Leto VUI. štev. 131.
Pofttnlna piaCart« v gotovini.
V Krškem, v petek 12. septembra 1924.
Današnja štev. 150 Din
Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: KRŠKO. Naslov za dopise: »Naprej«, Krško.
Čekovni račun: št.
[začt j	SraBVLO
— liu&i9	lini*•
V & - (j 8® ^
NAPREJ
Stane mesečno 25 Din, ža inozemstvo 35 Din, ^
Oglasi: prostor 1x87 mm 1 Din Mali oglasi: beseda 50 p, najmanj 5 Din
Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne mi#
Reklamacije za list so poštn. proste
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
Kristanovsko »prepričanje«.
Nam »Napreievcem* očitajo naši .prijatelji" iz ta* bora kapitalističnega sorodstva zelo radi, da smo teoretiU, to se pravi, da le filozofiramo, da pa ne znamo delati* V resnici je baš narobe, oni ao teoretiki, oni otelijo, da je socializem v lepih besedah, prepiaanib iz tujih virov, oni obračajo te teorije sem la tja in delajo z njimi .navdušenje", kadar ga je najmanj treba.
Mi pa ae za vse prazne teorije nič ne zmenimo, dokler jih ne moremo prenesti v življenje, v resnično delovanje. Kapitali8tično sorodstvo je s svojim kapitalističnim delovanjem stranko razbilo in vzelo delavstvu zaupanje v moč organizacij, mi pa, ki to zaupanje še imamo, ker vemo. da organizacije in njih Ideja aama ni nič kriva, mi hočemo dati to zaupanje delavatvu nazaj. Z dejanji in s številkami amo dokazali, da to delo ni brezplodno, da ai zastonj, ampak da organizacije rastejo, čeprav štejejo brez pardona samo tiste, ki izvršujejo.
Zdaj, ko kapitalistično sorodstvo tega ne more več utajiti, je začelo zopet z novimi teorijami in hoče stranko zopet spraviti od resnega in stvarnega dela v brezplodno in nestvarno teoretiziranje. Prečitajte Si zopet članek iz .Socialista* in dobro preudarite, kaj je v njem dobrega in slabega, Nsšli boste, da ta gospoda vse. kar razlaga dobrega, o-pušča, vse pa. kar je alabo, res izvršuje. Vae nje-ae besede so lal in demagogija. Zato pa tudi nima korajže poaatianiti kdaj kakšen naš članek v celoti, naaprotno je pa huda. če mi njene ponatis-kujemo. Neki lažnjiveč v Litiji je bil n. pr. tako korajžen, da je to v .Socialistu" povedal, samo da je pozabil podpisati se, ker ima korajžo proti jiam samo kadar je s Kristanom skupaj, pred javnoatjo mu po zleze arce v hlače. — Najnovejša demago-ška modroat v »Socialistu* ae glaai takole:
Še nekaj besed ,o organizaciji.
(Ponatis iz »Socialista' št 36. 5. IX. 24.]
V	našem razmotrivaaju se oziramo v prvi vrati na politične organizacije. Doaedaoje razmotri-vanje o delu v socialističnem pokretu ni namenjeno posameznikom, marveč celotnemu pokretu in Ibm v bistvu edino ta namen, da čimveč pripomore k idejni usmeritvi pokreta, to je. da naše organi-zacije in organizatorji tar vsi posamezniki v stranki prično polagati največ važnosti jadru stranke, na razširjenje socializma oziroma socialističnega prepričanja. Ta namen mora imeti v‘prvi vrsti vsaka sodaiističaa organizacija.
S tega kratko označenega stališča je potrebno, da organizacije tudi delajo ia delujejo tako. da vrle nalogo — Shodi, aesiaaki, razgovori, razširjanje t|aka, osebna agitacija so pota, aa katerih ae to delo opravlja če ae pri takih prireditvah ia agitaciji govori o vprašanjih, ki imajo tab namen. Na-ravno je ps, da orgaaizadje ne bodo imele dovolj uspeha, sko sa bodo bavile a čvekanjem in obrekovanjem svojega bližajika. pa naj bo ta v njihovi bližini ali pa ne.
Odbori organizacij la stranke ao demokratič-aa uredba, ki je izvoljen na principu demokratizma. Odbori sprejmejo ob izvolitvi abaolutao dolž-noat, da vrše to delo v okviru programa in atatuta, lato pa, kar velja za odbore, za poaameznike, velja tudi za take posamezaike, ki vedno govore o zelenih mizah, če jim ni kaj prav. Mi »natremo, da je odpor v stranki ali pa v organizaciji na meatu kvečjemu takrat, če kdo dejansko greši proti programu in sklepom, toda tudi tedaj mora imeti odpor namen organizacijo in atraako izpopolniti in utrditi v načelih, ne pa jo razbijati. Poaamezne osebe nlao stranka in ne organizacija. Dobra organizacija napravi red brez hrupa, ker ve. da vulgarni osebni boji ne pospešujejo ne ideje in ne aloge v organizaciji. Organizacije ustvarjamo zato. da vodi* mo z njimi boj proti kapitalizmu, kar pa je mogoče le z dobrimi organizacijami, ki pojmujejo aame sebe tabo. kakor amo že večkrat naglašali v zadnjih razmotrivanjih.
Pri vsem avojem delovanju morajo organizacije imeti tudi v mislih, da ae napravljalo sklepov in korakov, ki bi ae soglašali a celotno stranko. Zdi se aam, da ja kpametna tista organizacija, ki grejuja la opravlja svojo organizacijo po enakih
načelih kakor celotna atrSnba oziroma druge organizacije v stranki. Enotnoat v vršenju dolžnoati na-pram statutu in programu po vaeb organizacijah stranke, enotnost . pri akcijah je silno važen znak, po katerem spoznavamo zavest organizacije, Organizacije, ki najbolj spoštujejo v interesu stranke skupen program ia skupen statut, so najboljše in najzenesljivejše, ker že v tem pogledu a priori priznavajo princip demokratizma v stranki, Take organizacije tudi ne izzivajo nikdar osebnih gonj, marveč se posvetijo v okviru veljavnih sklepov izključno socializmu in razrednemu boju. Kdor ni na jasnem, kaj je prav ia kaj ni prav, naj se enostavno vpraša; ali ima po demokratičnem načelu stranka prav ali posameznik, pa si bo moral takoj odgovoriti, da stranka ter da se morajo vse organizacije. če v resnici priznavajo demokratizem, te* mu demokratizmu podrediti, da s tem ojačijo or-gnnizatorično ter duševno silo straake. To vprašanje je tudi del discipline, ki ae mora prav razumeti.
Organizacija pa še ni organizacija, če šteje nekaj članov. Ako hočemo govoriti o organizaciji, moramo nehote vprašati, kako ae uveljavlja ta organizacija, kai dela. kako vodi razredni boi, ali ima načrt, ali se nahaja v ofenzivnem boju proti kapitalizmu? Tudi tu treba dela. Organizacija, hi pobira priapevke. prireja mesečne sestanke, vodi eventualno volilno gibsnje, svojega glavnega dela, hi daje organizaciji in stranki res pravo življensko moč in sposobnost bojevanja, še ni izvršljiva. Ne smemo pozabljati nikdar, da je socialistična organizacija bo-jevna organizacija, ki se bori proti današnjim socialnim in političnim krivicam, ter da mora biti prav zaraditega nje boj napadalen, agresiven. Socialistična atranka se bojuje proti socialnim krivicam, proti militarizmu, za delavako pravo, za socialno zavarovanje, proti stanovanjaki bedi, proti brezposelaoati za odpravo indirektnih davkov, za politično enakopravnost itd. Tako delovanje in akcija proti tem krivicam ni nikakršna demagogija, ker je to pravica proletariata in ker je izvedljivo vse to z bojem, če ne danes pa jutri in danes nekaj, nekaj pa jutri, Ako organizacija ne bi vršila takega dela, bi postala sekta fantastov, ki bi končno morala propasti.
Poleg tega izvrševanja minimalnega programa 8tranke pa ima tako bojno delovanje še to prednost, da ae ob tem delu poglablja razredna zaveat, širi novo socialistično svetovno naziranje in vzgaja di* aciplino in bojevitost proletarskih bojevnikov. Pasivnost v tem pogledu pomeni potuho kapitalizmu, če ne pokretu škodljivo toleranco napram kapitalizmu in njegovim strankam.
To ni še vae. kar bi ae dalo povedati o političnih organizacijah. Ulomki so. teze, ki Ishko služijo vsakomur v razmišljanje, da pride do prepričanja, kako potrebno je ono delo v organizacijah, ki pospešujejo razredno zavest disciplino, bojevitost in vztrajnost v boju za aocializem.
Prihodnjič bomo apregovorili še nekaj o delitvi dela, če nam bo strogo uredništvo dovolilo. Tudi o tem važnem vprašanju treba razmisliti in ga praktično izvesti
*
* *
Odgovorite sami! Mi omenjamo le, da nas prepričanje brez izvrševanja ae more odrešiti, kakor ni nikogar odrešilo krščanstvo, ki se je tudi zadovoljilo a prazno vero. Prepričanje seveda mora biti, toda mora se tudi v dejanjih pokazatiI O teh dejanjih govore tudi oni, ko zahtevajo, naj bo organizacija napadalna in agresivna in naj se boju* je rroti socialnim krivicam, toda mi na besede nič ne damo, mi gledamo le dejanja in aodimo edinole po teh. Če ate proti socislnim krivicam, kaj ste storili proti Kristanu? Niči Povsod mu dajete potuho, Kaj ste storili proti militarizmu? Nič! Udarnike ste ustanovili, pili ste aa militariatičnih proslavah in Korunovega nedolžnega ainčka ste posodili, da ie pel hvalo militarizmu. Kaj ate storili za delavsko pravo? Ni.l! Zavili ate to pravo v zavite paragra* fe, da ga delavec ne more razumeti in da služijo advokati zraven svoj beli lahki kruhek! In za aoci-alno zavarovanje? Zopet niči Delavec plačuje v ta namen ogrome prispevke, zavarovani so pa le lepi dohodki raznih nagradsrjev, ki trobljo v vaš rog. Proti atanoveajaki bedi? Zopet nič! Poskrbeli sta. da ima Kristan svojo vilo in pokopali ste stsnovanj-skl predlog, ki so ga Ista 1982 predlagale vse stro-
kovne organizacije. Proti brezposelnosti? Zopet nič! Lshkomiselnemu delavatvu ate vzeli 8trokovne organizacije iz rok in 8te mu jih demagošho uprav* ljali tako, da so delale še večjo brezposelnost. Proti indirektnim davkom? Saj ste še nove ustvarjali, poštenega direktnega progreaivnega davka at« ae pa branili kakor hudič križa! Za politično enakopravnost? Tudi o tem se upate govoriti? Vi, ki ate delavcem odrekali vsako be8edo. češ. odločevali bodo le tiati, ki ao se česa naučili! Pa če bi bili vaaj kakor klerikalci, ki dajejo besedo tistim, ki imajo črne šole — vi ate jo pa dajali tistim, ki ao se naučili ponarejati bilance in voditi delavatvo sa nos s tajnimi mahinacijami! In vse to mislite, da bo ostalo skrito, če ubijete »Naprej" in naše načelo javnosti! Pa ne 'boste ubili .Napreja* in tudi brez niega bi ostalo načelo javnoati med delavstvom in nič več ne bodo delsvaki voditelji nekaznovano lagali in kradli, pa če še tako zavijate oči in govo-rito o »vulgarnih osebnih bojih". Agresivno napadati aocialno krivico je dolžnost socislističnih organizacij, ne pa oaebni boj!
Razno.
V	Kočevju ao ae izvršile občtaake volitve. Buržoazija je znala pred volitvami apeljati tamoš-nie delavstvo na led s porolo: Tu Nemec, tu Slo* venec. In tako so dobiti demokratski buržoazni predstavniki v zvezi z radikalnimi 7 mandatov, klerikalci istotoliko. narodni socialci v zvezi z Nemci 2, Nemci pa 9, .Slovenski narod" kar piha od zadovoljstva nad delavstvom Trbov. prem. družbe, ki je odldonilo vsak kompromis z Nemci ter »S svojo vstrajnoatjo tn narodno disciplino doaeglo tako sl* jajno zmago alovenake stvari". „ Zvestobo za zvestobo", obljublja »Narod* temu delavatvu. Ta ae bo takoj izkazala, ko pojdejo kočevakl rudarji h klerikalnim in liberalnim upravnim svetnikom Trb. prem. družbe s prazno kapo prosit miloščine. Kočevski rudarji, napravite ta poskus čim preji
.Čuden" samomor. Listi poročajo o samomoru 60 letne bolničarke Ivane Firšeldove iz sara-jevske bolnišnice, Pred par dnevi je bila revjcs zaprosila za trodneven dopust, ki ga je tudi dobila. Nato ae je oddaljila v svojo sobo in se obesila na klinu v omari. Našli so jo že v razpadanju, »Slo* venski narod”, ki to tudi poroča, vidi, da je ta aa* momor »čuden* in pripominja, da ga je izvršila radi »starosti". Seveda! Zakaj pa ne bi bi)i nekoliko bolj odkritosrčni ter povedali celo reanico, da jo je atarost zato gnala v samomor, ker skrbite, gospodje zaatopniki žeparskega sistema, tako *a tiste, ki vam garajo celo življenje, da ne vidijo v večeru svojega življenja nobenega rdečega sofoČ* nega zatona več. ampak samo črno temo, bedo, počasno hiranje? Ni ta bolničarha edina, ki jo je pri nas »starost* prignala na klin ia edino proletarska še celo ae!
Zakon o zaščiti delavcev bodo dopolnili. Kako — to bomo pa pozneje povedali Najbolje ja to, če ae ne Oziraš na lepe obljube, ki jih izgovarjajo, predno začno kaj delati Vzemimo na pr, ataaovanj-ski zakon. Kako bi bili sedsj osmoljeni, če bi prec od začetka zapeli s .Slovencem" bozaae, da bodo s tem zakonom zadovoljni tisti ki odirajo, in tisti, ki se odirati puščajo.
.Vlada reda, zakona in pravice V Pod to stalno rubriko bo treba priobčevati takšne veati, kakor je ta; Notranji minister je izdal novo odredbo, da so vsi komunistični shodi prepovedani
Urednika bivše zagrebške komunistične »Borbe* Čopiča ao izpustili iz zapora,
Hanaovci so se v Oseku znova apopadli s Orjunaši. Bila ata pri tem težko ranjena 1 Hanap-vec in 1 orožnik. Kdo je pravzaprav pravi napadalec, je težko ugotoviti, ker takšai pretepaški junaki ao, kakor znano, po vaakem pretepu tako junaški da svoja dejanja zavijajo kakor lažajhri kljukec svojo. — Na brzovlak. ki vozi nad Ljubljano in Zagrebom ter narobe, ao neznani norci atreliali, ne da bi napravili kakšne večje škode, Kaj ai bo avet mislil o tej Macedoniji. ne vemo. Najbrže bo tudi on ugotovil, da imamo vlado reda sakoaa ia pravice, ki ahrM noč la dan aawk* tar politično atrpaost ia da bomo dolgo živeli tar da aam bo dobro aa zsgrfji,
Orjuna je imela v Novem Sadu svoje zborovanje. Obsojali so Radičevo politiko, pa so po-edinci izjavljali, da bodo žnjim kratko obračunali, ■prejeli so resolucijo, da ne bodo mirni ob razpustu svojih organizacij. Po zborovanju je- posebno odposlanstvo obiskalo natranjega ministra Petroviča ter ga prijelo zaradi vesti, da namerava vlada razpustiti vse nacionalistične organizacije, predvsem .pa Orjuno. če si bodo prisvajale -pravico .na kratko* braniti državo. Nastas Petrovič je izjavil, da bo svoj odlok izvrši!, če mu ne bodo parirall Ta Nastas Petrovič nam ugaja, razen tam. kjer izvriuje svoje odloke nad delavstvom, ki .na kratko", ničesar ne brani. Naj še Hanaovcem dopove avoje nazore.
Pasivnim krajem so sklenili da dado letos 10 milijonov Din podpore. To je tista običajna podpora. okrog katere je doslej korupcija najhitreje ila v klas.
Opeijefco pogodbo z Avstrijo so v sredo
podpisali
Vae buržujske vlade, krščanske pa najbolj, se branijo svoje ukrepe predložiti »neumnemu* Ijud-atvu v pogled, dokler si ne zasigurajo večino za njib »prejetje. Avstrijski socialni demokrati so zahtevali. naj vlada predloži parlamentu vse sklepe finančnega značaja, ki jih namerava predložiti Zvezi narodov. Ker vlada temu ni ugodila, so socialisti aklenili proti njej najoatrejio borbo,
V Budimpešti bodo koncem septembra priredili a španskimi toreadarji bikoborbe, Kaj takega bi ai v drugih kulturnih državah ne upnli, kvečjemu v Italiji. Pa v teh treh državah: Španaki. Italiji in Madjaraki je vse razumljivo, vse oprostljivo. Enake okolilčine porajajo enake pojeve. Na Medjarskem imajo kakor v Italiji in Španskem nacionalistično diktaturo, preobilico 'katolicizma. Madjarska je Španski tudi glede inkvizicije enaka, čemu bi si torej ne bili tudi po bikih podobni ?
'j Potres je v carigrajski okolici porušil mnogo krajev.
Nemška vlada se je po svojih starih navadah znova pokidala na ugodne šanse, ki jih je imela na ženevaki konferenci. Odposlati je hotela izzivalno noto o vojni krivdi. Zaman sedaj zatrjuje, da sama reano ne miali na ta korak in prosi odpuščanja, v Ženevi se je nje položaj zelo poslabšal. V mučen položaj je apravilo to idiotatvo tudi Herriota in Mac donalda, ki ata bila že maogo dosegla za obnovitev rednega razmerja med Nemčijo in svetom.
V Hamburgu ,se je otvoril kongres tiskarskega delavstva, ki se ga je udfeležilo 17 evropskih držav s svojimi delegati. Navzoči aiso angleški zastopniki, ker ni bila združitev mednarodnih tajništev vzeta na dnevni red; dalje bodo Američani iele takrat pristopili k zvezi, kadar bo ta združena z amsterdamsko Internacionalo; Rusija pa je zaprosila za sprejem, kar doslej še ni bilo rešeno. Začetkom zasedanja so bile sprejete protivojne resolucije.	.	.	,
V Bernu, (Švica) je bila otvorjena konferenca francoskega, angleškega, nemškega in belgijskega ministra za delo. Gre za podpis washingtonske pogodbe o osemurnem delavniku itr drugem.
Na Angleškem bodo torej zares volitve! To nicer še ni odločeno v parlamentu, imamo pa trdna znamenja. Angleške trgovske zbornice prirejajo protestna zborovanja, na katerih se odločno i>iav* Ijajo proti sprejetju trgovinske pogodbe z Rusijo. Tudi so proti temu, da ki ae dalo Rusiji novo posojilo. Najbolj razdraženi ao angleški mošnjičkarji zato. ker je sprejet« v pogodbo le pogojna vrnitev ngleilrili dolgov iz predvojne in vojne dobe. ki so jih dajali kapitaliati carizmu zato, da je lažje obijal vsako svobodoljubno delo v ruskem narodu. Trgovake zbornice ae obračajo za pomoč seveda h konservativcem in liberalcem, ne k delavski stranki, in so ti liberalci in konservativci aedaj prisiljeni nastopiti v parlamentu proti pogodbi, če nočejo izgubiti najvažnejše opore svojega obstojs, To pa pomeni bojno rokavico delavaki vladi, to pomeni razpust parlamenta in nove volitve, Te bodo zelo dobre. Po aifajnih uspehih, ki jih je delavaka stranka dosegla s avojo zunanjo politiko, je aedaj čas. da obračune s tiato kliko doma, ki ji je delala pri vsakem poštenem delu neprestane ovire, Mislimo vsaj, da bo angleško delavatvo še bolj nego pri zadnjih volitvah sposobno obračunati a kliko. Vaak njegov poraz bi pomenil zopetno okrepitev a veto v-ne reakcije.
Na Angleškem se je že začela velikopotezna volilna borba celo s kinematografom in radijem, čeprav volitve še niso razpisane. Računajo vsi na to, da se bodo vršile v letošnjem novembru.
Angleška delav*ka stranka je povabila vse delavake stranke v angleškem imperiju na akupno konferenco, ki ae bo vršila L 1925. Na tej konferenci se bo izdelsl temelj za skupno delavsko politiko v vseh deželah tega imperija.
V Afganistanu se pretepajo vstaši z vladnimi betami Izgubili ao prvi v dveh zadnjih bitkah baje okrog 1300 mož, drugi pa avojega vrhovnega poveljniku.
Kupujte čevlje samo z znamko .Sloga".
Ako piješ »BUDDHA* čaj, vlivaš fr na zemlji raji
Čitajte naš tisk!
Število abstinentov v Jugoslaviji. Po najnovejši statistiki Ssveza Trezvenosti v Sarajevu imamo v Jugoslaviji 3000 odraslih organiziranih abstinentov. 20.000 članov Saveza trezvene mladeži v Beogradu, večinoma srednješolcev, in 70.000, članov Mladih junakov, večinoma na osnovnih šolah v Sloveniji.
Abstinenca med delavstvom v Jugoslaviji. Delavaka abstinentska zveza iz Zagreba je predlagala na skupščini baveza trezvenosti 29. junija 1924,-naj Savez trezvenosti pozove delavce po raznih mestih Jugoslavije, da se organizirajo v absti-nentske zveze. Čim bi bilo 5 delavskih abstinent-skib društev v Jugoslaviji, lahko ''ustanovimo avoj lastoi delavski podsavez. Za to atvar se posebno interesira Socialistična abstinentska Internacionala, ter je že povpraševala pri tem Savezu o njem.
Uredništvo je prejelo iz Prage prve številke ..lista »Zbratfeni*. glasila- čeških Tolstoiancev in borcev za mir. List piše med drugim tudi o abstinenci in ima prilogo .Studanka*. List velja 5 čsl. K ter se naroči: Pr aha-Karli a, ČelakovsVeho 7.
Buh pa kic!
(Dopis z Dunaja.]
No, se pa dajmo bolj po domače zmeniti, kdo ima bolj prav. Bolje je. da se natančno zmenimo, kakor pa da bi se mize obračale, čeravno ne no-sim laka in rokavic — že nekdaj ne. danes pa še manj. Dandanes ni kratkomalo nič več moderno biti se s stoli, noži, mizami, koli in klofutami, Sedaj je moda takšna- da čim bolj čitaš. tem močnejši boš. Seveda moraš zmerom svoje možgane zraven imeti, ne pa da bi te kdo nahujskal kako si močan in ti bi mu verjel pa bi se začel žnjim metati, misleč da lahko vse zbiješ, po tepežu bi ti pa bilo mogoče žal. da si onega poslušal, namesto da da bi sam mislil
Tukaj vzamemo za primer recimo Trbovlje. Poprej, ko delevstvo še ni bilo orgenizirano, so se ti ubogi trpini delavci med seboj biksali in klali Če niso pri vsakem izplačilu enega ali dva ubili, tedaj so pravili, da je bilo slabo izplačilo. Zakaj je bilo .tako ? Ker niso znali sami misliti I Nad njihovimi možgani je vladal delavski strup alkohol Kapitalisti pa so se seveda široko smejali in fante hvalili, kako so korajžni, ker so dobro vedeli, da bodo še vedno za vetrom, dokler se bo delavstvo med seboj teplo. To je preizkušena resnica.
Sedaj, ko je začelo delavstvo spoznavati svoje organizacije, je vse drugače. Tu vidimo, da vlada med delavstvom veliko bolj bratstvo, Sedsj pa tudi vidimo, kako se kapitalisti z delavstvom surovo obnašajo, ko opazujejo, kako zna že samo misliti. Kapitalistom se je začela tista doba. ko ne morejo več brezskrbno spati, temveč morajo misliti noč in dan, kako bi si delavstvo znova podjarmili Vsa čast trboveljskemu delavstvu, ki sedaj ne pozna več samo sanfbiksaM, temveč tudi že kaj bolj modernega. Ima e, pr. že svoj Delavski dom v katerem se lahko izobražuje, pevsko društvo ima. ki je prva šola za socializem, godbo, delavske telovadne enote itd.
Tako se je začelo gibati delavstvo marsikje po Sloveniji. Na Gorenjskem istotako kjer so tudi hudi fantje, in pa v Ljubljani. Ustanovile so se strokovne, gospodarske, kulturne in politične organizacije.
Ko nam je bila ob preobratu odrezana glava [Dunaj] in odsekane noge (Trst), smo morali še posebno gledati, da smo se začeli sami organizi-zirati v v8e organizacije, ki jih socializem zahteva.
Pri vsaki strsnki ali organizaciji je treba voditeljev [recimo bolje: zaupnikovi UrJ Tako smo morali tudi mi slovenski soc, demokrati imeti svoje voditelje. [Ti so zares .voditelji" bili! Uredništvo] Imeli smo jih, pa niso znali ali pa niso bili tako praktično izurjeni kakor oni ki so že prejšnja leta sodelovali in tako so ti vodje slov. delavatvo zapeljali zopet na trnjevo pot. Gledali so seveda v prvi vrsti na svojo korist. Neki sodru-gi, ki so prišli z bojišča in inostranstva nazaj, so to videli in započeli ofenzivo proti temu delu. Tako je prišlo v delavskem gibanju do razdora, voditelji pa se vseeno ostali. Šele na trboveljskem kongresu se je postavil tak pravilnik, ki jim je preprečil delati, kar bi sami hoteli, članstvu pa je dal pravico govoriti in javno kritizirati, če bi hotel kdo kaj poneveriti in nas okrasti za našo lasi Ta pravilnik je bil s večino sprejel danes pa se najdejo aodrugl ki so sami glasovali za te članske pravice in nam jih hočejo zopet odvzeti 1
Članstvo, glave pokonci in povejmo jim, da se tako ne dela za ljudsko pravico I Sram jih bo moralo biti, ko bodo spoznali svoj greh, še bolj sram jih pa bo, ko bodo videli, da smo se sami, brez njih tako izobrazili, da znamo s svojimi možgani misliti, kaj je prav in kaj je krivično.
Kot član Socialistične stranke Jugoslavije sim si dovolil tudi jaz v par člankih javno kritizirati nekatere osebe — in zvedel sem. da so nekateri strašno hudi In se jezijo nad menoj. Kakor večkrat dobim kako privatno pisanje od več sodrugov, tako sem dobil tudi malo pojasnila o zadnji konferenci v Zidanem mostu, kjer je Ml neki sodrug baje tako hud, da je hotel mize preobračati zaradi mojih član* kov. Izrazil se |e menda, da se ne smejo vsi članki
priobčiti, ki jih Osčt piše in v katerih samo Ber-nota pa Leskoška hvali. Sedaj pa malo v pojasnilo tistemu sodrugu: Prvič mu svetujem, naj se nauči rajši kapitalistične akte obračati — na mizi, v podjetnikovi pisarni, ker ima tisto poverilo iz delavskih rok, da sme vpogledavati. Pri konferencah pa je bolj potrebno delati z mislijo, kakšni sklepi bi bili najboljši za nadaljnjo ofenzivo proti kapitalistom. Ker mize preobračati delavstvu nič ne koristi ampak samo škoduje. Drugič kar se tiče tega, da bi jaz hvalil Bernota ali Leskoška, to ni res, da bi osebe hvalil, ampak njuno delo. In poštenje! Če pa od teh dveh kdo kaj slabega stori za proletariat, si ga bom prav tako privoščil, kakor sem si one, ki niso pravilno delali Sodr. Bernotu sem tudi že javno povedal svoje mišljenje, kaj ima prav in kaj ne. Ali ni to prav? Sodrugi, ki ste za javnost glasovali, sedaj se je pa bojite, če ni to prav, potem res ne vem, kaj bi vam rekel, da bi ne bili zopet jezni. Oprostiti pa sa.hočem le za toliko, da o tistih, ki sem jih kritiziral, nisem mislil, da bi ne bili socialisti. Mislil sem. da so. sedaj si mislim, da^boda socialisti. jazisempa: lei njih i delo kritiziral. Tako n. pr. glede bivšega predsednika SK. Zato bi pa želel, da bi mi bila kmalu dana čast hvalili jih, ki sem jih kritiziral.
Strtajam se vedno bolj in bolj z načelom jav-nosti, ker vidim, da si bodo ob njem upali biti samo tisti socialisti, ki se ne boje nobenega vetrčka, pa naj prlpihlja od vseh štirih strani. Načelo javnosti bo morala tudi vsa Internacionala priznati ker drugače ni mogoče vpiti: Ljudstvu pravice 1 — Kako naj damo ljudstvu pravice, če bo tako kakor prej, ko niso imeli sami člani pravice govoriti?! Še imam nekaj spomina iz Celja, ko sta dva bolj napredna sodruga kritizirala voditelje, pa so ju takoj izključili iz stranke, čeravno sta bila stara sodruga. Naj kar javno povem, da sta bila to ss. Jožef Gorjanc in Peterman, oba mogoče že najmanj 15—20 let člana. Posebno s. Peterman kot kapelnik bi lahko veliko koristil socializmu. Pa o tem bom še kdaj pozneje bolj natančno pisal, danes sem hotel le to povedati, da takrat člani res nismo imeli nobenih pravic.
Začetkoma sem mislil, kako bi ‘skupaj prišli, da bi se zedinili, sedaj sem si pa že ustvaril tako prepričanje, da mora tisti, ki je šel od hiše stran, tudi sam nazaj priti. Tisti, kateri je po krivici prisegel, mora sam svoj greh priznati ter se mora sam poboljšati. Bodimo pošteni, če smo socialisti, pa priznajmo svoje grehe. Če bomo svoje napake priznali. tedaj bo tudi agitacija boljša in sploh vse. ker nam ne bodo mogli nasprotniki nič očitati, saj jim bo že najmlajši agitator lahko v obraz povedal, da mi svoje grehe objavljamo. Takrat nasprotnik ne bo mogel dalje, temveč se bo pred resnico uklonil.
Torej, sodrugi člani, organizirajte se in naročajte časopis .Naprej*, tako da bo sčasoma večji in cenejši. To je naše orožje, s katerim se hočemo
osvoboditi.
Toliko z* danes, drugič pa, če seibode^e našli sodrugi, kf bi se rajši prepirali'kakor organizirali, se bomo še kaj po gabersko pomenili, čeravno mi ni veliko do takega mlatenja, ko smo pa že toliko premlatili. Rajši bi kaj več po dunajsko zapisal, pa manj zaleže, nočejo me razumenti.
Člani, držimo svojo organizacijo SSJ kvišku in ji dajmo hrane. Če ji bomo hrane dali, jo bomo dali obenem samim' sebi in še drugim, ki še spijo.
— FR. OSET. —
Splošna delavaka Unija bo priredila v mesecu septembru shode v svrho predpriprave se zedinjenje s Osrednjim društvom kemičnih delavcev na eni in Opčim Radničkim Sevezom Jugoslavije (iz Zagreba] an drugi strani v naslednjih krajih:
ŠTORE PRI CELJU, 13. septembra [sobota] ob 16. (4.] pri Sikošku.
LIBOJE. 14. IX, ob pol 10. v gostilni Skn-berne.
GOTOVLJE. 14. IX, ob 15. v gostilni pti Mnl-
gn ju.
PEČOVNIK PRI CELJU, 16, IX. ob 17. pri .Francelnu" (Gov. s. Rejc].
ŠOŠTANJ. 17. IX ob 17. v gostiln! Brežnik (Gov, Leskošek].
SEVNICA; RAJHENBURG, 21. IX. [čas In prostor bo razviden na letakih. Ta shod bo obenem shod proti vojni v smislu sklepa amsterdamske In-ternadonale.]
ROGATEC, ROGAŠKA SLATINA, [čas in prostor bo razviden nn letakih, govornik a. Alojzij Leskošek.]
Dnevni red nn vseh sbtdih bo zedinjenje industrijskega in poljedelskega delavstva v eno skupno organizacijo. ’ Sodrugi brez razlike poklica hi dela, posetite povsod sklicane' shode polnoštevilno. Sočasno bodo podružnice SDU prejele izdelane predloge za zedinjenje v pogled, da bodo mbgle staviti svoje predloge. — Tajništvo Splošne delnv-ske Unije v Celju.
Lastnik: .Sloga", r. z. z o. p.
Izdajatelj in odgovorni urednik:
Zvonimir Banat (v imenu pokr, ^odbora ;SS) in- KDZ.)
11. >X. Tiakuma bratov It^rcpret v Krlkemi uM