev
Lizbona 1. aprita Iz \'r» De'hija je prispela brzojavka, ki pravi, da ne kaže da bodo ani»le:ki načrti o novi ustavn- ureditvi Indije brez nadal'nie«?a spre te ti Lahko se reče, da je najveć 50 do 100 ljudi za angleške načrte Kar se tiče članov konjfre-ul ;e 7 proti načrtom 5 pa za nje Gandhi je med naihui«im>i nasprotniki Cripp»m-ih predlogov Pandrt Nehru bi pristafl na to. da stavi nirotipredloee položaj na s bo v najkrajšem času razčistil.    Obe smeri se '
kažeta rudi ▼ indijskem tisku. Del listov j c proti pristanku, drugi zanj. Nekateri tosti pa zastopajo mnenje, da bi morala Indija staviti svoje predloge. Naspro*niki angleških načrtov zastopajo mnen;e. da bi bilo treba obrambo Indjje prepustiti Indijcem samim. NeodvisnoV* Indije, za katero ne bi jamčile ooorožene sde. bi bila samo farsa. V tem ie ves problem glede na angleške predloge.
Prodiranje Japoncev
V Birati to dosegn nove življenja v
uspehe — Normalizacija pokrajinah
Lizbona, 1. aprila s. V New Delhiju, je
bil objavljen komunike, let priznava, da j* ponske in birmanske sile prodira o po dolini reke Iravadi navzgor ji ae dospele Ar fcavpd.iunga 10 milj 1u2no od Promaja. An f leski komunike beleži da operacije angleških al 1 znatno omejujeta poman j kan ie U-vidniSkih letal is sovražno razpoloženje krajevneea prebivalstva, ki Japonce aktiv-
bo podpira.
Baligpapan, i. apr. s. Obnova mesta, ki
ao ga razdejale sovražne sile na svojem umiku, naglo napreduje spričo sodelovanja panonskih oblasti s krajevnim prebivalstvom. Prebivalstvo sodeluje s okupacijskimi oblastvi tudi pri vzdrževanji' reda tn
mira. Ustanovljeni so bili novi policijski uradi, organi«!rada se je kontrola nad ce-I nami nad trgovine, financami, kmetijstvom 1 ln industrijo.
san^haj, l. apr. s. Zastopnik japonske vojske je izjavil, da je v času od 1. marca preteklega leta do 1. marca t. 1. v vojn* v centralni Kitajski padlo 233 000 Kitajcev, 670 000 pa je bilo ujetih. Okrog 12.000 Kitajcev, ki so bili prej v vrstah Cangkaj-ftkove vojske, je prešlo v nankinsko vojsko.
Nov ukrajinski denar
Varšava, 31. marca. s. Med raznimi ukrepi nemške oblasti v osvobojenih ruskih krajih zasluži pozornost zlasti ukrep za stabilizacijo ukrajinskega denarja z izdajo posebnega denarja »karbovancev«, ki povsem odstranjuje stari sovjetski ru-belj in okupacijske marke. Ukrajinska emisijska banka ima začasno svoj sedež v Rovnu in je pod vodstvom dr. Einseidla, zastopnika nemške državne banke v Berlinu. Po izkušnjah in po sedanjih dobrih rezultatih, ki so bili doseženi z emisijsko banko v K rakovu glede zlotov, tudi novi ukrajinski denar »karbovanec« ne bo imel tradicionalne plutokratske zlate in srebrne podlage, temveč mu bo služila za krit-ie le proizvaialna sposobnost ukraiinskih plodovi tih tal in tvornic. Ukrajinsko prebivalstvo, ki marliivo sodeluie z nemškimi oblastmi pri obnovi svolega gospodarstva, ie spreielo novi denar z zadovoljstvom.   Po    podatkih,   ki   iih   ie v listu
»Ukrajinisrher Landwirih« objavil znani strokovnjak za ukralinska gospodarska vprašanja Evgen ErSlperko, bo letošnja letina v Ukrajini neprimerno obilnejša kakor lani.
Stran 3
>SLOVENSKI RAKODi,««Ia. 1   aprtla 1W2-XX.
•tcv. 75
Razdeljevanje mleka v Ljubljani
Od danes dalje mefo dobivati mleko nad 60 let
?i do desetega leta in odrasli, stari
Prehranjevalni zavod V.s. Kom. <*n jata za Ljuoljaruko pokrajino objavlja-
Pocenil s 1. aprilom t- L pnčne razdeljevanje mleka po rajon.h. t. j. vsakdo sme kupovati mleko le v tisti mlekarni, kateri le priključena ulica (cesta. trg), kjer stanuje.
V teh mlekarnah bodo strank« prejele tudi posebne »Nabavne knjižice za mleko« Knjižice so izdane sedaj le za one stranke, katere so v >Prijavi za dodelitev mleka« navedle, da dobivajo mleko v mlekarn:, oz. da ga ne dobivajo n-kjer Za stranke, ki so navedle, da dobivajo mleko od mle-kanc ali kjerkoli drugje. Knjižice sedaj se niso izdane. Knjižice dobe tudi one stranke, ki zaenkrat nimajo noben.h upravičencev (otrok, starčkov, bolnikov). Mleko pa bodo te sTanke dobile tedaj, ko bo krita potreba za upravičence, in v množini, k: bo pač na razpolago.
Knjižice je dvigniti najkasneje do 10. apr-la; knjižice, ki do tega dne ne bodo dvignjene, bo hranil Urad za razdeljevanje mleka v Majstrovj uL 10 in bodo morale stranke pozneje same priti poaje.
Od 1 aprila dalje smejo torej posamezne mlekarne prodajati mleko le onim strankam, ki stanujejo v njihovem rajonu (za kar imajo posebne sezname) in ki imajo nabavne knj žice za mleko. Stranka mora prinesti nabavno knjižico za mleko vselej s seboj, prodajalec pa mora vanjo vpisati datum in množino mleka, ki ga je stranka debila
S prvim aprilom prenehajo veljati tudi vse nakaznice (začasne m stalne), izdane od Urada za razdeljevanje mleka, ker je ista množina mleka vpisana v nabavne knjižice posameznih strank.
rpravičenci: Dokler traja pomanjkanje mleka, so upravičeni dobivati mleko le
sledečih
a) dojenčki do 1 leta 1 1-ter na dan;
b) otroci od prvega do sedmega leta po poi litra na dan;
c) otr>ci od sedmega do desetega leta po četrt litra na dan;
č) osebe, ki so stare nad 60 let, po pol litra na dan;
d) osebe z zdravniškimi spričeval; po pol litra na dan. ako zdravnik m predp:sai drugače
Prehranjevalni zavod pa izrecno opozarja, da je število upravičencev v zadnjem času tako nar:i<!o. da tudi za upravičence ni vsak dan zadostne množine mleka na razpolago. Zato naj si stranke, ki morda niso dobile one množ ne mleka, na katero so upravičene, prihranijo nepotrebne reklamacije; pač pa naj dosledno zahtevajo, da se jim množina mleka vpiše v knjižico, da bi se lahko ugotovilo, če mlekarna to ali ono stranko trajno in namenoma zapostavlja.
Mlekarice. Stranke, ki *o v »Prijavi za dodelitev mleka« navedle, da dobivajo mleko od mlekarice. a so med tem mlekarice izgubile, naj predložijo Uradu za razdeljevanje mleka pismeno izjavo mlekarice z navedbo razloga, zakaj je prenehala nositi mleko dotični stranki m če je prenehala za stalno. Le v tem primeru bodo rud; tem strankam izdane nabavne knjižice za mleko.
Clanj železničarskf nabavlfalnr zadružen
Vai, ki so na »Prijavah za dodel tev mleka« navedli, da dobivajo (ali žele dobivati) mleko od 2elezničarske nabavljalne zadruge, ga bodo tudi v bodoče dobivali od tam.
Spremembe, reklamacije. Vsako spremembo v stanju upravičencev (obolenj-e, rojstvo, preselitev, smrtni primer) in vsako spremembo naslova je osebno javiti v Uradu za razdeljevanje mleka v Majstro-vi uL 10 in obenem predložiti »Nabavno knjižico za mleko« (če jo stranka že ima) Spremembe, ki bi jih stranke priglašale le v mlekarnah, ne bodo upoštevane. Isto velja glede reklamacij, kol kor so upravičene.
Izrecno se opozarjajo stranke, ki so se v času odkar so oddale »Prijavo za dodelitev mleka«, preselile, da Uradu za razdeljevanje mleka čimprej sporoče svoj na-slov  in  zahtevajo nove knjižice.
Rajoni posameznih mlekarn
Središče mesta s kolodvorskim okrajem
Mlekarna Bevc Frančiška. Frančiškanska ul. 5: Bleiweisova (prej Tyrševa) oa pošte do Ajdovšč ne, Frančiškanska ul., Marijin trg. Prešernova ul., Puccinijeva in Selenburgova uL
Mlekarna Furlan Nežka. pasaža nebotičnika: Beethovnova, Gajeva, Gledainaka, Muzejski trg in ulica, Pod turnom. Pu-harjeva. Subičeva, Tomanova. Uiica 3. maja, Valvazorjeva in Verdijeva.
Mlekarna Stefanzioea Marija, Gosposvet-ska 10: Gosposvetska c. in Kersnikova ul.
Mlekarna Krese. VoŠnJakova 4: Knaflje-Ta ( prej Pražakova). Viktorja Emanuela (prej BlLj;\vei>ova>. od Puharjeve do konca in Vošnjakova.
Mlekarna Martine Franki Bleiweisova (prej Tvrševa) 1?: Bleivveisova od Ajdovščine do Pražakove.
Mlekarna Rupnik Fani. BIeiweisova (prej Vyrseva) 31: Bleivveisova od Pražakove do Železniškega prelaza. Pražakova št. 1, 2, 3.
Mlekarna H os ta Marija. Tavčarjev 4: Tavčarjeva m Trdinova u L
Mlekarna Šinkovec Fani. Miklošičeva 7: Čopova pri Miklošičevi, Dalmatinova. Miklošičeva od začetka do Čopove in Rimski (prej Kralja Petra) trg in Cigaletova.
Mlekarna Levka Angela. Miklošičeva 44): Cesta So«ke divizije (prej Masarvkova) od začetka do Resljeve, Miklošičeva od Pražakove do konca
Mlekarna Peček Francka. Pražakova 15: Miklošičeva od Čopove do Pražakove in Pražakova z izjemo številk 1, 2, 3.
Mlekarna S eni čar Franc. Kolodvorska 35: Kolodvorska od vštetih 20 in 29 do konca
Mlekarna Rozman Josipina. Kolodvorska
18: Kolodvorska od začetka do vštetih 18 in 27
Mlekarna   Perdaa Ludvik.   Resi Jeva V:
Petrarkova (prej Kom enakega) od začetka do Resljeve. Resljeva leva stran (neparne
št.) od začetka do Čopove.
Mlekarna Jerman Antonija. Resljeva 8:
Čopova pi Resljevi, Petrarkova ([prej Ko-
menskega) od Resljeve do konca in Resljeva desna rtran (parne št.) od začetka do
Čopove.
Mlekarna Jenko  Ivana. Slomškova
jeva od Čopove do konca in Slomškova od začetka do Resljeve.
Mlekarna   Zakovšek   Štefka. Slomškova
27: Metelkova, Kotmkova in Slomškova od
Resljeve do konca.
šentpetrski okoliš, Moste. Zelena jama
Mlekarna Sopper Marija. Vidovdanska 2:
V*.d» >vdanska cesta.
Mlekarna Ker n Ivanka, Ilirska ol. 15:
Il.rska. Skofja (prej Fugnerjeva) m Hrvatski trg.
Mlekarna Valjavec Ivanka. Prisojna l:
Majstrova, FTsojna in Tabor.
Mlekarna   Klobčar   Zalka,  Jegličeva 10:
Holzapflova, Jeghčeva do Prisojne, Vrhov-čeva in Zal o kar jeva. Mlekarna Perpar Marija. Šmartinska 6-
F: iškovec,    Jegličeva.    Ravn.karjeva m Smart.nska od Prisojne do vštetih 5 in 1*. Mlekarna Rojšek Marija, šmartinska 16:
Cesta Soške divizije (prej Masarvkova i od Re.-ijeve do konca. Korvtkova. Močnikov«, Jenkova m Šmartinska od vštetih 7 m 16 do vštetih 13 in 22.
Mlekarna Rančigaj Marija, šmartinska Bolgarska. Grablovčeva in Smartnska od vštetih 15 in 24 do-konca.
Mlekarna Krasna Terezija. Bohoričeva 16: Bohoričeva, Japljeva. Malenškova, Voo-■nat.sk i trg in Zavrti.
Mlekarna Kopljenik Margareta, Zaloška ": Cegnarjeva. Koblarjeva, Lipičeva. Ob Ljubljanici od začetka do Koblarjeve. Poljanski nas-p od 2;vinozdravn:ške do konca. Povšetova od začetka do Koblerjeve. Slajmerjeva in Zaloška c. od začetka do
•^tih 10 in 23.
Mlekarna Cenčič Fani. Zaloška 16: Vod-
matska in Zaioške desna stran (parne štj od vštete 14 do vštete 48.
Mlekarna Medved Ivanka.   Zaloška 45 Društvena m leva stran Zaloike od vštete 25 do vštete 59.
Mlekarna Kolar Marija, Predovičeva 12: Marenćićeva. Poljska pot. Pot na Fužine. Predovičeva. Stara pot in Zakotnikova.
Mlekarna Potokar Neža, Pokopališka 1. Ciglarjeva od vštetih 11 in 14 do konca. Pokopališka od začetka do Tovarniške m Zaloška od vštetih 50 tn 61 do konca
Mlekarna Vidmar Ljudmila. Ciglarjeva 12: Ciglarjeva od začetka do vštetih 9 tn 12 (pri Petrčevi), Krekova, Na klančku. Petnčeva. Pod ježam:. Ribniška. Slapničar-jeva in Sušteršičeva.
Mlekarna Kolenc Ana. Tovarniška 11. Ob Ztieni jami. Pokopališka od Tovarniške do konca in Tovarniška od začetka do Središke.
Mlekarna  Doberlet  Slavka Tovarniška
17:   Bavdkova,  Jarše.   Jarška. Koroščeva, Mokronoška. Nove Jarše. Poljedelska, Tovarniška od Središke do konca in Zvezna Mlekarna Jelnikar Angela, Sredi ška 18:
Bernekarjeva. Bezenškova Cesta v Obrije. Cilenškova, Gnidovčeva. Hrastje. Kodrova.
Križna,   Ljubljanska,   Obrije, Pohlinova,
Pr. vojaškem vežbaMšču  RožiČeva. Sne-
berska. Središka. Šmartno ob Savi. Toma-čevo. Vojaško vežbališče in Zadobrovška
Južni del mesta s Trnovim
Mlekarna Končan Marija, VVolfova 12 (dvorišče   Oraznovega   dijaškega dorua)
Wolfova ul.  in  Hribarjevo nabrežje.
Mlekarna Korelec Marija. Mu*>solini jev (prej Kongresni) trg 15: Dvorni trg, Gledališka stolba. Mussolinijev trg in Nunska ul.
Mlekarna Kroupa Pavel (*T)rama«). Erjavčeva 2: Ažbetova. Cesta na Rožnik. Cesta v Rožno dolino do Strekljeve. Dreni-kov vrh. Erjavčeva, Gradišče, Igriška, Gregorčičeva od Gradišča do konca. Pot mm Rožnik. Turnograjska. Strekljeva. Skrab-čeva. SvetČeva, Rutarjeva. Pot na Dreni-kov vrh in Levst kova od začetka do Vr-'ače. Viktorja Emanuela (prej Ble:weiso-va)   od   Erjavčeve  do Puharjeve.
Mlekarna Rajnar Jožefa, Borštnikov trp li Borštnikov trg. Cesta 29. okt. od Gradišča do konca in Snežniška
Mlekarna Roš Barbara, Cesta 29. okt. 2: Bogišičeva,  Cesta  29.  okt    od začetka do Gradišča,   Cojz^va,    Dobrilova. Emonska Gorupova. Mirje do Murn kove in Napole-
onov trg.
Mlekarna Babic .Vojzija. Gregorčičeva 4-Gregorčičeva do Gradišča. Peternelova. So*eska. Turjaška in Vegova.
Mlekarna Kovačič Marija, židovska steza 6: Židovska ul. in Židovska steza.
Mlekarna   Krajne Mar ja.   Novi trg \' Čevljarska ul., Jurčičev trg in Novj *rg.
Mlekarna   Zor k o    Pepca,   Gosposka 16: Gosposka in  Križevniška ul.
Mlekarna Vokae Reza. Ures* 8: Breg in Salendrova ul.
Mlekarna Zajec Alojzija. Krakovski nasip 10: Gradaška. Kladezna. Krakomrata Krakovski nasip, Razpotna. Rečna. Tmov-sk] prstan in Vrtna.
Mlekarna Plahuta Kristina. Trnovska 19-Cerkvena. Jelovškova. Jeranova Karuno-va, Lampetova. Mandeljčeva (prej Svabt-čeva). Mivka, Mala čolnarska, OpekarsKa Staretova. Trnovska. Velika čolnarska. Veliki š^radon. Vogelna. Pred konjušnico
Mlekarna Vovk Milka. Kolezijska 25: Cesta dveh cesarjev. Cesta na Loko. Cesta v Mestni log. Cesta v Zeleni log. Devinska. Gerbičeva. Kolezijska. Kopališka. Koseškega. Kraška. Mencingerjeva do Vipavske, Pot na Rakovo jelšo, Riharjeva. Soška, Stranska pot, Valjavčeva. Verstovšktr-va od Langusove do konca. Vipavska. Zbašnikova. Zeljarska. Zelena pot ob Mn-lem grabnu in Zeleni log.
Kodeljevo Mlekarna   Guzelj  Marija,   Klunova g:
Cankarjeva. Adami Č-Lundrova, Klunova. Mahničeva, Malejeva. Na peči. Ob dolenjski železnici. Ob Ljubljanici od Koblarie-ve do konca. Ob peči, Okiške^a. Povšeto-va od Koblarjeve do konca. Puglieva, Sa-!ezi j sns ka, Stepanska, S tepanja vas in Zadružna.
Sv. Petra cesta
Mlekarna Cvelbar Nefka, 8v. Petra ee-
sta 8: Obrežna ste«a. Sv. Petra cesta od
začetka do vštetih 19 in 22 in Sv. Petra nasip od začetka do vštete 11.
Mlekarna Fratnik Katarina, Sv. Petra
c 33: Prečna ul in Sv Petra c. leva stran (neparne št.) od vštete 21 do vštete 35.
Mlekarna 2ibert Ivan, Sv. Petra cesta 26: Sv. Petra c. desna stran (parne št.) od vštete 24 do vštete 32 in Sv. Petra nasip od vštete 13 do Zmajskega mosta
Mlekarna Filipič (prej Jarko), Sv. Petra c. 53: leva stran Sv. Petra c. (neparne št.) od Resljeve do Vidovdanske c.
Mlekarna Skole Alojzija, Sv. Petra 46: Sv. Petra c. desna stran od vštete 34 do vštete 48. Sv Petra nasip od vštete 33 do vštete 47.
Mlekarna Kovačič Bronislava (prej Krištof). Sv. Petra c. 60: Sv. Petra cesta od Vidovdanske do konca. Sv. Petra nasip od vštete 49 do konca in LTsniarska
Senklavž. Poljane
Mlekarna Horvat Fanika. Lingarjeva 1:
Dolničarjeva. Lingarjeva. Medarska. Na-brežie 20   sept. in Pogačarjev trg.
Mlekarna Brozič Alojzija. Pred škofijo 21: Stritarjeva. Studentovska in štev. 21 Pred škofijo.
Mlekarna Rejec Frančiška, Kopitarjeva 1: Kopit-,rieva. Krekov trg. Poljanski nasip do vštete št. 14 (Mestna hiša) in Vodni kov trg.
Mlekarna Janežič Josipina. Poljanska e.
3: Barvarska steza, Gestrinova, Grajska planota (Grad). Kapiteljska. Poljnnska c. od zače'ka do vštete 14 in 15 in Poljanski nasip od vštete 16 do konca.
Mlekarna Vrh Ivanka. Pred škofijo 17: Pred škofijo z izjemo štev. 21 in Seme-niška ul.
Mlekarna Lovšin Amali.la. Strossmaver-jeva 4: Lončarska steza. Na stolbi. Stre-liška do vštetih 15 in 16 (pri Zrinjske^a c.i. S*rmi pot. Strossmaverjeva in Ulica
Sfare pravde
Mlekarna  Pečar  Viktorija.  Polianska c.
18: C;ril-Metodova. Pcruškova. Poljanska od Strossmnvpricve do Ambroževega trga. Quag!iieva. Streliška od Zrinjskega do konca   Zarntkova in Zrinjskega.
MVkarna Krn.jc MiTka. Ambrožev trg 9: Ambrožev {rs. Poljanska od Ambrože-ve?n trga do Domobranske. Vrazov trg in ZJrmozdravn\šT<a.
>T?ekarna Kotnik  Ansreta. Poljanska 77:
Domobranska.   Hrndeckeara   c.   od vštetih
9 in Ift. Hijdovprnikova. Kapu«ova. Litijska. Mesarska. Na ffmnini. Poljanska od
Domobranske do konca in Potočnikova
Šentjakobski okraj in Dolenjska cesta
M'okama Balantič Ivanka. Cankarjevo nabr. 1: Cankarjevo nabr.. Ključavničarska. Krojaška fn Pod rrančo.
Mlekarna Klav<* Alojzija. Stari tr* lla* Mastni tr«. leva stran Starega trga do vštete lla in Vodna steza.
Mlekarna Strle Franč'ška. Stari trg 17: Reber in leva stran Starega trga od vštete 13 do konca.
Mlekarna Seničar Frane. Stari trg 30: Gallusovo nabr.. Stari trg od vštete 26 do konca in Stiska ulica.
Mlekarna Gmajnar Anton. Star! trg 24:
desna  stran  Starega   trga  od  začetka do vštete 24.
Mlekarna   Skr.ianc Tvana.   Sv. Jakoba
trg 6: Sodnrska steza. Sv. Jakoba trg, Oso-je. Osojna pot, Trubarjeva in Ulica na Grad.
Mlekarna Galjot Ana. Zabjak 6: Cim-permanova. Grudnovo nabr.. Memsodna. Pru'e. Rožna ul.. Zabjak.
Mlekarna Magdalene M.. Flnri.ianska 9:
leva strar Florijanske ul. od začetka do Ulice na Grad.
Mlekarna Ivane Marija. Florijanska ul. 10: desna stran Florijanske ul. do vštete 18 (šentjakobsko župn;šče).
Mlekarna Krže tvana. Florijanska ul. 28: Florijanska ul. od vštetih 20 in 27 do všte4:h 28 in 30 in Hrenova ul.
Mlekarna Gvozdenovie Žarko. Florijanska 40: Florijanska ul. od vš+etih 30 in 43 do konca. Vožr.rski pot in Zvonarska ul.
M lekarna  Korošec   Anica.  Karlovška e 8:   Gruberjevo  nabr..   Hrndeckega   c. do všfetih 7 in 16.   Janežičeva. Karlovška Prijateljeva. Privoz. Tesarska. Za gradom
>77rkarna L^ipinc Ivana, nolen.iska c 18: Črna vr>s. Dolenjska e.. Galjeviea. Tlovžki Štradon. Tžan-ka c.. JurČkova pot. livada. Orlova ul.. Penizziieva. Rakovni-ška. Rudnik, Ur.šičev štradon. to  je vse
ozemlle.  ki ^meitiietn  Dolenisks  c. nr
oni  stranf Ljubljanica in Gruberjev prekop na drugi.
Bežigrajski okoliš
Mlekarna Glavan Marija. Blei\veisova (pre.i Tvrševa) 37a: Rleveisova c. od železniškega nrelaza do vštetih 37a in 50. Livarska. Farmova do Bežigrada, Pleter-Snfkrova do Co<;tove in Smole'ova.
Mlekarna     Stii^er    Wžka. Blei^eisova (prej  TyrSeva)  37b:   Bleivveisova   c. od vštetih 37b Ln 50 do vštetih 43 in 52. Co- , stnva  Detel ova in Robbova ul.
Mlekarna Gmajnar Anton. Bleivveisova fprei Tvr.ćevn) 47: Ble:\ve;eova do v?4etlb 47 in 54. Linhartova  in Trčeni''kova.
Mlekarna I.eskov:c Ana, Bleiueisova 17b: Bleiveisova do v.štetih 55 in 58 Prankova. Gra^se: ;eva. Kal a nova. Mar-coniieva. Pleferšn kova od Costove do konCa. Preradi vi če v a in Svetos^vska
Mlekarna Penko Ivanka. Bleiveisova ^9: Mtanaica (cr>oinii del). Ble:veisova do v<4etih ^0 do 85 Drnv^ka. Krž:čeva. Pe-ričeva. Prekmurska t'-ica sv. Marka in Vodovodna do vnetih 22 »n 39
Mlekarna Kernc Marija. Bleiw*ei«ova 88: BTe:we:sova do vš'et'h 90 in 97. Celjska. Dermotovp Herbers*e:nova. Tpavče-va. ITOfoAJk Mariborska. Pribinova in T^rn'ška.
Mlekarna   Ilovar   Marija. Bletrve^ova
^2: A^an^ka ^ffomii del). Bleivveisova od vštetih °2 ?n 99 do kMSCa Cerkova. D*mi-čeva. PBtslet tera. Dečkova. Fun*kova. GlavarieA*a. Gr?fenaue"'eva. Grintov^ka. .TrimnikoT*^ Hubadov^. Kad;ln?kova. Kobi-čeva. K^cbekcv^. Korenska. Koželie^a. Larr.^ergerieva. T.u7:Sko-srbska. Ogrinče-va. Peganova. ponov:č»vq. Posavskega Robič«vq. Fo*an^ka, Stofenska. Stožice. To1s*o;eva. Tri?la\-ska fori B1ei*vei*ovi>. T'imer'eva. Z"pr*»b*ka in ZuDanova.
Mlelranta Pevdlr Rado. Vodovodna c. 87: Stroleva, T^rlavtks pri Vodovodni. VelfkovfVs In Vodovodna od vitetih 24 in 41 do konca.
Mlekarna Orole Ivank*. *tat»le>va 8: An:hova. Elnspielci|ctm Fn^^r^ov; La-vričeva in Staničeva z izjemo št, Z.
Mlekarna Vidic Stanislava, Staničeva 2: Bežigrad, Baragova, Hranilniška, Parmo-va od Bežigrada do konca in Staničeva št. 2.
Šiška
Mlekarna Horjak Marija, Celovška 28:
Celovška c. od začetka do vštetih 30a in 35. Javornikova  in Jesenkova ul.
Mlekarna Kovačič Lucija. Celovška e. 34: Celovška c do vštetih 43 in 38. Fran-kopanska, Gubčeva. Malgajeva in Ziber-;ova do Medvedove.
Mlekarna Jurkovič Katarina. Celovška c. 42: Celovška c. do vštetih 63 in 56, Le-nodvorska do Medvedove in Pod gozdom.
Mlekarna Kupona Rozalija. Jcrncjcva 2: Celovška do vštetih 66 in 69. Dolinska -teza. Giisilska. Jerncjeva do Medvedove. Kosova. Maurerieva. Štefanova, Vodnikova do vštetih 15 in 18 in Zeleznikarjeva.
Mlekarna Samec Adela, Celovška 72: Aljaževa. Beljaška, Celovška do vštetih 84 in 95 Knezova, Tržna in Verovškova io Cernetove.
Mlekarna Gruden Jakob, Celovška 101: Celovška do vštetih 98 in 103, Cernetova oxl Aljaževe do konca, Drenikova, Hoti-mlrova, Kettejeva. Podjunska. Podlimbar--keca in Videmska.
Mlekarna Ambrožie Ivanka. Celovška 105: Aleševčeva. Brejčeva, Celovška do vštetih 111 in 112. Galetova. Kneza Koclja, Na jami in Vodnikova od vštetih 17 in 20 do vštetih 35 in 42.
Mlekarna Kovačič Angela, Celovška c. 135: Andreaševa. Bitenčeva. Bizianova. Boh'nčeva. Bregarieva. Celovška od vštetih 113 in 114 do konca. Cesta v Koseze. Čebelarska, Devova. Delnice. Drabosnja-kova. Draga. Driveliska. Dravi je. Freyer-ieva. Glince. Gorazdova. Gutsmanova, Ja-vorškova. Kamna gorica. Kamnogoriška, Knobleharjeva. Korotanska, KoseSka, Kovaška. Krovska. Kumerdejeva, Lakotence. Ledarska. Laznikova, Levičnikova, Ljubeljska, Martin Krpanova. Matjanova pot. Na dolih. Na Koro«ici. Na trati. Obir-ska. Pavšičeva. Peterčeva pot, Podutifika,
Podgora. Pod hruško. Pod hribom. Podutik. Poljane. Prelovčeva, Preradovičeva. Pržanjska. Saveliska. Sadjarska. Scopoli-;eva. Soierjeva. Stegne. Sv. Roka ul.. Šišenska. Šolska. Trata. Tueomerjeva, Vodnikova od vš4etib 37 in 44 do konca. Vrb-ska, Zapuška. Zatišje, Za krajem. Za vasjo, Ztatek
Mlekarna Košak Antonija. Lepodvor-ska 29: Frankopanska od Medvedove do konca. Jemejeva od Medvedove do konca. Jezerska. Lepodvorska od Medvedove do konca. Medvedova od Lepodvorske do konca. Polakova in Zibertova od Medvedove do konca.
Mlekarna    Tušar   Antonija, Medvedova
30: Medvedova od začetka do Lepodvorske.
Mlekarna Rezek Minka, Janševa 2; Borutova, Cernetova do Aljaževe, Goriška, Janševa. Kamniška, Kavškova, Milčinske-ga, Murnova, Podmilščakova Samova in Verovškova od Cernetove do konca.
Tržaška cesta in Rožna dolina
.Mlekarna Skorjane Cecilija, Tržaška e-
2: Tržaška c. 2. Vrtača in Viktorja Emanuela (prej Bleivveisova) do Erjavčeve. Mlekarna  Turk  Ivanka, Tržaška e. 6:
Aškerčeva. Groharjeva, Levstikova od Vrtače do konca. Mirje od Murnikove do
konca. Murnikova, Tobačna in Tržaške desna stran od vštetih 4 do vštetih 12.
Mlekarna 2ibema Marija, Tržaška c. 5: leva stran Tržaške c. od začetka do vštete P, Marmontova od začetka do Langusove in VerstovSkova od začetka do Langusove.
Mlekarna Novak Anica. Tržaška c 11: Bičevje pri Langusovi ul.. Langusova, Leni pot. Oražnova in leva stran Tržaške c. od vštete 11 do vštete 21.
Mlekarna Vodnik Alojzija. Tržaška e. 21; Bičevie pri Jadranski, Hajdrihova. Idrijska, Glinška. Jadranska. Marmontova od Langusove do konca. Postojnska od začetka do Bobenčkove. Sumnrleva in Težaška od Langusove do Bobenčkove.
Mlekarna Skriba Lora. Tržaška 60: Bo-benčkova Gostilničarska, Obrtniška, desna stran Tržaške od lekarne do vštete št. 60 in Vrhovnikova.
Mlekarna Petek Angela, Tržaška e. 62: Orecorinova. Kogeieva, Postojnska od Bobenčkove do konca in Tržaška od vštete 62 do vštete 74.
Mlekarna Zor/ Fma. Tržaška e. Rl: Campova. LoČnikarjeva, Mencingerjeva, Splitska, Svetogorska, SibeniSka, TržaSka »d vSfete 77 do vštete 95. Velebitska in Zaveti^ka.
Mlekarna    Trctnar    KaM.   Tržaška 88:
Abramova, Bokalška. Bonifacijeva, Cesta na Dobrovo. Cesta na Vrhovro. Cesta na Brod. Cerkniška, Cesta na Brdo, Kanče-va. Ko7nrio. Martinova, MerčnIkova, Nn-noška. SRttnerieva, Tolminska in Tržaška od v5'Pt:h 76 in 95 do konca.
Mlekarna Anderlič Zoffla. Predlnmska 8: Cesta v Rožno dolino od Strekljeve do konca. Ceste TI. IV. (Prediamska). VI., VITI.. X. in XII do co^p IX.: ceste III.. V. io VTT.: Kocenova. Levčeva, Večna pot in 7i*n;kova.
Mlekarna Slanic Pavla, Rožna dolina II., 36: Brdo, Brdnikova. Kolajbov;i. r>-sta TT. od ceste IX. do konca. Ceste IX-, XI.. XTTT.. XV. XVTT.. XTX in XXI.: Le-eratovn. Na s*e7i. Poklukarjeva.
Mlekarna Span Nežka, Predlam5ka 53: Ceste IV. (Predj-im-ka). VI., VIII. in X. od Pred jamske do konca.
Gaefhejeva Klgeitlja na Tavridi
Klasična umetnina je v skrbni uprizoritvi cstavila globok vti&k
Ljubljana. 1. aprila Starogrško pripovedko o Ifigenij: so dramatično vsak po svoje obdelali že Aischv-!os, Sophokles in Euripides, pa tudi rimski dramatik Pacuvius. Francoz Racine in še drugi. Guillard je celo napisal Glucku besedilo Iphigenie en Taunde*, ki je izzvalo najboljšo Gluckovo opero.
Goethe je torej le nanovo dramatiziral že zelo znano snov; v b-tstvu pa s>e je držal Euripidove drame, toda ustvaril je delo, ki ga označujejo kot začetek nemškega klasicizma v dramatiki in poeziji vobče Goethe je prv: z duhom človekoljubja (hu-mamtete) vzdilnil star. snovi novo življenje ter podal človeštvu v svoji oblikovno ,n miselno krasni umetnini večno veljavno načelo, da je človekoljubje, dobrotnost, sočutje, usmiljenje najvišja vrlina človeka, naroda celi državi. S-Lni vpliv plemenite žene, njena čista duševnost, popolna -odkritosrčnost in otroška zaupnost so dobile v Goethejevi Ifigenij; klasično vzvišen .zraz, ki prepr čuje še danes.
Za današnjeea poslušalca in gledalca ni važno, ali je Goethe ž njo resnično izrazu neskončno blagi vpliv lastne svoje sestre ali svoje ljubljene prijateljice, gospe pl. Stemove Za nas je odločilna in porazna lepota Goethe je ve drame v prikazu Ifige-nijinega plemenitega vpliva na Thcasa. kralja Tavricev, k: je dajal še tujce begunce klati na žrlvenikih bogovom, zlast. pa na brata Oresta. nesrečnega maščevalca -četa Agamemnona in morlca lastne pre-^estne matere Klvtajmestre. Tako je ta irama himna na ča^t plemenitim ženam, kj zmagujejo moško okru'nost, maščevalnost, oboroženo nasilstvo in zvijačnost z dobroto.
Tiha veličina in plemenita priprostost s:a kakor antičn:m umotvorom lastni rudi Goethejevi. prav danes kar občutno aktu-iln; drami. Vse dejanje se zgodi v petih kratkih aktih na enem samem prizorišču, v gaju pred D aninem templom, le meo petorico oseb brez ljudstva ali vojaštva. Tvled to petorico se odgrava silna, pretresljiva duševna drama in se odloči usoda treh oseb in vse^a Savriškega naroda, f genija se vrne v domovino in na očetovski dem Orest ozdravi in postane miken-k; kralj, Thoas in njegov narod pa živita poslej kulturno po vzgledu človekoljubnih Grkov. Z Goethejevo »Ifigenijo« se je za-"ela gojiti v svetovnem slovstvu duševna drama, ki se je razvijala preko Ibsena, Maeterlincka in vseh modernih psiholoških dramatikov do današnjega dne.
Goethe je ot?tal zvest staroklasičnm dra-natskim vzornikom ter je ohranil svoji drami vse značilnosti z religioznostjo, kultom bogov in mitologijo tesno povezane grške poezije, pa tudi z njeno zunanjo obl--ko zlasti z monologi in pripovedovanji.
Tako so dobili naSi igralci zopet enkrat zredno težke naloge, ž njimi pa režser s scenografom. Frana Albrechta vzgledno lepi in vzlic svoboščinam smiselne točni prevod so srečno izbrani nosilci vlog brez o rime m o prinašal^ tehnično odlično, jasno, miselno in čustveno močno izrazito in zato vseskozi učinkovito.
Ifigenija šaričeve je zunanje, po govorici in igri idealen, iluzijo klasične lepote v vsem mojstrski izzivajoč lik. Kakor že z Antigono, je zopet z Ifigenijo dokazala, da so klasično čustvene junakinje zanjo umetniške naloge, ki jim polno ustreza ne le po svoji najvišji odrski sposobnosti, temveč rudi po svoji naravi. Težki mono-:Og| So ji uspeli popolnoma in edina »pesem parke ob zakllučku IV dejanja bo pri repTJzah morala najt- 5e boljše oblike. Zeta je za svojo sijajno kreacijo vsesplošno priznanje in   pošteno   zasluženo cvetje.
Ogromno vlogo je obvladovala vseskozi z jasnim zvonkim glasom, a v krasni grški belini in s tipično grško pričesko je učinkovala kot živa poezija. Imela je močan uspeh.
Dramatski najmočnejša osebnost je Orest, preganjan od vestj in furij, blazne« in trpeč najstrašnejše muke, ker je, maščujoč umor očeta, umoril mater, in pričakujoč lastno smrt pod bodalom sestre Ifigenij e. Vloga je v vsakem pogledu izredno težka in tudi fizično izjemno izčrpljiva. Poleg Hamleta je Ores-t najutrudlj.vejša klasična odrska naloga. Jan. nas mladi junak, ki mu ne pozabimo divnega Romea, je b 1 tudi kot Orest na višku. Zaslužil si je iskreno pohvalo in cvetje. Stihe govori odlično, igra mu je topla in prisrčna, ves nastop očarljivo prikupen, tako da je brez pretiravanja lahko konstatirati: velik umetnišk; uspeh.
Izvrsten Toas, tavrijski kralj, je Milan Skrbinšek z lepo ma-ko, zgledno jasno dikcijo in premišljeno zadržano igro. Prav simpatičen Pilad je Nakrst. ki daje zvestega prijatelja n grški zvijačnega tovariša toplo, naravno in prijetno živahno, pa končno E. Gregorin v vlogi modrega Ar-kasa, kraljevega zaupnika, v dram; name-stujočega stari grški zbor starcev: kreacija v vseh ozirih lepa in b stra.
Tako smo gledali in poslušali kvintet zares uprav komorne kvalitete!
Režiser Jože Kovic je dramo skrbno iz-režiial, arh. Franz  pa   okusno opremil.
Prostor pred svetiščem na levi in kraljevsko palačo na desni izpolnjuje stopnišče okoli žrtvenika v ospredju; v ozadju vidimo morski zaliv in kos otoka z drevjem. Prizorišče preproste veličastnosti in tesnobnega miru, pa tudi groze. Zakaj tu je bila klavnica vseh tujcev beguncev.
In to dejstvo nekdanjega barbarstva je hotel režiser posebno poudariti s tem. da je postavil žrtven k v ospredje, in se morajo osebe neprestano kretati ob njem in za njim. Hotel je tudi zunanjega dejanja borno dramo čim bolj razgibati vsaj z gibanjem oseb, ki nemirno krožijo po stopnišču okoli svetišča, žrtvenika in po obrežju, spreminjajoč vsak trenutek svoje stališče. Stvar naziranja.
Tudi izrabljanje reflektorjev je problematično. Morda je izpreminjanje luči m osvetljevanja posameznih oseh v nekaterih prizorih, a zopet zatemnjevanje vsega prizorišča in posameznih akterjev zanimivo in efektno, simbolno, izraz sodelovanja nevidnih bogov, Diane in Apolona ali kakega drugega režiserjevega domisleka. T"-ha veličina in plemenita preprostost pa sta klasično najlepše izrazna tudi po preprosti naravnosti. In narava ne pozna takih skokov v dnevni razsvetljavi, ako nI slučajno nastal sončni mrk- A mrk se ne ponavlja...
Predstava, ki se odigrava v vseskozi živahnem tempu in dojmljivi napetosti ter je zato trajno priklepala pozornost občinstva, je ostavila globok vtisk,. vsesplošno zadovoljstvo in prinesla režiserju, scenografu in igralcem, na čelu Saričevi in Janu toplo dolgotrajno priznanje. Fr. G.
(Selez
eiezifica
KOLEDAR
Danes: Sreda, 1. aprila:  Hugr>, Melita
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Pepelka Kino Sloga: Kuga v Parizu Kino Union: Mlada ljubezen
DEŽURNE LEKARNE Dane«: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg" 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20, Murmaver, Sv. Petra cesta 78.
Štev. 75
»SLOVENSKI NARODA 1. *P**\ 1942-XX.
Stran S
Prvoaprilske laži včasih
Tudi lažnivci so imeli včasih svoj praznik
Ljubljana.  1 mnia Prveca apnla ni b La včasih nobena laž predebela, da bi  je Ijudie nc prcbavvh. Se ce4o raj€ s«  nasedali na:bo4] kosmatim m
neumnm  Iflžem kakor malmi nedolžnim
Lažnrvci pa so rud n^peh vx w*>ic najbolj^« s:lc. d« so I. apna tro*i!T na debelo s pc**.-hn<, vnemo laži m vest bi vh pvkLa če bi ne iaeah. Tudi tenpiafi ki mu . nid-je že od scve davnme očarajo da red' laži kaJcoT berač u^i sn ic štelo v pn rtno m sveto do!znosit, da ie natvezlo ' a p- .-• vim več otrr4>ov. Vse to ie pat s.pada o k praznovanju 1 aprila vHikeua pra?rvka lažnivcev. Praznonari smo ga imralv kajti l. apri! sra ia med ku:turnc Trad.cue Včavh smo žc klicali na pomoč zgodovinarje da bi nam pojasnili, kako je nasta ob-ča; prvega aprla vendar ne ve n:hče dovolj zadovr': vo raz'o-ž-ri. zakaj mora bri posvečen na ieto še po^be- dar za !*ž-. ko ne moremo posvetiti niti enega saireca dneva re*-n' c i. . ino 1 aprila se pa ljudje tud ne zanimajo tdtflto; veonn so bili zadovt/jm le. čc nh ie kdo potegnd. še bolj pa seveda, čc so on   ko^a pr-^egnHi.
Zdaj je upanje, da bo tud' ta običai izumrl    Letos se  maj-skdo  ni   ntt: spomrrl.
<ia je dsJMf prvi april ali vsaj n' pomislil.
n h tm p*vrr.en ie ime! ta dan pre.išnie čase. Včasih  pa   je  bila 1. tpt  ■    chemeca ve tjko klavrnega lažnivca
prva misel lai. Skuhali smo lagati vsi in v tej splošni teknu lažnivcev so bili najbolj nesrečni tisti, ki niso imeli dovolj domišljije za najbolj nedužno 1až ne pa oni, ki so m<~nali prebavljati vse tc izrodke mo-ž^ansk.h krčev.
Ceaa vse ca nismo tedaj prebavili' Lis*: so nam predstavljali fantastične posasfi. Sc hujše od apokaliptičnih pravice z dvema C'.ivama. krmie. ki so tmeli rep spredaj in
dru {je podobne 'zrr>ike ki jih n mogoč-r. *   spraviti v steklenice s vpiT-ito-m. V Ljub
liani. k;er vedno govorimo o napredku. ae nwmo mogli teci odntFvedati tud' prvega
apnla TediM p« 'e bil napredek mt'. eta na i očiten Last] so objavi ah tud slilu novih r*alač m molerp-h stanove«iskih četrt; T ko je bil že zdavnaj pneva apr la za z vdan nunski vrt Tcda; so rudi pre stavljali spomenike in Prcereo se ic orc selrl pred univerzo ;n menda tudi \ L hib 1 janico.
Čeprav so ljudje vedeli   kako imeniten praznik obhaja časopisje 1. apnla  M ven dar leto za letom  znova naseda!' naibol' neverjetnim !ažcm. Pred leti so r«>ma!e nepregledne množice z de/elc in mesta k slavnemu Figovcu. da si ogledajo čudovito pra sico  kakršne re*» ic ni n hče vide! Mirx?: so se pnpe4iali zelo daleč z vlaki ali avtobusi, da ne zamude redke prilike   Na Fi govćevem dvon*ću  se  je gnetlo ves dan več ljudi kakoT ob *e;mskih dneh   Bdi so tako  pod   vplivom  sugestije     prvoapri sk< laži. da   jih  ni  mogel   nihče  prepričati, da so bili potegnjeni   <*"akah so da bi se rm čudovita zvenna vendar končno pr kazala To je dokazalo   k^ko velfko zaupanje ie uživalo časr*pisje   čeprav so ga ob I  "zevali tudi druae dni. ne le prvega apr 'a  da rado goii na svojem črno belem terenu ko smate m debele.
Ce se pa žc nc more potolaž:ti. naj laže sam. kako :e bi! včasih srečen, saj je danes prvj april.
DNEVNE VESTI
Obvestilo naročnikom
NaAe naročnike vljudno obveščamo, da Je rm*Wna naročnina »Slovenskemn Narodu« 7<ijm t r» Hr. kakor je bila pred 1. marcem. Tistim, ki so plačali za marer 7-\isano naročnino, se bo fttela razlika v dobro pri naročnini /a april. Posamezna številka ^Slovenskega Naroda« stane zo-p**t 40 rrntesimov.
a
— XXIII. mednarodna umetnostna razstava bo otvorjena letos 6 junija v Venezii. Priprave za to pomembno umetnJSko prireditev so že v polnem teku. Svoje umetnine bo razstavilo okoli 200 bkovnih umetnikov.
— Velika tatvina nogavic. Drzni tatovi.
ki so jim cblastva že na sledu, so se skozi odprtino v zidu splazili v skladišče tvrdke VittoTio Persuo v Milanu in so odnes': večjo množino nogavic, vrednih 250 000 lir
— Pastirsko pismo proti \ojnlm dobičkarjem. Nadškof v Firenci kardinal Dalla C ost a je v svojem nedavnem pastirskem pismu izrekel octro obsodbo vseh onih, ki v vojnem času težijo po dobičku in ki ao na škodo ostalih nakopičili raznih živil.
— Poroka na smrtni postelji. V bolnici ▼ BarlctU pri Bariju leži na smrtni postelji Anton CiruIU da Canosa. V tem težkem stanju mu je bila izpolnjena, želja, da ae je ]ahko poročil s svojo zaročenko Katarino Pat runo.
— I radne ure v državnih uradih in drugih javr.ih zavodih bodo od 1. aprila do 31. oktobra ob delavnikih od 8. do 14., ob nedeljah od 8. do 12.
— Kapucinski gvardijan pregnal tatinsko druščino. 64-letni gvardijan kapucin-
l samostana v Pištol Angellco Giaco-melli Je v nočni url zaslišal sumljiv ropot, k; prihajaj s samostanskega vrta. Ko je pcs ledai skozi okno, je opazil na vrtu stir: sumljive moške, ki so bili ravno na tem. da spravijo razne ukradene stvari na varno. Gvardijan je vzel samokres in oddal dva svarilna strela v zrak, ki sta pa zadoščala, da se je tatinska druSčina razbežala in pustila vse pokradene predmete na samostanskem vrtu.
— Huda hurja je spet zabesnela v Trie-stu in je terjala nekaj žrtev. Tako si je 77-letna Ana Branstella iz ulice Carduccl zlomila laket na levici, ko je zaradi močnega burjinega sunka priletela na tla. Prepeljali so jo v bolnico, kjer se zdravi tudi 64-letiia Angela Franco, ki jo je doletela slična usoda.
— Velik gozdni požar se je razAiril po gozdovih okoli Comena ter uničil grmičevje na površini več ko pol milijona kv. m. Skoda je precejšnja. Ogenj je nastal po nesrečnem nak'jučju in je trajal vso noč. Omejili so ga organi gozdne milice.
— Cene za popravilo čevljev bodo izobešene. Kakor poročajo iz Rome, so prejeli vsi prefekti navodila, po katerih bodo morali imeti vsi čevljarji izobešene cene za popravilo čevljev; cene bodo odobrene po pristojnem ministru na predlog korporacijskih svetov.
— Štiri vrste moških klobukov. V smislu
naredbe korporacijskega ministra, ki se nanaša na urejeno produkcijo in prodajo koles, sveč in klobukov, bodo v Italiji na prodaj štiri vrste moSkih klobukov: klobuke prve \rste bodo prodajali po 85 lir, druge vrste po 125 lir. tretje vrste po 130 lir, četrte vrste po 170 lir ali 173 lir.
— Ob obletnici smrti se jI je omračll um. V ulici Materassl v Palermu so sosedje s pomočjo ključavničarja vdrli v stanovanje zasebnice Katarine Fragole. ki je nI bilo že več dni na spregled. Na postelji je ležala mrtva njena hčerka 25-letna Marija Giustolisi ob postelji pa je negibno klečala 54-letna Katerina Fragole Ob njenem čudnem obnašanju so sosedje kmalu .spoznali, da se je revi ob smrti ljubljene hčerke cmračil um. Prepeljali so jo v umobolnico.
— 100-letnica doževe potomke. V Romi je praznovala včeraj 100-letnico rojstva grofica Olga Gritti, ki poteka iz slavnega beneškega rodu doža Andreja Gritti.
— Oskrba z rinom v Italiji. »Eco di Roma« ugotavlja, da se je oskrbovanje z vinom po vsej Italiji splošno izboljšalo. Na osnovi uradno določenih cen se razvija živahna kupčija. Določene so bile tudi maksimalne količine namiznih vin, ki jih sme potrošiti vsaka pokrajina Glede alkoholnih stopenj merodajni činitelji ne bodo popustili. Ce ugotove v določenem namiznem vinu za pol stopnje manj alkohola, kakor je zanj odrejeno — izjema velia edino za vino »Berbera«, kjer je dopuc4na določena ocena, tudi ce je v vinu za eno stopnjo manj alkohola — bo
v:no uvrščeno v naslednjo nižjo kategorijo in se bo moralo prodajati tud: temu primerno po nižjih cenah.
— Solnčniea — avtarkična rastlina. O važnosti solnčnice povzemamo po »Ecu di Borna« n?^lednje misli: Od solnčnice ne gre nič v izgubo. Steblo da izvrstno celulozo, listi so zelo hranjiva krma za živnl:, seme pa daje odlično olje. k: ga uporabljajo kot zdravilo, rastlinsko maščobo in v kemični industriji. Solnčnice sejeio v Italiji v aprilu. Pri tem ie treba zlasti upoštevati, da so posamezne rastline posajene v razdalji drug od druge okoli poi metra. Velike uspehe bi bilo mogoče doseči, če bi nasade solnčmc združili z nasadi pese. Ce bi se na vsak hektar pe<=-r.eea nasada zasndlo samo po tri vr e solnčnic, bi jih vzgojili približno 1350 in pridobili okoli 2.70 s*ota pomena Ce b; pa jih zasadili po pet vrst. bi vz^oiili okoli 2250 rastlin na hektar in pridobili okoli 4 50 stota semena. Zt le*n.£nin pro'zvod-njo pese je v Italiji določenih 1R0000 hektarjev. Ce bi jih samo 100000 izrabili na ta način, bi mogli po prvem načinu Dridelati 270 000. po drugem pa 450 t soč stotov solnćri'ćneca semena, ki bi dalo 54 000 ali 90 000 stotov od!ičnega olja. Ta kol'čina olja bi mogla zadovnii-;*j potrebe 25 milijona oziroma 4.5 mili^na ljudi. Združenje nasadov solnčnice in sladkorne pese bi torej bilo velikega pomena.
— Svetovna proizvodnja petroleja v letu 1941. Agit javlja iz Rome naslednje zanimive poda*ke o lanski svetovni proizvodnji petroleja: Na osnovi ceni*ev. ki so Izvedene na podlagi podatkov proizvodnje v prvih 11 mesecih preteklega leta, je proizvodnja sirovega petroleja lani porasla na 2 205 miliionov sodov, rred*em ko je I 1940 znašala le 19H5 milijonov sodov. Med največje producente sirovega petroleja spadata H^lard^ka Indija in Romuni:a. Na Sumatri se ie proizvodnja petroleja pomnožila na 37.330.000 sodov.
— rčite ne 4trnjcp1«ja? Vpisovanje v nove eno-, dvo- in trimesečne strojepisne tečaje se vrši 1. in 2. aprila Pouk no desetprstnem srstemu Največja molema strojepisnica. InformaCje. prospelfo dale: Trg-ovsko nčUltče ^Chri«*tofov nčni m-vod«r. Ljubljana. P^mohran^t n 15. Vp še se lahko vsaklo   (Telefon 43-82)
— Nesreče. V liubljpnsko splošno bolnico so včeraj sprejeli 49-letno Ivano Sk-i-letovo. ženo delavca z Zaloške ceste. Pri domači kopeli se je opekla na noe-ah. — Nesreča je doletela tudi 22-letnega Bončarja Vinka, torbarskega pomočnika ki je žac il na cirkularki in se je vžagal v palec fiea> rflce. — 19-letni ključavničar državnih železnic Jože Lepša ie doživel nesrečo, da mu j> med delom počila cev. Pri tem mu je bušila para v obraz in ga močno opekla. — 55-letnl strojnik mestne el~k*rame Edvard Virk je doma sek'*! drva in se vp*»kal v levico. — 16-letni sin uradniki Mflivoj Mihal je padel s kolesa in se poškodoval po glavi. — Pri igri je jMd 6-l^tni sin poaestmee Tre on Pavle iz Hotedršiee. Poškodoval si je desnico.
— Prehrana je glavna skrb vsake gospodinje. Ako ste v zadregi in rabite svetovalca, vzemite v roko knjigo: »Kij naj dane* kuham?«, k1 jo dobite v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani. Se'onbn-gova ul.3 za ceno Lit 8 50. Kupi*e knjigo takoj in ne bo vam žal.
Iz Lfubliane
—lj ŽJvilMvi trg. Uvožene zelenjave je zadnje čase že na izbiro. Zlasti nikdar ne primanjkuje cvetače. Sleherni branievec je dobro založen z njo. Zdaj so pa tudi kmetice in trnovske zelenjadarice začele dova-žati nekoliko več domačih pridelkov. Danes fe bilo naprodaj tudi ae nekaj lanskih pridelkov, n. pr. zelene, kolerabe, bele redkve in zeljnatih glav. V primeri s prejšnim: dne.j je bik) že precej rdečega radiča in motovilca. Malo je pa še cvetače. Danes je bilo naprodaj tudi nekaj osušenih jajc, in sicer po 175 L. Davi ao pripeljali na trg s tovornim avtomobilom tudi oranže, tako da so jih gospodinje danes zopet lahko začele kupovati.
—lj Od rezke marčnih živilskih n«birnir naj trgovci na drobno prineso v mestni preskrbovalni urad po naslednjem vrstnem redu: v sredo 1. aprila trgovci z začetnicami A do K v četrtek 2. aprila od L — R tn v oetek 3. aprila od S—S. Nakazila za moko testenine in ril na odrezke za m race april bo mestni r^reskrbovalnl urad začel izdajati v soboto 4. aprila po običajnem vrstnem redu.
—lj Dijaki (inJe) srednje, strokovnih tn metčaoskili šol ae lahko dobro priuči ftro-
LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI
Predstave ot delavnikih ob ltt w 18.15. ob  nedeljah is praznikih ot
10.30. 1430. 16 30 ln 18.30
aLNO MATICA   -   rt: LE F ON 22-41
tw<>knam  pravl.'iten  f!l»   —   aajleffe   atura to
umetni*"«7 t»   -*arr  -n »»k
Rolrrto   Vitla   -   Silv sna   Jacbtno   — Paolr Stoopa hal.
INO    » VfON    •    TF1 FFON 22-21
Mlada ljubezen
r>»"T.    ir^C.    *' Kleni ••»ukrgfc    tivl _ia» V »rut*  Vansi.   SoreRa Voac*
KINO   SLOGA   •  TELEFON 27-30
Močna, občutvena filmska drama
Kuga v Parizu
Kristina Soderbaum. Priti T. Degeo
Italijansko motvo je začelo v torvk z lahkim treningom, v petek bo splošna preizkušnja v tekmi, kjer bo partner Genova ali pa moitvo Kapalla.
jeptsja v novem posebnem tečaju, ki prične 1. in 2 aprila. Prospekte, informacije daje: Trgovsko učiliftče »Cbriatofov učni zavod«, Ljubljana. Domobranska 15 (Telefon 43-82).
—lj Podmznina SVTJ Ljubljana I bo oddajala naročeni semenski zgodnji krompir Bitnje* članom-naročnikom v četrtek in petek dne 2. t. m. od 9. do 12 in od 15. <^o 18 ure v skladišču Kmetijske družbe na Novem trgu 3. Glede na majhno mnofiro dodeljenega krompirja dobi vsak naročnik le skrčeno količino največ 20 kg. Vreče je treba prinesti s seboj.
S Spodnje štaferske
— Nov kulturni krotek. V petek 27. marca je bil v Ljutomeru ustnnovljen kulturni
krožek štajerskega Keimatbunda. Ustanovni občni zbor Je otvoril vodja leulturnega urada v zveznem vodstvu Josip Peteln. ki je obširno lTrpr^covori] o nalogah kulturnega krožka. Kot vodilni organ nadzoruje kultnmi krožrk vse kulturno ustvarjanje na Spod. š*ajerskem, zi svojo glavno na-I^ero pa smatra poglobitev kmečke kulture Posebno pozornost posveča Širjenju knjl^ po kmetih. Zdaj imajo vsa okrožja Spod. Štajerske svoje kulturne krožke.
— Povečanje proizvodnje je dolžnost. Ifa vrlikem zborovanju trgovcev v Maribot-u jO. govoril vodja delovno političnega urada Harkel o nalogah nemške trgovine med vojno. Posebno obširno je obravnaval pe-roče probleme sedanjega časa ter naglasa 1 potrebo povečanja proizvodnje, za kar Je treba sastaviti vse sile. O tem je govord tudi na velikem zborovanju obrtništva.
— Dve nesreči. V Tezncn prt Mariboru zapoe'eni 50-letni pomožni delavec Franc Marolt je tako nesrečno padel na stopnicah, da si je zlomil Irvo roko. 24-letni v kamnolomu zaposleni delavec Ludovik Mesaric se je peljal v nedeljo s kolesom skozj Maribor. Blizu frančiškanske cerkve ga je pa podrl avto. Mesaric je padel tako nesrečno, da se je močno pobil po glavi tn tudi po t°lesu Oba ponesrečenca so prepeljali v bolnico.
Športni pregled
Nove srnerrvce m telesno vzgojo nemške mladine
Reforma v te'ovadbi. ki se ie že uveljavila rud: nn mednarodnem ter.vndnem tro-bo'u med \cn:;:o. M1 iT7siwfcu in Ital^o bo izvedena tudi v lohfci telesi vz«->ji nern'ke m'adme. oVnem pa sr>loerto pri vsei telesni vzcoji nem-lec m'ad'ne.
Novi d;dak*;čn: nnr*£frami pred\-idevaio pred\-sem urjenie e;b"no-^t: in spretnost- n le v minj^i m^? vaje s katerimi BC vezbn refesfu moč Osnove nm-e metode pouka bodn »rV- (l- v, mf'i in p'eran-e trico pri vsjah "rrNinih na prostem, kr.kor pri va-ifh reAanrik v tr'^vadnei "T't vaje bodo :"^*^s^,'n;ie đrape r H*>oraKo lahV'h orod;j
Pn" te'esni Tttfoj] žernke mledine se bo nred--*em viMi^tetal hUfn&k] ustro' ženske ?a te'osfl   Tzo^:b^T« «^ ho^!o wm terkim
jam in b^o ln"-'' prednost ri*m:čna te-V^-ndb« :n nTrv deco bodo telovadne ■tre p^'*v>Tr,;0r,r ^ pilliiuiaejal :prarrri. ki so v *^cTadu z 1'^no ^a^^n^tio.
PoKe^m *krh bo pr^-ečena vzr»o^ teles-non-7"^:^Tn nč'tet^Vess *r\ sa<frteY^site0e etj« p ■ offreffjl m uciteiMce tpio^*.d-be *~ ifejijejo na pedagoški šoli v Neu-^♦-c'itzu.
Hokej Ttalija— Nemčija 2:1
hot---; Irffn ppifltvinji Me*n6He ^o v v-4>->to
1 '-*rrn :o bMce^ico eesoiMi ri vso Tta!:»o   T*«'^^«T - rrt.^.-(-,Tpr,f«,nrfl   j.; ^ je
7, tekmah vidno boljela  ic imzg^
Bi 'u'i'a.
Prva tret:;ni i^re i'* b"Ta rr}r r?zlmriiivc PSIKHbT SO O^^tlc rrir-r^f r>1 r-fltrh sf*^U*eli ne-
I ''kniene V nWtN tre*iini tt f»ri51: nai-orej v vt* v»vo Nemci ta k?*,*^e ie b;7 v 3. minrt-* tr^oe'en Fe^^-TTe^ OsfteJl Vem cev r*a :e '^'".m-'-tin pnutit^e mn-e?^ "'fl"« i* se fcl c-^'oJ1-^ n-»r^d rtt- ri-m-Ck.a «*«U. Ko ie bil Z*> ^.lcltM^en rs dve mi nut; kane^an n^reske^a nrv^ni 9i Ttnliia-
-»: ijltrn7ii>rf| rK>'-^"<ii in v 10 re'r'u^1 i^^na-Hli n*> P*S*-'^m   Zro^r^vr-jiln; ie ^bil v
II min'?t: D"* .Ma7?en.
V llVfH *-e^i:n: ;" itafliiaHMavn njiluj čuvalo »>red^-<eTn re^^t^f   ^-<1T w„ ;e rrf^:^r0>
us<--k> d-. Ic^nca Tako si ie priborilo pomembno zmago.
Italija—Hrvatska
Na velikonočno nedeljo se bosta v Genovi sestali ena^storic! nogometnih izbrancev TtalHe m Hrvatske Glede na zadnje uspehe Hrvatov je za srečanje precej zanimanja. Hrvat? bodo. kakor povedo zadnje vesti, postavili na igriSče kompletno ena jat o-rico Gradjanskega. ki se je tako odlično obnesla po turneji v 6vu..
Italijanska nogometna zveza Se ni izdala uradnega obvestila o aestavj svojega moštva   Sklicala pa je na zadnji trening Chiavari večje #tevilo igralcev in nedvomne bo med temi izbrala svoje moitvo Zdi ae da se merodajni krogi niso mogh se definitivno odločiti za zasedbo otrambe V p> štev prideta kot branllska dvojica dve '«om binaeiji  Foni-Rava in   Marcht Rava. Voo izgledov Ima radnja dvoMea Tudi glede vratarja Se ni dokončne odlecitve.
Obvezna oddaja radijskih aparatov
ViSOki komisar za LjuDOansko pokrajino na podstav. čl. 3. kr. ukaza z dne 3. maja
1941- XIX št. 291 in glede na svojo naredbo z dne 5. julija 1941-XIX št. 64. odreja-
Cl. 1. Imetniki radij.-k.h sprejemnih aparatov so dolžni, da J.n izročijo občinskemu uradu bivališča, ki zda o tem potrdilo :t. poskrbi za nj;h hrambo na primernem kraju. Nadalje morajo hišni lastniki sneti s teh nepremičnin vse zunanje radijske antene. Ta dela se morajo dokončati do vSte-tega 20. aprla 1942-XX.
Cl. 2 Kves*ura za občino Ljubljana in okrajna načelstva za svoja okrožja smejo osebe, znane po njih lojalnosti in sodelovanju, na prošnjo oprostiti obveznosti izročitve radijsk h sprejemnih aparatov. Dokler se prošnje ne re?-;jo. se sme odložit: izročitev aparatov, toda ne preko 30. aprila
1942- XX Vložitev prošnje se mora dokazati s potrdilom kr. kvesture ali okrajnega načelstva. Glede obveznosti, da se oa-stranijo zunanje rad^ske antene, se ne dovoli  nikake izjeme
Cl. 3. Kršitelj: določb iz člena 1 se kaznujejo, če dejanje ni huje kaznivo, po postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942-XX št. 8 z zaporrm do dveh mesecev in v denarju do 50n It Vselej se odredi zaplemba radijskega sprejemnega aparata m antene.
Ljubljana dne 26   mnrea 1942-XX.
Visoki komisar: EmiUo Graziolt
Cene in raz^sl^sv&nje tebaka
Rim. 1. apr. s. Na zadnji seji ministrskega sveta ie bil spreiet nsčrt zakonskega dekseta. ki pooblašča finančnega ministra, da spremeni posamezne vrste in cene tobaka ter uredi njegovo razdeljevanje Glede na to so bile izdane odredbe, po katedih se izločijo iz potrošnje nekatere vrste tobaka.
V bodoče bodo naprodoj:
Cigare: Irnpero po 4.50 L za komad. Cavour po 4, Trento po 2 30. Trieste po 2 Minghetti po 1.70. tanke po 140. Gri-maldi po 1.20. Virgima po 1.10. Toscana po 1 in Fiume po 0.80 Lire za komad. Kratke cigare: Branca po 0.70. Gama 0 65, Avana po 0.60 in Roma po 0.40 za komad.
Cigarete. Savoia po 0 30. Sovrana po 0.65. Serrnglio po 0.50. Macedonia Extra po 0.45, Giuba po 0.40. AOl po 0.35. Macedonia po 0.30. Nazionali po 0.25. Indi-gene po 0.20. Popolari po 0.15 in Militia po 0.05 Lire komad.
Rezani tobak Serraglio po 450 Lire za kg, Macedo-i:a po 280. Dalmazia po 230. Italia pc 220 Tobak prve kvalitete po 125, druge po 100, tretje po 65 lir kg.
Cene tobaku za njuhanje ostanejo nespremenjene Cigare Fiume se bodo prodajale le v Fiumu. rezani tobak tretje vrste pa le v tridentski Benečiji. Ostale vrste tobaka, ki so bile doslej v prodaji pa niso navedene v gornjem seznamu, se bodo prodajale, dokler zaloae ne bodo pošle Cene tobaka so torei ostale nespremenjene, razen pri cigarah Trento in cigaretah Giuba. AOT in Popolari. pri katerih so se neznatno povišale zarad: poenotenja rsz-njh vrst. Cene ciff?»ret Mn^edonia Ev + ra pa se znižalo od 4.60 na 4.50 za ovojček po 10 komadov.
Prodaia tobaka se omeji na naslednje množine: po 20 cigaret po 1 ovoj rezanega tobaka, po 5 komadov ciear. po 10 komadov kratkih r^gar vrste Br^n^a. Dama ln Avana Glede drugih vr^t produktov monopolske uprave niso določene nikake omevrve Strogo se prepoveduje nrodaja tobaka osebam pod 16 letom starosti v smislu določb 25 čl zakona o zaščiti in pomoči materam in otrokom. Ne glede na kazen, ki ie že po tem zakonu določena, bodo prodaialci tobaka v takih nrim°r;h kaznovani še z globami do 2P0 lir.
Konsumenti cigaret Savoia. Sovrana. Serrrglio. Macedonia Extra ter rezanega tobaka Italia so dolžni vračati prazne škatlie in zavoje Prodajalci ne bodo smeli prodajati takega tobaka onim. ki ne bodo vračali škatelj in zavojev razen v primeru, da kupujejo ta tobak brez škatelj.
Ob nedeljah se ukine prodaja monopolskih izdelkov. (Jkine se tudi podeljevanie konresij za nove prodajalne tobaka. Ukinejo se tudi posebne koncesije za prodajo tobaka v hotelih, kavarnah, restavracijah, zdravstvenih    demovih.   kinematograf ;h.
gledališčih, na športnih igriščih in ostalih javnih prostorih razen dopolavorovskih. Do 15. aprila morajo na teh mestih prodati vse svoje zaloge. Pozneje zapadejo sankcijam čl. 73. zakona o organizaciji monopola. Ti ukrepi se uveljavijo z današnjim dnem.
Sprememba voroega reda na progi Ljubnana-Zalog
Pričenši s 1. aprilom se delno spremeni na progi Ljubljana—Zalog vozni red potniških vlakov, in sicer izostanejo sledeči vlaki: vlak 626 z odhodom iz Ljubljane ob 7.40 in prihodom v Zalog ob 7.55 ter vlak 634 z odhodom iz Ljubljane ob 15.20 in s prihodom v Zalog ob 15.35. V obratni smeri izostaneta vlak 627 z odhodom iz Zaloga ob 8 05 ter s prihodom v Ljubljano ob 8 20 tn vlak 635 z odhodom iz Zaloga ob 15.45 ter s prihodom v Ljubljano ob 15.59.
Namesto teh pR vozijo pričenši z istim !nem na isti progi sledeči potniški vlaki: Vlak 624 z odhodom iz Ljubljane ob 7 in prihodom v Zalog ob 7.15 ter vlak 628 z
odhodom iz Ljubljane ob 10.15 in prihodom v Zalog ob lO.r.O. V obratni smeri vozita vlaka 625 z odhodom iz Zaloga ob 7.23 in prihodom v Ljubljano ob 7.38 ter vlak c29 z odhodom iz Za.logi ob 10.40 in prihodom v Ljubljano ob 10.55.
Dsgcni klsvne živine
Prehranjevalni zavod Visokcsra Komisa-rlata za Ljubljansko pokrajino priredi v
prihodnjem tednu		te-	le dogone	za	klavno
živino:					
Dne 7.	aprila 1912 in pra&iče;	V	Črnomlju	za	govedo
» 7.	anriln 1942 i n prašiče;	v	Trebnjem	za	govedo
» 7.	aprila 1942 in prašiče;	v	Orahovem	za	govedo
» 8.	aprila PM2 in prašiče;	v	Kočevju	za	jrovedo
» 8.	aprila 1942	na Vrhniki		za	govedo
	in prašiče;				
» 8.	aprila   ! 9 *2 i n prašiče.	v	Ljuliljani	za	govedo
2Šs Gledališče
D R A M A
Sreda, 1. aprila, ob 17.30: »Konto X«. Red
Sreda.
Cetriek 2. aprila, ob 17.30 alfigenija«. Red
Četrtek. Pettk  3. aprila: Zaprto. Sobota. 4. aprila: Zaprto.
Abonenti reda Sreda bodo Imeli dre**i pvedstavo Bernauerjeve in Oer»terjeve veseloigre »Konto X.«. Osrednji lik igre je pisarniški vodja Srakoper, komična vloga velikega obsega, ki nosi vse dejanje Gre za misterijozni konto X. ki ga je ustanovil zaljubljenec, da bi pomagal rodbini ljubljenega dekleta Zme'.e, ki nastanejo zaradi tega tvorijo glavno nit dogajanja. Igrali bodo: Gorinškova, Starčeva. Blaž, Bratina. Nakrst, Gorinšek. Košič, Rakar-jeva. Košuta, Križajeva, R. Stritarjeva, RežUer: AL Košič.
OPERA
Srela. 1. aprila, ob 16.30: j Faust«. Red Premierski.
Četrtek, 2. aprila, ob 15: »Indija Koro-manđija«. Mladinska opereta. Izven, znižane cene od 15 lir navzdol.
Petek, 3. aprila: Zaprto.
Sobota. 4. aprila: Zaprto.
Nedelja, 5. aprila, ob 15: »Faust«. Izven,
Radio LJdbljassa
ČETRTEK. 2. APRILA 1942-XX 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Operna glasba. Napoved časa. 8.15: Poročila v italijanščini. 12.15: Violinski koncert Karla Sancir.a. pri klavirju L. M. fikerjanc. 12.40: Cerkvena glasba. 13.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: Radijski orkester izvaja resno glasbo. Vodi dirigent D. M. šijanec. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Izmenjalnl koncert z Nemčijo. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Prenos iz Liceja »G. B. Martini« v Bologni. Prvi del koncerta, ki ga izvaja kvintet akademije Chigiana v Sieni. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Koncert kitarista Karla Hladkega. 20.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini. 20.20: Komantar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.35: Simfonična prireditev družbe EIAR: »Misterij Kristusovega trpljenja« vodi dirigent Franko Ferrara. Orkester družbe EIAR. 21.35: Predavanje v slovenščini. 21.45: Requlem W. A. Mozarta, vodi dirigent Victor de Sabata. 22.45: Poročila v italijanščini.
InserZrn] v „S1ov. Narodu"
H A L i 0€LASI
SRCE mora biti dobro oskrbovano s krvjo in kisikom. Da to dosežete, pijte dnevno Ambroževo medico, ki jo dobite pristno ie v — Medarni, Židovska ul. št. 6, Ljubljana.
KONJSKI GNOJ
naprodaj. — Krakovski nasip št. 24, Ljubljana.
——————
SE NE VESTE,
da vam oglas v »Slovenskem Narodu« odvzame vse Vaše skrbi? Ce iščete službo aH stanovanje, če želite karkoli kupiti, se obrnite na oglasni oddelek »Slovenskega Naroda«, let Vam bo • cenenim oglasom izpolnil zeljo Oelasrd oddelek »Slovenskega Naroda« sprejema o«rl3S* xa Isti dan vsak dan do    9. ure dop.
DTmenfnTeVoše znanje Izpopolnite v
leggetuZo — s čitanjem
nelTu Itimo numero: La battaglia ln Libia (strategi ca a carte gcografičke inedtte) — Rlcoveri a prova dl bomba su i le ceste atlantlche per »U-BOOT« — Sulla coper-tina: 0 GENERALE ROMMEL
v zadnji Številki: Bitka v Libiji (vojak ©vodstvo tn se neizdani zemljevidi) — Pred bombami varna zaklonišča za PO D >IOPICE na atlantskih obstali — Ns platnicah: GENERAL ROMMEL
In vendita ovnnqne a L. 3.  Prodaja se povsod in stane L. S.
»SLOVENSKI NARODt.mda, i. •pilim lft42-XX.
ste* 75
Židovski problem na Madžarskem
V vsej jugovzhoda! Evropi živi nad dva milijona Zidov, od teh
skem dobra polovica
Palaca madžarske ga parlamenta ▼ Budimpešti
imajo bogati židje na razpolago cele palače m razkošne vile, kjer so mnoga velika stanovanja prazna, ker so jo lastniki popihali v Kanado ali kam drugam, najde madžarski uradnik le težko primemo stanovanje, a izmed oblasti ima samo vojaštvo kolikor toliko ustrezajoče prostore
Po zadnjem ljudskem Štetju živi v vsej
Jugovzhodni Evropi nad 2.0O0 OOO Židov Od  tega  jih  odpade samo  na Madžarsko
nad en milijon Zadnje ljudsko $*etje pod ministrskem predsednikom Teleknem na verski podlagi ie pokazalo, da je na Madžarskem 800 000 Židov S priključi*. M Sedmogra^ke in Bačke je pa dobil? Madžarska še okrog 230 000 Židov Ce bi imelo Štetje rasno podlago bi nasteb na Madžarskem po sodbi poznaval rev razmer celo 1.250 000 do 1 300 000 Židov Dobra tretjina Židov Živi v Budimpešti in 1» uradni statistiki je najmanj vsak četrti Budimpeštanec Žid
Na Madžarskem odpade od v«eg» prebivalstva nad na Žide Toda ni'hov gospodarski vpliv ni v nobenem srr^z-merju s številom Na nekaterih gospodarskih poljih, tako v tekstlni ve!e*r2ovmi in zlatr Bet rvu. so imeli židle v svovh rokah do BB% podietij odnosno kapela. Zadnja leta so ^: sirer nekatere madžot-ske vlade prizadevale izloč;ti žde iz 20-spodsr^kega življenja vsai de'oma V etapah se fe I rrčdo izločiti žde -knrai povsem bi fcMililIHjl in polilIčiieCJ živ-ljenia. v gospodarstvu pa to n: §lo tako lahko, ker ?o znali žd*e s slamna*mi možmi izigrati določbe v^^kega v to u<-merenega zakona. Poleg teea je pa zamotana znkonodaia sam^ izključevale ali vsaj močno otežkočala enojno ured:*ev in s tem s;«tema*čno izločitev Movetvi Dva pro*:? dov^ka zakona — treti* *e b;l opetovano napovedan, irdan pa nikoli — sta z dolgo \T«to odredb, določb in pravilnikov protižidovske zakonodaje silno zamotana.
Sele lani poleti izdani protiž'dov?k; zakon, ki je prvič ns Madžarskem pniel židovski problem od razne strani tn pozneje v decembru izdani osnutek zakona o izpremembi pravnega položaia židovske vere sta potean la jasno začrtano mejo med z;di in kristiani Končno l*«nost je pa prinesla nedavna nmer?mnttfna iziava ministrskega pred«edr»;ka Kallava. ki je označil, racno loč'tev ž;dov za obnovo vca-ke ureditve vseh židovskih problemov. Zide je označb za razkrajalni element v narodnem življemu in govoril *e o nui-nosti ni.hove izselitve iz Madžarske. Predsednik vladne stranke Lukacs je pa sel 5e dalje.
Ministrski predsedmk KaTlav. M si je postavil v notranji in zunanji politiki za
cilj uresničenje proerama Julija G^mb^a, je dal jasno razumeti, da je trdno odločen postopati v židovskem vprašanju po enotnem načelu rasne def:n;cije. enaki oni po numberSkih ssasetlal V tem smislu hoče napraviti na Madžpr^kem red in radikalno urediti ves kompleks židovskih problemov. Da ne misli ostati sam^ Dri besedah, prča naglica razlastitve ž'd^v-ske zemljiške posesti Se ic*ega dne. ko je bila preči*ana izdava vlade, ie puste«fl na dnevni red o^u'Ve SSfesSMV o takojšnji rsilsitfrri t*đov«%p BemllfMte rv*>c<»cti ki ob<=eea okrog 1 Ono ono oralov rodovitne zemlje Da b: onemoeočil vsako ■■!>•» tažo. je takoi uveljavil zaporo nad nre-nosi inven*ar;a in podobnimi triki židovskih pose«;4 rv kov.
Da je udaril najprej po Židih s tem, da je razlastil njihovo zemlj ško posest, priča samo, da je izmed vseh politikov najbolje razumel nevarnost, prefeče od te strani madžarskemu kmetijstvu. Vse kaže, da bo segel Kallav v kratkem se po drugih ukrepih in sredstvih, da izloči Žide :z gospodarskega življenja Začela se je že revizija vseh vodilnih mest v gospodarstvu po rasnih vidikih in v kratkem bo
načeto tudi pereče vprašanje ždovske hišne posesti. Po uradni statistiki je v Budimpešti 603? hiš v židovskih rokah in
v   provincijalnih   mestih   ni   nič boljše.
Navzlic živahni gradbeni delavnosti je stanovanjska beda v Budimpešti hujša kakor v drug h evropskih prestolicah V
Budimpešti ie bilo pred sedanjo vojno po davčni statistiki med 126 milijonarji 105 Židov in to 5*evilo se je pod vpl'vom vojnega gospodarstva še povečalo. In dočim
Nemčija, Danska. Švedska ln Finska, na Vzhodno mcrje meječe države, so se nedavno sporazumele glede sodelovanja na polju lesnega in gozdnega gospodarstva. S tem ho prvič storjen poskus doseči tesnejše podHovanje v eni gospodarski panosi na večiem več držav obsega jočem prostoru s'Volavanje ki se ne bo nanašalo samo na vprašanja vnovčenia in čim stabilnejših rrn. temveč tudi na proizvodnjo In njeno usmerjanje ter na izmenjavo izkušenj Pri tem gre za praktičen korak na poti k načrtnemu, ves evropski prostor obse pojočemu gospodarstvu.
V poeodbi. sklemeni med omenjenimi Štirimi državami so vk^iu^ene tudi po Nemčiji zasedene pokrajine tako. da snada v to novo ureditev ves prostor ob ooalah Severnega in Vzhodneea moria Obenem so na meroda nih mestih mislili na to. da bi se ustvaril drugI veliki evropski prostor za lesno in gozdno gospodarstvo Ta bi obsegal Podunavie ter področje Adrlanskega ln Sredozemslee^ra morja.
V zvezi s tem bo zanimivo primerjati med seboj gozdno gospodarski pomen po-edlnfh prostorov Pričujoči podatki se n.*-nn5*io na politično razdelitev Evrone v letu 1937 V pogledu lejmega in gozdnega gospodarstva sta zavzemali Švedska ln Finska dominirajoč položaj. Na Finskem odpade 71 3%. torej nad dve tretjini celokupne površine na gozdove, na Švedskem pa 54 5*^- Vw. Evropa z državami, meječiml na Vzhodno moHe  razen Sovjetske Rir«i*e
Ima okrog 135 000.000 na gozdov. Od tega
V takih razmerah seveda cvete oderu-Itvo v zvezi s najemninami in kljub strogim kaznim se plačujejo za stanovanja in pisarniške prostore fantastične najemnine. Stanovanjske najemnine se sicer po zakonu ne smejo zvišati, toda židie si že znajo pomagati. V praznem stanovanju puste nekaj omar ali stolov in ga oddajo kot opremljeno za visoko najemnino Toda kmalu jim bodo tudi v tem pogledu pristrižene peruti. Ministrski predsednik Kallav je bil vedno hud nasprotnk Židov, kar je dokazal tudi kot bud;mpe-štan^ki župan. Te dni ie prišlo do burnih protižidovskih demonstracij v Szegetu. Prepad med Madžari in Židi postaja zaradi vedno ostrejše protlbol^Selške kam-psn^e v«e e%*tH. P'vši C*mnrtsov so*md-rvk kaže o^lofnn v«"»T4o. ni^ff"V profrsm Je
;nroi 1p Jo prvi dnevi n1e.ffove v1 ade so
nr^npep Mad^«r«k' nonotno ftmnesl v po-
frTo-''M   f'rtivil'p?^   t~>^ "   1       r>        ali -i vpri »v—
tmHMa V f**n trerin Ver ie novi mlr»i-c*r<;V5 nred?ednik osebni prijatelj regenta Horthyja
odpade na Finsko ln Švedsko 47.000.000 ha torej nad eno tretjino.
Nobeno naključje nI. da se začenja uveljavljati načelo enotnega lesnega in gozd-netra gospodarstva za ves evromkl prostor najnrej v srednji ln severni Evropi, kjer bo Nemčija, ki je boga*a na gozdovih, čim tesneje sodelovala s Skandinavijo in Finsko, kjer je tudi mnogo gozdov. Pri tem ne smemo pozabiti, da ima Nemčija z bivšo Poljsko ln bivšo Češkoslovaško nalvpč gozdov, namreč nsd 28 000 000 ha. Na drugi strani je pa Nemci i« največji konzument za razne vrste le«a v Evropi tako. da je državam, ki izvažajo les, naraven gospodarski partner.
Drugemu nameravanemu velikemu prostoru gozdnega ln lesnega gospodarstva ob Donavi ter Adrii in Sredozemlju številčno ne gre pripisovati tako velikega pomena. Balkanske države z Madžarsko vred so imele leta 1937 skupaj 21.450 000 ha gozdov, torej toMco kakor »vedska K temu je treba prišteti še Italijo, ki je Imela leta 1937 5 800 000 ha gozdov, torej 18.7^ vse površine. V Španiji zavzemajo gozdovi eno desetino celokupne površine tn samo Danska je i 8.1^ še siromašnega na gozdovih. Anglija je bila že od nekdaj močno navezana na uvoz lesa Iz skandinavskih držav, saj ima sama samo 1.230 000 ha gozdov, torej le za spoznanje več .kakor Švica. Zdaj pa z evropskega kontinenta sploh ne more uvažati lesa ln to pomeni za njo hud udarec.
nadzorstvo nad gospodarskimi bankami, centralno gospodarsko banko in zvezo gospodarskih bank je prepuščeno državnemu komisarju Vodstvo centralne gospodarske banke in zveze gospodarski bank je bilo poverjeno generalnemu ravnn+eliu dr We-hagu. vodji Državnega kre ' *r»egS zavoda Oldenburg—Bremen in bremenske Deželne banke.
Otrokova teža in rast
Za zdravstveno stanje otroka sta zelo važna teza in višina kar velja tako .za novorojenčka, kakor za že nekoliko odraslega otroka. Matere hi so nikoli ne smele zanesti za cenitev, krvti samo tehtn'ca ln meter sta zanesljiva. Tako teža, kakor tudi viš;na otroka sta odvisna od konstitucije staršev, od njihove sarosti. prehrane in zdravja.   Dečki  so vedno nekol'ko
težji od dekle, dokler ne prekoračijo la leta. Teža novorojenčkov ie zelo razična. Tako tehtajo novorojenčki po 1.5 ali 2 kg. drugi pa zopet 8 do 10 funtov NormMna teža je 3 do 4 kg. pa tudi še 2.5 kg. Srei-
Ljuh';nna   1. ap^s kazenski  zakon     vsebuie kazenske dr/o'be zoper tntone v S§      —317 vk'iuč no. V prvem določa kazni za navadne- tatvino. t>n kateri ie odločilne važnosti vred nost ukradene stvari vrednost ukrade
ne s*van ne preseda  38'i lir   ie za<ir> žen« kazen do enega leta srtro»*cgn nnora   n ie prisno ino okrajno sodeče   če pa  je vred nost več*a rs strogi zaoor od T dni do S 1et m s«e cbcnrm izreče ragubs ča**nib ora vic.  Pristomo       o»krržno sodeče Nnsled nji paragraf 315 p'XKStruie knzen za navad no tatvmo. če je bil vtorilec že dvakmt a' večkrat o>S*o;cn na kazen vtm-eeca zaoora
V tem primeru ga s^di^če kiznuie z rn4v jo od 1 do 10 let   Z ennko kaznijo ie tat kazniv (§ 316). če  je storil tatvino v posebnih oko'i'ČTiah   če  je vlomil v z-iprte prostore   če se  je zdruz 1  s tatmsk;m namenom vssj te z eno r»«Keho  če ie bila ta tvina   prsebno     drzna  aJi  nevarna   če ie ukrrvdd  «**van  iz promtorm    avnih na pra \ ali ki služi'o jačemu oro-meru   če ie ime rri  sebi   nevimo n^^n^li'no orro«dje   če it irkor-;st:l nujo  otkrad^netja  in  čc   ie ukra dci  živino v VTex1novti    več k^   1140 lir Končno  je zakonoia'a'ec  (§  ^17) poostril
kazen za trstega   ki ie stord tatvmo v r4coli:činah   kakršne  smo nravk^r mrr^'" že  dvakrat  ali   večkr-it   Tak  zločinec se ksrnuje z robiio od 5 do 20 let
Zakon  torei do-lo-*n  poostritev kazni za tiste, ki zs^i-e^e večkrat nnvaHno m vlom no ali podobno tat\-ino  Obe no-n^tritvi sta :li v skr>i*, ^6letnev>i Franca 7"/ka rudni :ket»a kuriača  ki ;e bM že večkrat kaznr* van zaradi obeh vrst tatvin   p« so ca lani  decembra     prom-nn  zsloffli   nr kra;i Rizprava orot^ njemu ie bils v torek nred malim  kaze»«-k'm  sen^tr-m   mkrožneea so> d'šča. ki mu ie pred^lmal so« Ra:ko Le desrhas in sta v niem sode'ova'a kot so-sodnika sos Ivan Krali in Tvan  Rre,;h Ob rožnico je zastonal državrn tožilec Rnnko Grv«!ar. obtoženca pa zagovarja! ex offo dr Jaške.
Obtoženec Je vse kar mu le očitala ob-tožn'ca. brez okolir-ania nrznal. Celo £?le de druge tatvine za katero ie v preiskavi trdil, da i e m on za?nršiii :e na razpravi vzot vso krivdo nase Z^povaria! se te da ic bil brez de1« in za^'užka 17 decembra Umi je vlonud ponoči, ko ie pret>lezal dva
metri visoko leseno oeraio v k um'k. ki ie last Pusta v HudovcnTkrn-i ulici. P<-i*j-abrt fe dvm petelina in r>et ko«kfr^ ki so bile plemenske i.va'i V7se ie pobasal v vrečo in se nag'o odda'jil   Toda imel ie smolo
V Florijanski ulici ca je srečala patrola <»a ustavila m mu nre^leda'a vseb'no vreče. Mora-l je na stražnico k:er so pa za-nrli. koko'^i pa iavo£lli tržnemu nadzorstvu, ki jih ie. čeprav so bile še žive Tn so kot p'emensike živali imele za lastnika znstno večjo \-rednost. proda'o za 120 lir Ker je lastnik živali cenil na 100 lir kos. je prijavil   da ima *e škode okob 600 lir.
Toda 2u?ku je bila sreča zaenkrat se naklon i ena Po pomoti se ie daJcofttl po 7 dneh polici jskeea zanKTa zopet na svobodo m zdelo se mu ie naiboli varno da jo brž pobriše z vroč'h ljubljanskih tal Nanoti! se ie na Do'enisko. če< d<i ie h^el ob ska-ti sorodnke io znance Trxia imel je oči odprte rudi za druae V Mrnkrr.noeu je mimogrede opazili odprto stanova n;e Marije Ren k ove in na Štefanovo popo'dne se ie pri nje i neopazno obilo zrdožd Z njim so šle rjuhe brSače. krrvčetji ob'oke. gamaše in druge vredne sTvari. da ie v tedanji vrednosti  naoravil  lastnici škode  za okoli
4000 lir. Dobro za'ažen se jc menda vrnil
v Ljubljano, kjea- se mu jc zdelo da bo naj-
nja visuia novorojenčka se giblje med 48 ui 53 cm, normaina povprečna pa znaša od cm, merjeno ou Lemena ao stopala.
V prvih treh, štirih dneh se poveča otro-Kova teza za i:00 do 3uo gramov. Po tretjem ah četrtem dnevu se teža zopet poveća. Ce hočemo točno kontrolirati razvoj otroka, ga moramo tehtati veono ob določenem času. Do 10. dne je nava.ino zopet dosežena teža ob rojstvu. 30. dne se mora povprečno povečati teža še za 200 gramov, do 60. dne pa približno za 1000 gramov, čez tri mesece za 2000 gramov po štirih mesecih še aa 600 Io 700 gramov in potem mesečno okroglo za 780 gramov. Vendar je pa povečanje teže za 200 do 300 gramov zlasti od 6. do 11. meseca še normalno. V 12. mesecu znaša povpreč-ia teža 8 do 9 kg.
Viš'na novorojenčka se pričenja, kot rečeno s povprečnimi 50 cm ob roj-tvu V prvem mesecu zraste otrok za 1 do 1.5 cm, v drugem približno za 4 cm. v tretjem za J  3, od 6. meseca daPe pa samo za 1 do 1.5 j  cm mesečno, tako da doseže v 12. mese-I cu približno 70 do 73 cm višine.
'a^ie prr«dal svoi plen. Sam vcer ni hotel orizniti kam oa ie prodal, povoda' ie le. da je dobil za vse skupaj okoli 350 Hr. Prodal da ie za vsako ceno zato ker i« denar rahd N*; r>a ho»el izdati komu t:iko da bo oslcodovanka mora'a iitrpeti s'k'^ro vso ^kodo »Skoro« m zato ker so pri obtožencu zanlenili 180 lir. Sodi:če mu je posti'n SO lir ostale pa ie s pri voJ i en i cm o-btoženca ra^delflo na oba oškodovanca na polovico   »To':ko  da  bo za vo?n'o.«
ie menila Rokova ki se :e pripeljala na ra7nravo ie M~krono<?a.
Kazemiki list m nismo o g'asu o Žužku ne povesta mč dobret?a Presta1 ic žc nre-cei kazni zaradi tatvm in je bil L 1938 obojen na  1Q mesecev rob je.
Senat je Žužka po kratkem nos veto va-niu sr>o7nal za krivcea po obtožb'. Kazen mu ie odmeri! na po l'ufi 315 3»7 in 76 na Irt mesecev rr>.b;«c Ob^n-^m ie v tirn-^'u določb ^ 4o izrekel tudi ;z£ubo čas*n h pravic za dobo 3 let. D '/an ie p'.k u; oboma oš!<<>knanccma ocl:lc rrlrrno, >n ^icer Pustu V)0 lir in RenkoH 3000 lir kat na ie seveda brez pomena Obto***nec ic bi1 nad ostro kazn'io presenečen Zdela niu :e ore*\-Tsoka. Ko pa ga jc prcdscdn'k poučil, da {»'ode na nie<*o\e preHkazm n- mogoče drucače. sai ga mora sodišče za vviV najmanjšo vlomno tatvino obsoditi žc na 1 eto robiic kar še posebno govmi za to, la se enkmt premisli :n oklene polten-ga življenja, se je zadovoljil.
Tragedija v tirolskih gsrah
V tirolskih goran se je p». iptt.la oru dan v bližini Wofierjeve koče težka nesreča. Mlada zakonca Lehmann ie Thtiringena sta zmrznjenih udov sedem dni čakala na reSitev, Končno sta pa našla v snegu smrt Najpr«j ao našli samo ženino truplo, čez nekaj dni pa že moževo. V plamnsk koči najdeni zapiski pojasnjujejo tragedijo Na listku je napisano: 2e sedem dni čakava zaman zmrznjenih nog n rok pomoč, II. in E L.ehmann Na p. iloženem zemljevj ^u je bilo v naglici napisano: Sledim svopi-njam svojega moža. lakota me sili k tehiVL Nesrečna žena je hotela prili v d^i po, pa je med potjo omagala in zmrznila. Mo2 je zadobil najbrž že med potio proti «.oči tako težke ozebline, la, je poskus'1 š?le čez sedem dni vrniti se v dolin i, pa je tudi
med potjo omagal in zadela ga je enaka usoda kakor njegovo ženo.
Lanska vinska letina v Evropi
Mednarodni poljedelski zavo 1 v Vei oni je zbral statistične podatke o lanski vinski letini v Evropi. Neugodno vreme v avgustu in septembru je pokopalo marsikatero nado na dobro letino. Evropa je pridelala lani 125.000.000 hI vina, predlanskim pa 120 nvlijonov. V letih 1923 do 1938 je znašal povprečni pridelek 162 milijonov hI. Lanski vinski pridolek b» bil večji, če b; tako zelo ne zaostala Francija kot glavna evropska vinska dežela. Fran-c'ja pridela navadno 60 milij. hI, lani pa je pa pridelala samo 42,500 000 lil. Zato so morali v Franciji raclonlraii vmo in sicer tako, la ga lahko popije vsak prebivalec tedensko samo 1 liter. Ugodnejša je b'la vinska letina v Italiji, Kjer je znašal pridelek 36 milijonov hI. Lanska italijanska vina so zelo dobra. V Nemčiji ;e bila letina srednja, v Španiji, na Po-.-t j^rnl-skem. Madžarskem in Bolgar ji pa slaba.
Španija je pridelala 15 milij., Portuga'ska 7, Madžarska in Bolgaiija pa po 2 milijona hI.
Gospodarske banke v Ukrajini
Kako so nemške okupacijske oblasti organizirale ukrajinsko bankarstvo
Z uredbo ministra za zasedene vzhodne pokrajine je bila nedavno ustanovljena centralna novčanična banka za Ukrajino, ki bo njena naloga uvesti posebno ukrajinsko valuto. Zdaj ie pa izdal državni komisar za Ukrajino uredbo o ustanovitvi gospodarskih bank. s katero so določene smernice za organizacijo novega bančnega m kreditnega reda v Ukrajini Uredba izhaja iz načela, da se mora organizacija bank naslanjati na preizkušene organizacijske obl;ke nemškega kredtnega sistema Poleg centralne novčanične banke, ki so njene naloge v bistvu suverene, bodo ustanoviiene kot rečeno gospodarske banke v vseh večjih mestih Ukrajine, ki bodo samostome javnopravne ustanove. Gospodarske banke bodo sprejemale vsakovrstne vloge in služile bodo pospeševanju plačilnega prome'a. kakor tudi kritju kreditnih potreb javnega in zasebnega gospodarstva Opravljale bodo vse v ta namen
potrebne posle. Za njihove obveznosti jamči neomejeno Državni komisarijat (to je zdaj uradni naziv Ukrajine). Gospodarske banke bodo imele močno razpredeno omrežje podružnic.
Poleg tega bo pa ustanovljena še centralna gospodarska banka Ukrajine, ki bo tudi javnopravna ustanova Služila be v prvi vrsti kot centralna blagajna gospodarskim bankam. Razen tega bo pa dajala v izpopolnitev nalog gospodarskih bank kratko in dolgoroena posojila javnemu in zasebnemu gospodarstvu. Pravico ima izdajati zadolžnice na imetnikovo ime. Za izpolnjevanje svojih nalog dobi od državnega komisarja temeljno glavnico 200 in rezervni fond 50 milijonov karbovaneev.
Za kontrolo, pregledovanje in organizator- čne nasvete gospodarskim bankam se ustanovi zveza gospodarskih bank Ukrajine kot javnopravno telo. ki bo imelo svoje krajevne kontrolne organe. Državno
Gozdno in lesno
gospodarstvo Evrope
na] bi se erpanlzirato po enotnem načrtu, za kar Je prvi korak ie stsrjen
Izpred gkrožfie^a sodišča
Za dve tatvini je Franc žužek dobil 16 mesecev rct?ije — Kazni za tatvine so v ponovnih primerili zelo poastrene
B. Perowne:
24
Dr. Torrfdon igra za vse
Roman
»Ne.« je odvrnil Rov. »v NLzzi stanujem.« Povedal e ime svoieea hotela.
Ravnatelj si pa je zapisal z zlatim svi~.cr.ikom, va ga je nosil v žepu belega te'ovnika. Potem se je lensmehnil. Nasmehnil se je, odnrl škatlico za cigar rete in jo čez mizo porinil pred Rova.
^Poznate gospoda Poehela že dalj časa?« je vprašal in pomolil Rovu prižig^lnik.
»Sai sem Sele pravkar prijel z Jutrovecra.« -fe odV -mil Rov in potegmi! sopljaj dima. »Videl sem ga ^mo enkrat. Po imenu pa sem Ta dobro poznal.«
Tako govoreč je nanetn onazovil ravnatelja.
Ta se te Se vedno smehljal.
Kdor kupcu 1e z biseri   tistemu trne FmanneH ~~c*che!a ne more biti neznano.« Vzel je tok in Ko et potni list v roko. »Ali v*m je mnogo do tepa !a bi noeoj nadalievali isro*« »Ne, tega ne morem tV4 Vrnem se drugič.« »Z najvećim ew§fm   ponavljam, z naivečiip-eseljem vam odpremo kredit . .   od jutri naprej.« Rov ie 9 ho*tCP**i b-->-»—»'~i otrpni t-x»r^i c ~t*»^r^te ^pet je Slo vse tako. kakor fe bil reVel Gon verne* svaafteffaleu kazina se je hotelo najprej sporazu-eti s Pochelom.
Privolil je in vstal. Zaupanje se mu je hitro vračalo. Dejal je:
»Jutri? Izvrstno.«
»Velja — a kaj napravimo z biseri? Bi vam morda ustregli, če jih spravimo na varnem kraju? Hoditi okrog sam, z vsem tem pri sebi___€
»Kar shranite jih.« je Rov odvrnil. Dasi Gouver-ne te možnosti ni bil omenil, se mu vendar ni zdelo pametno obotavljati se ali pokazati, da bi rad i biseri v žepu čim prej zapustil kazino.
Ravnatelj je ves zadovoljen pritisnil na zvonil ni gumb.
»Napravim vam potrdilo.«
Iz ravnateljeve pisarne je krenil Rov naravnost v bar, kjer so ga štirje konjaki do dobrega ©okrepčali
»Čeden korak sem storil naprej,« je dejal sam pri sebi. »Prav čeden korak.c
Vse se je bilo zgodilo tako, kakor je napovedal Gouverne Do pičice. Mogoče je bilo celo. da je Gou-veme govoril resnico, ko mu je smtrđil. da se ns skriva za njegovim skrivnostnim načrtom nič ns-no*t enega, ter dodal, da je Rov nenavadno srečen fant.
»Srečen ?« se je vprašal Roy in si potegnil s prstom po ovratniku.
In mahoma se je spomnil rdečelasega enookca Morda ... kdo ve. morda pa ta mož ni bil Beaurie. rov vohun kakor ie mislil v prvem trenutku, temveč zaupnik Emila Gou verna, lastnika biserov?
Ta misel je bila tolikanj tolažilna. da je bil Roy
ie na pol poti iz Monte Carla v Nizzo, ko se je otrese 1 njenega božajočegra vpliva.
Spet je sedel na zadnjem sedežu Brookbvjevega avtomobila, med Marijo in Juno. Stroj je zamolklo hrlel, cestni napisi so vpili v svetlobi žarometov: »Attention, cassis! — Vichy. — Danger de dera-page.t — Luna se je počasi spuščala v zaton, morje je komaj dihalo, hribi so se Črno odražali od sinjega neba. Dogodka z biseri ni bil nihče omenil. June mu je bila zaupno povedala, da je Irena igrala pri bakaratu. ne pa tudi. s kakšnim uspehom. Irena sama in Brookbv nista odprla ust.
V odprtem vozu je bilo zdaj mraz. Veter je bril po njem. Irena se je vas vgrezala v zavihani ovratnik svofegs plašča. Jolanda je menda spala. Brookbv je bil zatopljen v vozniški posel in ni rekel ničesar. Juni je glava nekaj časa nihala sem ter tja. nato pa omahnila Rovu na ramo Vrgel je oči po Mariji Odvračala se je od njeea1 Niti besede mu ie ni bila privoščila. Roy ni vedel kaj fe delala ves večer; videl je vsekako ni bfl. Zdelo se mu ie. da je proti njemu mrzla kakor led. Ves žalosten je po-lo&fl JmH roko okrog ramen.
Voz je brzel. brze! In hrlel svojo zamolklo pesem
Naslednje jutro se je Rov kasno zbudil in porabi) pri zajtrku mnogo časa za premišljevanje. O zaupanju, ki gs je čutil po razgovoru z ravnateljem kasina, ni bilo več 3ledu Pokazal ie bisere, a to ie bil iele začetek: treba ie nilo ns^lievati Treba s* je bilo vmfti v Monte Cario Snet bo mn~»i 1rzir in samozavestno stopiti v ravnateljevo pisarno, ne
vedoč, kaj se je izkazalo na vprašanje kazino pri Emanuelu Pochelu. Ves čas ga bo tesnil občutek, da preži za vrati mali, zviti Beauriere z dvojico pripravljenih lisic in dvema redarjema za hrbtom.
Roy si je prižgal cigareto in globoko vdihnil dehteči dim. Njegova naloga je bila, povsod, v Monte Carlu, Nizzi in Cannesu. nadaljevati igro na dobro srečo — igTO, ki so mu bili prikrili njen tajni namen. Kdo so bili ljudje, ki je bil Gouveme prepričan, da bodo prišli k njemu kupovat bisere? Čemu je bilo treba, da vzame vilo vnajem ? In kaj je bil enooki? Gouvernov človek? Zdaj se mu to ni zdelo ve£ tako gotovo kakor snoči. Ali mar Beaurierov? Kdo ve! Ali pa ie bil mogoče nedolžen tujec, ki se je le slučajno tako nenadoma in v tako perečem trenutku odstranil od igralne mize? In zakaj se je bilo Marijino vedenje mahoma izpremenilo? Na par-niku jo je bila sama ljubeznivost, zda j pa ... !
Na nobeno teh vprašanj ni našel odgovora. Vse je bilo tema. Nikjer jasnosti, nikjer izhoda. Pri duši mu je bilo kakor človeku, ki se je hotel zaleteti z glavo v zid: tisti mah. ko se po*^<\ je zid izginil.
Toda Roy je bil trmast kakor mezeg. In njegova trma. ki mu ie nolagoma prihajala do zavesti, se je zgorevala v železen sklep* potrati te zastore, naj ''tane kar hoče. raToršiti tp me<?1p in HoTinti rMsto resnico. Resnico, ki bo dala vsemu nravi pomen . ..
Beauričm je bil rekel da je njegov naslov v Nizzi noste re^tante«. Okro° epa istih se je Rov pe$ na-notil proti monumentalni nohtni zgradbi na Wilso-novem trgu. Ničesar ni bilo zanj.
Urejuje Josip Zupaacie — Za Narodno tsUrsrao Fran Jat— —> Za
da* Usta: l^uhomir Volčič - Vsi t LJubljani