156. stnilta. IUUIIM i prti, U. |ili|i im. um. ino. - ■ ■ - ■ ■ ■ p H lili--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------,^ ------------- - .Slovenski Narod* velja v Liubllani na dom dostavljen: . v upravništvu prejtman: ćelo leto nnprej . . . . K 24 — I ćelo leto naprej m 9 . 9 K 22*— pol leta „ .... • 12-— I pol leta m # # ,. . » 11*— cetrt leta „ . . • • • &— I četrt leta „ • ?•'•. , 5*50 ma inesec » . • # • * 2*— ■ na mesec „ • ."V . * 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Kokopisi se ne vratajo. CredniStvo: EnallOTa mlica tt. 5 tv pcMKjii levoj talrttm ft, M. Uha|a vuk 4aa iv«6«r UvMarit B*dtol|# ui praaftk«. laserati veljajo: petciostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in rahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravaištvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inseratl i. t 4L, to je administrativne stvari. ■ Posamaiaa Atevilka v«lja 18 vinari««. —_ Na pftMMM mštoiiU bt*z istodobn« vpodatve naročaloe ae at odat »Slovenski Narod' velja po poffi: z* Avstro-Ogrsko: . ta Nemčljo: ćelo !eto skupaj naprej . K 25*— I ćelo leto naprej . . . K 30*— ČetrMeta " "*.".'" 6*50 I za Aracriko in vse druge dežele: na mesec 2 I i ! I 230 ■ ćelo leto naprej . . . . K 35.— VprAŠaajem glede laseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znam ka, PphmMIto (spodaj, šrotOtt M. Kaaflova ulica šL 5, talcSon it U, Fcrrum non sonnt. Dunaj, 9. julija. Grof Berchtold je odpotovai v Ischl. da predloži cesarju sklepe zadnje ministrske konference v odobri-tev. Javili smo že na podlagi raznih privatnih informacij, kakšne odredbe in korake smairajo avstrijsKi in ogr-ski vodilni državniki ne le v Bosni, temveč na celem jugu monarhije za potrebne. V dunajskih političnih kro-gih se govori, da se prične se daj na ćeli crti »boi proti velikosrbski ideji«. Treba je pređvsem konstatirati, da se v nemških in madžarskih krogih pojm »velikosrbski < maia fide žarne-njtije s pcjmoia »jugosiovanski«. Boj, ki ga napovedujejo gotovi krogi »velesrbstvu« se bo morda spreme-nil v boj Jugoslovanstvu, ideji zbliža-nja in solidarnosti jugoslovanskih plemen v Avstriji. dasi uima miscl jugoslovanske narodne enotnosti prav nikake notranje vezi z onimi nacrti, ki se jih označuje kot velesrb-ske. Velikosrbska ideja gotovo eksi-siira; nje eksisienca je navsezadnje nekaj naravnega. V vsakem narodu, ki ima svojo državno organizacijo, plamti v večji ali manji meri nada, da bo enkrat privedel pod svoj lastni krov tuđi vse one roiake. ki žive izven sedunjih niei Iastne nacijcnalne države. Nacrti vsenemšks mlsii, ita.II-janskega iredentizma, rumunske kulturne lige«, ruskega dranga proti j zapadu (v Galicijo) so splošr.o znani in velikosrbska ideja jim je na las podobna. Toda glavno vprašanje ni to, ali taka ideja obstoja ali ne, temveč glavno je, ali spada ta ideja v aktualni program cilcHair.e, czirorna resne politike dotične narodne države. VeliKosrbsko icic.o, v koiikor je vznikla \v r«.zširjena v Srbiji, se zato ne srne oznacevad kot nekako podlost proti monarhiji, v kateri živi toliko rniiijoncv srbskega naroda. Kakor se mora seveda tuđi Avstriji priznati pravica, da v interesu svojega last-nega obstoja smatra velikosrbsko idejo kot za sebe opasno in stori dt»-merne korake, da se izogne nevarno-stim, ki bi iz nje izvirale. V tem na-sprotju interesov !eži jedro trajnega konflikta med cbema državama, ki zamoreta mirno ena poleg druge ži-veti le redaj, ako si ustvarite gotove predpogoje, ki izključujejo razširja-nje nacijonalne^a iredentizma. Ti predpogoji so za Srbijo: spoznanje, da velikosrbska ideia ne odgovarja pojmu in vsebini jugoslovanskega problema in da ne srne tvoriti bistve-no točko srbske narodne politike, na-našaioče se na sorojake v monarhiji; za Avstrijo: da je pošten sporazum z Jugoslovani edina garancija miru in varnosti na jugu. Ako se ta dva predpo^oja izpolnita. potem bo velikosrbska ideja sicer še vedno ostala, toda ona se ne bo mogla in ne bo smela udejstvovati, ker se bo morala v praksi umakniti višji, obsežnejši in tuđi srbskemu narodu samemu ko-ristnejši ideji jugoslovanski. Napram jugoslovanski misli je velikosrbs.ka ideja separatistična in zato nacijo-nalno škodliiva, kakor slovenska ali hrvatska separatistična trmoglavost. Le iugoslovanska ideja je čisto narodna, velikosrbska je predvsem državna. Značaj prve je predvsem kultur-no-nacijonalen, značaj druge je v prvi vrsti političen. Baš spoznanje, da smo in moramo biti Slovenci, Hrvati in Srbi v interesu svoje eksistence in svoje bodočnosti enotni in da mo-remo napredovati ter zavzeti naš prostor v družbi ostalih narodov le ako združimo svoje sile, svoje moči, je rodilo jugoslovansko mise), v kateri edini je spas naše eksistence. Ker smatramo, da eksistira na našem jugu le eno nacijonalno vprašanje, to je jugoslovansko, ne pa posebno srb-sko, posebno hrvatsko in posebno slovensko, odklanjamo tako vcliko-hrvatski kakor tuđi velikosrbski pa-trijotizem. In ker računamo z realni-mi faktorji, vemo, da je integriteta našega celokupnega naroda zasigu-rana le ako ne prcstavliamo mejni-kov na zemijevidih, icmveč ako utrjamo svoje notranje pozicije ter se obdajamo s trdnjavami kulturne-ga napredka. Spekulacije na svetov-ne kaiasiroie nam morajo biti tem-bolj tule, ker donasajo v trezno in smotreno naše narodno delo moment nesigurnosti in fantastičnosti ter iritiralo, da, onemogočujejo notranje nacijonalne uspehe. Jugosiovanska ideja je realna ideja in zato ne stavlja v svoje račune eventualnosti, ka-tere ne bedo morda nikdar ali pa še le našim poznim poromcem aktualne. Največja hiba, ki bi jo mogla monarhija napraviti, bi tor ej bila ta, da zamenja velikosrbsko idejo z jugoslovansko. Jugosiovanska misel ni scvražnica države, pa tuđi država ji ne srne biti scvražnica. Narobe, re-šitevr jugoslovansKega problema v za državo ugodnem in v zadovolji-vem smislu je mogoča le v znamenju jugoslovanske ideje, že radi tega, ker ^e je ogromni del inteligence slo-venskega, hrvatskega in srbskega naroda te ideje, kot edino rešiine. tako trdo okienil. da jo nobena sila ne more več uničiti. Ministri so se posvetovah o raznih sredstvih. s katerimi hočejo ugnati in uničiti velikosrbsko propagando. Ne borno sodili, ali bo uvedba strogega policijskega režima in prav-ca:ega izjemnega stanja v Bosni, oz. na celem slovanskem jugu nudila onega korenitega leKa, ki ga Avstrija potrebuje. To so paliativa, katerih učinek bo v prvem trenutku morda za površne presojevalce razmer »zadovoljiv«, ki pa se bodo skoraj pokazala kot nezadostna, da opasna. Mediciniranje ne pomaga več. Treba je krepkega specifičnega z ura vila. Toda ferrum non sanat. Le pozna-nje jugoslovanskega problem;; in nje-ga pametna, res državniškć;, ne pa nasilna razrešitev odreši monarhijo — velesrbske nevarnosti. MinistrsHi syet. Včcraj popnldne ob 4. se je vr-šil pod nredsedstvom ministrskega predsednika grofa Stiirgkha niinistr-ski svet, katerega so se udeležili vsi ministri ražen justičnega ministra in domobranskega ministra. Kakor se zatrjuje, se je bavil ministrski svet z izdelanjem vseh tekočih agend. Gro! Stiirgkh je ob tej priliki brz kot ne poročal tuđi o sklepih zadnjega skup-nega ministrskega sveta. Izmed političnih vprašanj, ki se bodo resila v najkrajsem času, stoji v prvi vrsti razpust galiikega deželnega zbora in razpis novih volitev za september. Hrvatski sabor. Pri včerajsnjih nadomestnih vo-Iitvah v Ludbregu je bil vodja seljačke stranke Radić, čegar mandat je bil že dvakrat razveljavljen, zopet izvoljen za poslanca. V včerajšni seji sabora je bil naj-prej sprejet predlog posl. Modrušana, da se poslanec Miklović zaradi njegovih medklicev v predvčerajsni seji izključi iz 30 sej. Nadaljevala se je nato debata o proračunu. Pri od-stavku »Policija« je izjavil posl. Per-šić, da se zdi, da je zagrebška policija v službi kornega poveljništva in generalov in da ne garantira var-stva prebivalcev. Ce hoče imeti vojno ministrstvo v Zagrebu svojo poli- cijo, naj si jo samo plača. Oštro je obsoial nato nastop policije pri zadnjih volitvah in pri aretaciji socijal-nodemokratičnega urednika Borne-misse, ki ga je v policijskem zaporu neznan Človek pretepel. V popoldan-ski seji je govoril posl. Roiić o tuje-jezičnih šolah na Ilrvatskem. Koalicija stoji na pravem stališcu napram tem šolain, da jih smejo obiskovati samo otroci, katerih materni jezik je nemški ali madžarski. Nevarnost teh sol ne leži v tem, da se v njih poducuje v tujem jeziku, marveč v duhu poduka. Posl. Hreljanović je I oštro kritizira! gledališče v Zagrebu ter naglašal, da vodstvo gledališča ne zadošča kulturnim nalogam gledališča, _________ Fo ofsntotu v Sorojenu. Skupni ministrski svet in avdijenca grofa Berchiolda. Poročali smo že o avdijenci grofa Berchtolda pri cesarju v Išlu, v kateri mu je poročal o sklepih skupne ministrske konference. Danes bo cesar sprejel v avdijenci skupne-ga finančnega ministra B i 1 i n s k e -K a ter mu bo poročal o odredbah, ki se bodo kot posledica sklepov skupne ministrske konference izvedle v Bosni in Hercegovini. Kakor se zatr-jiije, se ne namerava nikakršna iz-prememba dosedanjega kurza. V glavnem pre za strogo nadziranje liiei. za reformo srednjih sol in za ostrejšo vporabo zborovalnepa zakona. Srbski vladi bodo po končani preiskavi sporočili imena kompromitiranih osen in jo bodo diplomatičnini potom pozvali, da pokliče te osebe na odgovor in da zajamči, da bo srb-ska vlada v bodočc veliko-srbsko propagando na tleh monarhije prc-prečila. Zadnji stavek se nam zdi po-polnoma nemogoč. Srbija vendar ni-ma moči v Avstriji kaj preprečiti. Naibrže gre za to, da naj da srbska vlada garancije, da takega gibanja ne bo podpirala in da bo preprečila, da hi podpirali to gibanje tuđi drugi srbski krogi v kraljevini. Brez dvoma je, da srbska vlada v tem oziru gotovo ne bo dela!a nobenih težkoč in bo storila vse, kar je le mogoce. Tuđi njen odgovor bo brez dvoma popol-noma zadovoljiv, če se v zadnjem trenatku kak naš diplomat ne ustreli zopet kakega kozla. V Bosni. Vesti o razpustu bosanskega sabora se do sedaj ne potrjujejo. Predscdstvo bosanskega sabora se Je vrnilo z Hunaja. () njegovih posveto-vanjih z ministrom B i 1 i n s k i m se varuje stroga tajnost. Konference se v Sarajevu nadaljujejo. Tako se je vršila včerai konferenca pri dežel-nem šefu Potioreku, danes se vrše seje hrvatskega, muzlimanskc^a in srbskega kluba. Zdi se, da bo predsedstvo sabora samo predložilo predlog na zaključitev bosanskega sabora. »D e u t s c h e s V o 1 k s -blatt« fantazira, da je zadnji skupni ministrski svet s k 1 e n i 1, ustvariti novo vojaško granico in da se bo v zvezi s tem izvršilo živahnejše koloniziranje vzhod-nih pokrajin z Nemc! in Madjari. Vo-jaška granica na] bi bila potem potom sarajevskega kornega poveij-ništva direktno podrejena vojoemu rainistrstvu. ' O atentatorjih. Olede na namen srbskih oblasti, izgnati Cabrinovića iz Belgrada, piše »Srbobran« sledeče: Cabrinović je primci 31. oktobra (. i. brez potnih dokumentov iz Zemuna v Belgrad. Ker je bilo znano, da ogrske oblasti strogo pazijo na tot da ne priđe no-beden brez potnih dokumentov v Sr- bijo, so Cabrinovića na kolodvoru v Belgradu ustavili in ga policijsko za-slišali. Rekel je, da je stavec, da je doma iz Sarajeva in da ie prišel v Belgrad, di si tam poišče službo. Ker je nadalje zmedeno in nejasno odgo-varjal, so ga postavili pod policijsko nadzorstvo. Že drugi dan se je obr-niia mestna prefektura do avstro-ogrskega koiizulata s prošnjo za informacije o Cabrinoviću, ker bi ga morali sicer kot sumljivega izgnati iz Belgrada. Sele čez poldrugi mesec je dospelo obvestilo avstro-ogrskcga konzulata z dne 16. decembra, ki označuje izpovedbc Cabrinovića kot resnične in obenem izjavlja, da bo konzulat Cabrinoviću preskrbel vse potrebne potne dokumente. Na_ podlagi tega uradnega obvestila Cabri-novića nišo nadalje nadzorovali. Se-daj si je Cabrinović preskrbel mesta v belgradskih tiskanah, nič manj kakor petkrat pa je menjaval stanovanje in 16. junija je zapustil Belgrad, ne da bi poveda!, kam potuje. Kakor zatrjujejo v diplomatičnih krogih, preiskava o atentatu v Sara-! jevu še ni končana. Takoj. ko bo preiskava končana, pa se bo nje uspeh sporočil javnosti in istočasno se bedo storili v Belgradu koraki, če se bodo izkazale kake zveze atenta-torjev s srbskimi krogi iz kraljevine. Računati pa je s tem, da bodo trajala pogajanja med obema vladama več tednov. »N. Wr. Tagblatt< pravi, da bo zahtevala avstrijska vlada konfrontacijo v Sarajevu aretiranih z osebami, ki se nahajajo v Srbiji in glede katerih obstoja sumnja, da so provzrccitelii atentata. Za tako zali te vo obstoja ravno v zgodovini raz-liieria med Avstro-Ogrsko in Srbijo precedenčni slučaj. Ko je bil leta 1S6S. knez Mihael Obrenović v Top-čideru uinorjen. je zahtevalo belgrad-sko regenstvo izročitev zaradi sumnje navajanja k umoru na Ogrskem aretiranega, kneza Aleksandra Kara-georgjevića. Ogrske oblasti so izro-čitev odklonile. Nato je zahteval Ri-stić v imenu regentstva konfrontacijo kneza z atentatorjem. To je ogrska vlada dovolila in konfrontacija se je izvršila na ta način, da je avstro-ogrska ladja pripeljala kneza, srbska ladja pa atentatorja v sredo Donavc. Tam sta se ustavili obe ladji in konfrontacija se je izvršila. Do sedaj je aretiranih 13 oseb, ki so bile neposredno udeležene na zaroti. Ražen teh pa imajo zaprtih še kakih sto oseb pri policiji in poleg tega izganjajo vsak dan kakih 30 oseb z orožniškimi eskortami čez mejo. * Razne neverjetne vesti. Iz Londona poročajo, da prinaša neki tamošnji list razkritja. - ki hudo kompromitirajo srbsko poslaništvo v Londonu. List »John Buli« prinaša haje faesimile nekega dokumenta, ki haje izvira iz srbskega poslaništva in ki se je izgubil med selitvijo. Dokument je pisan v srbskem jeziku in v šifrah. Baje so dokument dešifrirali ter se glasi sledeče: Za popolno odstranjenje F. F. se plača 2000 fun-tov šterlingov (48.000 K) in sicer: 1000 funtov pri prihodu v Belgrad, ostalo, ko bo stvar končana, 200 funtov za stroške in za agente, predno odpotujejo od tu. — O »srbsko-slo-venskem anarhističnem komiteju« v Berolinu poročajo od tam še sledeče: Opozoritev je prišla iz Sarajeva. Komite je imel namen izvršiti atentat na cesarja Viljema. Pismo je bilo anonimno, zato mu nišo pripisovali nobene važnosti. Sele, ko je bil atentat izvršen, je bila policija pozorna. Dognalo se je, da dijaki s srbskimi znaki mnogo občujejo v neki hiši v Charlotenburgu, kjer je stanoval srbski dijak Jordan Tafić. Pri hišni preiskavi so našli mnogo pišem, iz katerih izhaja, da so Srbi razvijah živah- no velikosrbsko agitacijo in da so bili v ozki zvezi z belgradsko Omladino. Srbski dijaki, ki jih je policija zasli-šala, pravijo, da zasleduje njih društvo samo družabne namene; štatu-tov društva do sedaj še nišo mogli prestaviti, prestavili pa bodo vse spise do ponedeljka. Društvo se imenuje baje *~Edinstvo«. V koiikor so dijaki visokosolci, so podrejeni jurisdikciji vseučiliškega sodnika, ki je bil že ob-veščen od policije. HbvgIucIjs n Hlbanlji. V Draču. Ko sta sklenila knez in kneginja, da se ona odpelje na Romunsko, jima je bilo pred očmi, da se morda vendar posreči pregovoriti romunskega kralja, da posije v Drač nekaj voja-kov, pred katerimi bi se ne bilo treba vsak hip tresti. Iz te želje je govori-ca takoj napravila slona. In zato poročajo iz Drača, da bo že v par dneh dospelo iz Romnnske v Drač 500 mož, še bolj optimistična pa je druga bi zojavka. ki pravi, da bo v kratkem prišlo ćelo 3000 romunskih prosto-vfjlicev. V resnici pa stoje stvari v Draču popolnoma drugače. Vlada je izdala namreč oklic, v katerem po-zivlja vse prebivalsivo, da morajo takoj vrniti orožje, ki so je dobili na predvečer bitke od 17. junija. Zdi se, da je vlada to storila, ker se boji, da bi se prebivalstvo Drača z orožiem v roki postavilo na stran vstašev in izzvalo vstajo y mestu samem. O položaju kneza Viljema piše »Petit pa-risien« iz Rima, da je neposredno pri-čakovati njegov neizogibni odstop. Potem bo, kakor so sklenile velesile, prevzela mednarodna kontrolna komisija za prav dolg čas provizorično vlado. Londonska »Morningpost« pa poroča iz Rima še sledeče: Zatrjuje se, da sta se Esad paša in Izmail Ke-mal s tujim posredovanjem sporazu-mela in da se bo Albanija razdelila na dva dela, v severni del za Esad pašo, in v južni del, za Izmail Kema-lii. Mi pa pravimo, da to ne bo dosti. Vsak minister mora dobiti svoj del, sedanji knežev kuhar tuđi, in kaj mislite, da oberaibanec Gnischrier ne bo zahteval ničesar in avstrijski ka-nonirji? Kaj pa Prenk Bib Doda, Ah-med Mati? Najboljše bot če se raz-piše razkosanie Albanije. Priporo-čamo se velesilam za inserat. »Slovenski Narod« ima v Alban'.ji veliko veljavo, saj se kontrolna komisija, velesile, vstaši. ministri, Maiisori, vse od prvega do zadnjega, ravna po naših nasvetih. Turkan paša. Turkan paša je prispel v Petro-grad. Pravijo. da je njegova naloga, da pridobi rusko vlado za financijai-no in vojaško podpiranje Albanije, da pa bi bila Rusija za to pripravljena samo v slučaju, če storita isto tuđi Anglija in Francoska. Ne bo šio! Vstaši. Poročali smo, da so imeli molia-medanci v Kopliku shod in da so jih avstrijski vojaki ob 3. zjutraj raz-gnali. Ob 3. zjutraj je res malo ne-umesten čas za shode. Pomislite, kaj bi rekel pri nas policijski komisar, če bi moral ob 3. zjutraj biti na shodu. Stavim, da bi že našel priliko, da shod razpusti. Tako je bilo najbrže tuđi v Kopliku, ker pa še nišo bili vsi udeleženci govorili, so začeli razgra-jati, kakor se baje dogaja tuđi pri nas na klerikalnih shodih, in konec komedije je bil zopet isti, kakor če je imel dr. Krek shod, da so 4 ljudi ubili, več pa so jih močno pobili. Sicer pa so vstaši prav civilizirani Ijudje. Poslali so kontrolni komisiji pisma, da hoče-jo izDustiti viete holandske častnike. Stran 2. .SLOVENSKI NAROD-, dne 10. julija 1914. 156. Stev. fca katere nimajo nobene porabe. Se-veda so poslali tuđi hotelske račune, dasiravno vieti, že od kar so v Albaniji, nišo spali v nobeni pošteni postelji. Štajersko. Naša narodna zaspanost. V gra- Ških dnevnik ih beremo Uan za dne-vom o daroviti nemških trških in ćelo kmečkih občin na Stajerskem za ^Sutlinarko« in ^vtuilverein«. Koliko je za slovenskih trškiu in kmečkih občin na Stajerskem, kl žrtvuje-jo kako kronco za Cuil-Mctodovo družbo? Iz Celja. Oblakovo hišo v Gle-dališki ulici je kupil s »Siidmarki-nim< denarjem nemškutarski mizar v Studenčni ulici PernovŠek za 22.000 kron. — Cizljevo hišo in re-stavracijo na petrovškem kolodvoru je kupila dosedanja gostilničarka v celovškem »Trabesingerju« gospodična Lojzika L e o n. Od Sv. Lenarta v Slovenskih go-ricah. Tukajšnie okrajno sodišče spreime s 1. oktobrom t. 1. dva pisar-niška pomoćnika. Iz Maribora. V sredo je izvolil občinski odbor mariborski Henrika \V a s t i a n a zopet za mestnega podžupana. Nocemo biti hudobni in zategadelj ne borno naših častivred-nih mestnih očetov zaradi te izvoht-ve glosirali — čudno je Ie, kam so iz-ginili tišti možje in junaki izmed mariborskih mestnih svetnikov, ki so bili še pred 14 dnevi irmenja. da ne bo-do nikoli več pripustili — \Vastianov na častna mesta v Mariboru. Drobne novice. Iz Šoštanja. Poveijnik tukajšnie orož.uške postaje, stražmojster Ivan K o c b e k, je bil odlikovan s srebrnim zaslužnim križcem s krono. — 1 z Oriaož a. V tukajšnji bolnici nemške^a vitežkega reda je umri Ijutomcrski davčni uradnik Anton U r s c h i t z. Aviomobii zgorel. Iz Rablja se poroca, da se je vnel med vožnjo čez Predii neki mali dvosedežni avtomo-bil, v katerem sta bila neki gospod in neka dama iz Ceiovca. Ker ni bilo pri roki vode, je zgorei cei avtornobil. Gospod in gospa sta se še pravočas-no resila. Jkoda je precejšnja. Neljuba rešitev. V blizini Ceiovca so opazili sosedi v neki hiši, kako se je neka okoli 40 let stara ženska vrnila v stanovanje svoje J^letne matere. Kmaiu nato so zaslišali vpitje stare ženice, ki je sosede klicala na pomoč. Ko so ti prihiteii. so opazili 40Ietno hčerko viseti na kljuki vra:. Ker ji mati. ki je hroma, ni mogla pomagati, je poklicala sosede. Neki scdni sluga, ki stanuje v isti hiši, je prerezal ru:o, na kateri je samomo-rilka visela, na kar sta dva gospoda poskušala oživeti samomoriiko. To se jima je tuđi posrećilo, a ko se je zavedla, se je nad rešitvijo tako raz-jezila, da je pričela razbijati in bes-neti, tako, da so jo morali z rešilnim vezom odpeljati v opazovalnico za umobolne. Drobne novice. Najdeno truplo. 6. t. m. so našli v Dravi nedaleč od Žrelca truplo 521etne po-sestnice Magdalene Orač. Domneva se, da se je nesrečnici zmešalo in da je skočila v vodo. — Vškafu uto n i 1. Iz Volšperka poročajo. da je ta-■mošnja posestnica Marija Ramprecht pustila za nekaj trenutkov svojega enoletnega otroka brez nadzorstva v kuhinji. Ko se je vrnila, je videla, da je padel o:rok tako nesrečno v neki, napol z vodo napoinieni škaf, da je imle glavo v vodi. Vsi rešilni poizku-si so bili zastoni, otrok je bil že mr-tev. — S t r e 1 a. V noči od 7. na 8. julija je diviala nad Volsperkom ne-vihta. Pri tem je vdarila strela v hlev posestniKa Vincenca Kotmaierja in je poslopje pogorelo. Živino so še pra-vočasno resili. Na bližnjih hribih je zapadel sneg, vsled česar je padla temperatura. — Otrok utonil. 6. t. m. sta se v blizini Sv. Mohorja igrala otroka zakonskih Koplenik. Ko nišo en trenutek pazili nanj, sta se oddaljila in je padla dveletna hčerka Elizabeta v vodo. Ko je prišel oče oba otroka iskat, je pač nasel 41et-nega Ivana, a njegove 2!etne sestrice ni mogel najti. Slučajno je pa iz-vedel, da je mlinar Jakob Turner na-šel pri svojem mlinu truplo nekega otroka. Stopil je tja in našel mlinarja ravno pri tem, ko je vlekel truplo otroka iz vode. Bila je njegova hčerka. Vsi rešilni poizkusi so bili za-stonj. — O g e n j. V Šmarnem je div-jala v noči 8. t. m. huda nevihta, kakor nad ćelo labudsko dolino. Pri tem ie udarila strela v shrambo ne-kega posestnika in Jo užgala. Poslopje je pogorelo do tal. Zgorelo je tuđi nekaj perutnine. Požarni brambi okoliških občin se je z veliko težavo po^^p omsiiti ogejii .-- ~- - Primonki. Tržaški občinski svtt. V pred- vČerajŠni seji tržaškega občinskcga sveta je bil sprejet proračun za leto 1914. Redni izdatki so proračutijeni na 19,761.750 Kt redni dohodki pa ie na 8^685.780 K. Krit je primanklaja znaša po prvotnih predlogih 9,115.800 kron, novi predlogi pa bodo prinesli pokri.ja 1,947.250 K. tako, da znasa primankljaj 14.320 K. Izredni izdatki so proračunjeni na 5,367.690 K, izredni dohodki pa na 798.980 Kf tako, da se bo v kritje primankljaja moralo najeti posojilo 4,600.0(»0 K. Otvoritev dvornega poštnega in brzojavnega u rada v Miramaru. Povodom bivanja nadvojvodinje Marije Jožefe v gradu Miramar se je tarn-Kaj z 8. t. m. zopet otvoril dvorni poštni in brzojavni urad in dotična telcionska centrala. Iz žeiezniške službe. V področju tržaškega ravnateljstva državnih že-leznic so se izvršile sledeče izpre-rnembe: Naslov višjega svemika državnih železnic sta dobila obratni vodja Anton Stojan v Splitu in dr. Siegfried Heller, načelnik 8. oddelka pri tržaškein ravnateljstvu. Naslov svetnika drž. železnic je dobil višji strojni komisar in vodja kurilnice v Splitu. Alojzij Prele. Višji revident Izidor Herzog je imenovan za nadzornika: žel. komisar rierman Oa^ ser za višjega žel. komisarja. V VI. službeni razred je pomaknjen višji strojni komisar Oskar pl. Van Cras-beck- v VII. služb. razred tit. višji strojni komisar Juri Benporath. — V V. služb. razred je pomaknjen postaj-ni načelnik na državnem kolodvoru v Trstu, tit. višji nadzornik Gustav vir. Stulier; v VI. služb. razr. tit. nadzornik in načelnikov namestnik Raj-ko Golob; v VII. služb. razr. so imenovani: revident Fran Kotnik, revident Emanuel Schrev, revident Jos. S'Kobrtal, revident Ernest Zucni, revident Leopold Fink, revidenta in blagajnika revizoria Fran lrk in Oskar Kajganić, revident Aifred Herbig, revident Alojzij Negrelli vit. Moklbe in tir. višji revident Rudolf Fac. Drobne novice. Aretaciia. Predvčerajšnem so aretirali v Trstu na zahrevo nekega gostilničarja 36-letnega delavca Nazarija Reščaka. ki je hotel na zvit način opehariti krc-marja. V krčmarjevi gostilni se je namreč najedel in napil. ko pa je bilo treba plaćati račun je kratkomalo izjavi!, da nima denarja. Ko so ga pezneje na policiji preiskali, so našli, da ie imel pri sebi še kakih 8 K. Hu-ćnmušnež si je pač mislil, da h* oilo bolje, če ostane njegov denar nedo-taknjen. — Star postopač. Zadnje dni je prijela policija v Trsru rsdi ratvine in prepovedanega povratka 52Ietnega Andreja Zbogarja iz Trno-vega. Izgnan je že izza leta 1900. Dnevne vesti. — Za nedeljski skandal v »Unio- nu« so našli klerikalci prav izvrsten izraz. Ta skandal imenujejo — patri-jotično manifestacijo. To nas pomi-nja na tistega katoliškega fari , ki je sedem otrok oskrunil in je sv je po-četje imenoval pred sodiščem — pripravljanje za sv. obhajilo. GK vno je pač, kako se kaj imenuje in reci se mora, da je »patrijotična manifestacija« prav lepo imenovanje za ne-deljsko priredbo. Res je pa, da je bil 3e najmanjši del SusterŠičevega šin-:arskega govora posvečen pokojne-mu nadvojvodi, največji del pa psovanju svobcrdomiselstva. zasramova-nju srbskega naroda in srbskega du-hovstva ter besnemu hujskanju na vojno proti Srbiji. Zdaj bi klerikalci seveda to radi vse utajili in lažejo od kraja, da se kar tema dela. A kaj naj jim to pomaga? Ves slovanski svet gleda z zaničevanjem na to podlo družbo in vsak pošten človek, na} bo katerekoii narodnosti, mora pljuniti, če sliši, ka! ie ta družba v nedeljo počenjala. To sramotno po-četje se pa upajo ti Ijudje še imenovati patrijotično manifestacijo, kakor so katoliški poštenjaki v Sarajevu imenovali svoje tatvine po srbskih hišah patrijotične manifestacije. Klerikalni patrijotizem ima pač svoj po-seben značaj: spoznali smo ga v Sarajevu, v Zagrebu in v Ljubljani in povsod se je izkazalo, da ga je sama hinavščina in podlost. + Lojalen shod se drznejo klerikalci imenovati nedeljsko zborova-nje, dasi bi veliko bolj zaslužilo ime škandal-zborovanie. V dnevih sploš-ne žalosti zaradi atentata so klerikalni ciniki napravili s svojim zborova-njem skandal, da bi Javno pozornost obrnili naše in si pridobili še podpo-ro za tište namene, ki so jih v svoii »Zori« tako lepo obrazložili. Cesar|»v oklic na vse narode pa ie pokazat, da sivojUui vladar sete «K ilttaU o tam. km — ozu—laH d«M|skl kričaaskl Lojalen shod imenujejo klerikalci to škandal-zborovanje. V čem pa se je pokazala ta lojalnost? Mar s pretira-nimi ti rađam i in poveličevanjem po-kojnega nadvojvode? To besediče-nje je imelo prav očitno ost, navzgor. Naš cesar je pač pri vsi svoji verno-sti vse prej, kakor zaščitnik klerikalizma; naš cesar je strgal konkordat in potrdil šolski zakon, ki ga je pa-pež nekako preklel; — ali ni to silno izigravanje presrolonaslednikove naklonjenosti za klerikalce imelo svoj vidni nameti? Lojalen shod — ali je hujskanje na ubof Srbov in sploh svo-bodomiselnih Jugoslovanov, hujsKa-nje na vojno proti Srbiji, še predno je bil doprinešen Ie najmanjši dokaz njene krivde, lojalno in v interesu države? Naj klerikalci Ie nikar nič ne govore o lojalnosti, ker so zadnji, ki bi smeli to besedo v usta vzeti. + Ogrski ministrsM predsednik ie onsodil frankovce in naše klerikalce! Ogrski ministrski predsednik grof Tisza je predvčerajšnjem odgo-vrarjal v parlamentu na razne interpelacije, tičoče se sarajevskega kr-vavega dogodKa. Njegova izvajanja so bila glasna obsodba naših slovenskih in hrvatskih patentiranih »patri-jotovx<. Da se nam ne bo očitalo, da je to morda samo naše mnenje, citiramo v tem pogledu dunajsko »Die Zeiu, ki piše: »In grof Tisza, ki ima vedno pripravljeno svojo pest, je včeraj govoril in udaril je s pestjo, toda v čisto drugi smeri, kakor so to od njega pričakovali patrijotje na jeziku . . . Konstatiral je, da se je ude-ležil one »podle in nevarne konspiracije samo neznaten, majčken dro-bec prebivalstva; izrekel je svoje prepričanje, da ie »lojalnosr in zve-stoba pretežne većine srbskega prebivalstva v Bosni, na Hrvatskem in južnem Ogrskem brezpogojna in zvi-šena nad vsak dvom. Z vso ostrostjo je obsodil izgrede in ropanja v Sarajevu. Z uničujočim sarkazmom je označil frankovce, (ž njimi seveda tuđi slovenske klerikalce, ki so s frankovci v zvezi! Opomba uredništva), ki »hočejo po atentatu živeti od tega>\ da »sumničijo Srbe j;Iede njihovega patrijotizma«, ožigosal je njihove »dvomljive lojalitetne manifestacije, njihove »cenene lovorike« in izrazil zahtevo. da se nihče naj ne da »od tak ih ljudi varati.« Mi sicer nismo bili često v položaju izrekati priznanje besedam in dejanjem grofa Tisze. V tem slučaju pa je udaril s pestjo na pravo stran. Mi bi bili krivični ne samo napram veliki masi naših Srbov, marveČ tuđi napram sa-memu sebi, ako bi hoteli metati v en Ionec s peščico atentatorjev miiiicne onih Srbov, ki deloma že stoletja žive z nami v eni državi. Madžarsko hujskajoče časopisje je, ki na ta načm onesnaža svoje lastno gnezdo in z njim tekmujejo naši avstrijski listi-hujskači, pred vsem klerikalni, ki so sicer madžarskemu časopisiu prav malo naklonjeni. Tem listom bi naj grof Tisza, ta mož z železno pestjo, tuđi posvetil par prav krepkih besed . . .« Kakor je iz navedenega razvidno, grof Tisza ni Štedi! besed, da bi ne postavil v pravo luč naših pa entiranih »patrijotov«, katerih pa-trijrtizem pa ni vreden niti piškave-ga oreha. Radovedni smo sedaj, *aj bodo k tej obsodbi rekli naši klerikalci. Stavimo, da se bodo spravili na »veleizdajalsko,^ hrvatsko-srbsko koalicijo in ji očitali, da je ona našun-rala grofa Tisza, da je s pestio ndaril na »edino prave avstriiske patrijote« — slovenske in hrvotske frankovce! 4- Zaka) sovraži dr. Šusterš?5 ves srbski narod. Prijatelj našega lista, ki dr. Šusteršića že dolgo pozna, nam piše: Nič se ne čudite besnemu sovraštvu dr. Susteršiča do srbskega naroda in nikar ne mislite, da sovraži Ie Srbe. Veriemite meni. da dr. Su-stersič vse Slovane in tuđi Slovence iz vse duše sovraži. Kakor mu je mučno in težko, da se mora delati re-ligijoznega. tako mu je mučno in težko. da se mora delati Slovenca. Leta in leta se zdaj premaguje, leta in leta mora skrivati svoje misli in svoja čustva, ves ljubi dan se mora hliniti — kaj čuda, da ga je zdaj premagal njegov divji temperament in da je vse sovraštvo, ki ga goji njegovo srce do Slovanov, izlil na srbski narod in si s tem dušo olajšal. + Velesrbska propaganda. Kdor čita glasilo Ijubljanskega škofa, ta ve že davno, da je v njem vsaka beseda laž in vsak stavek lopovščina. Tako piše to zrcalo klerikalne nepošteno-sti v svoji včerajšnli številki: »Princip |e sad protiavstrijskega, srbskega iredentovstva. To siMUile Ie zad-njl sfeod, uputo, pri mm% «btt.c Lopov-stvo tega stavka tiči v trditvi, da Je pri hm Mio protlavstrltto lrada« tovfko RilMnie. To N pa TeUkaatka laž. Pri nas protiavstrijsko ireden-tovsko gibanje? Morda pri tistih lju-deh, ki so imeli tatu* zborovanja v nLjMdthaM doflMi« hi r »Zork piov«" H oašo državo in JI grozili z revolucijo — drugod pa ne! + Ostudna Je hiaavščina, ki jo sedaj uganja »Slovenec« glede ne-deliskega klerikalnega shod a. Vse bi rad presukai in obrnil tako, kakor da je bil shod naperjen Ie proti moril-cem prestolonaslednika, dočim je bil ta shod infamen napad na poštene slovenske stranke, infamno hujskanje na boj zoper ves srbski narod in hujskanje na vojsko. Ljudje, ki jih v ne-deljo ni bilo sram oznanjatL da bodo »takozvanim bratom« črepinje razbili, se zdaj predrznejo še nekaj ugo-varjati, da bi bili prognani iz slovan-ske družbe. Kaj imajo ti najpodlejši izdajalci še isKati v slovanski družbi? Nič več, kakor pes v cerkvi! -f- Ker se »Slovenec« sramu je priobčiti brzojavko, ki sta jo poslala dr. Susteršiču Stipica Radić, tišti, ki so ga klerikalci pred leti kupili za 20.00U K, in dr. Ivica Frank, tišti, ki je tako veren in prepričan katolik, da se je že neštetokrat dueliral in s tem samega sebe izKljučil iz katoli-ške cerkve, jo priobčujemo mi. Brzojavka se glasi tako-le: »Voditelju vseslovcnske ljudske stranke dr. Ivanu Susteršiču, Ljubljana. Na skupni r "i saborskih klubov stranke nrava in seljačke stranke smo raz-pravljali v današnjem političnem položaju ter enodušno odobravamo in pozdravljamo odločno, modro, dalekovidno in patrijotično politiko prtu-staviteljice slovensKega naro:.a, ki je v Vašem nedeijskem govoru po-polnoma izrazila tuđi vse naše težnje, misli in čustva.« — Tako se glasi od »Slovenca« nepriobčeni brzojavni pozdrav frankovcev dičnemu voditelju dr. Susteršiču. Čemu ga ni priobcil »Siovenec«? Morda za to ne, ker se v njem govori o — »dalekovidni politiki«! Ta Šusteršičeva »poliiika« je bila namreč tako »dalekovidna«, da je moralo Šusteršičevo glasilo že v sredo tajiti to, kar je »dalekovidni« deželni gljivar govoril v nedeljo! — Tudj Hrvati in muslimani! Doslej se je zatrjevalo, da je sarajevski atentat izključno delo Srbov. Za to je tuđi nastala povsodi pri nas na jugu protisrbska gonja, ki se ie v Bosni in v Zagrebu pod vplivom gotovih sumljivih elementov. ki bi radi v kalnem ribarili, spremenila v anar-histične prorisrbske pogrome. Toda tekom preiskave se Je dognalo, da so v zvezi z atenratom ne samo Srbi, marveč tuđi posamni Hrvati in mu« sulmani. Zatrjujejo ćelo, da je glavni atentator morilec Princip katolik, terej Hrvat. Nad vsak dvom zvišeno pa je doslej dognala preiskava, da je bil pri zaroti, naperjeni proti življenju prestolonaslednika Frana Ferdinanda, udeležen mohamedanec Mah-mud Mehmedbašić. trgovec v Stolcu, pri katerem so tuđi našli skri-te bombe. Takisto je že dokazano, da se je nahajal v zarotniški družbi neki Hrvat — katolik, ki je bil takisto aretiran, ker so pri njem našli bombe. Policija njegovega imena neče objaviti, ker sumi, da so bili ž njim v zvezi še drugi ^bedni katoliki«, kakor bi rekel »Gospodin Franjo«. Te-rej pravoslavni Srbi. katoliški Hrvati in musulmani, vsi ti so bili pri komplotu, a krivi so vsega samo Srbi, zato menda, ker so pravoslavni. »Pa-trijoti« so se do sedaj zgražali samo nad Srbi, ali se bodo zdaj tuđi nad Hrvati in musulmani? Morda bo sedaj dr. Šusteršič priredil protestno zborovanje tuđi proti hrvatskimi in mohamedanskim morilcem in jim za-grozil, da jim bodo naši fantje razbili buče?! Borno videli! -f~ Vse vedo nemški in madžarski listi, informirani so o vsaki tajnosti. Če so poučeni o poteku pre-iskav v Sarajevu, potem morajo seveda tuđi natanko vse vedeti, kaj se razpravlja in sklepa na tajnih sejah ministrskega sveta. Vzpričo tega se seveda ni čuditi, da je na primer »Neues Wiener Journal« natančno poučen o zadnji seji ministrskega sveta in da vć čisto za gotovo, da se je na tej seji razpravljalo Že o urad-nem poročilu glede sarajevskega atentata. Rezultat te preiskave je baie silno kompromitujoč za srbsko vlado, češ, da so za nameravani atentat vedele osebe, ki se nahajajo na visokih in nafvišiih uradnih me-stih v Belgradu. List tud! ve poveda-ti, da bo prišlo med Avstro - Ogrsko in Srbijo do oštrih diplomatskih ak-cii, ter ve ćelo povedati, da bodo y doglednem času prekinjene vse diplomatske zveze med Srbijo in Av-strijo. — Nam se zdi, da Je vse to samo pobožna želja židovskega smoka! + PrlMCevteev »tatut Klerikalci so nekaj imenitnega iztaknili. Baje je Pribičevićev Statut za velesrbsko propagando na Slovenskem. Nismo §• nikoli nie slišali o tem statutu. To ie pač naravno, da se take stvari ne dado kar tako v Javnost, posebno ne ljudem, ki so bili vedno tako odločni nasprotniki velesrbske propagande kakor mi, ki smo ubili »Preporod«, Če pa ima|o klerikalci ta statut, morajo pač imeti prav posebne zveze tam doli, kjer bi radi delali velesrbsko propagando. Zdaj se nam nekaj jasni: Nazadnje pa Ie nišo čisto izmišljene tište govorice, da dobivalo klerikalci pod adreso »Zadružne zveze« skrivnostne pošilfatve iz Srbije. + »Wie lange noch?« Piše se nam: Pod tem naslovom je prinesla graška »Tagespost« članek, ki se lahko šteje med najstrupenejše, kar si jih sploh moremo misliti. Uboga reva »Tagespošta«, ki veruje vsaki bedariji — dočim vsa uradna poro-čila očitno izrekajo, da so vse vesti o preiskavi neresnične. Imenovani članeK je dal dopisniku teh vrst povod temu spisu in objavljen je tukaj slučaj, ki bi drugače doma ostal, ko bi oni graški dopisnik ne bil tako trdno prepričan o slovanski podlosti — :>sla\vische Niedertracht« — se je poliubil izraziti. »Niedertracht« bo najti pač tuđi drugod in ne samo pri nas, ako nas že s to čedno lastnostjo pečatijo. Torej: Bilo je v torek, ko je stala v prvih popoldanskih urah po žalostnem dogodku v Sarajevu, v prvih popoldanskih vročih urah neka dama — Dunajčanka in Nemka —. .ored izložbo neke trgovine. Ulica je bila skoraj prazna. Cez nekaj časa zasliši blizu sebe dva možaka poluglasno govoriti; govor se je seveda sukal o prestolonaslednikovi nesre-či. Dama seveda ni pazila na njihov pogovor — pozorna je postala sele, ko je slišala besede: >Was sagen 's denn zu der Geschichte in Sarajevo«. Vprašan mozak je zmahal z roko ter odgovoril besede, ki jih ni mogoče objaviti. Dama se je potem seveda prestrašena obrnila proti tema mo-žakoma in tuđi ona dva sta se prestrašila, ko sta opazila, da jih je nek-do slišal. Dama je zbežala iz blizine teh dveh surovežev, ki sta sedaj Ie gledala za damo, kam bo šla — ali po stražnika. Tako sta govorila dva Nemca v Ljubljani in naš prijazen graški dopisnik bo prisegal, da sta edino ta dva izmed vseh Nemcev hudobnega srca. Kateri pameten in trezno misleč človek bo obsojal ves narod zaradi posameznih zločincev. V »Tagesposti« je bil zapisana že marsikatera bridka beseda o nas Ju-goslovanih, toda obenem je bilo tuđi kaj pametnih in stvarnih stavkov vmes. Še zadnjo nedeljo je bilo v uvodnem članku pisano, da je kriva avstrijska politika, ako bi kar vse ju-goslovanske stranke v en koš po-metala in smatrala potem vse skupaj kot revolucionarne itd. Pravijo, da je treba najti Ie pravo sredstvo, kako resiti jugoslovansko vprašanje, ka-tero se sedaj pač ne da več iz sveta spraviti. Vidijo torej to potrebo in zakaj vozla ne razvozljajo — »Ta-gespostin« dopisnik pravi, da je dokazano, kdo je morilce najei, kdo jim je dal orožje. kje so za zloben nacrt prej vedeli in od kod priđe vsa gonja zoper Avstrijo. Vsegavedni gospod — torej — »Heraus mit der Farbe«, Ie na dan, kar veste, ker smo zares jako radovedni in policiji bodete storili veliko uslugo. Pravite nadalje tuđi, da je za ta dogodek pač ves narod obsoditi, katerega mišljenja je tuđi duhoviil kolega pane Jahn v Mariboru, ki je trdil, da naj morilce v Ljubljani iščejo. Torej Ie pridite junaki iz severa v naš brlog — zamašite dohod in izhod; potem napravite v brlogu velik ogenj in vsa golazen bo — »hin« —. Najbolje bi bilo, ko bi Človek nikdar nemškega časopisja ne čital, bi se vsaj ne raz-burjal in če čita človek take članke, kakor je bil imenovani v ponedeljko-vi »TagespoštL«, pa mora zavreti kri zares najmirnejšemu človeku. -f Na Zaplazu bo evharističen shod. Glavna stvar je, da bodo Ijudje kupovali srečo po 2 K in 3 K in đa-jali nadplačila. Dr. Susteršič bo govoril o — Lurdu. Lurške sleparije so zdaj sodnijsko dokazane, da jim tuđi vsa rabulistika dr. Šusteršića ne bo pomagala do veljave. Naj raje dr. Šusteršič govori o razbijanju črepinj »takozvanih bratov«, to bo njegove poslušalce veliko bolj interesiralo. + Slovenska visoka duhovščina v zvezi z ostalo slovansko visoko duhovščino, osobito slovanski visoki cerkveni dostojanstvenik!, kardinali, nadškofje in škofje, bi gotovo toliko zmogli, da bi na najvišjih mestih, ka-mor imajo vsled svojega dostojanstva lahki pristop, obrazložili veliko škodljivost ponemčevalnega sistema vladnih organov ter pred vsem pojasnili pomeo slovenskega naroda za obstoj habsburške monarhije in prepričali najvišje kroge, da se z ponem-čevanjem slovenskega ozemlja ob enem bliža velikanska nevarnost ćeli državi Litve; kajti kakor hitro bodo Slovenci zadostno narodnostno oslabljenu je neizogibna priklopitev Cislajtanije k Veliki Nemčiji, katera j teži z vso silo po Jadranskem morju. r— Ali mogoče misli slovenski klerus, 1 da se z naseljevanjem protestantskih ^ 156. Stcr, .SLOVENSKI NAROD", One 10. julija 1914. fiasiiL..-Stnm Nemcev na slovenskem ozemlju ter z namestitvami uradnikov vsenem-škega mišljenja po uradih na slovenski zemlji utrjuje obstoj države in prestol dinastije? Slovenski visoki klerus ima zares lepo oriložnost pokazati svojo uoanost do dinastije rec zmisel za vsem nar>dom pravično državno upravo. -1- Zalna zastava s S^kolskega doma v Zagorju ob Savi raztrgana. V znak sožalja na smrti našega pre-stolonaslednika in njegove soproge smo razobesili crno zastavo na So-kolskem domu. V nedeljo ponoći so jo hudobni zlikovci raztrgali. Starosta PoljŠafc je takoj javil orožnistvu, ter zahteval, da se naj vrši stroga preiskava. — Do danes se se ni dobilo storilca. Vse kaže, da so to umazano dejanie sto-rili podivjani. fanatični klerikalni pobalini. Minulo soboto je prinesel »Slovenski Narod« nott-co. v kateri se je poročalo, kako se je vršilo cerkveno žegnanje dne 29. m. m., kljub temu. da so že vedeli v župnišču za zločinski umor prestolo-naslednika in njegove soproge. To poročilo je učinkovalo na naše kleri-kalce kot mrzel tuš. Masčevanje je moralo biti in to je bilo. da so nam žalno zastavo z Sokolskega doma raztrgali. Kdor ni bil šlep. ta je lahko v nedeljo popoldne videl. kaKO sum-ljivo so se zbirali klerikalei; nekateri sa se ćelo shoda v > Union u« v Liub-lan! udeležili. Klerikalei širi je govo-rico, da smo mi sami to ostudno deranje storili. Mi smo mirni in hedemo v.'održali mirno kri. ket predobro ve-1,0 da se med rami ne naiđe člove-ka. kateri bi se tako daleč spozabil. Zafitevamo pa. da se i/roči preisRava .'.epristranski osebl. da bode našla nsebo. katera se je drznila s;oriti :o dejanje: v tukajšnjega postajevodia, ^tražmojstra Legata nimamo popol-e^a zaupanja. On oeirno kažr.. da ?e 'ilerikalec. Javro se v Zagorju govori in to od klerikalna strani, da je Ležat pred kratkim neko prošnjo na de-*elrii odbor kot orožniškl postafe-vedja podpisal, da bi se ne premestl-!o tukajšnjega dac. Ruprikn, ker ott "e zvest in delaven član S. L. S. tore} nenadomestliiv agitator. Tuđi afera z županom Koprivcem se ni pozab-•eni. kako je takrat vršil preiskavo, ^atero je zahteval »pravični« deželnf dbor. In se več drugih slucajev bf !ahko navedli. Mi samo toliko zahte-vamo od meredajnih faktorjev in to so: deželno predseđstvo. drža\*no pravdništvo in orožr.iško poveljstvo. da se izroči preiskava rečenega de-ianja po nepristranski osebi. in ini se popolnoma nič ne bojimo kljub govo-gci kleri'Kalcev, da smo sami storili *o deianje, ker predobro poznamo naše somisljenike in vemo dobro, da ~ii storil tega dejanja nobeden naših. In če bi se našel med našimi storilee, kakor klerikalei govore, tuđi kljub •^mu 7ah:evamo preiskavo, da se dobi zločinec tega umazanega dejanja in bodemo sami obračunali z njim. Vendar lahko že danes trdimo, da ni iskai zločinca rred nami. — Kako lažejo in zavijaFo. Cer-kev je svet kraj. Na takem mestu pa je treba posebne dostojnosti. Tukaj bi se morala oznanjati in slišati čisfa re-srica in nič drugoga kakor refnica. Ali tega že dolgo ni bilo pri nas. Pesnica in laž, ki sta sicer kakor voda n ogeni, se menjavati in nadomeščati no naših cerkvah. Če koristi laž, se na laž razle^a po kranjskih svetiščih. Sa. *;3men posveti še tako grd pripomočekj Ce se morejo grrditi in blatiti napred-"jaki, če se more delati škoda napređ-nemu časopisju, je vse dobrodošlo. Dokaz za to trditev naj bo to le: V nedeljo, dne 5. *t. m. je omenil nekje na Gorenjskem župnik tuđi umor v Sarajevem. Pri tem se je predrznil tuđi .rditi, da je „Slovenski Narod" o po-kojnem prestolonasledniku tako grdo risal, da ga je moral državni pravdnik ivakrat prijeti in ustaviti. Većina ljudi e verjela božjemu namestniku, kate-remu je treba vedno verjeti, zlasti pa ker večina ovčic ne pozna resnice, ker bere le katoliško glasilo „Slovenca". Ta je pa ravno to trdil. Od te trditve ie pa samo to res, da je bil „Slovenski Narod" tišti teden po umoru v Sa-rajevem res dvakrat zaplenjen. Ali za->aj, to je vprašanje. Katoliški župnik pa je zamolčil, da je bil „Slovenski .Narod zaradi tega konfisciran, ker je rrijemal oblasti za to, da puste, da katoliški Hrvatje in Mohamedani po-njajo in olenijo nedolžne Srbe, in ker je ponatisnil iz k^toliškega d:-5škega glasila „Zore" nekai vrstic. Hiino to je resnica, vse drugo je laž. Laž pa je grda vpričo živega boga, ki je v cerkvi, laž pa ni za usta, katerih se dotakne sleherni dan božje telo. Katoliško geslo je menda postalo: calumniare audacter semper ali-otrid haeret. Ravno isti dan je pridi-"oval kaplan, da je bila jeza, v kateri so ropali in plenili katoličani in Turki po Sarajevem, upravičena, da je bila to nekaka sveta jeza. Sicer je pisano: ne ubijaj, ne kradi. Sicer se pravi, da je maščevanje pridržal sam bog! Ali kaj to! Vse se da ogrditi, pa tuđi vse | upravičiti. Tuđi božja beseđa ie mora I dati zasukati, kadar to kaj obeta in nese. Tako ali enako se pri nas plete iz vsakega dogodka, naj bo Še tako daleč ali blizu, bič za naprednjake, ki so vsega krivi. Tako se laže in zavija po ćeli naši deželi, zato bi bilo čudno, če bi se tuđi tako ne lagalo v Tržiču, ker je nekaj naprednjakov po-leg velike črede pravega katoliškega ljudstva. Gospodje! Kaj bo pa potem, ko tuđi laži ne bodo več pomagale, posebno tako debele? — Osebna vest. Ekscelenca fml. Rudolf Kraliček se je vrnil v Ljubljano in zopet prevzel štacijsKo poveljnistvo. — Na povratku iz Švice je pri-spel v Ljubljano g. inženir S. Roš, slovenski rojak, ki živi stalno v Bel-gradu. Inženir Roš je skupno s pokojnim Viljemom Pollakom gradil prve železnice na Balkanu. — Mestni dekliškt licej. Pod predsedstvom c. kr. dež. šolskega nadzornika in dvornega svetnika Franca Hubada so se izvršili zre-lostni izpiti od 4. do 10. julija. Izpri-čevalo zrelosti so dobile: Bajt Te-rezija, Brenčič Marica (z odliko), C e p u d e r Irma, Crobath Jo-žica, D e b e 1 a k Josipina (z odi.), Derganc Julija, F e 1 i c i j a n Marija, Orošelj FrančiŠka, Groz-nik Angela (z odl.\ Horvat Olga (" odi.). H r i rt a r Vida. Jagodi? Marija, Jerman Marija. J e r m o 1 Albina, Klobučar Stanislava, Klovar Stefanija. Kokalj Kristina. Krisch Cirila (z odi.), Loc-n i k Margareta. L u ž a r Frida, M a 11 y \'era. Maver Mara (z odi.). M e g 1 i č Sabina. M e r š o 1 Zora (z odi.). M i s Vlasta. Modri-j a n Elizabeta. Novak Karla (z odi.). O r a ž e m Nežika. Pire Erna. S e u n i g Marija. Sever Franči-š k a. S p 1 i c h a 1 Judita. 5 i r c e 1 j Miroslava. $ k e r 1 e Antoniia (z odliko.. $usteršič Silva. Š v i g e 1 j Hedvika. U r b a s Josipina, U r š i c Pavla. Ve d e r n i a k Flora, Za-komik Lavoslava, Z a m i d a Marija (z odi.). — Vpisovanje v mestni dekliski licei se vrsi 13. julija od 4.—6. ure popoldne. — Uršulinski samostan v Ljubljani! Piše se nam: Imel sem puneko v tem samostanu kot gojenko; šla je notri zdrava, a prišla jetična domov ob koncu šolskega leta. Opozarjam na to vse starše. Ne samo, da mora v tem samostanu jetike in nesnage spati v eni mali sobi deset do dvajset goienk. da morajo bivati pozimi v ne-zakurjenih sobah, tako da dobijo po rokal in nogah ozebline. Vstajari morajo poleti ob petih, da potem oprav-ljaio molitve do osmih zjutraj! Za zajtrk dobe slabo vodeno kavo, ko-maj sladko. opoldne jako slabo juho, le včasih košcek prekuhanega mesa, pa krompirček nezabeljen in pa solato. na kateri lazijo polži!!! Za večerio pa skoro dan na dan trde polpete, ki pač nišo za otroški želo-dec! Za vse to se mora plačevati na pol versko blaznim habam - redovni cam horendne zneske, vsako malenkost, ki zaračunaio dvakrat. če pa povprašaš po svojem otroku na >porti^, se ti pa pač hliniio na vse načine, toda v svoj »jetični« samostan ne puste staršev, da se ti ne tio-rejo prepričati o nesnagi in ki. godbo«. — Da ustreže tem več slavnemu občin-stvu, odločilo se je priznano izvrstno vodstvo tega kinematografa, prirediti tuđi v soboto in nedeljo »vola-ške koncerte«. Izgubljeno in najdeno. Na trgu je izgubila Uršula Dolinarjeva denarni-co, v kateri je imela 9 K 98 v denar-ja. Našel jo je tržni stražnik Peter Komatar ter oddal nazaj. — Vpoko-jena učiteljica g. Marija Galetova je nasla denarnico s srednjo vsoto de-narja. Društvena naznanila. Dramatično društvo v Ljubljani pozivlja % dotično društvo, oziroma osebo, ki ima izposojeno >.Lokalno železnico^ pisatelja L. Thama, naj igro takoj vrne. — Arhivar. Občni zbor »Glasbene Matice« se je vršil v sredo zvečer ob 8. v dvorani v lastni hiši. Podpredsednik g. dr. Jos. Krevel otvori zborovanje in imenuje za overovatelja zapisnika gospoda Sadarja in gospoda PotoČ-nika. Nato se spominja umrlega pre-stolonaslednika Frana Ferdinanda in naznani, da se je ob tej priliki poklonila deputacija pri deželnem predsed-niku ter izrekla svoje sožalje. Tuđi se je udeležil zastopnik slovesne mase zadušnice in se je prekinilo s pev-skimi vajami in izpiti, ki so se preložili na jesen. Zbcrovalci so poslušali ta izvajanja g. podpredsednika stoje, kar se zabeleži v zapisniku. Z minulim letom se je končalo 42. leto dru-štvenega delovanja, 32. leto glasbene sole in 24Ietnica pevskega zbora. Zlasti Iep je bil napredek v minulem letu v glasbeni soli, kar so tuđi pokazale zadnje tri gojenske produkcije. Treba bi bilo, da bi se to solo razši-rilo. Gojilo se je v minulem letu na zavodu petje, solopetje, koncertno petje in šolsko petje. zlasti pa tuđi brezplacni pouk šolske mladine. Kar se tiče poduka na instrumentih, je bilo naiveČ poduka na glasovirju in goslih. Obisk in uspeh te sole bi kazali, da se naj razsiri ta šola, za kar bi bila pa potrebna podpora onih faktorjev, ki lahko kaj prispevajo. Koncerti, ki so se v minolem letu priredili, so zlasti v moralnem oziru izborno uspeli. »Glasbena Matica« je tuđi v minulem letu nadalievala z izdaja-njem glasbeno-literarnih del in izdala tuđi več muzikalij. Nujno pa bi bilo potreba urediti učiteljske plače in bo naloga prihodnjega odbora preuredi-tev učiteljskega vprašanja zlasti glede penzijskega vprašanja.* Podpredsednik se spominja nato v minulem letu umrlih članov, v prvi vrsti pre-minulega častnega Člana odvetnika in sodnega svetnika g. Ivana V e n -c a j z a , dr. K u š a r j a , Jos. Po-č i v a 1 n i k a , Frana Babica, Frana Čudna, ces. svetnika Ivana Matijana in Ivana Medena. Nato se spominja še dobrotnikov in podpornikov društva, zlasti dež. vlade in mestnega obč. sveta ter drugi?! dobrotnikov. med njimi tuđi ne-kega neimenovanega dobrotnika, ki je daroval društvu 2000 K. Zahvala za lepe uspehe minulega leta gre v prvi vrsti odbornikom in učiteljske-mu zboru, predvsem pa ravnatelju g. G e r b i č u , koncertnemu vodiji g. M. Hubadu in članom ter člani-cam pevskega zbora. — Tajniško poročilo poda nato g. dr. 2 i r o v -n i k. Društvo je imelo 9 častnih, 43 ustanovnih, 325 rednih ljubljanskih in 326 rednih izvenljubljanskih članov. Samopravnih članov pevskega zbora je bilo ženskih 74, moških pa 55. Odbor je imel v minulem letu 15 sej. Vlagale so se razne prošnje, tako na deželni odbor in mestni magistrat in se vprašanje glede podeželenja »Glasbene Matice« še ni definitivno resilo. Glasbena šola je imela 757 učencev po predmetih in (|63 učen-cev in učenk po Številu. UČni uspehi te sole so prav povoljni. Društvo je imelo več podružnic, tako v Trstu, Gorici, Kranju in Celju, ki so se ze-lo marljivo posvečale svojemu delu iu.lcaterilLuigeb ie povsem zadova* ljiv, zlasti ker so vsleđ Štedljivosti na precej trdnih nogah. N minulem letu se Je tuđi koncertno delovanje znatno razširilo. Priredilo se je R koncertov, ki so zlasti v moralnem,; pa tuđi gmotnem uspehu dobro uspe-J' li. Zbor je Štel 55 pevcev in 12$ pevk. — Glasbena knjižnica je pridobila vsled slabih gmotnih razmer samo malo novih del. — Tajniško po-; ročilo se odobri. Blagajniško poroci-lo izkazuje v minulem letu 52.621 R 01 v dohodkov in 53.407 K 41 v iz-datkov. Čisto premoženje društva znaša 72.414 K 98 v. Računski pre-gledniki so našli vse račune v naj-lepšem redu in se je podelil blagajni-' ku absolutorij. Proračun za prihodnje! leto znaša 40.800 K dohodkov ni 53.620 K izdatkov, torej 12.820 K pri-1 manjkljaja. — Pri nato sledečih vo-1 litvah so bili izvoljeni z vzklikom sledeči gospodje: za predsednika dvorni svetnik g. Fr. Hubad, v, ostali odbor pa gg.: V.Sadaf, Ant. Jeršin^ovic, dr. J. Krevel; dr. J. M a n t u a n i, Jos. B i t e n c # Slavko Ravnikar, Anton P e -trovčič.St. Premerl, dr. V. R u d e ž, pater Hugolin S a 11 n e r, dr. Fr. Š t u r m , dr. J. 2 i r o v n i k. Za pregledovalce računov sta bila izvoljena gg.: Iv. Verb i č in R. M e d i c. — Pri slučajnostih se je razpravljalo o slabi udeležbi občnih zborov in glede prireditve koncertov v prid pokojninskemu zakladu. Glede regulacije slabih učiteljskih plač se je sprejela resolucija g. dr. Žirovnika, v kateri se novemu odboru naroča, da prouči vprašanje zvi-šanja ukovine. Koncertni vodja gosp. Hubad predlaga, da naj se pre-mišliuje, če bi ne kazalo ustanoviti zopet asanacijski odsek. Se vzame na znanje. — Nato izreče podpredsednik dr. J. Krevel zahvalo odsto-pivšemu predsedniku g. okrajnemu scd. Mohoriču in odbornikoma sod. svet. Milčinskemu in dr. Papežu. Pri-poroča nato novemu odboru, da naj ta skuša doseči ravnotežje, zlasti v finančnem oziru. Koncertni vodja g. M. Hubad se med odobravanjem zahvali g. podpredsedniku dr. Krevlu za njegovo vestno delovanje v prid društva, nakar zaključi podpredsednik zborovanje. Ustanovni občni zbor »Podružnice Narodne Socijalne Zveze za Ko-čevje in okolico« se vrši v nedeljo, dne 12. julija ob 3. popoldne v gostil-ni gosp. Beljana v Kočevju. Slovenci Kočevja in okolice! Udeležite se tega občnega zbora polnoštevilno ter pii-stopite vsi k novi podružnici N. S. Z. Saj je njen edini namen, izboljšati socijalno stanje kočevskega narod-nega delavstva. Cim močnejša bo podružnica, tem silnejši boste tuđi vi! »Narodni Socijalni Zvezi« se je posrećila neka akcija, ki nudi članom velike ugodnosti ter bo ne malo iz-boljšala socijalno stanje narodnega delavstva. Pozivliamo vse člane, ka-terim še stvar ni znana, da se zglase zanesljivo v soboto, oziroma v nedeljo med uradnimi urami v društveni pisarni, kjer dobe potrebna pojasnila, sezname in izkaznice. »Narodna Socijalna Zveza« v Ljubljani uraduje v društvenih pro-storih v »Narodnem domu« vsako sredo in soboto od 6.—S. zvečer ter vsako nedeljo od 10.—12. dopoldne. Knjižnica N. S. Z. je odprta med uradnimi urami ob sobotah in nedeljah. Klub slovenskih kolesarjev »Ili-ri|a« priredi v nedeljo. dne 12. julija izlet skozi Črnuče, Sotesko. Dolsko in nazaj. Odhod točno ob 2. popoldne izpred »Bavarskega dvora« na Dunajski cesti. Vabimo vse kolesarje in kolesarice. Prostovoljno gasilno društvo v Litiji praznuje dne 12. julija t. I. 25-letnico društvenega obstoja združeno z veliko ljudsko veselico, pri kateri sodeluje si. litijsko pevsko društvo »Lipa« in slavna rudniška godba iz Trbovelj. Za slavnost vlada veliko zanimanje in se vrše velike priprave, postavljenih je že nad 20 mlajev iri več slavolokov. Društvo se bode potrudilo, da dostojno spjejme goste iz bližnjih in daljnih krajev in bode skrbelo za dobro raznovrstno zabavo. Zveza vlakov ie vsestransko zelo ugodna in je pričakovati velike ude-kžbe. Preskrbljeno je, da se veseli ca tuđi v slučaju deževnega vremena lahko vrši; od kolodvora do Li-tije je pa samo par minut. Pohitite le nam dragi bratje gasilci ob vsakem vremenu, da s svojim posetom pove-čate slavnost. ■: Bazne stvari. * Nadvojvoda Fran Ferdinand ineognito v Belgradu. Leta 1902. se je nadvojvoda po lovu v Kupinovem prepeljal s čolnom v Belgrad v enče-trt na 10. dopoldne in sicer pod imenom Nikola Ristić, trgovec iz Pan-čeva. Spremljal ga je njegov telesni zdravnik, ki je bil po narodnosti Ceh. Takoj je sedel v kočijo ter si ogledal EtelfcracL Ob eQče.trt n^ 1. \&q s4 te ^* Stran 4. .SLOVENSKI NAROD-, dne 10. jolija 1914. lOC« SKV. pripeljal pred hotel »ImperiaU. O nje-govem prihodu ni nihče nič vedel, niti policija. V hotelu »Imperial < je tolkel veliki zvon. če zazvoni en-krat. je bilo to znamenje, naj priđe hotelir. Zvon je zazvonil enkrat. Priđe hotelir Djoka Bogdanović. Pred seboj zagleda dva elegantna tujca. Eden s krasnimi brkami, za njim dru-g^ s polno brado, plavih las. Prvi je lekel v čisti srbsčini: »liočeva obe-dovat!« Ta je bil nadvojvoda Fran Ferdinand. Hoteiir Hjoka vede s svojo znano prirojenovljudnostjo gosta v jedilnico. Fran Ferdinand je zmigal z K?avo. če£, da noče iti v jedilntco, ker se mu ne ljubi. Tedaj ju gazda Djoka vede v letrsi salon — toda tuđi to j'j Fran Ferdinand zavmll. cimate sobe?- vurasa nadvojvoda. *Pro-sinu. odgovori gazda Pjoka, ki do tega lupa ni vedel. s kom pravzaprav govori. Vede gostj ir. ju povabi po siopnicah v prvo radstropje. Djoka jinia siedi. Na stopnirah \'h sreča znani avstrijsko-srbski porni* Vald. sa ves rresenečen hitre, seže po klobuku ter pozdravi nadv^vocio Frana Ferdinanda, ki se je na ta pozdrav , koinaj doiaknil klobuka kc-h-^r bi bilo io Ie siučaj. Vald sč je :Poglejmo.< je rekel nadvojvoda. Gazda Djrrka je pokazal vrsto sob od št. 1 do št. 6. Nadvojvoda se je odfočil. da bo obedoval v priprosti sobi st. 6. Ko se je nadvojvoda Fran Ferdinand pripeljal s čolnom v Belgrad. so takoj obvestili belgradsko policijo, toda ob Savi, kjer je stopil na srbsko zemljo, ga nišo spoznali. Gazda Djoka ie tuđi takoj sporocil policiji prihod Frana Ferdinanda. Belgrasko policijsko ravnateljstvo je takoi naročilo načelniku mestnega komisarijata, ranjkemu Andreju Pe-troviću. naj v svrho varnosti uredi vse, kar je potrebno. Komisar ie takoj prišel z dvema uradnikoma in csmimi stražniki in ukazal. kar ie smatral za nuino. Takoj je ukazal, da ne sme nihče, ki stanuje v nadstrop-iu. kjer so sobe št. 1 do 6. niti noter, niti ven. Stražniki so stali ob hotelu in nikogar nišo pustili v hotel. Gazda Djoka je takoj poslal po znanega fo-tografa-amatena, odvetnika Marka Stojanovića, ki je napravil sliko, ki ie še danes ohranjena in reproducirana v časopisu »Mali Žurnal*. Nadvojvoda Fran Ferdinand je bil nena-vadno dol^ro razpoložen. Obnašal se ie kakor pcpolnoma navaden človek, še več, ni naroeil nič posebnega, marveč je obedoval po jedilnem listu. Ćelo natakarju je dal napitnino kakor drugi gostie. Ohranil se je natančen račun, kar je obedoval s svojim zdravnikom in kar je piačal: 1 juho......030 din. kaviar .....2'— » 2 pečenki.....2*40 » salata......0*40 » 2 kozarca malinovca . OSO * 2 kruha.....0*20 » V« litra vina .... r— -1 kislo vodo . . . . 1"— » znamke za. pisma ..120» \^y ; skupa! . . 9*30 din. Natakar se je zmotil za dva dinarja, naračunal je namesto 9*30 — 7*30. Gazda Djoka je prišel v sobo ter no-nudil nadvojvodi narodno srbsko jedilo »pitu s masem«, to je gibanica z razmletim mesom. Fran Ferdinand je hvaležno sprejel ponudbo in ni ostal niti košček, kar je značite, da mu je jed dišala. (Pita s rnasem ni bila vra-čunjena.) Hotelir je prišel še enkrat k nadvojvodi ter ga vprašal, je - li želi še kaj, nakar je dobil določen odgovor: *Ne."- Okoli tren je prišel voz in nadvojvoda je odšel na ulico. Je - li gazda Djoka ali kdo drugi raz-glasil tajni prihod avstrijskega nadvojvode, ni znano, vendar se je na-bralo na ulici mnogo radovednežev. Ko je nadvojvoda sedel v voz. je rekel v čisti srbsčini: »Vozi v Topči-der!« Občinstvo je nadvojvodo zelo spoštljivo pozdravljalo. Avstrijsko poslaništvo je dobilo iz Zemuna, kakor od srbske policije sporočilo, da se je nadvojvoda ineognito prrpeljal v Belgrad. Uradniki so takoj prišli v hotel »Imperial«, toda nadvojvode nišo več dobili. Odpcljal se je med-tem k Savi ter se da! s čolnom pre-peljati zopet v Zemun. To je bil torej prvi in poslednji obisk našega, tako tragično umrlega prestolonashdnika v srbskem Belgradu. — «Nar. Listy«. ♦ Za atentatorja se }e izdal. Z Dunaja poročaio: Dne 4. julija je iz-vedelo tukajšnje policijsko ravnateljstvo, da se nahaja v neki gostiini-ci v MaiKaretnn neti moL Ja se t&- daja za atentatorja iz Sarajeva in ki je naprosil nekega jugoslovanskega dijaka, naj zbere denar, da mu pomore s tem k begu v inozemstvo. — Moža so aretirali. Dognali so, da je 32Ietni, v Sara^vu rojeni tapetniški pomoćnik Milan Cukuvić*. Poizvedo-vanja so dognala, da je Cukuvićevo prit>ovedovanjt' zlagano. Konstatirali so nadalje, da je dobil aretiranec v skupnem fmančnem ministrstvu, kjer se je predstavil kot brezposeln podanik Bosne, nekaj denarja in vozni Iistek v domovino. Denar je zapravil na Dunaju, vozni Iistek pa !e prodal. Ker je izvabil ta denar, se je moral predvčerajšnjim zagovrarjati pred okrajnim sodisčem vr Margaretnu. Pri sodišču je izpovedal, da je stvar z atentatom uprizoril samo zaradi-tega, da bi prišel na sled eventualnim sokrivcem. Jezen je na Srbijo, ker je bil za časa aneksijske krize v Belgradu brez povoda dvainpol me-seca zaprt. Pripovedoval je tuđi, da so mu hoteli dati trije gospodje denar za beg v inozemstvo, toda Ie pod pogojem, da potrdi njegove podatke predsedstvo dunajskega srbskega di-jaškega društva >Zora^. Sodnik je preložil razpravo ter sklenil, odsto-piti akte policiji, da noiŠče te tri osebe. * Nemške trdnjave izdane Rusiji. Nemčija ie zdai ravnotako ogrožena, kakor je bila Avstro - Ogrska, ko so zasledili izdajsrvo Redlovo. Nacrti njenih vzhodniih utrdb so bili prodani neki »tuii velevlasti«. Iz BerSina so se takoj Gdpeljali ćastniki velike-ga generalnega štaba v Poznanj, Ko-nigsberg in Thom, da zadevo pre-iščeio. Takoji so dali aretirati več oseb. Glavni krivec !e skoro gotovo voja^ki inženir Kurt Kaul. ki ie delo-val pod imenom Pohl in si tizdi nade-val ime doktor Blumental. Niemu so povenli risanie račrtov naitaineiših fortifikacij. Izvrši! je nacrt, ga fotografira! ter poslal sliko ruskim agentom v Draždane. Tupatam ie pošiljal slike direktno na Rusko na naslov privatne osebe, kar ni bilo sumljivo. V zadnjih letih je bil dodelien glav-nemu vojaško - inženirskemu oddel-ku v Berlinu, pred tem je deloval v tainem vojaškem arhivu v Thornu. Prodal ni samo nacrte utrdb, marveč tuđi naitajnel^e dokumente, ki se ti-če?o Thorna in sploh obrambe jugo vzhodne fronte pruske. Aretacije v vzhodnjih trdnjavah so dokazale, da ima Rusija šciione v vseh najvaž-neiših ftratesičnih postoiankah Nem-čije in da ta špiionaža tvori zelo raz-šipeno organ:zacljo, ki io sploh ne moreio popolnoma onemogočiti in unićitL Skoro obenem so aretirali v Kruppovi tovarni v Essenu risarja Henrika VViederholta. ki je deloval v tajni risarni. Aretirali so ga zaradi-tega, ker je »tuji državi« prodal tajne risbe topov. Ta druga »tajna država« je Franeoska. Ta druga afera nima s prvo nobene zveze. * Nove ruske narodne barve. Ruski ministrski svet je baje sklenil,. uvesti namesto dosedanje ruske narodne barve belo - modro - rdeče, barvo rumeno - crno - belo. * ViUa baje ustrelien. Iz rnehl-kanskih obmejnih mest ie pri-la v New York vest. da ie neka žen-ka v Torreoru predvčerajšnjiim us> elila uporniškega generala Villo. * Miliionarjev sin kupčeval / de-kleti. Iz Varsave poročaio: V Zito-miru so aretirali sina ondotne^ra trgovca in milijonarja Herren eina vsled ovadbe ruskega konzula, ker je kupčeva! s človeškim mesom. * Sufragetke. Iz Londona poro-čajo: Neki policijski uradnik je pred-včerajsnjim ziutraj opazil, kako sta dve sufragetki položili pred deželno hiso Burns v Ayru dve bombi. Uradnik je spravi! proč bombi ter areti-ral eno sufragetko, dočim ie druga ušla. * Rodbinska tragedija. Tz Curina poročajo: Rodbino nemškega trgovca Schulza iz Diisseldorfa pogre-sajo že od srede junija. Rodbino ^o izgnali iz Švice zaradi financijalnih težkoč očeta. Zdaj so našli ćelo rodbino, obstoječo iz stirih članov, pri grabliah električne centrale Rhein-felden. * Bančni ravnatelj streljal na predsednika. Iz Budimpešte po-roča-jo: Na občnem zhoru Matrabanke v Oyengyosu. ki se je vršil dne 8. julija. ie generalni ravnatelj zavoda, Aleksander Markus petkrat ustrelil na bančneeja predsednika Jurja Scho-jerja, ne da bi ga zadel. Markus dol-guje banki 20.000 K, vsled česar je imel vedne prepire z ravnateljstvom. * Prijatelji pasjega mesa. V Nemčiji posebno pa v Prusiji in na SaKsonskem rapidno napreduje klanje psov za človeško hrano. To so vam Nemci pravi sladkosnedeži! Imajo posebne klavnice, kjer koljejo in odirajo te uboge cucke. Statistika nam kaže, kako napredujejo v blaženi Nemčili s klanjem psov. Tako se je leta 1907 zaklalo v Nemčiji 6472, na PrusKem 1782, na Bavarsfcem 425 in na Saksonskem 3785 psov. Leta 1212. pa se Je že tako moCno pi> ljubilo Germanom pasje meso, da so zaklali v Nemčiji 8132, v Prusiji 2630, na Salkem 4288 psov. Samo Bavarska ni napredovala, zaklanih je bilo Ie 414 psov. Slovenci, ta ne-kultiviran narod, še konjskega mesa ne marajo vživati, med tem ko so naši ljubi sosedje že prišli »na psac. » * Ponesrečena polarna ekspedicija. Iz Londona poročajo: Kanadska polarna ekspedicija, ki se je od-peljala pod vodstvom Stephensona, da dožene eksistenco velikega neod-kritega kontinenta na severu Alaske, se je ponesrečila. Osem udeležnlkov, med temi več priznanih učenjakov, se je smrtno ponesrečilo. Najprvo je izginita spremljevalna ladja ekspedicije. Nato je prišlo poročilo, da se je ladja potopila. Potem so se začeli v skupinah nazaj umikati. Naprej so poslali manjše ekspedicije, obstoječe iz stirih mož s sanmi in psi. Glavni oddelek bi naj tem sledil. Kapitan in njegovi Ijudje so prišli zdravi na do-govorjeno mesto. Dva manjša oddel-ka sta brez sledu izginila. Najbrže sta zmrznila. — Iz Ottawe poročajo, da sta se dva oddelka, vsak po devet mož, ponesrečila. Ostali elani so prišli na vrangelski otok. * Smrt zraščenih dvojčkov Emi-Iise. Iz Frankobroda poročajo: Na Rlavah skupaj zraščena dvojčka Emiltsa, otroka sluge Stolla v Vilbe-lu, sta umrla. Dvojčka sta bila pred kratkim tuđi v Ljubljani raz sta vijena. Dne 8. julija zvečer je umri en otrok na dušljivem kašlju, deset ur nato pa drugi vsled zastrupljenja krvi. Otroka sta bila poldrugo leto stara. Starši so imeli že tri zdrave sinove, ki so zdaj štiri, pet in Šest let stari, ko sta prišla dvojčka na svet. Vest o tem čudnem porodu se je hitro razsirila po vsem svetu. Od povsod so prihajali zdravniki v Vilbel ter ogledovali otroka. Ko sta bila dvojčka eno leto stara, je prišel neki impresario s predlogom, naj se otroka razstavita. Mati je spremljevala otroke z impresarijem na potovanju. Obiskali so skoro vsa večja mesta v Fvropi. Rodbina je zaslužila okoli 30.000 K, pravtoliko pa baje tuđi impresario. Pred par tedni je zbolel eden izmed otrak na dušljivem kašlju ter tuđi umri. Brezsmotreno tr-pinčenje bi bilo, živečega otroka od trupla mrtvega operativno odrezati. Tako je ostal otrok zvezan s truplom, po katerem je neprenehoma tolkel, da se je končno onesvestil ter kmalu nato umri, * Neenakorodnost v vladarskih grobnicah. Kdor je obiskal grobnico pri kapucinih na Dunaju. je bil gotovo opozorjen od spremljajočega kapucina na krsto grofice Fuchsove, ki je kot edina »neenakorodna« dobila med vsemi ondotnimi visokostmi in člani cesarskega rodu zadnji poči-tek. Z ozirom na zadnje dogodke ne bo nezanimivo, izvedeti, kako se je to zgodilo. Grofica Fuchsova je bila dolga desetletja — ko je bila prej odgojiteljica, pozneje družabnica — prijateljica cesarice Marije Terezije. In člani cesarske hiše so se morali na-vaditi. smatrati grofico za najvecjo zaupnico cesarice. Ko pa je grofica v šezdesetih letih osemnajstega sto-letja v visoki starosti umrla, je ukazala Marija Terezija, naj jo polože v grobnico pri kapucinih, da ji bo tuđi nekoč po smrti tako blizu, kakor ji je bila v življenju. S tem ukazom je seveda cesarica naletela na odpor rodbine in dvora, toda navzlic temu je cesarica zmagala. Ni se ji pa po-srečilo, popolnoma izvesti svoj nacrt, da bi narnreč položili krsto grofice na mesto, kamor naj bi pozneje tuđi položili krsto cesarice. Morala se je zadovoljiti s tem. da so krsto grofice položili v neki skrit kot grobnice, kjer še danes leži. »Enakorod-ne« in »neenakorodne« razlikujejo tuđi na drugih vladarskih dvorih. V svojih »Bilder aus der deutschen Vergangenheit" slika Freytag ne posebno lepe boje, ki so se vršili leta 1726. pri pogrebu morganatične so-proge vojvode Antona Ulrika saško-meiningenskega v rodbinsko grobnico. Pred kratkim umrlega vojvodo Jurja II. meiningenskega so pokopali na javnem pokopališču rezidence, namesto v rodbinski grobnici njegovih prednikov tuđi samo zaraditega, ker je bil morganatično oženjen. \z istega vzroka ne leži soproga pruskega kralja Friderika Viljema III., kneginja Liegnitz, ob strani svojega kraljev-skega soproga v kraljevski grobnici, marveč v neki oddaljeni, skriti dolini. ARETACUE ... Vsak dan se šliši o novih areta-cijah. V Mokronogu so aretirali viso-košolca Žgajnarja. Tega so imeli že na Dunaju zaprtega, a so ga izpusti, li, zdaj pa so ga novič prijeli. Daje zaradi »jugoslovanskega dija&tega gibanja«. Ne vemo, koliko dijakov že imajo y zaporu, kajti vse se godi jako skrivnostno, mislimo pa, da se bo navsezadnje Ie izkazalo, da je bil ves strah pred tem di]aškim gibanjem v srodi votd, od krala ga pi ntf bttow Tilibnki ii kpnjaiu porotila. Na jttgu Avstriie.___ DunaL 10. julija. V vladnih kro-gih se naglaša posebna potreba dobro organizirane informacijske službe za južnoavstrijske dežele. V zadnjem ministrskem svetu je bila skle-njena znatna pomnožitev državne politične policijske organizacije ter dobrega zbora detektivov in konfi-dentov. Državna pravdništva bodo dobila nalog, da strogo pazijo na politične članke jugoslovanskih listov. Konfiskacijska praksa se da po nazl-ranju dunajskih krogov tem bolj brezobzirno izvajati, ker je parlament odgođen in se vladi ni treba bati neprijetnih kritik in težkoč. Zasledovanje jugoslovanskih dijakov. Inomost, 10. Julija. Sem so do-speji z Dunaja policijski organi, da izvrše pri jugoslovanskih dijakih hišne preiskave. Češko - nemška spravna pogajanja. Dččin, 10. julija. Clani nemškega izvrševalnega odbora na Ceškem so sklenili za 17. julija sklicati sejo, v kateri bodo samo konstatirali, da so nadaljna pogajanja nemogoča. Atentator na ffochenburgerja. Dunaj, 10. julija. Iz Kremsa poročajo, da je mizarski pomoćnik Ne-guš, ki je pred dvema letoma posku-sil atentat na Hochenburgerja, in je bil obsojen na 7 let težke ječe, po-skusil v kaznilnici Stein včeraj sa-momor. Prerezal si je z nožem vrat. Izgubil je mnogo krvi, zato je njegovo stanje precej opasno. VohunL Šibenik, 10. julija. Včeraj so aretirali v Šibeniku tri uradnike tovar-ne za karbid. Osumlleni so, da so italijanski vohuni. Ogrski državni zbor. Budimpešta, 10. julija. Začetkom seje se je prebralo cesarjevo zahvalno pismo za izrečeno sožalje. Nato Ie zbornica nadaljevala debato o reformi pristojbin. Govorili so razni opo-zicijonalni poslanci proti reformi. Budimpešta, 10. julija. Nekateri opozicijonalni poslanci so vložili nove interpelacije zaradi dogodkov v Sarajevu. Odredbe za Bosno. Budimpešta, 10. julija. >Az Est* priobčuje podrobnosti o korakih, ki jih je sklenil baje skupni ministrski svet, sledeče: Ob srbsko - crnogorski meji od izliva Save do Kotora naj se postavi strog vojaši kordon. V ten mejnih krajih bi se poverila civilna uprava voiaškim poveljni-štvom. V teh krajih se naselijo nem-ški in madžarski Molonisti. Bosanski sabor. Sarajevo, 10. julija. Včeraj so se vršile zopet konference strank saborske večine, v katerih se je izrekla zahteva po zaključenju bosanskega sabora. Režim v Bosni. Sarajevo, 10. julija. List »Istina«, glasilo vladne srbske stranke, prina-sa Članek, v katerem pravi: Skupni finančni minister Bilinski je pri na-stopu svojega urada zastopal načelo, da se da v Bosni vladati Ie v sporazumu z vsemi konfesijami. Minister vztraja na tem svojem stališču in tuđi največji vplivi nišo mogli tega stališča izpremeniti. Vemo tuđi, da odobrava vladar to stališce. Ce bi se poskušalo doseči, da Bilinski opusti to svojo dosedanje stališce, se bo javnost kaj hitro prepričala, da se v Bosni tuđi po sarajevski katastrofi ne na vladati brez Srbov, še manj pa proti Srbom. Škoda v Sarajevu. Dunaj, 10. julija. Ekspozitura c. kr. trgovinskega muzeja v Sarajevu poroča, da škoda v Sarajevu ni tako velika, kakor se je poročaio. Sarajevska trgovska zbornica pa je se-stavila približno listo, glasom katere je priglasilo 129 oškodovancev skupno Škodo 2 milijonov kron. Manjši trgovci bodo dobili, da zopet prično s svojimi trgovinami, podpore, za katere pa je na razpolago prav majhna vsota. Odpor v Bosni. Dima], 10. julija. »Tagblatt« poroča, da so srbski kmeti v Bosanski Gradiški napadli voz, v katerem sta se peljala frančiškanski škof Garić in opat trapistov samostana Marija Zvezda. Voz so prevrnili. Oba sta padla iz voza in sta se poškodovala. RndeoL Dusa), 10. julija. Rane gozdar-skega svetnika Pfoba, ki jih je dobil pri prvera atentatu, so težke. Naj-manj se 14 dni bo trajalo, da bo okre-val. Njegova žena, ki je bila tuđi ranjena, se čuti že boljšo. Oficijal Reich je v don&ači oskrbi ter mu gre tuđi že boUftt. - — — •-■-------- DIpfMurtKiia akefla Avstrfle y SrbOL Danak 10. julija. O obliki in ob-šegu diplomatičnih korakov, ki jih namerava storiti Avstrija v Belgradu, se oficijozno poroča: Avstrija bo Srbijo v najvljudneiši diplornatični obliki pozvala, da podpira preiskavo, vsled katere bo mogoče izslediti krivce atentata v Sarajevu in jih kaznovati, in jo pozvala, da v bodo-če prepreci agitacijo rz Srbije, ki podpira presrbsko gibanje na tleh monarhije. Ce bo Srbija odgovorila, da hoče respektirati pravice monarhije v južnih deželah Avstro - Ogr-ske, je smatrati diplomatično akcijo za uspelo in za končano. Avstrijski poslanik Giesl bo še ta teden izrazil srbski vladi želje avstrijskega kabineta. V Belgradu ne bo intervnclje! Dunaj, 10. julija. >Neues \viener Tagblatt« prinaa sledečo oficijaino izjavo: V situaciji, ki jo je rodil atentat v Sarajevu, se ni zgodila nobena iz-prememba. Samo ob sebi umevno je, da pripravlja naša monarhija s po-polno mirnostjo velesile in s skrajno vestnostjo vsak sklep "si da mora vsak sklep naravno sele dozoret* predno s^ izvede. Ker ob te« uri pre-iskava c sarajevski ii atentatih še ni končana, je treba vsa poročila o sko-rajšnji diplomatični akciii v Belgradu označiti kot popolnoma brez pod-lage. Grof Berchtold jo prediožil ce-sarju v Išlu sklepe skupne ministrske konference. Danes Ie mosoče samo to reci, da so se ti sklepi tikali, Kakor se je svoj čas oficijožno noročaio, samo notranjih reform v Bosni. Male države. ' -\ Bruselj, 10. julija. Obisk kralja Alberta v Bernu je smatrati kot pred-hodnik trgovinsko - političnega prl-bližanja, ki se naj pozneje raztegne tuđi na Holandsko in skandinavske dežele. Gre za zvezo vseh malih dr-žav za skupno varstvo svojih političnih in gospodarskih interesov. Vstaja v Ulstru. London, 10. julija. V Ulstru bodo danes proklamirali provizorično vlado ter zahtevali, da Anglija pokliče vse svoje uradnike iz Ulstra. DOGODKI NA BALKANU. Bojkot Avstro - Ogrske. Belgrad, 10. juli ja. Srbs'Ki listi pozivljajo neprestano na bojkot Avstro - Ogrske. »Tribuna« zahteva, da ne sme noben Srb obiskovati avstro-ogrskih kopališč in tuđi ne sme klw cati avstriiskih zdravnikov. Privatna inicijativa lahko mnogo stori v tej smeri. Država in oblasti se v to ni-majo mešati. Belgrad, 10. julija. Bojkot av-strijskih izdelkov se širi. Listi napa-dajo upravo srbske paroplovne družbe, ki je s'Klenila naročiti nove ladje pri ogrski ladjedelnici >Danubius«. Vlada se trudi ustaviti bojkotno gibanje. Dunaj, 10. julija. Belgradsko 5a-sopisje nadaljuje oštro kritiko razmer na avstrijskem slovanskem jugu ter agitira za bojkot avstrijskega blaga, V posameznih belgradskih trgovinah so zapodili tuđi Češke agente, češ, da naj gredo v Zagreb, Mostar in Sarajevo k onim, katere so nahujskane tolpe oropale. Srbski kmetovalci pridejo v Avstrijo? Belgrad, 10. julija. Poljedelsko ministrstvo je odredilo razdelitev kredita 20.000 dinarj^v, da se posije večje število mladih srbskih kmeto-valcev na Češko, Kranjsko (?) in Hrvatsko, da se izpopolnijo v poijel-stvu, živinoreji in sadjarstvu. Tt mladi kmetovalci bodo že pričetkom prihodnjega meseca odpotovali. Srbija. Belgrad, 10. julija. Na pojutrišnji Petrov dan bo srbski regent Aleksander pomilostil mnogo obsojenih političnih in drugih zločincev. Srbska cerkvena avtonomija. " Dunal, 10. julija. Listi poročajo iz Sarajeva, da je zadnja mmistrska konferenca v principu sklenila suspendirati srbsko cerkveno autonomijo. i:fWl Crnogorski mine Peter. Petrograd, 10. julija. Crnogorski princ' Peter in Crnogorska princesa Vera sta dospela v Petrograd. REVOLUCIJA V ALBANUL Rim, 10. julija. Iz Drača poročajo, da so vstaši zasedli Berat. Epirci so zasedli zopet vse one pokrajine, ki so jih svoj čas zapustili. Duna], 10. julija. Iz Londona poročajo, da nameravata Avstrija in Italija storiti skupne korake v Albaniji, ker se je vsak drug način izkazal kot nemogoč. Na Dunaju se te. xgsti dementira)ow • •....... M,\ 156. šiev. .SLOVEN5M NAKOL>*, dne 10. jufija 1914. Stran 5. Narodna obramba. V Koćevju se je po prizadevanju gosp. dr. Rajha oživela Ciril - Meto-đova podružnica ter si izvolila slede- či odbor: predsednik gosp. dr. St, Rajh; podpredsednik knjigovodja gosp. Slavko Boh; tajnik odvetniški koncipijent gosp. dr. Josip K 1 e p e c; namestnik želez. uradnik g. I. R o-bavs; blagajnik prof. gosp. Iv. Po-lović; namestnik gostilničar gosp. Josip B e I j a n. Oživljena podružni-nica priča, da se je zaČel slovenski r i veli v Kočevju zopet krepko dvi-gati. IZPFf i SOđISCfL Ka ženske obravnave prr* đežeinim sodiščem. Trije miadi rokovnjači. Jernej Ambrožič. 18 let star, iz Oorij, brez >talnega bivalisča, Metod Rotar, 19 !jt star, iz Pristave in lSIetni Albert Novak, iz Retenj, so bili po pokliču jelavci. A za resno delo jim ni bilo mar, zlasti prva dva sta se že od 3. -/ecana t. 1. brez opravka in dela po vranjskem oKoli po:epala, in živela ;.- od tatvin. Glava te družbe je bil že veckra: radi tatvin kaznovani Am-rrožič, ki je s svojimi tovariši, zlasti z Rotarjem izvršil na raznih krajih j-zne tatvine. Nič manj, kakor 29 c-rank je bilo po teh uzmovičih jako : cutno prizadetih, zlasti če se po-:: ^li, da sta prva dva pokradla čez r l K gotovega denarja, ne vštetih vretih raznih žepnih ur, verižić, T^tanov itd. V noei na 19. marca t. 1. m Jakobu Sodja na Rečiči vzela za - K cigaret in za 27 K sniodk. Da so -■: ti tički skrbeli tuđi izdatno za svo-e želodce, je razvidno iz raznotero-*:: uKradenega blaga, kajti izmaknili - > večje množine prekajenih klobas. \ njine. kruha, jaje itd. Kako drzno • :a Ambrožič in Rotar pri tatvinah : stopala kaže slučaj, ki se je vršil i'v: 5. svečana t. 1. pri Janezu in Ma--:;i Pcklukar v Grabeah. Da sta lova zamogla nemotero krasti, sta ■-rata sobe, kjer sta se nahajala za-.onska Poklukar. prevezala z verigo i vrvjo, in predno sta v veži zakle-eno škrinjo s silo odprla. grozila ezu Pcklukanu. da je prišla njegova zadnja ura in da bode g'avo iz-irubil. če ne da ključa od škrinje. Tu -ta. pobrala 20 K gotovine In 2 hra-i!ni knjižici z vlogo 464 K 83 v. Ob-olzenci te deloma tatvine priznava-*. ćeloma jili taje. Nain.anl udeležen : bil Albert Novak, Ki se ;c udelezil . M' nekare*'-" manjših tatvinah s ima tovarKt:n:-2 Sodišv- je vpo-:'"\n polno 5"j;.h: Kjz. zakoni i,'i 'c-rneju Ambroziju fn mu prisođilo - :eta težke ječe. pd prestari* Kazni ; bode pa .">đdal v prisilno delavni- . Matevž Rotar, k: se dosedaj ni kaznovan. bo sedel 10 mesecev v žk\ ?eČi. A'bert Nnv:«5c na > bi! ob Men le na 1 ted-M zapora, h kateri zr\\ mu je bil zaračunkn preisko-r.Ini zapor. na kar ie bi* 'zpuŠčen. NepoboHšJjiv nasiinež. Zt več-"\i kaznovani Andrej Sraref dela-:■; v Kamniku je zaradi nasilstva maj prestal svojo orr.esečno ka- .:% a že ga le zadela zaradi enake- hudodeistva ostrejša kazen. re je na kolodvoru v Kamniku :^raial in nacSIegoval občinstvo. u ^varjenje stražnikovo se ni zme-:. kenčno ga je moral ta aretovati. tc;n hipu je pa stražnika prijel za :-n in ga sunil s pestjo. Ko mu je .el dati verižico okolu rok, je ob-o:ženec zamahnii proti njegovim vam, in ker se je ta udarcu izo^nil, aiel ga je na lice, da je se drugi dan " cečen in čuti! bolečine. Med potjo ■ ehčinski urad ga je večkrat SKuša! ^nesti in ga na tla spraviti. Ob-?enec SKuša vse utajiti. Obsojen -i! na 1 leto težke ječe, katero kaje takoj nastopil. Netipratičeno ćorneva^Je. Pr#j- 4 i /ef in Franc Hnfaer nrvi d-*!a-■::. (irjgi lilapec v Vodicah, sta pri-'i c: c 7. majnika t. 1. pa7«o zveč^r ■.ttu; »ier^nr.tovega posestva v Po-i v ntnicnu pretepsti Ivana r\t -"ta, j\?, katerega je bi! Jo^c Hafner •:in, misleč, da ga je ta pri neki ra-l oklofutal. V to svrho je bil Jo-■; oj5orožen z bičevnikom. Ko sto- ■ :'' na dvorišče, je domaći pes zaia-. Iz radovednosti stopi Janez Ber-:: iz hleva pogledat kaj da je, in ničesar ne zapazi, se vrne nazai svojo ležisče. A takoi je čuti!, da ;)a nekdo za njim, in nič dobrega 'fč, tiščal je vrata, da zabrani >d. Ker sta pa brata Hafner od zu- odrivala duri, mu ni bilo moč r>da v h!ev zabraniti. Med tem, ko ostal mlajši brat France od zunaj, ckočil Joze v hlev, ter začel z bi- -Miikora odrihati po Janezu Ber- ^ntuf kateremu se je posrećilo sko- *: iz hleva ter pobegniti. Brata le oma dejanje priznata. Sodišče je -merilo Jožefu Haineriu 6 mesecev težke ječe, bratu Janezu pa 2 mese- ca ječe. GOSPOAlRtVO. — Državni premogokopi. »Neues \Viener TagMatt« poroča, da name-rava ministrstvo za javna dela nakupiti več privatnih premogokopov. Haje se že pogaja z Lappovimi pre-rnogokopi v Skalah pri Velenju in v^ Zabukovci na Spodnjem Stajerskem.' Pogajajo se o ceni. — Bolgarsko - franeoski zavod za zeinljiški kredit. Iz Soiije poroča-jo. da je končano pogajanje za usta-novitev banke za zemljiški kredit. Banka bo ustanovljena s soudeležbo franeoskega kapitala z akcijskim kapitalom 20 milijonov frankov. — Važno za trgovce, ki imajo trgovske zveze na Ogrskem. Novi ogrski civilncpravdni red je onenio-gočil izvršitev avstrijskih sodb na Ogrskem na ta način, kakor je bilo to urejeno doslej. Med avstrijsko in ogrsko vlado pred kratkim sklenjena pogodba o izvršilni pravni pomoči ne omogočuje več navedbo avstrijske fakturne in knjižne podsodnosti kot reciprocitetne podsodnosti proti ogr-skim dolžnikom. vendar pa se je s tem. da se je za avstrijsko pravo nanovo ustvarila podsodnost za bla-trovne terjatve trgoveev ter da se je podsodnost kraja izpolnitve modificirala na način, primeren gorskemu pravu, ustvaril naclomestek za podsodnosti, ki jih je doslej avstrijski kupčijski svet najrale navajal proti neplačujočirn ogrskim dolžnikom. Ta nadomestek nudi možnost, da se mo-rejo pravde proti ogrskim dolžnikom kakor doslej v Avstriji izvesti. Kakor znano, so nove procesualne doiočbe v avstrijsko pravo že uvedene s ce-sarsko uredbo z dne 1. juniia 1^14, drž. zak. št. 11S (novela o ra;:bre-menitvi sodišč, člen IV.). Odslej se bodo torej tožbe na ugotovitev ob-stoja ali neobstoja kaksne pogodbe, na njeno izpolnitev ali razvellavljenje kakor tuđi na odskodnino radi neiz-polnitve ali radi nepopolne izpolnitve mogle vložiti pri sodišču kraja, v ka-terem je po dogovoru strank izpol-niti pogodbo. Taki dogovori morajo biti z listinami dokazani. Potemtakem bo n a j v a ž n e j š i pogoj za to. da se more porabiti r.vstrijska podsodnos1: izpolnitve, ć e i s t v o, da se vsako posamezno naročilo, naj je že posredovano po potniku ali pa naj izhaja neposredno od naročnika, izvrši v pismeni o b I i k i in obsega jasno, cd naročnika a!i za to z listino pooblaščene ose-te lastnoročno podpisano klavzulo, po kateri je pogodbo naročniku izpolniti pred sodiščem kciksnsga izrecno označenega av-strijskega kraja. Dalje bodo na pod-lagi podsodnosti za blagovne terjatve trgoveev mogli protokolirani trgovci radi svojih terjatev iz prodaje, izvršene v obsegu njih trgovine, v teku dveh let od zadnjega naročila tožiti ogrske trgovce (protokolirane ali neprotokolirane) tuđi pred sodi-?Cem kraja svoje trgovine, če bodo mogli z listinami dokazati tako kot podlaga tenatvre služeče naročilo, kakor tuđi dcianstv ni prevzcm blaga. Tuđi v tem r-ri-meru je potemtakem treba za to. Ja se mora porabiti ta podsodnost, ir cti za vsako posamezno naročilo pisi;:e-no, od ogrskega odjemaica lastnoročno podpisano naročilo. Ker pa se tu zahteva tuđi lastnoročno po od;e-malcu podpisano železni^ko ?li pošt-nouradno prevzemno potrdilo, bo trebi' avtsrijskernn trgovcu, oziroma spediterju, natančno preiskati, če je tuđi to prevzemno potrdilo podpisal imetnik ki;pčiie sam. Bati pa se je. da bodo ogrski odjemalci izdaji onih listin, ki so potrebne za ustanovitev podsodnosti kraja izpolnitve, kakor tuđi podsodnosti za blagovne teriatve trgoveev, stavili ovire nasproti in se prizadevali, pridržati doslej običajni način, po katerem praviloma naročil-nih listov nišo popisovati. Le s tem pa, da avstrijsko trgovstvo postopa složno in skupno in Magovnih dobav ne efektuira drugače. kakor na pod-lagi pravilno izdanih namčilnih listin. bo moči doseći, da podsodnosti, omo-gočene po pogodbi z Ogrsko, dobe praktično vrednost. da bodo torej nanovo uvedene, oziroma modificirane podsodnosti tuđi v resnici nudile primeren nadomestek 7a ne več vporabljive prejšnje podsodnosti. V Iastnem interesu avstrijskih trgoveev ie torej, da blagovnih dobav ogrskim kupovalcem ne efektuirajo nikdar drufcače, kakor na podt^gi pismene in od kupovalca podpisane klavzule, oziroma izpolnitve na kakšnem dolo-čenem avstrijskem kraju, oziroma le na podlagi po potniku dob!jenega» to klavzulo obsejarajočega naročilne^a pisma, ali naposled na podlagi r o ogrskem kupovalca lastnoroeno pod-pisanega naročilnega pisma ob skrbi za to. da dobe lastnoročno podpisano prevzemno potrdilo. Pročitane časopise t šent-jakobskem ohraju sprejema vsako sredo zvečer od 7. do 8. ter vsako nedeljo dopoldne od 11. do 12. »Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj« v društveni sobi, Vožarski pot 4, da jih potem odda ljudem, ki drugače ne *pridejo do branja, pa radi bero. Zahvalan Podpisani krnjni šolski svet izreka tem potom najtoplejšo zahvalo preblagorodni gospe Albini V i š n i -kar za velikodušen dar dvesto kron, ki jih je blagovolila podariti tukaj-snji šolarski in učiteljski knjižnici na željo svojega rajnkega prehlagega gosfioda Franceta Višnikarja, c. kr. višjega sodnega svetnika v pokoju. Krafni šolski svet v Sv. Križu pri Liti]!!, dne 20. i u ni ja 1914. IVAN OVEN, načelnik. Umrli so v Liub^ani: Dne 7. julija: Ana Holorenzo, hči sprevodnika, 3 ure, Poljanska cesta 15. — Marijan Travnik, sin služ-kinje, 3 ure, liradeckega vas 64. Dne 8. julija: Franja Podržaj, žena posestnika, Krakovskp ulica 27. Dne 0, jnlijn: Ivana Selan, hči posestnika, 1.^ dni, Crna vas 31. V deželni bolnici. Pne 4. julija: Terezi ja Vovk, čev'iarjeva vdova, postrežnica, 63 let. Ivan Homec, mestni ubožec, 66 let. One 7. julija: Neža Ovijač, de-lavka tobačne tovarne, 66 let. — Viktor Stare, sobni slikar, 54 let. Dne 8. iulija: Mari!a Lebez, žena delavca. 20 let. — Marija Jomnik, dninarica, 77 let. Danišnii Hsl obseqa 6 stran'. Izdajatelj in odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravnihar, drž. poslanec. Lastnlna ir tisk »Narodne tiskarne«. Na zdravje! bralcev ponavljamo: pristni dobite obe preizkušeni reelni sredstvi: Fellerjev bolečine tolažeči rastlinski esenčni fluid z oblastveno naravno besedno znam-ko »Elsa - fluid« in prebavo pospešu-joče želodčno sredstvo Felleneve odvajalne rabarbarske kroglice z oblastveno varnostno besedno znam-ko »Elsa krocrlice«, ako svoje naročilo naslovite tako - le: Lekarnar E. V. Feller. Stnhica. FJsa trc st. 23S (Hrvatsko). Ti iz prirodnih zdravil-nih rastiin napravljeni izvrstni do-mači sredstvi sta tuđi ceno. — 12 mr^ih ali 6 dvojr>atih ali 2 specijalni steklenici Felierjevega bla^odišeče-ga rnstlinske^ra esenčnega fluida stane franko na vse kraie 5 kron. med-tem ko stane 1 zavitek s 6 stekleni-cami Fcllerjevih pristnih rabarbar-skih kroglic z znarnko »Elsa kroglice« franko na Vašo pošto za 4 K. Bc-ger|e\'2 med. In hig. mila iz tvornice O. licll 6; Komp., Opava in Drina?, I. Helferstorfersirasse 11—13 uživajo svetovni sloves. Namesto tr-des:a F^ergerjeve^a kotranovega mila se rabi enako koncentrirano Berger-jevo tekoče kotranovo milo proti luskinam na glavi in v bradi in kot pomoček za rast las. Cena steklenici 1 K 50 v. Samo pristno s podpisom firme O. Hell 6: Komp. Po vseh le-karnah in drogerijah NI vso eno ^--**^ pod kakšnim imenom "F^2k zahtevate jušne kocke! ^sqS j^ajboijšo' repko aeP govejo juho ^*^^ zahtevajte in dobite povsod pod imenom GRAF1" m m Prosim, pazite na oznak: zelena progica (5 h) z grofovsko krono in besedo »GRAFc. To so pristne kocke za govejo juho. 2671 ---------" V zvezi s XVI. glasbenim počit-niškim tečajem (državni izpit) Kal-serjevih glasbenih sol na Dunaju bo ime! znani glasbeni pedagog Maks Battke iz Berlina tritedenski meto-diČni tečaj za šolsko petje, primavl-sta, vzgajanje posluha in glasheni diktat. Prospekte dajo glasbene sofe Kaiser, Dunaj VII. Halbgasse 9. Borzna poročila. LinbHanska „Kreditna banka v Ljubljani". Uradni kurzi dun. borze 10 julija I9H ■alotbeni papirji. 4°'o majeva renta..... €0 60 8080 420 o srebrna renta .... 84 — 84 20 4% avstr. kronska renta . . čl 25 81 45 4°o ogr kronska renta . . 79 20 70 40 4°A) kranjsko dež. Dosojilo . i! *?07S —*— 40/0 k. o. češke dež. banke . 8V75| 86*75 Srećke. H Srečke iz I. 1860 Vs . . . . | 415— 425 - „ „ 1864......|i 680-— 700 — „ tiske........!j 287— ^97 — zemeljske I izdaje . i! 28050 289 — II. „ . :; 238 - 248 - i ogrske hipotečne . . {! 223--.0 233-50 ,, dun. komuna ne . . j! 453 — 464' — „ avstr. kreditne . . . li 487-— 497 — liublianske . . . . j! 57-50 6050 „ avstr. rdeč. križa . .j 4975 53 75 „ ogr. „ „ . .i; 26-2S 30 25 „ bazilika......i 23*50 27 50 turske.......! 218-50 211*50 ii Delnice« j{ Ljubljanske kreditne banke . 399 r0; 400*— Avstr. kreditnes^a /avoda . :^6 2S i 537 25 Dunajske bančne družbe . 499 50 1 500*50 Južne železnice...... 76 25 t 77-75 Državne železnice.....j fi63 75 ! 664 75 Alpine-Montan.......li 781*— I 782*— Češke sladkorne družbe . . j! 279 —; 28050 Živnostenske banke . . . . j! 26410 26550 Valute. Cekini.......... 1142 1146 Marke..........117*901 118*10 Franki ..........'"< i*590: 9610 Lire...........|! 95 60 i 95*80 Publjl ..........ii 251-62 : 252-62 Žitne esne v ^uešimpešti« i Dne 10. julija 1914. Termin. PSenica za oktober 1914 za 50 kg 1285 Pšenica za april 1915 . za 50 kg 13 01 Rž za okt. 1914 .... za"50 kg 930 Oves za oktober 1Q14 . . za 50 kg 7 66 Koruza za julij 1914 . . za fiO kg 728 Koruza za avgust 1014 • . za 50 ke- 7 40 Koruza za maj 1915 . . . za 50 kg 7 17 HeteorolosKno poratno. VliJna Diđ morjen Mt'2 Srednji zn£tl tlak 7M Mi I Cas Stanje' ^ I I t °>T «S H ! VetI0Vi Neb0 vanJa v mm £3 Q 2. pop. 735 6 | 22-2 i sr. svzh. del. jasno 9. zv. 7372 150 • sr. zah. oblaCno ^ 7. zj. | 737-5 13 4 j si. jvzh. oblačno Srednja včerajšnja temperatura 17*3°. norm. 19 6. Padavina v 24 urah mm 2 7. Kupijo se vecje množine vsakovrstnega trdega imm lesa. Množino, mero in ceno franko vagon pod „Oreh, češnja, hra5ka/2674a na upravn. »Slov. Naroda«. 2674 13 —14 let staro, mečno, s primerno izobrazbo, spr8JIS&e takof v trgovino z mešanim L'acron in zalojjo tobaka Vessself Arko, Se&ožečei 2677 Sprajme se ki je zmožna popolnoma samostojnega knjigovodstva. Vstop se lahko vrši takoj. 2675 J. f€rašovie9 Žafec. V gradu „Brmie" na Grosupljem je odđati še eno iepo, meblovano li g • Več se izve pri lastniku g. Ign« V^Ientinč^u v Liubl]ani5 Dunaj-ska cesta 29. 2oso ZAHVALA. Za prijazne dokaze iskrene; a sočutja povodom smrti našega is- krenolji'.bljenega soproga in dobrega očeta, oziroma starega očeta, brata, svaka, tasta, strica in bratranca, ^gospoda nadučitelja v pokoju se nam ni mogoče vsa'cemu posebej zahvaljti, 2ato naj sprejmejo srčno zahvalo tem potom tuđi vsi oni, ki so dne o. u m. spremili blagopokoj-nega na kranjsko pokopališče. Posebej se zahvaljujemo vsem darqv2lcem krasnih vencev, preč. duuovščini, vsem, ki so nam stali v fc.idkih urah ob strani, zlasti gosp. učit. Vil. Rusu, ter vsem sorodnikom, znancem in stanovskim tovariSem, ki so prihiteli v velikem številu iz daljnih krajev, dalje poInošteviJnemu učiteljskemu zboru iz Cerkelj pod vodstvom gosp. nadučit. Jos. Lapaj-neta. ki je pripeijal zadnje pokojnikove učence k pogrebu, si. »Narodni čitalnici* v Kranju za častno spiemstvo z zastavo, predvsem pa čital-niškemu pevskemu zboru in gg. učiteljem pevcem za pretresujoči 2a-lostink*. Se enkrat vsem skupaj in vsakemu posebej iskrena hvala! Kranj, dne 9. jalija 1914. 2679 ŽalnjGča rodbina A. Kmetova. 1914 Slovenski vsesokolski zk\ 1914 Vseh vrst blago za kroj čfanov in članic Sokola, kakor tuđi za naraščaj, dalje vse v to svrho spadajoče potrebščine: čepiće, srajce, telovadni jopiči, hlače in čevlji, našivi i. t. d. se dobijo natanko po predpisih slovenske -------------------- in češke sokolske zveze pri tvrđki --------------------. A. A E. Skaberne, Ljubljana, Mestni trg štev. 10. Težke kite spletajo dame, ki sistematično negovanje las in glave smatrajo za sveto dolžnost. Obžalovanje izginole krasote ne prikliče niti laska. Na Vas je ležeče, da za časa skrbite za ohranitev najlepžega krasa, prekrasnih las. Zaupajte popolnoma sloviti dr. Dralleja brezovi vodi za lase Rabite jo redno in radujte se nad nje poživljajočim uflnkom na rast las. Lasje Vam bodo polni in voljni izgine pa Vam prhljaj, srbenje in izpadanje las. Srečri? boste ob občutku, da ste si kras las ohranili z dr. Dralleja brezovo vodo, ki jo hvalijo in priporočajo zdiavniki in lajjki. Pristna dr. Drallejeva brezova voda se dobiva v vseh zadevnih trgovinah 90 K 2-50 In 5*—. Drafle, tUmbuig in PodmoUL Strati 6. .SLOVENSKI NAROD* dne 10. julija 1914. 156. štev. ■ ■ m zlatorumen, trčan, zajam-HHffcffl čeno čist, ▼ deiicah s ■IIIlili 4 Vi kg Tsebine, razpo-IIIV II ^ilja po K 8*50 ■Huli Cebelarstvo ™rska »"****_____Bistrica. Krepak deček zdrav, iz dobre družine in z dobrim od-pustnim spričevalom sprejme se za učenca V špecerijski trgovini LeOpolda JonkO V BOVCU. .^63 ^—— ' '" ^^^—■— IM I III — .-1.1 —I ■!■!■ ■ H» Edina primorska tovarna dvokolM ' „TRIBUNA" J Gorica, TriaSka ulica ŠU 2P-. rrej piyovar Oortap. Velika eksportna zaloga dvokoles, šiv:Jnih In kmetijskih stro je v, gramofonov, orke- stnjonov itd itd. Gorica, Stolna ulica $t. 2—4. Prodaja na obroke. Ceniki franko. Pristen dober hrinipvpp li i ||li Li 1UU se dobi pri 43 L SEBEHIKU u Spol SIŠK'. Konfekcijska trgovina A. Lukfć Ljubljana, Pred škofijo št. 19 sprefme 26*» prodajalko. Izurjene v konfekciji imajo prednost Pismene ro"udb<* ie noslat* na tvrdko. ■ Ail je dobiti točno in neškodljivo učin« I ■ kujočega sredstvi proti I I Vrelezamiv opis o piesenetljivem razkrit-u ■ nemškega potova'ca po Afriki (pripo- ■ znano tuđi od številnih nemških in ino ■ zemskih profesorjev in zdravnikov) raz- ■ pošilja za 20 h za poštnino v zaprtem ■ dvojnem pismu brei natiska dr. med. |II.Sl!2l!iaaD.!0112rtl!lillQ.(Ff0.) I Gospodje vsake starost:, ki so došle; ■ brezuspešno rabili vse mog-oče (aparate, ■ krogljice, metods, praške takozvane oja- ■ čila itd.>, mi bodo po prečitaniu mojega ■ opisa hvaležni. Pišite takoj, ker je na ■ razpolago samo omejeno število eksem ■ plarov. 4563 IMH'li'l'^ ii ' u >i—■■—■■! OJi(^'Jt^ix^r^ iPeolji %a gospode in Čame. OdhČHost v kntitteti m oblikah. ^elenhurgova ulica ? (na^croti c {r. glavne pQ$te). Cene; i p . . r^\ ^■^ Tako bi morali priti na svet. 263I Bcrsoa-Werke, Dnna] VIL Prsda m lep, čvrst cesarskig| 2REBEC 9 let star, 168 cm visok in 2 m dolg, doher za Iahko in težko vožnjo, po ugodni ceni. Več se izve pri Luzlji Kiirent, Sevnica, Štajersko- 2666 Brivnico hlipim na Štajerskem, Gorenjskem, Do'eujskem, Notranjskem ali Istri in Dalmaciji. 2657 Točne ponudbe z označbo prometa in cene se prosijo pod šifro ,iSamo^talnostui Zagreb, poste re stan te 9. Sprejme se '2tj^ ^m BI H ^^ n za kolodvorsko resiavraci?o v St Petru na Krasu. x\*astop "takoj. Prednost imajo one, katere so v tej stroki že delale, aii pa trgovinski tečaj, in znanje kontrolne blagajne. iz Mengiških pivovarniških ledenic v Ljubljani, Metelkova ulica št. 13 in v Šiški, restavracija wVega4 je t vsaki množini 23M na prodaj« Cena do 100 kg 1 K 60 v, za 100 kg dostavljeno na dom v Ljubljani. Pri večjen odjemu ali pri oddaji iz ledenice cena po dogovoru z lastnikom ANT0H MaFER posest. restavracije Vcga, Sp. Silka IL £r Sidro-Thymol-maziloXi V za lalili© đoškodbe (rane), uezaceljenc^ race io opekline. Doza K. -.80, " ^ Sidro-Llnim&nt. cXci.^ NadomestUo za sidro-Pain-Expeller BoleJdne olajiujo&e mazilo ta prebiajenje. retucatizen^, trganje po udib. itd. ^^^ g»aV1anica R —.80, 1 .43, 7— ^^T Sidrc-Albuminat-žeiezna-tinktura Za oaalokrvcost in bledico. Stekle ni ca K 1.4a Dobi se skoro v vsaki apoteki ali pa direktno v . ^ Dr. Richter-jevt apoteki „pri zlatera A !^W- levu'*. Praga 1, jM /••fc^^EUzabethstrasse 5. ^^df%* *% Tm • i • v elegantni obliki pnporoča I fl^^aiiLC Narodna tiskarna.l Slavno občinstvo se vljudno obvešča, da je naša tovarna, ozir. dražba na Dunaju, Vakor v Nemčiji, na Anglešketn itd. zastopana za Kranjsko, edino po tvrdki I f. Rasbergsr, £jubljana, So9na ulica 5. Nihče ni tedaj upravićen, in naj si bodi kdorkoli, se izdajati v svrho reklame za našega zastopnika, tuđi nimamo z nikomur drugim na Kranjskm kupčijskih zvez. kakor z omenjeno tvrdko. Prosimo torej slav. občinstvo se v vseh slučajih, kjer se gre za naš svetovnoznani izdelek „Angelj* ozir. wGlas svojega gospoda", obrniti na zgorajšno, od nas pooblaščeno tvrdko, katera se bode gotovo potrudila vsem zahtevam najbolje ugoditi. Na Duaaju, dne 7. jul ja 1914. 2565 Avstrifska gramofonska dmtba na Dona]«. Nobena družina brez aparata „Gramola" prvovrsten samoigratni goftbem stroj znedoseg. reprodmkdjo. Zahtevajte takoj cenik. i iilR. LiljiH. Soiea sliu \\. i Edina tovarniika zaloga pristnih gramo-fonov in umetniških gramofonskih pk»š£ • n^ Kranjskem. ====== Kolosalna iasber S Laitna deUTalca m poprave ws#h vrti graiilMiv ki iraflk godbaalk «troj#vf £• M lati MM pri Mri kaplfMl aM m %MMtQpmSk nvstr. graintwafc# iialfca sa Bvaa|M LL1 OttpilU Metani Mi irmmkm. asu ISANATORIUM • EMONA/ H ZA NOTRANJE IN KIRURGICNE -BOLEZNa. i F'ORCDNlGrsDCA 7 LmJBLul^iNA • KOMENSKEOA ULICA 4 \l / SEF-ZDRff^NlK FRTJWJ DR-FR DERGANC \ ! Žačetniki ! Grško, latinsko, fiancosko, angleško, nem^ko, italijansko 2577 u po zelo nizki ceni. u Marlia Stanit, KnaHova ulica 4 I. Pestrtltia fĐčna! im solidne! Prva najvecja domaća ta eksportna tvrdka! Zaliptiij i kr. imidf. *m mornarice, fctnskrarcei itd Ljubljana \ Stari m it • j Glavni zastopnik najveCjih tovarn ur v Svici Marta n &WAaai n, inu m ML Nogavice in druge pletenine, dalje perilo, ovratnike in v to stroko spadajoče blago dobite najceneje v specijalni trgovini A. & B. Skaberne Mestni trg IO. M TwiniD posknp obstoječe iz obširnih delavnic, pisarne, skladišč itd. z bencin motorjem, lastno električno lučjo in parno centralno kurjavo, pripravno za vsako obrt, se peci selo nffodnlmi pegoli In za nlzko ceno v celotl ali đeljeno proda oz •dda v aaieni. — Istotam so naprodaj tuđi različni stroji, modeli in orodje za cementne izdelke. — Natančne pojasnila daje lastnik Joss. TVit»*i6 na Glinoali. Nobena varnostna odredba ne brani nikogar pred smelimi tatvinami. Dollsost |o iorej vaakoga, branili svoje Imetje z Mifii m 1U0 tatvlDo kat#ro pod noto »f #4ntml pogojl sklopa In na vsa vpraian]a i obratno poito odgovarja 2ui Generalni zastop banke „Slavijea v Ljubljani.