Edizione per 1'estero <— Inozemska izdaja Leto LXXI	štev. 51 a	V Ljubljani, v četrtek, 4. marca I943-XXI ?pedu,one ,n	^
Poštnina plačano » cototini
Naročnina mesečno 18 Lir, ca inozemstvo 31.50 Lir • nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, ta inozemstvo 65 Lir. Cek. rač. Ljubljana 10.650 za naročnina In 10.349 za Inserate. podružnico Novo mesto.
Izključ
izvora:
Izhaja vsak dan zjntraj razen ponedeljka ln dneva po praznika.
S Uredništvo tn uprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. a na pooblaSčenk« za oglaševanje italijanskega ln tujega | Redazione, Amministrazione: Kopitarjeva Lnbiana. i Concessionarla esclnslva zvora: llnione Pubblicita Italiana S. A« Milano.	1	Telefon 4001- 4005,	|	ed «stera: 1'nion
HOOuuauitfuU; Met« 18 Lire. Estero, mete 31 50 Lire. Edizione domenica, tono 34 Lire. Estero 65 Lire C. C. P J Lubiana 10 650 per (jli abbonamenti, 10 34«) per le in-aerzioni.
F i 11 • 1 e I Noto meito.
per la pnbbllcftA dl provemenzn italiana nione Pubblicita Italiana S. A« Milana
Vojno poročilo št. 1012
Živahni boji v Tunisu
Napad na Bono in Tripolis
Štiri sovražna letala sestreljena
/
{■lavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Živahni nastopi in pospešeno delovanje ogledniških oddelkov ter topništva na I u n i-š k e ni bojišču.
Osno letalstvo jo v boju zbilo tri letala.
Naši bombniki so napadli pristanišče v Boni ter povzročili znatne požare, druga italijanska in nemška letala pa so uspešno delovala nad T r i p o 11 s n m.
Sovražna letala so včeraj zmetala številne bombe na B i z e r t n in T u n i s , občutna škoda na zgradbah ter okoli slo mrtvih in dvesto ranjenih med civilnim prebivalstvom.
Angleško-oineriška letala so bombardirala Avolo (Sirakusi). Po z zal I o in otok Lam-p e d u s a.
Protiletalsko topništvo jp zadelo večmotorno letalo, ki je treščilo v morje pri P o z z a I I u.
Ducejeve priznanje junaškim borcem
Ducejevo dnevno povelje ob povratku velikih oddelkov osme armado iz Rusije v domovino - Italijanski narod je ponosen na svoje junake
Rim, 3. marca. AS. Ob vrnitvi velikih italijanskih edinic ž ruskega bojišča, ki odhajajo na oddih in na dopolnitev, je Duce dal naslednjo dnevno zapoved.
»Častniki, podčastniki in vojaki osme armade!
V trdem boju, ki ste ga ob boku nemških in zavezniških armad prestajali na ruskem bojišču, ste dali nešteto odločilnih dokazov o svoji vztraj nosti in hrabrosti. Zoper mogočnejše nasprotnikove sile ste se borili do skrajne možne meje ler sle s krvjo posvetili zastave svojih divizij. Od »Julie«, ki je mnogo dni trla prve valove boljševiškega nnpada. do »Tridentinr«, ki je bila obkoljena, pa si je odprla prehod s pomočjo enajstih zaporednih bilkah, do rCnnt-etisc«, ki je držala vse do zadnjega po izročilih italijanskih planincev, vse divizije zaslužijo, da pridejo v narodno dnevno zapoved. Tako ste se vse do žrtvovanja življenja izkazovali vi. bojevniki iz »Ravonne«, iz »Cosserie«. iz »Pasubin«, iz »Vi-cenzc«, iz »Sforzcsche«, iz »Ceierc«, iz »Torina«,
Velike ameriške izgube v Afriki
6000 mrtvih in 13.000 ranjenih ter ujetih — Na bojišče sta morala prihiteti celo Eisenhower in Alexander
Tanger, 3. marca. AS Uspehi osnih ofenzivnih sunkov v srednjem in južnem Tunisu so predmet živega zanimanja po vseh večjih krajih iiivše francoske Severne Afrike, Število ranjenih Amerikancev, Angležev in Francozov je tako veliko. da niso polno le vse bolnišnice v Alžiru in Maroku, marveč tudi nekatere šole. Lažii ranjenci pa so bili poslani v Gibraltar. Mnogi ranjenci so pripovedovali o popolnem sodelovanju med osno pehoto, topništvom in letalstvom. Nadalje je na njih zelo vplivalo to. da so ilalijansko-nemške sile po zavzetju kake postojanke svoj uspeh takoj Izkoristile in niso dale sovražniku časa, da bi se
ustavil In preuredil. Neki pehotni častnik je izjavil, da sla bila izsiljena v angleško-ameriško razpostavitev dva klina, odkoder so se osne čele hitro razlile proti Gabsu in Kasserinu, kjer so sprotniki zelo težko dobivali okrepitve. Naše zaledje — tako nadaljuje častnik — je bilo slabo organizirano, ker nihče ni pričakoval tako nenadnega in močnega osnega napada.
Da je hil udarec trd za Amerikance, dokazuje ne le visoko število njihovih izgub — govori se o (iOOO mrtvili, 13.000, pogrešanih nli ujetih — marveč tudi nenaden prihod Eisenhovver-ja e vojim štabom ter Alexandra na to bojišče.
Prepad med cilji osi in njenih nasprotnikov
Monakovo, 3. marca. AS: »Abendzeilung« se bavi zopet z anglosaškim načrtom, stremečim seveda po uničenju nemškega naroda, po njegovi dokončni razorožitvi ter po nadzorstvu nad njegovo industrijo. Danes je na vreti angleška revija »Ni-netenth Century«, ki razlaga svoje prostaške načrte, pa si mane roke in vzklika: »Nemci bodo morali nekaj časa živeli v pravi muki.« V ostalem pa — sadistično pripominja list — je nemški genij ustvaril svoja največja dela ravno v trenutku, ko je bil narod politično in vojaško najslabši in ravno zato si Anglija pridržuje hvaležno nalogo, da 60 ti angleški načrti brez vsega izvedejo. »Ahendzeitung« pripominja, da imajo ti in podobni načrti, ki jih od časa do časa izdelajo ali Amerikanci ali An-
gleži, skupno glavno polezo, to je težnjo za izključno negativnimi cilji. Zaman pričakuieš od njih — lako nadaljuje list — eno samo besedo o obnovitvenem načrtu; rušenje, uničenje, razvaline in iztrebljenje, to so besede, vredne naših nasprotnikov Velikanski je ideološki prepad, ki zija med obema horečima se taboroma. V nasprotju z negativnimi cilji naših sovražnikov se dvigajo pozitivni cilji Nemčije in njenih zaveznikov, ki ee bore za to, da bi narodom in sebi preskrbeli malo zraka in prostora, neobhodno potrebnega za življenje svojih sinov. Torej ne težnje po ropih, marveč pravične težnje po večji pravici, ki naj jo zgodovina nakloni v enaki meri vsem narodom.
Črni oblaki nad Avstralijo
Lizbona, 3. marca. AS. V Londonu naraščajo skrbi za Avstralijo. General Mac Arthur je izdal posebno poročilo, ki pravi: »Zadnje ledne je naše ogledniško letalstvo poročalo o stalnih okrepitvah vseh vrst japonskih sil na otokih, kj obdajajo severno Avstralijo. Zdi se, da sovražnik zbira tukaj svoje glavne sile in se pripravlja na napad. Treba se je torej pripraviti.* Mac Arthur torej priznava, da je nevarnost za Avstralijo velika. Japonska je zadnja dva meseca mrzlično delala ler je pomnožila in preuredila svoja pomorska, letalska in kopenska oporišča. Japonska vojna sila so na tem področju stalno veča, zlasti
dovažajo nove čele z letali. Japonci se utrjujejo v 2000 milj velikem loku, segajočem od Timorja do Salomonskih otokov. Na severozahodni strani so Japonci le za 200 milj oddaljeni od Avstralije, na severovzhodu pa so okrepili svoje posadke na Novi Gvineji. Prevoz čet ne dela Japoncem nikakih težav, imajo dovolj trgovskih in vojnih ladij, s katerimi lahko popeljejo veliko armado proti Avstraliji. Prav tako ima Japonska sijajno letalstvo. Iz vsega toga torej izhaja, da Japonska mobilizira vse svoie možne količine vojaštva, ladij in letal za uničujoč udarec zaveznikom v jugovzhodnem Tihem morju.
Zakaj se Angloamerikancem mudi
Rim, 3. marca AS. V članku z naslovom »Zakaj se jim mudi« obravnava »Messaggero« vzroke, ki silijo Angloa meri kunce k hitrim korakom. Čim več času mine, tein bolj se veča izguba njihovega ladjevja. O« zgradi več podmornic kot jih izgubi, zavezniki pa izgube več ladij kot jih naretle. im več časa preteče, tem bolj problematična postaja »likvidacija« japonske, kajti podaljšanje borbe v Evropi omogoča Japonski organizacijo njenih neizčrpnih virov. Čim več časa preteče, tem bolj nevzdržljive postajajo utvare o zvezi s Sovjetsko Rusijo. Dokler je šio za izrabljanje ruskega odpora, ki je vezal stotino evropskih divizij, je vladala skladnost med Moskvo in Ixindonom ter \Vnsliingtonom.. Ko pa so se Angloamerikanci prepričali, da stremi Rusija po izkoriščanju svojih uspehov za uresničenje svojih teženj proti Dardanelann, Baltiku
Pred novo finsko vlado
Helsinki, 3. marca. AS. Predsednik finske republike Rvti je izročil mandat za sestavo nove vlade Vainots Hakkilu, ki je bil do danes predsednik narodne skupščine in pripada socialno-de-mokratski stranki.
Roosevelt bo četrtič kandidiral
Stockholm, 3. marca AS. Newyorški dopisnik lista »Stockholm Tidningen« poroča, da bo Roosevelt po vsej verjetnosti četrtič kandidiral pn ameriških predsedniških volitvah leta l<>44. Verjetno je tudi, dn I ki ne\vvorški guverner Dewey kandidat republikanske stranke. V ameriških političnih krogih govore tudi o ustanovitvi nove stranke, ni pa še točno znano, kakšen lxi
in Perzijskemu zalivu, se jo vse spremenilo. Čim več ča.--a preteče, tem bolj se pmlira papirnati grad oficielne ideologije o vojni »demokracij«. Primer Indije in Gandija je najjasnejše zanikanje križarske vojne za svobodo in neodvisno«! narodov. Čim več časa preteče, tembolj se bližajo nove predsedniške volitve v Združenih državah. Vsakdo ve, da bi Roosevelt rad nastopil pri volitvah kot zmagovalec. To jc poleg drugih pet vzrokov, zakaj se našim sovražnikom na zahodu tako mudi. Prav toliko vzrokov imamo tudi mi, da vztrajamo z odporom in v smelih pobudah. Načrti tega »aktivnega odpora«, poroštva zmage, so bili izpopolnjeni na sestanku med Ducejem in Hitlerjevim odposlancem — zaključuje »Messaggero«.
katerih odpor pri Cerkovu pomeni stran slave iu ve, črne srajce i/ skupin »21. marec« in »1. ja imam, ki sle tekmovale s tovariši drugih edinic. Pomanjkanje, trpljenje, neskončni pohodi so bili i/redna preizkušnja za vašo telesno iu duševno odpornost. Premagati jo je bilo mogoče samo z visokim čntom za dolžnost ter s podobo povsod pričujoče domovine v srcu.
Nič manj hnde niso bile izgube, ki jih je od vas zahteval boj zoper boljševizem, toda šlo je in še gre /n obrambo tisočletne evropske omike /oper moskovsko divjaštvo.
Častniki, podčastniki in vojaki!
Nedvomno sle čutili, s kakšnim ganoljem in s kakšno neomajno vero v končno zmago je itn lijansko ljudstvo spremljalo potek velikanske bilke in kako je ponosno na vas.«
Glasni stan Oboroženih Sil. 1/3/I943-XX1.
MUSSOLINI.
Počastitev spomina Vojvode Aosta
Napoli, 3. marca. AS. Ob prvi obletnici smrti kr. V is. vojvode I)'Aosta so v Napoliju odprli dobrodelno ustanovo, ki naj ovekoveči nj.gov slaven spomin in bo nosila ime slavnega pokojnika Ustanova je bila osnovana po volji kr. vis. vojvodinje matere ter uresničena oli prisrčnem sodelovanju oblasti in obilnem prispevku zavoda Ranča di Napoli. Ustanova je ena izmed tistih zavodov, imenovanih iPicoli totollengo«, ki jih je zamislil Don Orione za pomoč najpotrebnejšim. V zavodu, ki je svo| prvi odsek odprl v središču Napolija, so sprejeli in nudili pomoč rodbinam, prizadetim po letalskih napadih. Pozneje bodo tam imeli zavetišče potrebni siromaki.
Pri Izjumu lemoi dosegli srednji iones
Nemci so napadali tudi pri Slavjansku in Harkovu - Močan sovjetski pritisk pri Grelu - V februarju so Sovjeti zgubili 886 letal
Hitlerjev glavni slan, 3. marca. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Sovražnik je na nekaterih meslili znova napadel na kubunjskem mostišču in ua postojanke ob Miu&u. Bil je povsod krvavo zavrnjen.
Nemški protinapadi so i.a prostoru pri Iz-j u m u na široki črti dosegli srednji Doneč. Tudi vzhodno od Slavjansku iu nn prostoru scvero/.apadno od II ar ko v o so naše divizije zasledovale umikajočega se sovražnika, odrezale več sovražnikovih skupin in jih uničile,
Medtem ko jugozapadno od Orla še zmerom traja močan pritisk sovražnika proli naši fronti, so nemške pehotne in oklepne divizije na prostoru severo/.apiulno od Orla ustavile močne sovražne nnpade, razbile sovražnikove sile, ki so vdrle nn glavno bojišče in jih vrgle po uničenju 16 težkih in najtežjih oklepnih voz spet nazaj.
Mesto Ržev je bilo v nizu načrtnih premikanj za skrajšanje fronte izpraznjeno. Zaščitili oddelki, ki so že nekaj dni mesto imeli samo še zasedeno, so sc v noči na 3. marec po raz-rušenju mostov preko Volge ncopaženo odmaknile od sovražnika.
Na ostalih odsekih srednjega in severnega dela vzhodnega bojišča je potekel dan razen nekaterih krajevnih napadov v splošnem mirno.
Naprave na murmanski železnici so učinkovito uničevala nemška strmoglava letala.
V mesecu februarju so Sovjeti izgubili 886 letal, in sicer od teh 701 letalo v letalskih bojih, 118 po obstreljevanju protiletalskega topništva, 30 pa po obstreljevanju oddelkov kopne vojske, medtem ko je bil ostanek uničen nn tleh.
Na severnem tuniškein bojišču so bili kljub močnemu sovražnemu odporu doseženi nadaljnji krajevni uspehi. Oddelki letalstva so obstreljevali sovražne topniške postojanke in motorizirane oddelke. Bojna letaia so napadla pristanišče v Tripolisu.
Posamezna sovražna vzneinirjevalna lelaln so metala preteklo noč bombe na /a nad ne nemške kraje. Kno angleško letalo je bilo sestreljeno. dve nadaljnji pa je sovražnik izgubil po obstreljevanju nad obalo Rokavskcga preliva.
Berlin. 3.
nemško vojno poročilo, je bila izpraznjena naj-sprednejša |>ostojnnkn Demjansk in lo navzlic
marca AS. Kakor poroča zadnjo
6 '
težavnemu ozemlju in neznosnem vremenu. S tem se je po izjavah pristojnih voja;kili krogov trenutno končala dolga vrsta nastopov, trajajočih 14 mesecev in sicer od 6. januar la 1942. Od 8. januarja do I. marci se je na tem odseku v popolnoma izolirani ntnlbi. ki jc dobivala pomoč in hrano samo po zraku, junaško branila skupina nemških sil pod poveljstvom generala von Brookdorf-IInHefelda. Divizije, pripadajoče raznim pokrajinam Nemčije so vzdržalo in odbijale stalne napade številčno veliko močnejšega sovražnika. Ko je bila končana najhujša zima 1041-42, je ofenziv« maršala Buscha, sijajno [»odprta 7 letalstvom pod poveljstvom generala Kollerja, dosegla /ve/o z junaško skupino odrezanih sil in od lakrat naprej so poskušali Sovjeti stalno, toda brez uspeli«] / močnimi napadi zopet prerezati zve/e. ki so vodilo do lega klina. Od S. januarja 1042 pa doslej *o imeli Sovjeti na tem odseku velikansko število mrtvili, prijetih je bilo V).»I1 ujetnikov, uničenih 2202 lankov. f>l" topov vseli velikosti, 4886 možnarjev in strojnic ter zelo veliko letal.
Berlin. 3. marca AS. Ob kubanskem mostišču so nemški ofenzivni nastopj včeraj izjalovili boljševiške obkoljevalne načrte. Nemci so razpršili sile, ki so jih začenjale obkoljevati. Pri fzjiimu so nemške divizije navzlic slabim vremenskim razmioram zasedle več krajev. Razpršene sovražne sile so bile uničene. Med mrtvimi se nahaja tudi poveljnik 25. sovjetskega oklepnega korpusa general Pavlov.
Ali je sovjetska ofenziva končana?
Moskovska propaganda tolaži svoje zaveznike z novimi napovedmi
Berlin, 3. marca. Tudi v zadnjih 24 urah 60 nemške divizije pri Izjuitiu dosegle znatne uspehe. Sovjeti so morali zapustiti nadaljnje važne postojanke. ko so zaman poskušali ustaviti napredovanje napadajočih nemških sil. Sovražnik pošilja v borbo nove rezerve, toda brez uspeha. Verjetno bo skušal za vsako ceno braniti važne postojanke na vzhodni obali Donjeca ter mostišče med Izjumom in Sla-vjanskitn. Zadnje sovjetsko poročilo pravi, da se nemška ofenziva nadaljuje. Ker na jugu Sovjeti ne morejo več doseči važnejših uspehov, je njihova propaganda začela trobiti o uspehu pri Demjansku na severnem odseku vzhodnega bojišča, kjer da so nemške čete le čudežno ušle obkolitvi. Sovjetski vojaški list t K rasna j a Zvezda« celo grozi, da se bo kmalu zgodilo na severnem odseku isto, kar se je zgodilo na južnem odseku. Toda ta propaganda ne povzroča nikakšnih skrbi v Berlinu. Vsi sovjetski poskusi po uničenju nemških postojank so propadli in Sovjeti so jih morali drago plačati. Zanimivo je, kakšna navodila 60 dobili moskovski dopisniki anglosaških listov, ki morajo pisati v naslednjem smislu: Stalin je moral trenutno prenehati z na-
\\
Sovjetska Rusija sovraži Anglijo
Anglija na vsak način želi, da bi se Sovjeti naprej vojskovali
njen program.
Bukarešta, 3. marca. AS. Urednik lista »Cu-rentuk piše o nasprotju med begunsko poljsko vlado v Londonu, kateri se je angleška vlada v posebni pogodbi zavezala obnoviti poljsko državo, ter med Sovjetsko Rusijo: »Pri vsem tem je zanimivo dejstvo, da Sovjetska Rusija ne upošteva obvez njene zaveznice Anglije in zalo Sovjeti odklanjajoč priznanje poljskih meja zelo ponižujejo Anglijo samo. Sovjetska Rusija je s tem pokazala, da sovraži Anglijo. Toda angleški molk k tej poljski zadevi kaže, da je Angiija pripravljena sprejeti marsikaj, samo da bi rdeče armade nadaljevale vojno. Eno pa je gotovo: v angleško-ruskih računih manjka potrebna odkritosrčnost.«
Stockholm, 3. marca. AS. O sporu med sovjetsko in poljsko vlado piše tudi angleški časnikar Comminghes v listu »Ne\vs Cronicle« in pravi: »Nekega dne bo Poljska lahko osvobojena, toda Poljaki naj si ne domišljajo, da ne bo imela Sovjetska zveza glavne besede o mejah med ohenta državama. Moskva ostaja hladna in samo daje vedeti, da Sikorski ni opustil zahtev po Ukrajini in Vilni.« Pisec svetuje Poljakom, naj sodelujejo s Sovjetsko zvezo, pa bo Poljska ^postala po vojni najbogatejša in najmočnejša evropska deželni Na koncu vzpodbuja Siikorskesa, naj bo miren in naj ne sili k odločitvam, ki bodo padle le še na mirovni konferenci.
padi, da bo lahko zbral nove armado za nadaljevanje ofenzive. Kakor lani, bo tudi letos nekaj tednov počitka, nato pa ee bo ofenziva nadaljevala in ne bo pravega miru. Cilj te propagande je jasen. Vzdržati je troha mnenje, da bodo Stalinove vojske lahko povsod ohranile pobudo. Tako propaganda. Resnični položaj na bojišču pa ne bo odvisen od te propagande, marveč ga bo odločilo orožje.
21 letal sestreljenih nad Berlinom
Berlin, 3. marca AS: Po poročilih iz pristojnega vira znaša ugotovljeno število smrtnih žrtev pri zadnjem velikem angleškem bombnem napadu na Berlin 191, število ranjenih pa 268. V posameznih mestnih okrajih je bila zadana znatna škoda stanovanjskim hišam in javnim zgradbam. Dve zaklonišči za starčke in tri bolnišnice so bile po|volnoma nničene. Število sestreljenih sovražnih letal znaša 21.
300 do 400 nemških podmornic v akciji
Bern, 3. marca. AS. Iz Washingtona poročajo, da se po cenitvi ameriškega ministra Knoxa udeležuje podmorniške vojne najmanj 300 do 400 nemških podmornic.
Gandijev post končan
Bern, 3. marca. AS. Iz Bombaya poročajo, da je bilo včeraj na 20 dan Gandijevega posta njegovo zdravje nespremenjeno. Gandi je veder in moralno dobro razpoložen. Danes se je njegov post končal.
Saigon, 3. marca. AS. Slavni švicarski bakterio-log dr. Aleksander Joreym, ki je odkril kužni bacil, je umrl 80 let star v Pasteurjevem inštitutu v mestu Natrauge (Francoska liidokina).
■ ■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■BBRIBMB
»Citnj tn ilri »Slovenca!«
Strategija in kri
Berlin, februarja. Poslednja poročila, ki so dospela z vzhodnega bojišča, so sprejeli v vojaških berlinskih krogih z največjim zaupanjem v l>odočnost. Tudi sovražnik jc spoznal, da so ji; položaj nekam uistalil in da ne bo moči knr tniko napadati. Od vsepovsod so došla poročilu, ki pričajo o uspešnih nastopih nemškega orožja.
Posrečena obramba med Doucem in Dnjeprom.
V južnem odseku bojišča, kjer so se vršili najhujši in najbolj razburljivi sovjetski napadi, se je zdaj začutilo pojemanje prvotnega zagona. Nemški oddelki so spoznali nevarnost, še preden je bilo moči sovražniku izvesti ves svoj načrt v ofenzivi ob Dnjepru in na odseku desno od pozo-rišča Miusa. Vsa sovjetska sila se jc bila zagnala v smer proti Dnjepropelrovskemu in Kijevu kamor so hoteli rdeči vojaki prispeti na vsak način še pred koncem zime. Toda, kakor pravi nemško vojno poročilo, je to rdeči vojski temeljito spodletelo, dasi je imela sjHJČetka precej krajevnih uspehov.
Na najvažnejšem odseku bojišča, med Don-cem in Dnjeprom, je nemško poveljstvo osredotočilo svojo najbolj žilavo pehoto, tunkovske čete topništvo in napade z bombniki. S temi združenimi napadalnimi silami so Nemci v krvavih bojih zavrli poglavitne rdeče sunke in za sleherno ped zemlje se je vršil srdit boj, tako da se rdeča vojska pač ni mogla veseliti nikakršnih uspehov. V nemških bojnih vrstah se jeočitovala visoka morala vojakov, ki se niso niti za hip po-mišljali in so se slepo pokoravali poveljem, zavedajoč se svoje dolžnosti do konca. Iu prav zato jim je usoda naklonila zmago nad sovražnikom, ki se je v si'lni premoči spet in 6pet zaganjal vanje.
Strahotne številke.
Veliko zanimanja je vzbudila nocoj objava nemškega poveljstva na seji nemškega tiska, govoreč o sovjetskih izgubah do 31. januarja t. 1. Izkazalo se je, da je do danes izgubila rdeča vojska neizmerno število ljudi in bojne opreme. S tem seveda si nemško poveljstvo noče delati nobenega upanja o kakšni morebitni izčrpanosti sovjetskih sil. Vendar so te številke tako strašne, da dajo človeku marsikaj misliti. Oglejmo 6i jih! l)o zdaj je bilo 5.4 milijon« ruskih vojakov ujetih; zajetih je bilo 43 oklepnikov, dalje 48 tisoč topov in bilo razrušenih 36 tisoč bojnih letal. Po poročilih ujetnikov iz razgovorov ali pisem, ki so jih pošiljali domov, je nemško poveljstvo spoznalo, da je bilo poleg vsega tega tudi še 10.8 milijona rdečih vojakov ubitih in ranjenih. Po vsem tem so sovjetske sile do 31. januarja 'letos izgubile vsega skupaj IS,200.000 mož.
Armada, ki je bila takole zmanjšana, pa če bi bila sc tako polna navdušenja za svoje smotre mora sčasoma vendarle opešati, posebno še, če pridenemo k temu kolikšne so bile izgube orožja, topov, tankov, letal itd. Toda boljševiška propaganda nočo o vsem tem nič vedeti. Kot slepa in brez uma trosi po svetu svoje navidezne uspehe, na vsa usta govoriči e zmagali in mere v svet staTe puhlice o svetovni revoluciji. Iz Moskve neprestano prihajajo j>ozivi nn partizane v Ukrajini in na vse tjste, ki z njih geslom počenjajo strahote po pokrajinah bivše Jugoslavije proti Italijanom in Nemcem.
bovjetsko vodstvo še zdaj noče sjioznaiti, da se je njihova ofenziva ob trdih protisunkih nemških in zavezniških bojnih sil že tako rokoč razpršila. Nič nočejo spoznati voditelji rdeče vojske, kaj pomenijo tisoči razmesarjenih trupel, nič jim ni za ljudi, ki jih tako brezvestno naganjajo v mesnico, nič za izgubljene topove, tanke, letala. Kaj hočejo še? S tem si v Berlinu ne belijo glave, marveč so prepričani, da je odgovor na to vprašanje v njih rokah, da je v 6ili nemškega oro/ja in da bodo rdeči voditelji svojih čet doživljali zmeraj hujša razočaranja.
Po poslednjih poročilih iz južnega vzhodnega bojišča, so zaznali v Berlinu, so se sovjetske edinice spet zagnale v napadalne boje, s tem uspehom, da so zadele v strnjen nemški obroč. Pri tem je bila uničena oklepna sovjetska armada v trikotu Kramatorskaja—Harkov—Dnjepro-petrovsk.
Na bojišču pri Oreln.
Na tem odseku vzhodnega bojišča je zdaj najhujše pozorišče bojev med južnim in severnim delom fronle. Tu so osredotočene velike sile rdeče vojske, b jim nemške čete enako močno odgovarjajo. Najhujši so sovjetski sunki proti severu, ki jočejo zajeziti vsakršno delovanje nemških bojnih sil in jih odrezati od sodelovanja v smeri proti jugu. Toda vprav tu si je nemško [Kivel jstvo že prej zagotovilo močne rezerve in postojanke svojih čet, ki s strani vpadajo v sovjetski zagon in mu onemogočajo prodiranje z vsemi razpoložljivimi bojnim sredstvi. Tako so nemške bojne sile pri Suheničih povsem zdeset-
3 z mm%m mim
kale in razpršile štiri oklepne sovjetske brigade. Nemški bombniki ne mirujejo ne podnevi ne ponoči. Rdeča vojska, ki je tu zbrala svoj najboljši material, se ne more guniti z mesta, ne da bi pri tem ne imela nujhujših izgub.
Ob so/eruib jezerih
Tudi na vzhodu od Možajska so v tem časti rdeči množestveni napadi zahrumeli v pravi pravcati I vojn i vihri in so prav tako v množicah izgubili ljudi in številne tanke ameriške konstrukcije. Na severnem odseku, ob Ilmenskem jezeru, je sovražnik naj>adel s stotinami tankov in raznimi divizijami pehote, pa ni imel nikjer viduega uspeha. Povsod je zlasti nemško letalsko orožje krvavo motilo sovjetsko prodiranje in je razpršilo rdečo vojsko in jo zasledovalo še daleč v njeno ozemlje. Pri tem je skupina nemških letal dosegla že 1500. zmago v ozračju na vzhodnem delu bojišča.
Boji trajajo dalje tudi na jugni Lndoškega jezera. Na skrajnem severu se bijejo nemški gorski lovci v nujkuj.šem snežuem metežu in^ v
Nov ilustrirani tednik Dopolavora ■ »Gente nostra«
S ■	DALE CARNEGIE
| j ltofto si pridobiš prijateljev
Go s podarstvo
Žrebanje 6% mestnih obligacij
Pri XIII. žrebanju obligacij 6% obligacijskega posojila mestne občine ljubljanske v nominalni vrednosti din 20,000.000, ki je bilo dne j 522, 646, 697.
Začasno je tednik »Gente nostra«, uradno glasilo Dopolavora, prekinil izhajanje, da bi začel izhajati v elegantnejši tipografski obleki, tako _ kakor izhajajo največji italijanski ilustrirani pe- B Ko je prišel s poraženo vojsko do reke Ha-riodični listi	S tumaka, se je znašel med naraslo, neprehodno
Tiskal so bo na 16 straneh v barvah in bo.S reko ter med zmagovito vojsko nasprotnika. Lincoln ^JS^Z&TSS: i ccnjene p,„- |j.	»^m^***.
te'J°-	.	,, ...	B kovano priložnost, hotel sovražnika popolnoma ob-
Letna naročnina je 40 lir vsaka številka pa, g kolm ler takoj kon{ati vojno. Poslal je v največji ki bo na raz[>olago po kioskih, bo stala lir l.oo. a nagiici s\e z navodili svojemu generalu Meadeu Tovarišu najlepše želje!	S ter mu ukazal takojšnji nastop. General pa je
-___-H-a--__MaB_aBBaBBBBBBBa B storil prav nasprotno. Zbral je najprej vojni svet,
jjj se obotavljal in mečkal, brzojavil opravičila vsake mrzli burji s sovražnikom, ki so ga razpršili in B vrste ter se branil napasti nasprotnika. Medtem pa zasedli 35 sovjetskih trdnjavic in zajeli več ujet- M jo voda v reki upadla in južua vojska je zbežala uikov.	B čez Patumak.
Skupine nemških strmoglavcev so uspešno ■ Lincoln je besnel ter napisal generalu v naj-bombardirale železniško omrežje proti Murman- g večjem obupu 6ledeče pismo:
skemu in uničile neko veliko železniško posta- n »Dragi general, ne verjamem, da vi dovolj ce-jo, ki je bila ob železnici vzhodno od zalivu g njj0 ogromnost naše nesreče zaradi bega sovraž-Kandalukšču.	(La Stampa) K nika) kj 6mo Ha že držali. Ce bi ga takrat napadli
B po vseh naših zadnjih zmagah, bi gotovo s tem q zaključili vojno. Tako se je pa vojna 6pet podalj-U šala v neskončnost. Ce se niste čutili dovolj moč-55 nega, da bi napadli sovražnika pretekli ponedeljek, , ..o, m vam bo to še teže sedaj, ko so južnjaki prešli reko. 1076, 1085, 1168, 1187, 1254, 1277, 1306, 1327,1390, g Tll(li je lr(,ba vedeti, da vi sedaj razpolagate samo 1401.	1	Ji dvema tretjinama one sile, ki ste jo takrat imeli.
Po din 5000.—, serija B, št. 40, 52, 60, 1%, g Sedaj je nemogoče izkoristiti zmago. Jaz v to niti 189, 266, 326, 374, 388, 392, 425, 44«, 471, 472, 474, £ ne upam. Vaša zlata priložnost je že mimo in s tem
15. februarja 1945, so bile izžrebane naslednje obligacije: Po din 10.000.—, serija A, št. 29, 171, 179 232, 241, 270, 345, 363, 376, 400, 410, 416, 440, 445, 488, 490, 503, 540, 567, 575, 648, 663, 786, 7%, 822, 885, 887, 894, 930, 996, 1004, 1025, 1051, 1058,
Produkcija Glasbene akademije
Na tretjem jnvnem nastopu Glasbene akademije je predstavilo občinstvu svojo umetnost deset gojencev. V splošnem so vsi pokazali lep napredek in resno stremljenje pri delu. K posameznim bi imeli tole pripomniti: pianistka neteliu Majda je v igri odločna, ton ima poln, Aiiltiviran, dobro pedulizira. — Baritonist Lan-gus Jože ima dokaj dober material; skladbe občuteno poduja, knr ga deloma zavaja v prekomerno tremoliranje, ki se zdi, da mu preliu-u že v navado; pevska linija pri tem trpi. — .tog jc instrument, ki ga na nastopih ne slišimo velikokrat. To pot je nam je Znidar Janez zaigrul celo Beethovnovo sonato v f-durti za rog in klavir; pokazal je že precejšnjo tehnično spretnost, intonacija je bila dosti dobra, ton še nc povsem izdelan. — Pertot Dušan inaa svetel, lirično barvan bariton; najboljše je odpel Musorgskega; tudi pri njem je bilo opaziti lahno, vendar ne vsiljivo tremoliranje; arti-kulaciji bo treba posvetiti še več pozornosti. — Tudi pianistka Rajh Breda je pokazala lejx> tehniko, izvajane skladbe je dobro interpretirala; nu nekih mestih jc rabila skoraj preveč pedalu,. — Kot tretjega baritonista smo na tem nastopu slišali Kosa Marjana, ki ima izdaten material, prijetno barvo glasu in prodoren ton, v nastopu pa lepo mero okretnosti; opazna jc bila lahna indispozicija. — Čisto, prozorno igro je pokazala Kruljc Štefanija; majhne negotovosti v zadevanju niso preveč motile. — Violinistko Stanič Jelko dobro poznamo že iz mnogih nastopov: na tej produkciji jo odigrala I. stavek violinskega koncerta v d-molu, ki ga je napisal \Vieniawski; poleg lepe tehnike smo posebno opazili njen pojoč, materiji odmaknjen ton. — Stritar Nada je odpela arijo Kon-stanee iz Mozartove opere »Beg iz sernja«. S svojim svetlo barvanim sopranom je dobro zadela Mozartov slog; koloratnrna mesta je brezhibno izpeljala; za spoznanje več toplote in čustva bi si pa tudi v Mozartovi glasbi želeli. Za konec je zaigral pianist Marolt Sveto dve skladbi, ki jih je predvajal z dobro tehniko, s prozornostjo v igri in s primerno poglobljenostjo. — Soliste so spremljali na klavirju Osana Jože, Cvetko Ciril in Bizjak-Valjalo Marta.
Nastopajoči gojenci so bili iz šol profesorjev: Vogelnikove, Ang. Trostove, Slaisa, Daria-na, A. Trosta in rektorja Betetta. M. T.
Po din 1000.—, serija C, št. 22, 54, 170, 210,
1806. 1820, 1825, 1917, 1982, 1992.
Izžrebane obligacije so plačljive dne 16. avgusta 1943 pri mestni blagajni v Ljubljani.
2 sem jaz zašel v silovito zagato.«
Kaj mislite, kaj je storil general Meade, ko 236, 274, 285, 300, 335, 347, 394, 407, 448, 504, g je prejel pismo? Nič, kajti pisma ni prejel, ker 519, 571, 605, 637, 641, 765, 765, 7%, 799, 818, 841, ginu ga Lincoln sploh poslal ni. Pismo so našli 867,884, 894. 898, 974, 1006, 1080, 1088, 1093, 1168, ■ med Lincolnovo zapuščino šele po njegovi smrt. 1179, 1190, 1242, 1322, 1344, 1402, 1400, 1458, 1555, ■ Mislim — kar je le moja podstavka —, da 154o! 1576, 1577, 160l', 1604, 1624, 1635, 1693, 1798, m je Lincoln takole rekel sam pri sebi, ko je na-
■	pisal pismo: »Počakajl Nikar se ne prenagli, fi Lahko je meni, ki sem tukaj na varnem v Beli
■	hiši ter pošiljam Meadeu povelja, naj napade. Ce
■	bi bil pa z njim v Gettysburgu in videl teči to-
S liko krvi, kakor je je videl on teči v zadnjih
Kreditni zavod za trgovino in industrijo v B tednih, če bi slišal toliko vpitja in stokanja ra-Ljuhljani je imel 2. marca svoj XXIII. redni letni ■ njencev ter umirajočih, se mi gotovo ne bi toliko občni zbor. Sprejeti so bili vsi predlogi tako gle- S ""J«1.110. P" drugeni napadu. Ce bi imel boječ zna-do razdelitve čistega dobička, dividende, kakor tu- S čaj kakor Meade, bi morda naredil isto kakor on. i gMo ostal h točk. Bilančne postavke in po- ■ Vsekakor pa, kar je bilo, je Mo. Ce mu pošljem
stavke računa dobička in izgube so sledeče: S "> Plsn,0> b™ fcer da.l duf.ka.	M"1,il0
0	B se bo pa skušal opravičevati, 111 da bi se opra-
Bilanca do 31. decembra 1942-XX-XXI:	■ v|čil, bo dolžil mene, se mi bo uprl, in tako ne
Aktiva: blagajna 4.895.272.77 lire, žiro računi g bom mogel več izrabiti njegovih sposobnosti pri
pri denarnih zavodih 6,133.543.01 lire, državni za- M nadaljevanju vojne.« In Lincoln je pismo zadržal.
kladni boni 6,410.350 lir, menice 7,948.630 lir, g Teodor Roosevelt je pripovedoval, da kadar
vrednostni papirji 2,317.451.86 lire, konzorcialni g se mu je kot predsedniku stavila na pot kaka
računi 3,309.018.10 lire, naložba rezervnega fonda ■ težka ovira, je imel navado, gledati na veliko
v državnih papirjih 688.258.01 lire, debitorji: fi "Lincolnovo sliko, ki je visela nad njegovo ptsal-
vista tekoči račimi 14,183.840 lir, ostali dolžniki B no mizo ter se spraševat), kaj bi naredil Lincoln,
54,110.639.61 lire, debilorji skupaj 68,m479.61 li- ■ če bi bil v njegovi kozi.
re, inventar 1, realitete 255.350.50 lire, garancije g Ali bi vam ugajalo, če bi kdo sklenil spre-562.602.65 lire; aktiva skupaj 100,314.954.86 lire. g meniti sistem, se kontrolirat! ter se poboljšati?
Pasiva: glavnica ^Me^i	g	trif.no,Ta!
Sttr SSS^SS^^^iS4^^ o 8preminiali drUR0'iu tudi precei
čajno izgubo pri vrednostnih panjih S8MSM0 ■	začcnja bitUo s samim seboj, pravi
lire rezervni fondi skukaj: 7 668 9OT 10 lire fond B B j začenja prav in nekaj velja, za izgubo »vestnih terja ^ i eM^J.^ l r^ re- B	^popolnitev je seveda treba časa. Ce se
?e7a iMai®1"f^nl lfr,i 5?a in	S boste izpopolnili do božiča, sc lahko odpočijete,
trato 12.529.94 lu^e vlozne knjižice n	B	lahko za{nele krUizirati in iz-
pnznanice 24,242.248.% lire, kreditorji 60,824.012.29 B n ',ni„vnt: .1
lire, nedvipijena dividenda 2 904.40 lire, dobi ek: - Popol^ vat,t u e	izpopolnjevali sebe.
P™J'- leta 1941 244.779.34 lire, za leto 1912 B	sem bil mlad, sem v svoji vrtoglavosti
714.905.551tre. dobiček skupaj 959684.88»lirega- B nekega dne pismo Rihardu Hardingu Da-! P	P 1	■ 1'arding Davvis je bil slaven pisatelj in nje-
nov di4.J04.Ht) ure.	a sova ZVezda je lakral živo blestela na ameriškem
Račun zgube in dobička dne 31. decembra B literarnem nebu. Moral sem napisati za revije čla-1942-XX-XXI:	» nek o ameriških pisateljih ter sem prosil Dawisa.
Debet: plače in vojne doklade 1,484.707.88 li- g da mi nekaj pove o svoji delovni metodi. Nekaj re stroški 1,108.902.03 lire, davki in socialne da- u tednov prej sem prejel od nekoga pismo, ki je jatvo za uredništvo W0.047.74 lire, davki in pri- g na koncu imelo tole pripombo: »Diktirano, a ne-stojbine 399.140.98 lire, odpis od realitet 5.900 lir, g precitano.« Pripomba je name naredita odličen dobiček: prenos iz leta 1941 244.779.34 lire, za le- B vtis. Moj dopisnik je moral biti zelo zaposlena in to 1942 714.905.55 lire, dobiček skupaj 959.084.89 g važna osebnost, sem sklepal. Jaz seveda nisem bil.
1 • . .1______1 t Ano 000 KO 1____H Imel sem na hedaslo misel, da ho slična D11-
Iinel sem pa bedasto misel, da bo slična pripomba od moje strani naredila enak vlis na Da-
lli!.-n Vnt/* r- /-v m r»K IfAtlAlI nienio nriolaoil flomK.
Izšel je
znameniti roman
lire; debet skupaj 4,198.383.52 lire.
• Kredit: prenos »»leta »Ml ^M.77934 lire gj ^""za"© "sem STtaS?'« obresti m	3f5.819.55 re dobček Z B pripombo: >DiUtirano a noprečitano.«
drugih poslov 477.784.63 lire; kreda skupaj 4 mi- ■ 1	m, n- niko,. ^^^ pa{ pa mi je
lijone l.)«.d«i5.o~ lire.	a yrnil pismo g sledeg0 prib0mbo: »Vaša neotesa-
Dividenda je bila določena na 10%	nelto in B nost ge more meriti le s pomanjkanjem vaše
se bo izplačevala od 15. marca dalje.	B vzgoje.« Brez dvoma sem ustrelil kozla ter si za-
a služil nauk. Toda končno sem bil tudi jaz človek
„	H in sem bil užaljen. Ko sem deset let nato slišal
—t m mm n, ■■ Mr mm m	^nicnl"0 smr,i pisatelja Dawisa, je .bila moja edina mi-
|a ffl^k 8T ^ ^B U M Jf Hf ffM .	Opi!»ai g sel _ in tef,a se sralnujem — misel na nauk, ki
Sr S i B% V Bm rn% M Dano Nicodernigmi ga je dai pisatelj.	.,.
^^	_11^.1—Mirnim ® Ce se torej hočemo izogniti užaljenosti, ki
MMulHiliBMaBaa ]abko traja desetletja, se zdržimo prenagljene kri-
Igra »Scampolo«, ki je spisana po tem romanu,	t^to občujemo"'« S£itotS
B pomnimo, da nimamo opravka z bitji, ki jih vodi logika, temveč z bitji, ki so igrača strasti, polna B predsodkov, napuha in častihlepja. (Dalje.)
je šla čez gledališke odre že po vsem svetu. Knjigo dobite po vseh knjigarnah in trafikah.
POT POLITIČNE M 0C I PETROLEJA
Leta 1913 je proizvajala Anglo-Persian 80.000 ton petroleja, leta 1932 je narasla proizvodnja na 6.5 milijona in leta 1938 na 10.2 milijona ton. Letno zasluži Anglo-Iranian s petrolejskimi polji v Perziji 150 milijonov mark. V petih letih se je dvignil kapital Anglo-Persian od 2 na 13.5 milijona funtov. Da bi mogla družba dobro investirati la kapital - leta 1937 je imela 7.46 milijonov funtov netto - je ustanavljala povsod podružnice svojega glavnega podjetja.
Anglo- Iranian je tudi eno izmed največjih angleških ladijskih podjetij. Družba sama je imela leta 1939 93 petrolejskih ladij s skoraj milijonom ton tonaže. Družba predstavlja finančno moč, kakor malokatera te vrste. Vse lo pa je ustvaril slučaj, ki ga je izkoristil na tako premeten način Reilly.
Iran je tako velik kakor Nemčija, Francija in Anglija skupaj, ima pa danes okoli 11 milijonov prebivalcev. Deželo so vladali krajevni mogočniki, čeprav je bil vrhovni poglavar dežele šah. bvoj vpliv nad Perzijo so skušaliuvelja viti Rusi s severa, Angleži pa z juga. Pogodba iz leta 1907 je deželo ludi v resnici razdelila med dve interesni zoni. Leta 1910 so zasedli Rusi Taurus, in Kasvin, Angleži pa Bušir, Širas in Isfahan.
V svetovni vojni je bila Perzija nevtralna, a to jo bilo prav malo mar njenim sosedom, da se ne bi bojevali na njenem ozemlju. Ko je v Rusiji vstala revolucija, je v Perziji zavladal popolnoma angleški vpliv. V začetku leta 1919 je bilo kavkaško petrolejsko ozemlje skoraj vse v angleških rokah. V tem letu je Anglo-Persian dobila tudi vso petrolejsko moč v Perziji.
Perzijski petrolej je bil odločilna premoč zaveznikov v svetovni vojni. Dasi tedanja vojna še daleč ni bila tako iinenovann motorizirana vojna, je bil vendar petrolej tako važen faktor pri končnih in odločilnih zmgah, da so vojskovodje, politiki in industrijci bili prepričani, da jo petrolej odločilno pomagal zaveznikom do zmage.
Abadan, glavno pristanišče petrolejske družbe Anglo-Persian v Perzijskem zalivu je bilo v začelku tega stoletja šo majhna vas,
obdana od palmovih gozdičev, med svetovno vojno pa je zraslo v razgibano mesto. Tod je nastala rafinerija, ki je danes največja na svetu. Angleži so v južni Perziji gradili ceste, polagali telefonske kable in nadzorovali ves promet dežele Že davno so bili dejanski gospodarji dežele. Angleži so to gospodstvo hoteli tudi na zunaj po-' udariti. Lord Curzon je izdelal leta 1919 pogodbo, na podlagi katere pridejo perzijske finance, njena vojska in notranja uprava pod vodstvo angleških svetovalcev. Perzija je postala angleška kolonija.
Meseca februarja so v boju proli ruskim četam zmagale perzijske. Vkorakale so v Teheran, pregnale so anglofilske ministre. Parlament je razveljavil pogodbo z Anglijo. Iran se je pričel dvigati, se otresati tujega vpliva in gosfiodstva.
Resah khan voditelj in ustvarjalec novega Irana, je bil leta 1916 še kadet. Kot kmečki sin je služil vojsko, česal konje, kakor delajo danes še tisoči perzijskih vojakov. Toda ta preprosti vojak je postal diktator in leta 1925 šah-i-šah, cesar in edini vladar vse Perzije, ki se je po letu 1935 imenovala Iran. Dvig tega človeka je naravnost pravljičen. Bivši vojak, sedanji Resah šah-Pehlevi je že leta 1928 ukonil inozemcem vse pravice. Stališče Angležev je bilo vedno bolj otežkočeno, njihove pravice so bile dan za dnem manjše. Niti pravice letenja preko Irana jim sedanji poglavar ni dovolil. Angleži so so bili vedno bolj izpodrivam, na njihova mesta so prihajali domačini. Dne 5. decembra 1932 je šah ukinil d'Arcyjevo koncesijo.
Kako je Resah šah to izpeljal?
Pričel je s tem, da je pripravil upor proti tujim častnikom, proti Rusom, in Angležem, ki so tedaj zapovedovali perzijski vojski. Ko je sam stopil na čelo vojske, je strmoglavil od Angležev postavljeno vlado v Teheranu. Novi vladi je dal nacionalni značaj. Naglo je izkoristil nesporazume med Rusi in Angleži. Vse, kar koli je prišlo, je izrabil v svojo korist, obenem se je pa znal trdno naslonili na perzijskega kmeta, ga zavaroval pred špekulanti in izkoriščevalci in je brezobzirno zatrl korupcijo. Za deželo je zainteresiral ameriški in nemški kapital. Veliko Nemcev Je tedaj prišlo v Perzijo. Dalje jo izboljšal prometno omrežje Perzije, ki je bilo doslej slabo in zanemarjeno.
šah se je s svojim uspehom narodu še bolj priljubil, utrdil si je svoj položaj. Leta 1932 je odpovedal koncesijo družbe Anglo-Persian. Z denarjem, ki mu ga bo prinesel petrolej, bo gradil železnice, ceste.
Nova vojna je Angležem in Rusom spet dala možnost, da uveljavita svoje interese v Perziji. To sta tudi storili. Kdo bo pa bodoči gospodar Perzije, njenega petroleja, o tem bo odločil izid sedanje vojne.
XIV.
Arabski petrolej.
V srcu Arabije, polotoka, ki hkrati loči in združuje Azijo in Afriko in ki je le za tretjino manjši od Evrope, v visoki planoti Nežda, leži Riad. Iz te puščavske trdnjave je moral leta 1891 bežati mladenič s svojimi starši, brati in sestrami. Potomec Abdula Vah-haba — islamskega Kalvina — je bil ta mladenič Abdul Asis Saud le eden izmed tisočerih sestradanih beduinov. Danes pa je kralj dela Arabije. Od leta 1924 je gospodar svetih mest Mekke in Medine in s tem tako rekoč ena izmed glavnih osebnosti islama, odločujoča o usodi 240 milijonov moliamedancev. Odkar pa so našli petrolej v Bahreinu in v Masi, je eden glavnih borcev v boju za »tekoče zlato«.
Ibn Saud jo še kot otrok sanjal o združeni, veliki in močni Arabiji, on je tudi začel ta sen uresničevati. Osvojil je s peščico svojih prijateljev rodno mesto Riad, nato si je podvrgel okoliške vasi in končno vse bližnje pokrajine. Bil je prvi Arabec, ki je pričel spreminjati puščavo v rodovitno polje, ki je vrtal studence in be-duine napravil za kmete.
Leta 1908, ko si je Ibn Saud utrdil mesto v Nedždu, je vstal v Carigradu upor proti sultanu. V istem letu je proglasila Bolgarija svojo neodvisnost. Leta 1911 je bila vojna za Tripolis, naslednje leto je izbruhnila prva balkanska vojna. V času teh bojev je Turčija umaknila svoje čete iz osrednje Arabijo. Ostale so lo še čete v Hasi, v arabski obalni pokrajini, ležeči nasproti perzijskim petrolejskim poljem in je velikega strategičnega pomena. Ibn Snud jo izrabil trenutek in leta 1913 je osvojil Hufuf, pomembno mesto pokrajine 1 Ilasa. Ta naselbina s 30.000 ljudmi obvlada karavanska pota od j Perzijskega zaliva do Meke. Hufuf je bil tudi sedež guvernerja in
Leta 1927 so pričeli ameriški in nemški inženirji z gradnjo želez- od tega je dosegel Ibn Saud predajo vse pokrajine. Turki so se niče, ki bi vezala Kaspiško morje s Perzijskim zalivom. Gradnja, ki umaknili in lako odprli Ibn Saudu pot do morja in do angleške poje terjala toliko naporov in dela zaradi neprehodnega ozemlja, je litike, kajti Perzijski zaliv je »bri ansko morje«: kdor trna v svoji bila leta 4938 dovršena. Perzijci so bili na svoje delo ponosni. Resah ; oblasti Hasa, je s tem obenem za London važna osebnost.
Metliška okolica pod knuto komunističnih krvnikov
Bolj malo se je sližalo doslej o velikih grozodejstvih, ki 60 jih povzročili komunistični partizani v metliški okolioi. Med partizane je šlo od nas nekaj ljudi, ki se še vedno odlikujejo po 6voji krutosti in krvoločnosti, kot na primer dr. Alojzij Mi-helčič, zdravnik, Slanec Jože, čevljar, Borstnar Jože, prometnik, Fuks Manek, dijak, sin trgovca, Male-Sič Rudi, mizarski pomočnik (s priimkom Caruga), Škrlj Rafael, šofer, Jurejevčič Olga, zasebnica, Ba-juk Stanka, občinska uradnica in še nekaj drugih, katerih imena so znana in se bodo ob svojem času objavila, lz metliške okolice pa so znana imena visokih komunističnih dostojanstvenikov in velikih krvolokov, kot n. pr. brata lle in Marko Badovinac iz Rosalnic, bratje Janez, Jožef in Franc Pezdirec iz Trnovca, Kocbek Jože, šolski upravitelj na Lok-vici, brat proslulega Edija Kocbeka, Vilfan Hinko, učitelj na Lokvici, Vrezec Stanislav, učitelj na Su-horju, in njegov sin dijak Milan, Stefanič Ivan in Muc Franc, posestniška sinova iz Drašič, Ban Alojzij, zidar iz Kainenice, Nemanič Janez, kajžar iz Trnovca.
Ne bomo naštevali nadaljnjih imen, toda naj vedo vsi tisti partizani, ki 60 sodelovali pri še6t in tridesetih, doslej izvršenih umorih v metliški okolioi, pri požigih in ropih po naših vaseh, da so vsa imena s primernimi opombami znana in zapisana.
Vsi ti so krivi, da je bilo v naši okolici pobitih toliko nedolžnih ljudi. Bili so to umori, proti katerim nekateri niso imeli niti besedice protesta na ustih, vsi, ki so zaradi justifikacije štirih znanih komunistov kričali o vnebovpijočih krivicah in o prelivanju bratske krvi.
Suhor — naš Alcazar
Nikoli ne bomo pozabili na Suhor, kraj junaštva, slave in mučeništva naših najboljših borcev za vero in Boga, borcev za ohranitev stoletne kulture in svetih človečanskih pravic med slovenskim narodom. Vaša junaška kri, slavni junaki, je napojila nehvaležno, izdajalsko suhoreko zemljo. Odšli ste, da kot mučeniki pri Bogu podpirate sveti boj svojih tovarišev po slovenski zemlji. Osemnajst vas je našlo skupni grob na pokopališču pri Sv. Jakobu. Tam čakate v božjem miru, da bo zopet mogel stopiti na suhorska tla duhovnik, ki bo blagoslovil vaša od podivjanega sovražnika oskrunjena trupla.
Manj zavidanja vredna je usoda vas, ki ste živi padli sovražniku v roke. Manj zavidanja vredna usoda, toda ne manjša slava. Dokaj 6e vas je že rešilo iz strašnega ujetništva in zdaj s pomnoženim pogumom nadaljujete sveto borbo proti brezbožni-kom. Ostali ste e strašnimi mukami in s evojo krvjo dali pričevanje Bogu in narodu, v katerega zgodovini bodo za vedno ostala 7. zlatimi črkami zapisana vaša imena. Blestelo bo tvoje ime slavni Iztok — Vasiljevič, ki 6i, ne meneč se za svoje muke, do zadnjega mislil samo na rešitev tovarišev, in tvoje ime, dragi p. Norbert, ki se ni6i pomišljal javno zaklicati v svet: »Motili smo se!« in si to svoje spoznanje zapečatil z lastno mučeniško krvjo. Blesteli bosta vajini slavni imeni, vrla borca Okorn in Gale, ki sta celo odklanjala vsak zagovor pred zločinskim sodiščem in sta prostodušno, slovenskega fanta vredno zaklicala: »Od vsega početka se boriva proti komunizmu in sva na to ponosna!«
deno dne 31. decembra v partizanski tabor na Drage in bilo tam zaslišovano. Poleg neodpustljivega zločina, da je bila hči zavednih katoliških staršev, je bila njena edina krivda ta, da je od šolske upravi-teijice nesla neko pismo v Metliko 6vojeinu očetu. (Nesla je podpisat šolski proračun svojemu očetu kot predsedniku šolskega odbora.) Dne 3. januarja so jo še enkrat privedli na zaslišanje pred zbranimi prebivalci vasi Drage. Priznala je, da je nesla pismo, ni pa vedela, kaj je bilo v njem. Nekaj dni pozneje je po izjavi partizanov samih ni bilo več pri življenju. Njena smrt je prav za prav izbruh onemogle jeze in maščevalnosti komunistov, ker ne morejo doseči njenega očeta, ki se je umaknil od doma.
Druga žrtev je Anton Repovž, samski 6in, v septembru od komunistov zaklanega Aniona iie-povža z Božakovega št. 3. Anton Repovi ml. je bil
znani belokranjski božji poti Treh farah ter po- r
žig desetih poslopij v Bereči vasi in ene hiže na f Božakovein.	'
Legionar Okorn	Miko Moravec
Nove partizanske žrtve
Ni še minil mesec po suhorekih dogodkih, že sta v decembru padla pod morilsko partizansko roko oba Ileta Ljubiniča, oče in sin, iz Boldraža St. 5. Nato prav o božičnih dneh Stare Ivan, delavec, sin posestnika iz Rosalnic št. 26, in Alojzija Ivec, roj. Pavlovčič, žena trgovca z Gornjega Suhorja 11. Bila je odvedena dne 23. decembra in nato na Dra-gah v glavnem partizanskem taboru obešena.
Dne 30. decembra sta bila odvedena in nato usmrčena zakonca Rudolf Gol j a in njegova žena Ana, roj. Badovinac z Dolnjega Suhorja št. 14. Kot vzrok smrtne obsodbe so navajali, da sta v svoji gostilni postregla dvema »bedogardističnima« oficirjema.
Takoj prve dni januarja je sledila nadaljnja žrtev, šestnajstletno dekle Karolina Nemanič, hči bivšega župana občine Metlike-okolica, Leopolda Nemamiča iz Bereče vasi St. 30. Dekle je bilo odve-
A n ton Repovž
Karlina Nemanič
rope, T gon
Požigom sledi cela vrsta ropov. Tu no gre za J kot so bili včasih v navadi med razbojniki, f
ukaj gre za popolno izpraznjenje domačije: od- f „on vse živine iz hleva, odvoz vseh življenjskih po- J trebšČin.ki si jih je kmet s trudom in znojem med f letom pridelal, ter obleke in obutve. Edina mož- J nost, da po takem ropu še kaj ostane je. če zločinci J ne morejo vsega naenkrat odpeljati. Na tak strašen J način je bilo v naši okolici že pred božičem izro- f panih okoli petnajst domačij, po božiču pa zojiet J nadaljnjih najmanj petnajst. Med njimi naj ome- J nimo g. JožetaNemaniča z 2elebeja, bivšega narod- J nega poslanca in poznejšega župana metliške okolice, ki si je ob tej priliki komaj rešil življenje. \ Ker je bil komunistom že od nekdaj trn v peti, so J
s J m^^ico; ki je prisio^n« «b »«ko ^
spava pod debelo snežno odejo. Vse mir-
___ iva, le na koncu vasi tam ob gozdu brli
še slabotna lučka. V revno opremljeni izbi jo
Pred podobo Matere
Objavljamo spet nalogo učiteljiščnice, ki vabi k posnemanju. Vzgojitelj, ki tako skrbi za obnovo verskih vrednot med inteligenčnim naraščajem, je gotovo najboljši klu-divar zdrave bodočnosti.
Način te vzgoje vabi tudi druge vzgojitelje k plemenitemu posnemanju. Zato škofijski pripravljalni od-Iior zu Marijino sobotno pobožnost vljudno vabi. da bi tudi po drugih šolah marijansku misel dala snovi za šolsko delo.
Jasen, svetel zimski večer. Na razprostrti bo/ji dlani trepečejo zvezdice, se utrinjajo in izginjajo v medlem obzorju. Sam Bog čuje nad
ženja z vso družino umakniti v Metliko in pustiti ,	„J
svoj dom prazen. Enako se je zgodilo tudi njego- i ^ ,Vva le koncu vasi tam ob gozdu brli
venui sinui Antonu, poročenemu na Lokvioi. Pa tudi ( -^labot a lučka. V revno opremljeni izbi jo
več drugih gospodarjev, ki	\ zbrana vsa družina. Pred podobo' Bogorodke
vernost, in poštenost niso b vec vara, na do- \	' |umpn M. zvjja
mov.h, je moralo svoje domačije na n los in ne- J	sinl,otne sence na podobo. Na revnem le-
milost prepustit, krvolokom in se umakniti v me- . -j;fu fjva bo,na ma(.' npkaj mesecev je,
sto. da si rešijo vsaj golo življenje.	(l 0dkar'j0 jt. priklenila zavratna bolezen na po-
n i J •• l v* • • v	(i steljo. Danes ji je posebno hudo, pokaSljuje in
roslednji krči umirajočega	i prsi S(, yt n,.;„jn,o dvigajo, zdi se, kot du bo
a- vsak čas izdihnila.
kakor njegov pokojni oče eden tistih, ki jim Bog in vera niso prazne besede. Vsakdo se spominja ponosnega, krepkega fanta, ki je obenem s svojim bratom Jožetoin leto za letom nosil baldahin pri telovski in velikonočni procesiji. Takoj po smrti svojega očeta je prevzel corkovniške posle pri bo-žakovski podružnici. Komaj štiri mesece je izvrševal to službo. Zdaj je odšel za svojim očetom in vsemi slovenskimi mučeniki. Krvniki so ga ujeli v vidošičkih vinogradih, kjer je kupoval vino, dne 28. januarja. Odvedli so ga s seboj. Hoteli so mu izsiliti neke izjave o stvareh, o katerih dejansko ni ničesar vedel. Dobesedno vzeto so ga dva dni ubijali. Končno — po dvodnevnem ubijanju — 60 ga na Sošicah ubili. Med mučeništvom se je zadržal junaško, slovenskega fanta vredno. Vmes 60 je z molitvijo pripravljal na smrt.
Obenem z njim je pomnožil število mučencev tudi Jožef Pečarič, poljedelec, sin posestnika iz Drašič št. 13. Bila sta istočasno ujeta, so skupno z molitvijo pripravljala na smrt, ki ju je za vodno združila pri Bogu.
Poslednja žrtev je komaj šoli odrasli petnajstletni Stare Pavele, sin posestnika iz Rosalnic 40, brat zgoraj imenovanega Starca Ivana. Bil je odveden in ubit prve dni v februarju.
Ropi, požigi
Umorom naših najboljših ljudi se pridružuje cela vrsta ropov in požigov. 0 požigu šole in žup-nišča na Radovici smo že poroČalk Ob suhorskem napadu je ista usoda zadela tamkajšnjo šolo in žup-nišče. Temu 6e pridruži požig cerkvene hiše pri
Vsem tem nasilnim dejanjem komunistov, ka kor so strahotna in boleča za naše ljudstvo, je pri- ( družena ta tolažilna zavest, da aiso nič drugega, kot poslednji obupni poskusi partizanstva, da se še nekaj časa obdrži; nič drugega kot poslednji mrtvaški krči poginjajočega. Toda tolažilno je, da je to tudi vse, kar partizanstvo še zmore. Tu, v teh obmejnih krajih so se skupaj nateple vse slovenske in hrvatske komunistične toljie. Hočejo še s poslednjimi sredstvi strabovati ubogo ljudstvo. Toda puške, strojnice in topovi sekajc dan za dnem že od božiča dalje obupne vrzeli v njihove vrste. Prepadi po vivodinskih, sošičkih in žumberškib gozdovih se polnijo z njihovimi mrtveci, ki jih hočejo na la način prikriti pred ljudstvom.
Teh obmejnih bojev proti komunistom so 6e udeležili tudi legionarji iz Metlike, ki so zlasti v štiridnevni bitki od 29. januarja do 2. februarja pokazali neverjetno junaštvo in spretnost v bojevanju. Pri tej priliki je 31. januarja slavno padel eden izmed najboljših tovarišev, legionar Miko Moravec, rojen 1. 1918. v Svržakih pri Metliki.
Tako so torej partizani okoli Metlike ob pogledu na svoje zdeciinirane vrste segli po zadnjem brezupnem sredstvu: po prisilni mobilizaciji. Pozabili pa 60, da s to gesto ne bodo dosegli nič drugega, kakor okrepitev in razmah protikomunistič-nega boja. Res 6e jim je posrečilo, da so s silo odvedli v svoja taborišča nekaj fantov iz vasi okoli Metlike. Toda drugi, ki so doslej Se nihali v neodločnosti, so v tem trenutku 6j>oznali, kaj je njihova dolžnost in kje njihovo mesto: kar čez noč so 6e vrste metliških legionarjev podvojile iu bs še vedno, dan za dnem množijo. Pa to ne samo z neizkušenimi mladeniči, ki bi jim manjkalo za vojsko vse drugo, razen dobre volje, marveč z odraslimi fanti in možmi, izkušenimi vojaki, ki dobro vedo, kdaj puška zadene in kdaj ne zadene. \ Danes končno doživljamo v Beli Krajini to, kar so > mnogi drugi slovenski kraji doživeli že pred pol leta in z upanjem v 6rcu ponavljamo Gregorčičeve verze:
Množe borilcev se vrste,
gorje ti bo, sovrag, gorje!
Veter tuli okrog hišnih oglov, da zazebe bolnico pri duši. Zdi se ji, kot da hi trkala božja poslanka — smrt ni vrata. Družina je zbrana pred podobo Materinega Srca in vroče moli za Dolnicino zdravje. Upadli in bledi so obrazi vseh domačih in nemo se premikajo njihove ustnice v goreči molitvi za ubogo mater.
Bolnica zavzdihne. Vsi se ozrejo v njo. Zdi se, kot da se je v njenih ugaslih očeh utrnil svetel plamen in da je spreletel njeno izmučeno obličje blažen smehljaj. Blede, izsušene ustnice hočejo nekaj povedati in upadle roke nekaj pokazati, toda tega ne zmorejo. Onemoglo ji zdrknejo nn belo blazino in solza ji kane pri tem nu očetovo roko, ki podpira izmučeno njeno telo.
Naenkrat se vzdigne, kot bi jo podpirala neka nevidna moč. Po vsej sili hoče vstati. Razpne roke, n takoj omahne izmučeno na posteljo in ustnice ji samo znšepečejo: »Mnti, ne zapusti ubogih otrok, čuvaj nad njimi in vnrno jih pripelji v svoje naročje!« Beseda ji zamre, telo se strese in uboga, trpeča duša splava v večne višave, kjer ni gorja, kjer ni trpljenja.
Vsi se zdrznejo. Veter se zaleti v vrata in jih na stežnj odpre. Zdi se, kot da je materina duša splavala skozi in sc dvignila pod jasno nebo.
V mali koči vse zamre, čuje se le pritajena molitev ubogih otrok in očeta, ki skrušeno kleče pred Materino podobo in molijo sv. rožni venec za materino dušo. Trepetajoča lučka ugasne, zmanjkalo ji je olja...
Temno noč se zgrne nad pokojno vasico in tudi lučkn ob robu gozda je ugasnila. Zdi se, kot dn zvezde šepečejo; kajti sprejele so med svojo sredo trpečo dušo. Marija Potočnik.
Semenogojski tečaj vrtnarskega odseka SVD
Ljubljana, 3. marca.
Danes se je v prostorih Krekove gospodinjske šole v Šiški vršil semenogojski tečaj, ki ga je priredil Vrtnarski odsek Sadjarskega in vrtnarskega društva. Tečaj je prav lejx> uspel in se je predavanj udeleževalo nad 70 tečajnikov. Na sporedu je bilo več predavanj; tako so dopoldne govorili inž. Gvido Fajdiga o zakonih dedovanja (mendelizmu), inž. Josip Maček o pripravi zemlje in gnojenju, sadjarski nadzornik Štrekelj pa o zelenjudnem izboru in tehničnih delih. Popoldne so se predavanja nadaljevala; inž. Sergij Gorjup je obravnaval splošna selekcijska pravila, o desinfekciji semenja in zemlje je razpravljal inž. Fr. Jancžič, o pre-zimovanju in sajenju semenic je govorila I ita Hribarjeva, selekcijo zelenjadi je obdelal ravnatelj mestnih nasadov Lap, selekcijo cvetic pa asistent mestne vrtnarije Fr. Pirnat.
Namen tega tečaja je bil, da se ljudje pri-uče pridelovati čim več zelenjadnega semenja po zelenjadnem izboru ankete bivše banske uprave v Ljubljani. Posebno potrebno je to v današnjem času. Po nalogu Visokega komisari-jata je treba izkoristiti V6ak razpoložljivi košček neobdelane zemlje za pridelavo zelenjadi. Ni samo krivda na uvozu, če primanjkuje zelenjadnega semenja, temveč tudi zaradi premalo skrbnega zanimanja ljudi, da bi to semenje pridelovali na domačih tleh. Upoštevati pa je
treba še semenske in klimatične razmere, kajti prerado se zgodi, da marsikdo poseje seme, ki mu je najbližje pri roki.
Zamisel in uresničitev tečaja, ki je tako koristen in potreben, je vredna vse pohvale; ker pa bo takih tečajev v prihodnjih dneh še več, ie prav, da se jih zainteresirano občinstvo udeleži v čim večjem številu. Prav gotovo bo vsak udeleženec tečaja nokaj pridobil, kar ne bo koristilo samo njemu, pač pa tudi skupnosti. Navodila in .misli, ki jih predavatelji razvijajo, niso samo za danes ali jutri, temveč ostanejo in vecluo prav pridejo.
Sprememba tramvajske postaje na trimostovju
Od danes dalje je dosedanje postajališče tramvajev, ki vozijo proti Mostan, pomaknjeno više — vzporedno s trgovino šmalc. Sprememba je bila nujno potrebna, kajti na mostu je zastal ves tovorni promet, kadar sta stala dva križajoča se vozova. Seveda se ljudje še niso navadili na novo jrostajo. Mnogo jih je namreč čakalo pri mostu, začudeno opazujoč, kako da se je voz ustavil sredi klanca. Se bolj pa so bili presenečeni, ko jo je tramvaj s precejšnjo brzino rezal naravnost proti magistratu, ne da bi se kaj ustavil. Nokaj dni bo poteklo, pa se bomo navadili.
Propagandni turistični plakati
Pobuda Pokrajinskega poverjeništva za tujski promet za prireditev razstave propagandno turističnega plakata, je vzbudila veliko zanimanje v našem mestu. Turistična propaganda je ena najvažnejših činiteljev za razvoj mesta v bodočnosti.
Zato je potrebno, da se zlasti turistični propagandi posvetijo najboljše moči našega meščanstva.
Zaenkrat f>o j>oklicani umetniki, da pokažejo s svojimi deli zgodovinske in folklorislične motivo pokrajine ter pejsaže, ki morejo takoj vzbuditi zanimanje.
Opozarjamo umetnike, da morajo bili kompozicije 0.70X1 m pripravljene za takojšnjo reprodukcijo za tisk.
Rok za prijave in sodelovanje pri razstavi jo določen do 20. maja t. 1., toda želeti bi bilo, da bi umetniki, ki nameravajo sodelovati, že prej sj>oročili svoj pristop Pokrajinskemu poverjeništvu za tujski promet zaradi skrbnega organiziranja razstave.	,
Preselitev urada za kontrolo cen
Urad Visokega komisnriata za kontrolo cen se je preselil v \Volfovo ulico 12., 1. nadstropje.
Iz hrvatskega gospodarstva
Ukinitev stanovanjske zaščite na Hrvatskem.
Konec leta 1942 je na Hrvatskem prenehala veljavnost omejitev glede stanovanjskih odpovedi. Dokler ne bo uveljavljen nov zakon, je torej odpadla zaščita najemnikov na Hrvatskem in se lahko najemi odpovedujejo z oeirom na druga veljavna do« ločila.
Hranilnica v Križeveih na Hrvatskem. Mestna občina Križevci na Hrvatskem namerava ustanoviti svojo občinsko hranilnico, kateri bo dala na razpolago 350.000 kun kot osnovno glavnico.
KULTURNI OBZORNIK
F. S. Finžgar: Zbrani spisi, zvezek XII.
Mladtoiskj spisi. Str. 360. Založila Nova založba v Ljubljani. Cena knjigi je broš. 36 lir, pol-platno 45 lir, platno 48 lir.
Svoje zbrano delo je pisatelj zaključili z mladinskimi spisi. V njih je še enkrat razgrnil svojo pot od prvih pisateljskih začetkov do zadnjega klenega mojstrstva. Nad vse značilen je njegov klasičen uvod. »Svojemu očetu«, posvetilo, ki ga naše slovstvo skoraj ne pozna, ne v načinu ne po vsebini. V njem ni postavil samo spomenika očetu, izvirnemu možu stare korenine, ampak je s prisrčno odkritostjo tudi razodel, od kod izhaja njegova osebnost, značaj i® osnova njegovega dela: vse je ljudsko, jasno in zdravo, obrnjeno v pošten napredek, dobrot-nost in Človeško srečo.
Knjiga je razdeljena na tri bistvena poglavja: Za pridne in poredne, študent naj bo, Gospod Hudournik. Fa tri poglavja nam kažejo tudi tri stopnje Finžgarjevega pisateljskega razvoja. V prvem razdelku so večinoma šegave poučne zgoobice v slogu starejšega mladinskega pisanja, kjer se poučnost rada odeva v zgod-lx> in se ji dobro prilega tudi domačijska romantika (Vrbenski ovča.r). Najznačilnejši med temi mladostnimi spisi je »Gospod Lovro«: tu se v povestni obliki in kratkih navodilih razvršča cela domača mladinska vzgoja, nekak Blaže in Nežica ali Stritarjev Griški gospod. Slovstveni zgodovinar pa bo ugotovil, da je »Go-apod Lovro« nastad prej kakor Stritarjeva mla-
dinska šola »Pod lipo« in je zafo tem značil-nejši; obenem je treba vedeti, da je bil ta gospod Lovro znameniti brezniški župnik, sadjere-jec, narodni gospodar in politik Lovro Pintar. Središče knjige je dijaška povest »Študent naj bo!«, kos pisateljevega lastnega življenja, napisan v letih njegove največje moči in oblikovalne sočnosti. Ta lepa in živa podoba stare Ljubljane, tedanjega dijaškega in družabnega življenja mojstrsko prekriva svoj vzgojni namen, pa iz nje vendarle jasno čutimo vso toplo resnobo, s katero pisatelj gleda na ljudi in razbira njihove obraze v igri življenja. Francelj in Jaka sta dve prisrčni in zdravi mladiki, izruvani iz domače prsti in prestavljeni v zaprašeno mestno ozračje, kjer si morata najti sonca in tal. — V Gospodu Hudourniku stopi končno pred nas modrijan, ki se je umaknil mestnim sencam in uživa skromno prostost sredi gorskega sveta. V tem ciklu zgodbic se človek približa največji učiteljici življenja — božji naravi jo skuša doumeti in si iz nje nabira modrosti. »Hudoumikova miška«, »Htidournikova polha dva« pa tudi posamezna poglavja o Lisku so biseri živalskih povesti, globoko doživetje in doumetje prirode in življenja. Zadnji zvezek Finžgarjevih spisov je tedaj lep zaključek zbranega dela, prisrčen ko-nec začasne prve izdaje dokumentarnega Finžgarjevega pisateljevanja.
Novi časopisi
Etnolog, knjiga XV., 1942 je izšel z naslednjo vsebino: Kotnik Franc: Blagoslov zelišč na kres — in čar kresnic; Orel Boris: Carodejni obred in mit nakolenčiča ter bosmana v slovenskih ženito-vanjskih običajih Izačosno poročilo); Grošelj Milan: O tipu pravljice o Amorju in Psihij Ložar Rajko; Prazgodovinske osnove slovenskega narodopisja.
Krajša poročila: Novak Vilko: Ovčarstvo pod Stolom in v Planici; Lokar Janko: Vsi pojte rakam žvižgat!; Lokar Janko: Nekaj zagovorov iz borovniške okolice. — O tej številki Etnologa, ki ga izdaja in zalaga Etnografski muzej v Ljubljani ter urejuje dr. Rajko Ložar, bomo še obširneje govorili.
Slovenski pravnik, št. 1—3, letnik 47. Novi letnik te odlične revije slovenskih pravnikov se je začel z dvojno številko, v kateri je mnogo tehtnih pravniških razprav. Prvo razpravo priobčuje dr. iuris et pilil. R. Trofenik, priv. docent, in sicer Uvod v meddržavno kazensko pravo, v kateri določa pojem in razvoj meddržavnega prava, predvsem pa pogoje nastanka; nato skuša določiti temu pravo inesto v sistemu splošnega prava ter obravnava na koncu tudi nazive, kakor se jiokazujejo pri poedinih pisateljih. Drugo razpravo je napisal dr. Anton Štiihec o nepravdnem zavarovanju, iz katere se vidi, da se zavarovalna zaščita poslužuje še precej neizklesanih oblik. Pomanjkanje sistematike se posebno dobro občuti, zato je treba izpo[x>lniti s prostovol jno ureditvijo pravnih odnošajev, ki je cilj vsakega pravnega reda. Dr. Lev Svetek nadaljuje svoje razpravljanje o prekočasnem delu, ki jo bo zaključil v prihodnjih številkah. Obzornik prinaša zanimiv donesek iz naše pravne zgodovine o pod-ložniškem odvetniku, ki so bili pri nas poznani še v XVIII. stoletju. Pisec zanimive pravno zgodovinske razlage ni imenovan. Književna poročila obravnavajo nove knjige, kakor jih ocenjujeta dr. Gorazd Kušej in dr. A. Urbanec. Priložena je tudi ena pola rešitev vrhovnega sodišča v Ljubljani, kar pomeni praktične rešitve pravnih zadev.
Vigred, letnik 21, št. 3, prinaša naslednjo vsebino: Marijino oznanjenje. Povest Janeza
Jalena: Danejcvn Vida (nadaljevanje), V deseto leto, priporočilo škofa dr. Rozmana Raj kovniških knjižic, povest dr. I. Česnika: 1'e-tričeva domačija, Prehrana zdiravega in bolnega človeka (Milica Sivec), Gospodinjska kemija (ing. Nerima). Naša posvetovalnica ter za pridne roke (pletenje). V naših domovih so priob-čeni kuharski zapiski. Naročnina 11.50 lir letno.
Vrtec, št. ? (marec) ima naslednjo vsebino: Pesmi: Janez Samotar: Marčeva, Janko Samec: Godovni sonet, Maksiinov: Pustna, Janko Samec: Mati in dete, Fr. Sever: Pomladanska. — Povesti: Vence.slav NVinkler: Sedem Bernard-kovili (celoletna povest, ilustr. H. S.), J. Kmet: Janezovi zajčki (ilustr. .Marija), Tine: Gostilničar in cigan. Pisano polje: C. Golar: Kako je hlapec potegnil vraga (ilustr. Marija). Ja-nezkove domače naloge: Moje dasedanje šole. Naša jjošta. Cena letno: 23 lir, za skupna naročila 20 lir.
*
Dve knjigi najboljšega hrvatskega noveli-stičnega pisatelja. — Slavko Kolar spada med najboljše hrvatske humoristične pisatelje. Sedaj je izdal dve knjigi in sicer: »Hi jesmo ili nismo?« in »Mi smo za pravieu!« Sta to zbirki njegovih feljtonov in novci, v katerih na liu-moristično-satirični način prikazuje psihološko poglobljene napake zagrebške in podeželske družbe. Ustvarja dobro opazovane tipe ter jih obenem riše na karikaturni način. Ni pa Kolar navadni feljtonist, temveč ga prav zaradi njegovega ostrega risanja značajev in dru-ža.bne kritike ter živega okolja, v katerem išče svoje tipe, smatrajo zn najboljšega sedaj živečega hrvatskega novelista. Ti dve knjigi mu je izdala »Suvremena kniižnira Matice Hrvatske«.
St&VAC&
Koledar
Četrtek, 4. sušca: Kazimir, spoznavnlec; Lucij I., papež in mučenec; debeli četrtek.
Petek. 5. sušca: Janez od Križa, spoznavalec; Evzebij, mučencc; Foka, mučenica.
Novi grobovi
+ Ivana Kralj. V Ljubljani je umrla vdova po železniškem uslužbencu gospa Ivana Kralj rojena Dermastja. Blago rajnico bodo pokopali v četrtek, dne 4. marca ob pol 3 popoldne iz kapele sv. Marije na Žaloh.
■f Tilka Škofic. V Ljubljani je umrla 2. marca gospa Tilka Škofic. Na zadnii poti jo bodo pospremili v četrtek, dne 4. marca ob 3 popoldne iz kapele sv. Andreja na Žalah.
Naj rajnima sveti večna Luči Vsem, ki žalujejo za njima, naše iskreno sožalje!
Osebne novice
= Diplomski izpit so dokončali na filozofski fakulteti kr. univerze v Ljubljani v februarskem terminu 1943 in prejeli fakultetno diplomo sledeči kandidati in kandidatinje: Zdenko Aljančič (filozofska skupina), Jožef Felicijan (izjemna skupina, in sicer: obča zgodovina, francoski jezik s književnostjo in starofrancoskim jezikom, latinski jezik in južnoslovanska književnost), Nikolaj Košir (romanska skupina), Dušan Kuščer (mineraloško-geološka skupina), Zvonimir Miki a-vič (filozofska skupina), Tomaž Podnar (pedagoška skupina), Marija Tršar (romanska skupina), Ana Ziherl (skupina za slovenski jezik in književnost), Vinko Vovk (matematična skupina). — Čestitamo!
— Promocija. V torek 2. marca je bil na naši univerzi promoviran za doktorja bogoslovja g. Anton Soklič, duhovnik misijonske družbe. Ker je že prod nekaj tedni šel v Rim študirat misi-ionstvo, ga jo pri promociji nadomestoval g. dr. Jakob Kolarič. Inavguralna disertacija g. dr. Sok-liča nosi naslov: »Struktura nadnaravnega življenja po sv. Tomažu«.
V nekaj dneh izide
»P03TRU2KA« (Scampolo)
Dario Nicodemi.
—	Kateheti in misijonski tečaj. Misijonsko predavanje, namenjeno vzgojiteljem mladine, ki je odpadlo včeraj zaradi pogreba župnika Barleta, bo danes, v četrtek, ob 3 popoldne pri lazaristih. Predaval bo g. svetnik Cadež o misijonih v šoli in Dejanju sv. Detinstva. g. Sodja pa o misijonski misli med izobražonstvom in dijaštvom. Ker so predavanja tako važna za katehete, prosi Kate-lietsko društvo svoje člane, da se sestanka polno-številno udeleže.
—	Še lepo vreme. Barometer v Zvezdi je v sredo zjutraj napovedoval še lepo vreme. V torek je bila dosežena najvišja dnevna temperatura + 18.2, v sredo zjutraj jutranji minimum +0.8. Barometer v sredo zjutraj 7G6.5 mm. V sredo zju-
Bogoslovna knjižnica
*
Izšel ]• novi zvezek:
SVETEGA AVRELSJA
AVGUŠTINA IZBRANI SPISI
Govori o Janezovem evangeliju 342 strani. Broš. 53, vez. 70 L.
Ta zvezek vsebn'e 44 govorov, ki Jih Je imel sv. Avguštin o evang. sv. Janeza. Prerod je napravil dr. Ks. Ltikman. — Klasično delo pa-tristike, kt ne sme manjkati v no- t beni knjižnici naših izobražencev.
traj je bilo Barje brez mogle. Na južni strani je bilo delno oblačno. Čudovita je bila jutranja zarja. Sonce je kmalu posijalo in pozlutilo mestne in okoliške hiše.
—	Hranilni in posojilni konzorcij, kreditna zadruga državnih uslužbencev z o. j. v Ljubljani, javlja, da bo v soboto 13. marca 1943 ob 17 v njenih poslovnih prostorih, Verdijeva ulica 9, 68. redna letna skupščina z običajnim sporedom, ki je na vi>ogled v zadružni poslovalnici.
—	Delo, ki tudi čaka novega pogona. V Ljubljani so vrši misijonski mesečni tečaj. Morda l>o tudi knjižica »Vestnik DSD, letno poročilo o sve-
tem Detinstvu za leto 1942, bolj zainteresiral. Na- f
znanjeno je žo bilo. da se dobi »Vestnik« z dru- | gimi potrebščinami vred v prodajalni Ničman (Miklošičeva cesta) ali pa v papirnici Ljudske knjigarno »gratis« za poverjenike. 0|>ozarjamo tudi, da bo predavanje in razgovor o DSD v četrtek 4. marca ob treh pojKildne.
— Predpust so bliža koncu. Letošnji predpust je najdaljši v 20. stoletju. Pravi predpust od 1. januarja do 10. marca šteje letos 09 dni. Zaradi resnosti časa so sicer od|>ad!e vse one tradicionalne prireditve s plesi, vse predpustne zabave in ma-škerade, toda resnejše prireditve, kakor koncerti, gledališke in kinopredstave zaznamujejo v tem času velikanski obisk. Pustni torek je letos 9., popelnica pa 10. marca, to je na dan 40 mučeni-kov. V nedeljo je pustna nedelja. Mnogi so računali, da se bodo zaradi dolgega predpusta vrstile |>oroke za porokami. Kljub dolgemu predpustu, je bilo doslej, kakor nam poročajo, v Ljubljani po raznih cerkvah le do 50 porok.
iz *lela in življenja - od iu in 4am
Iz Gorizije
Za podvig vinogradništva. Pokrajinski korjio-
racijski svet je iz prispevkov, ki jih je dalo na razpolago ministrstvo za poljedelstvo in gozdove, dal na razpolago večje število nagrad v skupnem znesku 50.000 lir za zboljšanje vinogradov po naših sončnih gričih v predelu Collio. Nagrade bodo dobili oni trtorejci, ki v letošnji sjiomladi skop-ljejo nov vinograd s prvovrstnimi trtami. Za vsa podrobna pojasnila naj se kmetovalci obrnejo na Korporacijski svet (Consiglio delle Corporazioni) ali pa na Pokrajinski poljedelski inšpektorat.
Iloče pomagati prijatelju — pa ne pozna mere.
Mod zakoncema Francem in Mileno Figel ne vladajo dobri odnošaji. Živita ločena, vendar pride še vedno do prepirov. V zadnjem času je mož, ki stanuje na Monievecchio, zahteval od žene, ki biva v Ossegliano, nekaj pohištva, ki ga potrebuje za lastno stanovanje. Milena je bila trda in o moževi zahtevi ni hotela nič slišati. Razjarjeni France je svoje gorje potožil 30 letnemu čevljarju A. Rug-gero, Iti stanuje v našem mestu. Temu se je mož smilil in mu je hotel pomagati. Pomenila sla so iu odšla skupaj k trdosrčnl Mileni. Tam se je prijatelj čevljar izdal za tajnega policaja in jo v imenu postave oblastno hotel dobiti od Milene zaželeno hišno opravo. Slednja so pa ni dala ugnati in preplašili, temveč je odhitela po j>omoč k orožnikom na bližnjo karabinjersko postajo v Sam-busso. Varuhom postave se jo čevljarjev nastop zdel sumljiv. Ko so zadevo preiskali, so ugotovili, da se je nesrečni možakar po krivem izdajal za policijskega agenta. Spravili so ga pod ključ in ovadili sodni oblasti.	,
Svetovno znana igra »Scampolo« v romanu
»P0STRU2KA«
v »Slovenčevi knjižnici«.
Z Gorenjskega
Mestna straža ▼ Kranju ustanovljena. Pred nedavnim je bila ustanovljena v Kranju mestna straža. Njen prvi nastop je bil slovesen. Strumna četa stražnikov je prikorakala od železniško postaje v mesto in se ustavila pred županstvom. Iz urada je prihitel župan Friedrich Morth, z njim pa tudi krajevni skupinski vodja Klesch. Zupan je imel pozdravni nagovor na četo in poudarjal pomen mestne straže v Kranju. Naložil ji je odgovorno dolžnost, ki jo mora že v smislu nemškega reda vestno, strogo, pravično, a hkrati tudi ljubeznivo izvrševati napram prebivalstvu.
Ogenj v Moravčah. V nedeljo 28. februarja je
začelo okrog desetih zvečer goreti pri posestniku Mihaelu Šlibarju v Moravčah. Ogenj je zajel v kratkem času velik hlev in še večje gosjiodarsko poslopje. Verjetno je, da bi pogorela celo stanovanjska hiša, če ne bi priskočila na pomoč policija v Moravčah, ki je ogenj lokalizirala ter hkrati rešila z veliko požrtvovalnostjo tudi vso živino.
Zborovanje ▼ Mežici. Pred nedavnim je okrožni vodja Grum govoril na zborovanju članom stranke in svojim sodelavcem o postanku tretjega rajha in podčrtal, kako trdno voljo za sodelovanje ima Mežiška dolina.
Smrtna kosa. V Vodicah se je ponesrečil 35-letni posestnik Alojzij Kosec iz Sela. Zapušča vdovo z dvema malima otrokoma. — Po dolgi bo-lezn! je umrl Ivan Urh v Šmartnem pod šmarno goro. 20 let je delal v tovarni za čevljarske po-
ti ehščine Seta-Seunig. Zadnji čas je bil zaposlen v kann.olomu. 46letni pridni delavec zapušča vdovo in iri otroke. Zaslužen je bil kot celični vodja in član prostovoljnih gasilcev. — Na Pristavi je umrla v 78. letu staiosti posestnica in gostilničarka Antonija Primožič roj. Cadež. Pokojiali so jo pri Sv. Križu.
S Spodnjega štajerskega
Vsako ped zemlje je treba obdelati. Mariborski župan je izdal odredbo, naj se tudi letos vsako zemljišče, ki je le količkaj primerno za pridelovanje zelenjave, obdela. Pcraestniki, ki sami zemljišč ne mislijo obdelovati, so dolžni zemljišča dati v najem. Kdor sam ne najde najemnikov, naj sc ogla-si pri mestni upravi nepremičnin, ki mu bo dodelila najemnika. Zemljišča, ki kljub temu ne bi bila obdelana, bo dal župan uradno zaseči in dati v najem obdelovalcem. Isti urad, ki bo dodeljeval najemnike, bo sprejemal tudi prijave o neobdelanih zemljiščih v mestu.
Spremembe v uradu deželnega svetnika za mariborsko okrožje. Zaradi vpoklica k vojakom so predali svoje posle 26. februarja deželni svetnik za okrožje mariborske okolice: Herbert To6cher glavnemu vodji SA oddelka dr. Erwinu Engel-hartu: vladni svetnik dr. Ervvin Wennigerholz vladnemu svetniku dr. Mauthnerju; vladni višji inšpektor Ervvin Trinkler vladnemu svetniku Hu-berju. Zaradi preprostejšega uradovanja je bila podružnica deželnega svetnika v Slovenjgradcu ukinjena, vodja podružnice vladni 6vetnik dr. Hans Bauer pa vpoklican k vojakom.
Sprememba v trgovinskem registru. V trgovinskem registru je bila vpisana sprememba tovarne Zlatorog, Dračar & drug. Z odlokom pooblaščenca državnega komisarja za utrditev nemštva je bila v trgovinskem registru črtana pripomba o zaplembi premoženja deleža družabnika Oskarja Dročaria. Za tovarno mila sta bila vpisana družabnika Ri-har Lettner in dr. Hans Lettner. Podjetje je bilo pretvorjeno v komanditno družbo in se njegov naslov glasi H. G. Lettner & sinovi.
Ljubljana pozna širom sveta znano igro »Scampolo«. Njen roman
»P0STRU2KA«
bo v nekaj dneh izšel
»Slovenčevi knijižniel«.

Številne poroke. V Ptuju so se poročili Stanislav Arnejčič in Neža Bratuša, Lovrenc Ce-bek in Katarina Lozinšek, Franc Zeleznik in Marija Ropič. — Na Pragerskem so se poročili: Ernest Tramšek in Ivana Kovačič, Franc Volav-šek in Terezija Kancler. — V Slovenji vasi pri Ptuju 6ta se jjoročila Ivan Sagadin in Marija Skaza. — V Laškem so se poročili: Mihael Deut-schmann in Julijana Sivka, Franc Romih in Marija Pinter. — V Rogaški Slatini so se poročili: Franc Kocbek in Marija Berghaus, Ivan Lovren-čak in Ema Lesjak, Ivan Polajšer in Ana Sket.
Smrtna kosa. V Ptuju in okolici so umrli zadnjem času: Roza Cestnik, Anton Pavlinič, Marija Kirbiš, Neža Bezjak, Marija Skerbinšek, Anton Kuhar, Johanna von Mellinz, Katarina Selin-šek, Ivan Goleč in Ana Jager roj. Pec. — V Ro-Lah, Ivan Pohorec, Ivan Emeršič, Ana Pfeifer, Marija Vičar in Franc Pintarič. — V Laškem in okolici so umrli: Marija Seiberl, Marija Kraj šek, Itan Goleč in Ana Jager roj. Pec. — V Rogaški Slatini in okolici so umrli: Blazina Valter, Roza Mlinarič, Tereza Mlinarič in Katarina Jagodic.
V nekem italijanskem pristanišču nakladajo tovorno ladjo z vojnimi potrebščinami, namenjenimi za Severno Afriko.
Iz Krvaške
Dekanu Gregoriju Potokarju, o katerem smo
včeraj poročali, de je umrl dne 19. februarja v zagrebški bolnišnici usmiljenih sester in bil pokopan naslednjega dne na Mirogoju, objavlja v slovo spominski članek tudi zadnja številka zagrebške »Hrvatske Straže«.
Občni zbor Družbe sv. Hieronima. Dne 25. februarja je bil v Zagrebu v tamkajšnji hieronimski dvorani 75. redni občni zbor Družbe sv. Hieronima. Kot pokrovitelj družbe je prišel na občni zbor tudi zagrebški nadškof dr. Stepinac. Navzoči so bili tudi številni člani, družbeni odborniki in zaupniki. Občni zbor je začel predsednik msgr. dr. Ferdo Rožič s pozdravnim nagovorom in referatom o psihologiji ljudsko-prosvetnega dela. Tajnik družbe je poročal, da je lani razpečal nad 107.000 članskih in 113.000 drugih knjig. Od vlade NDH je dobila družba lani podporo 49.751 kun, od mesta Zagreba 25.000 kun in od zagrebškega nadškofa 10.000 kun. Blagajni kMirko Kapič je poročal, da je imela Družba sv. Hieronima lani 2,623.781 kun izdatkov ter 2,665.440 kun dohodkov. Iz poročila družbenega urednika dr. Josipa Andriča posnemamo, da je lani hrvatska Mohorjeva družba izdala 18 knjig v 320.000 izvodih. Poleg knjig je družba izdajala tudi štiri časopise. Dr. Andrič je napovedal tudi nove izdaje in to okoli 30 knjig ter dveh časopisov. Med izdanimi knjigami so dela Lovre Katica, Ante Jakšiča, dr. Toneta Smerdela, Ive Jurasa, dr. Draganoviča, Josipa Butorca, dr. Veli-mirja Deželiča sina in drugih. Na koncu svojega poročila se je urednik s toplimi besedami spominjal tudi vseh umrlih sotrudnikov družbe, predvsem dr. čire Truhelke, kateremu ie Hieronimska družba izdala veliko delo »Starokrščanska arheologija«.
Iz Srbije
Preimenovanje belgrajskih" nlic. Belgrajskl
župa.n Dragi Jovanovič, ki je kakor znano istočasno tudi upravni svetnik mesta Belgrada, je izdal odredlvo o preimenovanju 84 belgrajskih ulic. Po tej odredbi bo belgrajska občina preimenovala vse tiste uilice, katerih dosedanja imena nimajo ničesar ali pa zelo malo skupnega s srbstvom. Med drugim bodo dobile nova imena n. pr. ulice: Briandova ulica, Abrahamova cesta, Ameriška rtilica, Vilsonov trg. Angleška ulica, Izraelitska cesta, Judovska nlica. Ulica George Clemenceaua, Mozesova cesta in druge. Notranji minister Tasa Dinič je jjotrdil prednjo naredbo belgrajskega župana, ki pomeni nacionalizacijo in s.rbizacijo imen belgrajskih ulic,.
Slovenska prireditev v Valjevn. Slovenci, živeči v Valjevu, so iimeli pred kratkim družabno prireditev, katere čisti dobiček je bil namenjen za podpiranje siromašnejših slovenskih družin.
Drobna ljubljanska kronika
Mesečna rekolekclja ljubljanskih gg. duhovnikov bo v Domu duhovnih vaj na prvi petek, 5. marca. Popoldne od 4—5 skupna adoracija, nato premišljevanje in predavanje. Zbira,išče v hišni kapelici. Vsi ljubljanski gg. duhovniki vljudno vabljeni. — Vodstvo.
Navodila »a stanovanjske odpovedi. V
februarju je bilo podanih pri okrajnem sodišču nekaj stanovanjskih odpovedi. Za javnost je važno, zlasti za hišne lastnike, da se vedo ravnati, kako je treba postopati pri vlaganju stanovanjskih odpovedi, zlasti enomesečnih. Ni vseeno, da li je odpoved podana poproj ali pozneje. Za enomesečno odpoved je potrebno, da je vložena ua Bodi-šču ob takem času, ko bo omogočena sodišču pravočasna dostavitev odpovedi najemniku, ki ima pravico do popolnoma neokrnjene in popolne enomesočne odpovedi, i roba je gledati, da teče odpovedni rok polnili mesec dni, ne pa mogoče nokaj dni manj. Naj to upoštevajo hišni gospodarji, da ne bodo imeli nepotrebnih potov in sitnosti ter tudi nepotrebnih stroškov.
4. Javna produkcija šole Glasbene Matice bo jutri v potek, dno 5. t. in. ob 5 popoldno v mali filharmonični dvorani. Na tej produkciji bodo nastopili gojenci klavirskega in violinskega oddelka Matične glasbene šole, in sicer iz klavirskega oddelka gojenci: gdc. Bradačeve. ge. Cerničeve, go. Dernovškove, ge. Bizjakove, ge. Kolaričevc, ge. Saneinove Mirce in ge. Strukljeve Iz violinskega oddelka pa gojenci gg: Oregorca, Ivančiča in Karla Sancina. Na sporedu petkove produkcije je 23 nastopov. Ravnateljstvo vabi starše in prijatelje mladine k tej produkciji Takoj v soboto ho 5. javna produkcija ob istem času in v istih prostorih, kakor 4. Podrobni spored 4. in 5 produkcije je na razpolago v knjigarni Glasbene Matice.
Strojepisni tečaji - novi dnevni In Jerni — (eno-, dvo- in trimesečni) se prično 4 marca. Nnjuspešnojša desetprstna učna metoda Pouk je dopoldne, popoldne ali zvečer po željah obiskovalcev Specialna o irn u» ji I k n a Sola: Največja moderna »trojo-nlsnloa, -raznovrstni stroji, i^uimt zrn«..b«l informacije, prijave dnevno. Zahtevajte brezplačni prospekt: Trgovsko iičlllšče »Chrlstofov učni zavod«, Domobranska 15.
Vedno večje zanimanje za koncerte. Mubljana je postala mesto ljubiteljev glas-
be. Ne pretiravamo. Res je tako,. Kdor ne verjame, naj opazuje dolgo vrsto, ki se formira pred knjigarno Ulasbene Matice ua Kongresuem trgu. Vrsta sega daleč po hodniku proti naslodnji hiši in že zgodaj ziutraj stoji do 50 ljudi, ki čakajo, da od-pro knjigarno. Ta jo v sredo ob pol 9 m; čela prodajati vstopnice za IX. simlonicni konccrt Bil je velik naval občinstva, da si pribori vstopnice. V dolgi vrsti so stali mladi in stari, moški in ženske, da si kupijo vstopnico. Da so prepreči morebitna špekulacija, je odrejeno, da ena oseba lahko kupi le štiri sedeže, več jih ne more dobiti. Veliko zanimanje za koncerte nam pokaže, dn se jo kulturna Ljubljana usmerila na glasbeno polje, da se armada ljubiteljev glasbe množi in veča od leta do leta. starejši ljubitelji glasbe lahko povedo, kako so bije redke vrste obinstva, ki je pred 20 let; iu še poprej obiskovalo razne koncerte. Biti so pa v Ljubljani tudi poprej veliki koncerti, ki so napolnili koncertno dvorane do dobra, bili so koncerti v stolnici, h katerim je bil pritisk občinstva velikanski. Drugi koncerti pa so spet imeli velike praznine.
Pustna nedelja na Rokodelskem odru. V nedelio bo Rokodelski oder ponovil veseloigro: »Vihar v kozarcu«, ki je ze trikrat do zadnjega kotička napolnila dvorano Vse, ki se hočejo na pustno nedeljo prije no zabavati, vabimo in opozarjamo, da bo to posled-nia vprizoritev te igre v letošnji sezoni. Začetek predstave bo točno ob 6. Vstopnico fo v predprodaji v nedeljo od 10-12 in dve uri pred predstavo v društveni pisarni, Petrarkova ulica 12, I. nadstropje.
Prvi tržni dan v marcu. Ker jc že daljši dan. se to pozna tudi nn živilskem trgu okoli Vodnikovega spomenika. Stal,;, Ijranjcvd V	____.ln..n.}nln uvnip hljiirn na
1 VOfiniKOVCKil 1	....... ,,„ „„
•že mnogo popre, dova/.a.io svoje blago na cfzahna trg in ga razstavljajo po svojih prodajnih kfopeh. Trg že pred 7. uro oživi, ob S pn ie že polno živahno vrvenje. V sro-d» lo bil prvi tržni dan v tom mesecu, ki je bil srednje živahen. Veliko je še vedno
povpraševanje po pomarančah. katcnh je
prispela konec tedna primerna pošiljka, ve Fik je promet s čebulo, ki je prispela lz Go-rizije. Gospodinjo jo zelo kupujejo. Tudi cveiače je nn veliko izbiro. Mnogo žensko se kaj rado pulijo za cveta.-ino Perje. Neka-tero Imajo to nolepo navado ali , ho je razvado, da hočejo branjevcem per e kar pobrati, ne da bi odšte o kako liro. Zajčki
namreč zelo radi jedo evetačlno perje. Mnogo je na trgu lepih limon. Jabolka so zelo redka. Trnovčauke, Krakovčanke in kmetice iz okolice so dobro založilo z domačo želeli lavo in vrtnino. Letos je na trgu mnogo rdeče pese. Tudi sladka repa je v primerni množini na prodaj. Zelo mnogo je bilo v sredo domačega očiščenega motovilca, ki so ie primerno pocenil. Tudi rdeči radič je bil dobro ua prodaj. Trg je postal okoli 10 zelo živahen. Zaseden .ie bil tudi prvi otok. Nn drugein otoku pa je vladalo veliko vrvenje.
Zanimanje za veseloigro »Ulica št. 15« jo
še vedno veliko. Prva prodstava je bila razprodana in igra je dosegla uspeli, kakršnega še ni doživela nobena predstava v letošnji sezoni na frančiškanskem odru. Igrali jo bodo na pustno nedeljo, 7. marca ob 5 popoldno, da bo s tem ustreženo številnemu občinstvu, ki si želi predpustnega razvedrila. Vstopnice dobite v predprodaji v trgovini Sfiligoj.
Veliki simfonični orkestri vseh kulturnih središč sestavijo včasih, posebno pa v času predpusta, koncertni spored iz del, ki so jih napisali slavni mojstri v plesnem ritmu. To se jo povsod uveljavilo z velikim uspehom in v Izrecno zadovoljstvo koncertnega občinstva, ki želi slišnti tudi tovrstno glasbo v polni zasedbi velikega orkestra. Temu uveljavljenemu vzgledu je sledil tudi naš simfonični orkester s svojim dirigentom Drago Mario Sijancom in sestavil za ponedeljkov koncert, spored iz najpriljubljo-nejših del, ki so jih napisali skladatelji: Jolian Strnuss, \Vchor, Itossini, Dvorak, Ponohlelll, Rihard Strnuss Bernard in Lehar. Koncert bo v ponedeljek, 8. t. m. ob pol 7 zvečer v veliki uniouski dvorani. Podrobni spored sc dobi v knjigarni Glasbeno Matice
Mejnike prestavljajo. V zadnjem času so mnogi lastniki gozdnih parcel na Rožniku in drugod opazili, dn so jim bili mejniki prestavljeni, dn so jim bili mejni kamni od-nešenl in vržoni v kak jnrek ali za celo zakopani. Začeli so paziti in so kmalu dognali, da so nagajivi paglavci imeli nad tem veliko vesolje, ko so izruvali mejnik in ga nato odnosli aH vrgli v kak potoček.
Gledališče
OPERA. Četrtek, 4. marca oh 17: »Zemlja smehljaja«. Rod Četrtek.
P. Lehar: »Zemlja smehljaja«. Opereta v treh dejanjih. OroIio: grof Lichtenfclški — Anžlovar, Liza — Mlojnikova, Lora — Ja-
pljeva, grof Pottensteinskl — M. Sancln, general — Pianecki, prino Sn-hong — Čuden, Mi — Barbičeva, Cang — Deboveo, Fu-li — gknbar, evnuh — Simončič. Dirigent: R, Si-moniti; režiser in koreograf: inž. P. Golo-vin. Solo plešejo: Bravničarjeva, Japljeva, Remškarjeva, Pogačar. Načrti za kostume: Vilfanova: klobuki za balet: Ivanka Kune; cvetlični aranžman: tvrdka Pavel Simeno.
DRAMA. Četrtek, 4. marca ob 17.30: »Jesen«. Premiera. Red premierski. — Petek, 5 marca ob 15.: »Kovarstvo ln ljubezen«. Izven. Ceno od 12 lir navzdol.
Naznanila
ROKODELSKI ODER. Nedelja, 7. marca 1943: »Vihar V kozarcu«. Predprodaja na dan predstave od 10—12 ln dvo uri pred predstavo v društveni pisarni, Petrarkova 12-1.
FRANČIŠKANSKI ODER: Nedelja, 7. marca ob 5 popoldne: »LMlca št. 15«, veseloigra v štirih dejanjih. Vstopnico v predprodaji v trgovini Sfiligoj.
RADIO. Četrtek, 4. marca. 7.30 Slovenska glasim — 8 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 12.20 Ploščo — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Operetna glnsba — 13 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 13.1(1 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.12 Pisana glasba — 13.25 Prenos iz Nemčije — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Sijanee. Lahka glasba — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa Poročila v italijanščini — 17.10 Pet minut gospoda X — 17.15 Na harmoniko igra Avgust Stanko — 17.35 Godalni orkester vodi dirigent Angelo — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Lahka glasba — 20 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 211.30 Koncert orkestra Cora — 21 Konccrt radijskega orkestra, vodi dirigent D. M, Sijanee, sodelujo sopranistka Ksenija Vidali. Opernn glasba — 21.30 Simfonični koncert vodi dirigent Prevltnll. V odmoru: predavanje v Blovcnščini — 22.45 Poročila v italijanščini.
LEKARNE. Nočno glnibo Imajo lekarne:
dr. Kmet, Bloiwoisova o. 43, inr. Trnkoczy, ded., Mestni trg 4 in mr. Gartus, Moste, Zaloška o. 47.
V vsako hišo »Slovenca«!
Parliamo 1'italiano!
ESERCIZI NELL'USO DEL GERCNDIO
1.	Sostituite 11 gerundio nelle scguentl
proposizioni: Poichž s'avvicinava alla mor-te, fece testamento. — Non pot& essere lui, perche era gia inorto quando accaddcro quci fatti. — Parlereino inentre cammineromo. — Allorche si e accorto di aver agito poco correttamente, si e pentito. — Poichž era partito ierisera alle venti, hn potuto arri-vare stauiattina alle sette. — Cerca di espri-mersi in tedesco, perche non sa lo sloveno. — Quando non si ha ne tempo di leggere ne occasiona di parlare, una lingua si di-nientica facilmento. — Quando arrivammo in cima al monte, diluviava orribilmente. — Poiche cl fuuimo riposati, riprendemmo la via. — So si viajrgia molto, si comincia a capire che, dal piu al meno, tutto il mondo č paese. — Perdete la voce, perchč aveva mollo gridato. — Se torni tu, l'ordine sara ristabilito. — Se le serivi, salutnta. — Poi-vhe gli avevo promesso di venire, non man-care alla mia parola. — £ un libro difficile, lila se lo leggl ndagio, lo capirai. — Perchfs l'avevo trovato indisposto, ritomai. — So lo porti ogni giorno, nuel vestito lo seiuperni ben presto. — Siccome era malato, non ha potuto partire.
2.	Traducete: Sreča vodi naše korake. —'
Ko sem mu govoril o materi, som opazil, da joče. — Ko jc vBtopil, je zaprl vrata. — Ko som šel zdoma, sem opazil, da nimam niti beliča v ženu. — Ko me je ugledala, je zardela. — Ko jo stopila v cerkev, so jo po-križaia (farsi il segno della croce.) — Ce zamolčimo (tacere) resnico, smo lažniki (bu-giardo). — Kaj delašl Časopise prebiram. — Co želite drugih pojasnil (schiarimento), obrnite se (rivolgcrsi) nanj. — Ce si ti zdi potrebno, pa stori. — Ker ste raztreseni (di-stratto). se Vam zdi (trovare) težko. — Stvar se slabša (peggiorare). — Ker je vse dopoldno deževalo, smo ostali doma. — Ce mu jih pošlješ danes, jih bo prejel že čez štirinajst dni, — Ko mu jih je predstavil, se je priklonil (Inchianarsi) — Ce mi ga prepišeš, ti bom zelo hvaležen. — Ker me on ne mara, ga tudi jaz ne maram.
Tu natisnjeno besedilo je samo kiju® sa vse one, ki slede pouku Italijanščino po radiu. Italijanske ure so nn sporedu oh ponedeljkih in sredah zn začetnike, ob petkih pa zn tiste, ki že imajo gojovo predznanje, vedno ob 19.
Neka« za mlada srca
Medvedje in razbojniki
Jezdili smo po dolini, ki je bila obdana e tem-nipii lelovimi gozdovi tistega skalnatega gorovja, ki 6e razteza ob zgornjem teku Missounja in ki je tako vse razKlano, da ie |eia s konji tod jako težavna. Spremljal nas je don Miguel, bikoborec iz Madrida. Dalje ie bil z nami še »Orni Jaka«, tako dragocen {lan naše skupine, saj je on edini poznal to pokrajino. Priporočljivo je bilo. da smo bili z njim prija/ni, navzlic njegovi redkobesednosti, da nam ne bi v leh divjih gozdovhi pretila nevarnost, da bi zašli. Spotoma se nam je bil ponudil za vodnika in prav z veseljem smo sprejeli njegovo ponudbo. Imenoval se je sam kar kratko »črni Jaka«, kar je nemara kazalo na njegovo temno polt. Kot tret|i te skupine je jezdil z nami neki slikar, a je bil navidez bolj podoben kovboju kot umetniku. Poslednji v skupini sein bil jaz, »zeie-


Skrivnostni jezdec je bil na preži, gledajoč v dolino.
nec«, zakaj moje jahaško znanje je bilo še jako pomanjkljivo in tudi puška mi je bila povsem novo orožje.
Ko 6mo tako mi štirje že ure in ure jezdili molče drug za drugim, se je končala pot, — ali bolje neka|, kar smo imeli za pot, v neki tako razčeledrani grapi, da smo morali razjahati, da 6i ne bi konji polomili nog. Krog in krog se je spremenil gozd v neizmerno, neprodirno goščo, kjer so vsevprek ležala debla in bruna in skale. Bržkone so plazovi grušča spremenili gozd v tako razsulo. Posvetovali emo se. kaj bi bilo storiti, saj smo hoteli biti še isti večer pri Missouriju. Slednjič ie dejal Jaka, na| se usedemo in počakamo, češ cla 6e bo on prej malo razgletlal okoli. Storili smo kot je nasvetovai, privezali konic in se usedli na 6kale.
Ko je minilo dobre četrt ure, sem mahoma opazil, da so po6ta|ali konji bolj in bolj nemirni in so preplašeno rezgetali in se hoteli odtrgati 6 konopcev. Spočetka si nismo mogli misliti, zakaj naj bi bili konji razburjeni, 6aj ni bilo okoli in okoli ničesar takega, kar bi utegnilo vzbujati 6trah in 6um. Ker pa topotanje in razdraženje konj le ni pojenjalo in se je še povečalo, smo sklenili, da 6i gremo okolico ogledat. Slikarja sva z Miguelom pustila pri konjih in sva sama odšla. To je bilo Kaj težavno prodiranje v goščo in plezanje čez neštete ovire. Pa sva tako polagoma dospela na nekakšno skalnato ploščad, od koder sva utegnila opazovati grapo in nasprotno skalnato steno. Nenadoma pa 6em visoko zgoraj vrh pečine opazil jezdeca, ki se je sklanjal nizdol in opazoval dolino. Kolikor 6em sprevidel, je bil jezdec na muli in se je dozdevalo, ko da nekoga pričakuje. Poklical sem dona Migueia in mu pokazal svoje odkritje, kar ga je neznansko razburilo. Mahoma sem zasumil, da je Jaka v zvezi z onim jezdecem Sklenil sem, da bom to zadevo zasledoval. Don Miguel, ki je bil istih misli, 6e je molče usedel na skalo in jaz 6em 6toril i6to. Tisti jezdec je bil medtem razjatial
Z eno potezo
in je urno plezal nizdol po steni, dokler ni izginil v jelovem goščavju. ludi mula je bila izginila in midva sv« poča6i vstala. »Ah mislite, da so tu raz bojniki?« me |e nedadoma vprašal don Miguel, medtem ko je strmel na ono skalo. Skomignil sem in brez besede sva šla nazai po svoji ležavni poti.
Prišla sva do slikarja, io že kar ni mogel več krotiti plašnih konj. Se zmeraj ji njih plašljivosti nismo mogli razlagati. Pa smo mahoma zaslišali odmev strelov iz gošče nad seboi. Hkrati je za-donelo k nam neznansko rjovenje, tako da nas je (X) hrbtu kar mrzlo spreletelo.
»To je medved,« |e vzkliknil 6likar. »brž na pomoč! faka j« v nevarnosiil« Umetniku ni bilo se nič znanega o tem, kar sva midva videla, in zdaj niti ni bilo časa, da bi mu bila kaj povedala. Rjovenje je trajalo dalje in je zamolklo odmevalo e skalnatih sten, vmes pa so se venomer oglašali streli, a dobro sem razločil, da so prihajali iz različnih pušk.
Slišalo se je, ko da prihaja rjovenje iz bližine, a zdaj se je izkazalo, da smo se motili. Sele čez precej časa smo zagledali skozi vrzeli med debli mogočnega medveda, ki je stal na zadnjih nogah pred Jakom, ki je negibno ležal na tleh.
Malo bolj v ozadju sem zagledal človeka, ki je navidezno meril na medveda. Tedajci sem začutil 6unek na hrbtu in sem lopni! na tla. Hkrati sem zaslišal slikarja, naj 6« tudi Spanec vrže na tla. Takrat je počilo in krojjla je zažvižgala nad nami. Tedaj sem opazil kako ]e neznani jezdec počenil in izginil v gozdu. Nič nismo utegnili, da bi se bili še kaj pobrigali za jezdeca, saj je zdaj medved krenil proti nam Stralioino je zarjovel in neznansko je odpiral 6voje rdeče žrelo, da sta bili razločno videti obe vrsti strašnih zob Spet smo bili na nogah in smo V6i trije naglo streljali v medveda. Medved je krvavel iz več ran. vendar je skušal s poslednjimi močmi navaliti na nas, a je telebnil na tla in poginil. V tem hipu je mahoma planil slikar mimo mene, z nekaj skoki je bil na Koncu ploščadi, kjer stno stali, in je začel gibčno plezati po pečini navzgor. Misleč, da bi mu utegnil kaj koristiti, sem šel za njim. kolikor naglo sem le mogel. Ccz jx>l ure sem ga zagledal vrh pečine, prav tam, kjer sem bil malo prej opazil mulo. Videl 6em. kako je dvignil puško in sem zaslišal dva 6trela, ki sta še dolgo odmevala s skalnatih 6ten.
Prišedši do njega, je položil prst na ust< rekoč: »Prisluhnite brž, ali kaj slišite?« Napeto sem
Videli smo medveda poleg Jake, ki je negibno ležal pred njim na tleh.
prisluhnil in dozdevalo se mi je, da 6lišim peke-tanje izza skalovja. »Skoda,« je dejal slikar, »prepozno sem prišel semkaj, 6icer bi bila ustreljena vsaj dva razbojnika.« — »Dva?« sem vprašal, saj ni6em bil videl nobenega. »Seveda,« je odvrnil, »eden leži 6podaj z zlomljeno hrbtenico pri medvedu, drugi je bil pa, žal, že tako daleč, da ga nisem mogel zadeti.« Ze je hotel splezati 6pet nizdol, ko je obstal in pokazal z roko, rekoč: »Vidite tamle zadaj tisti srebrni trak med hribi? To je Mi6souri! ,Crni Jaka' ie bil 6lab vodnik!« Oprtal si je puško in začel plezati po 6teni navzdol.
Ko smo prišli do Jake, |e bil že mrtev. Pokopali smo ga jx>d skalami, nato smo dali medveda iz kože in 6i v dolini pripravili šotor, saj je bilo že prekasno, da bi bili ta dan dosf>eli še do reke.
Naša punčka se igra v pesku
Lejx> je, če skrbimo za svoje manjše bratce in sestrice in jih s čim razveselimo, lakšno-le majceno belo pohištvo za lutke je na primer kaj kmalu narejeno in ga no mala sestrica kaj vesela. Vzemi trdo, belo lepenko, pa ravnilo in svinčnik in nariši tele načrte za fx>niltvo. Nekaj izrezi, nekaj pregani — i>a imaš lične stolčke
mizjce, zofe in pručice za sestrine lUtke da «e bo z njimi v pesku lahko igrala. Celo kaka lutka se ti Iki [>o«rečila. da bo lahko sedela na teh stolčkih. Kar poskusil
Vrtnar - izumitelj železobetona
Brez dvoma vas bo zanimalo, da je moderno gradivo, ki brez njega zdaj ničesar velikega ne zidajo, iznašel navaden vrtnar in ne, kot bi mislili, kak stavbenik in inženir.
To je bil Jožef Monier, ki je bil leta 1810 lastnik oranžnega rastlinjaka blizu Pariza. Ker so leseni škafčki, ki je v njih gojil drevesa, le prehitro strohneli zaradi vlažne prsti, mu je prišlo na mar, da bi jih obdal s plastjo betona. Toda ta mešanica iz cementa in peska se je razpočila, čim je šknfčke prinesel iz rastlinjaka, saj cement pač zdrži nenavadno hud pritisk, a ne pretresa. Potem pa se je Monier domislil, da bi obdal posode s tanjšo plastjo betona. V vlažen beton je pritisnil železno, žič-nato mrežo in je to ponavljal še z dvema betonskima plastema in dvema ovojema z žičnato mrežo- Ko je vse to pustil, da se ie sušilo tri tedne, je imel velikanski uspeh. Zdaj je lahko počenjal s škafčki, kar ie hotel, pa 6e beton ni več ne k rušil ne lomil. Monier je na ta nn-čin dosegel veliko iznajdbo. I.oliko bi rekli, da je iz njegovih posod za orožna drevesa vzklila nova doba za stavbarstvo. Dandanes izdelujejo iz snovi, ki je varna spričo Ognja in primerna zdravju, ker ne trohni, stopnišča, stebre, strope, zidove hiš, mostove, kanale in predore. Železobcton uj>ornbljnjo po vsem svetu, na njem temelji bodočnost stavbarstva.
Črkovnica
a—a—ar—a—b—b—e—e—c—g—i—k—k—m—n— u—n—o—o—o—o—r—r—s—t—t—t—v—v—z Ar • • t ■ ■ • ar ,it,
. . ar . i i . « . ar . , ■ ■ , . ar ■
.....ar
Iz 30 črk poleg danih dveh sestavi 6 besed, ki pomenijo (v drugačnem redu) sledeče: Slovenski pisatelj (roj. 1871); mesto v Palestini; italijanski epski pesnik (t 1533); starogrško bojišče; žensko ime; del Jadrana.
Rešitev črkovnice t dno 25. februarja:
Andora, pandžah, granada, chianti, Poljane, Ciciban.
DROBNE
»Smešna« rastlina
V nekaterih predelih Arabtke raste rastlina,
ki ji pravilo Arabci »smešna rastlina«. V lagodah te rastline so za grah velika, črna zrna. Ce človek ta zrna zaužije, se začne smejati in se smeje pol ure dolgo. Nato pa ie ne/nansko utrujen in za vse neobčutltiv Arabci uporaoljajo to zrnje kot sredstvo zoper bolečine.
Ptiči imajo svoje stalne spalnice
Skoraj vsi ptiči imajo stalne prostore, kamor hodijo spat. Znana so kaka votla, trhla debla, ki nanje ptiči zmerai sedaio k počitku, prav tako so znane razne skalne votline, slemena hiš, topoli-in razvaline, kamot hodiio ptiči te po več desetletij spat. Zlasti vrane se držijo te navade L vseh strani neba se jih zvečer ibere na stotine in atotine, da zasedajo po običajnem »krakarskem koncertu« svojo staro »spalnico«.
POVEST PILOTA ŠTEFANA
91.
Hitro se je dvignilo veliko dvomotor-no letalo. Bil sem pilotu kažipot. Med letom sem se nekoliko okrepčal. Jasen, sončen dnn nam je pripomogel, dn smo imeli krasen razgled. Že se je od daleč prikazalo gorovje, v katerem je bil usoden hrib. Izkušeni pilot se je dobro izkazal.
92.
»Ali ni to višek vseh viškov, da Imam doma dve odrasli hčeri in še ženo, pa hodim okoli s suknjo, ki ji manjkata dva gumba!«
»Oh, očka, prava reč, pred nami te pa res ni treba biti 6ram!«
Dim se je razločno videl. Nn cilju smo. Krožili smo nekaj čusa nnd vrhom, nato pa smo se počasi spuščali proti zemlji. Uka-željno sem opazoval pilota, ki je mojstrsko obvladal letnlo. Dasi tla niso bila zravnana, sem vendar čutil veliko razliko od mojega pristanka.
Ptice - gradbene umetnice
Toplo sonce razvname tudi pticam drobna srca in jim vzbudi močno hrepenenje za mladim zarodom. Samci omamljajo družice s sladkimi napevi in jih skušajo z umetnimi plesi prikleniti nase. Ko si izbero, včasih po hudi borbi, ženičke, prično kmalu iskati pripravna mesta, kjer bi zgradili prijetne domove. Vsaka ptica si dela gnezdo; nekatera preprosto, druga manj ali bolj umetno. Nagon, katerega si ne znamo prav pojasniti, jo žene, da si zgradi gnezdo, kot so ga stavile njene prednice Oglejmo si nekaj krilatcev, ki polagajo prav posebno važnost, da bi si postavili čim prijetnejši domek. Veliki umetniki v pletenju gnezd so tkalci, ki žive v južni Aziji in Afriki. Ptice so sor rodnice našega vrabca, a so nekoliko večje. Kot gradivo jim služi protje, razne koreninice, vlakna in bilke, katere tako spretno spleto, da se pred takimi gnezdi vsakdo ustavi in jih občuduje. Imajo obliko buče ali mošnje in navadno spodaj vhod, včasih pa tudi ob strani. Nekatera imajo posebno sobico za valečo samico in samca, a pri drugih stanuje samec v drugem pnezdecu. Pripenjajo jih najrajši na konec šibke vejice. Tu so privezana na dolgem motvozu, a drugje spet vise med dvema vejicama kakor majhne gugalnice, ki tee lahno pozibajo žo ob rahlem vetru. Za naselitev si rade odbirajo drevesa, ki stezajo svoje veje nad breznom ali vodo. Tako ne morejo do živega mlademu zarodu lakomne opice in pretkane kače, ki jim gre tovrstna pečenka posebno v slast. Tkalec si napravlja za vsako valitev novo gnezdeče, a poleg vise še vodno stara, in zato se veje včasih pod njihovo težo kar šibe. Ne služijo jim samo v valitev, ampak jib uporabljajo tudi kol udobna prenočišča. Malnjcl pripovedu-tvptI s tem zoodbo. da si živalce
nanesejo j>olno svetlikajočih hroščev, ki naj bi jim preko noči služili kot svetilke. Dosedaj raziskavanja tega še niso potrdila, pač pa so tovrstne pravljico dokaz, kako veliko je zanimanje preprostih ljudi za te majhne stanovalce. V resnici j>a srečamo taka gnezda tudi pri nas. Drozg si stavlja svoj dom v gr movju ali pa na nizkih vejah. Za podlago si nanese suhljadi, nanjo postavi okroglo gnezdeče, spleteno iz mahu, trave in koreninic. Njegovo kotanjo obloži z zgrizenim in oslinjenim preperelim lesom, fiomešanim z ilovico. V razpadajočem lesu je skoraj vedno glivino pod-gobje. ki se svetlika in zato naletimo včasih na bolj ali manj razsvetljena gnezda.
V gradbeni umetnosti tekmujo drozg zlasti z lastavico. Ta ptica pobira na cesti ali ob potoku s kljunom blato in ga odnaša na mesto, kjer namerava graditi gnezdo. Drži se s krempeljci, a [KKipira z repom, s kljunom pa pritrja grudico za grudico, pri čemer jo oslini, da se bolje sprime. Da je zgradba trdnejša, vplete med blato kako bilko, pe-resce ali dlako. Dno dobro obdela, da je gladko, a zunanji del pusti grob. da se hitreje gnezdo posuši. Za dograditev potrebuje najmanj osem dni. Kljunoro-žec, ki živi v Azija, si prav tako napravila gnezdo iz blata. Na kljunu ima koščen, navzgor zakrivljen rog, ki je v notranjosti votel. Velik je približno kot puran, a sicer je podoben vranu in se tudi slično hrani. Njegovo meso je neužitno in ga zakadi tega ljudje ne preganjajo. Za gnezdo si poišče votlino v drevesu, kHtero si po potrebi razširi. Samica vanjo znese jajca in prične z valjenjem. Sedaj jo samec zazida z blatom in ji pusti le tolikšno odprtino, da more skozi njo pitati 6vojo boljšo polovico. V tem zanoru ostane tako doleo, da se
mladiči zvale in postanejo godni. Mati skrbi za narod, se oskubi in dobi prvo perje. Uboga samica pri tem tako shujša, da preostane od nje le še kost iu koža, vendar pa pogumno vzdrži, dokler ne pribori sebi in mladičem svobode. Lahko si predstavljamo, da tudi moži-ček nima lahke naloge, če more preživljati družico in mladino, zato tudi on močno oslabi. Čemu to nenavadno zazi-davanje? Domačini pripovedujejo, da se posluži te rešitve skrbni oče zaradi ljubosumnosti. Zenica bi se mu lahko ta čas izneverila, ko on daleč naokrog stiče za hrano. Ce pa vkljub temu, da se nahaja .v zaporu, j>okramlja s kakim prijateljem, jo razjarjeni možiček zazida popolnoma, da mora v utesnjeni temnici nezvesta družica docela istradana poginiti. Resnic) na ljubo pa moramo zagovarjati dobrega očeta. On se namreč boji, da ne bi kak nepridiprav požrl ženico in mladiče ali bi celo morda padla iz gnezda, pri čemer si ne bi mogla oskubena ubožica pomagati.
Posebne vrste graditelj je tudi salan-gana. To je majhna, v velikih združbah živeča ptica, ki je sorodnica našega hudournika. Med gnezdenjem se ji slinavke močno povečajo in izločajo mnogo snovi, ki se na zraku strdi. Iz te gradi in pripenja gnezda, slična majhnim košaricam, na najstrmejše in nedostopne skale, najraje podmole, ki jih je izgledalo noprestano udarjenje morskih valov. Ta gnezda Kitajci drago plačujejo kot posebno redko slaščico. Pobirajo jih ljudje, ki se že od mladih nog ukvarjajo s tein poslom. Na dolgi vrvi spuste v globočino tovariša, ki drži v eni roki železno kljuko, v drugi pa gorečo baltljo, ako so gnezda v temnem podmolu. Kljuko zapiči v tako razpoko in se tako pritegne do stene, s katere nato z nožem odstranja gnezdo za gnezdom, dokler ne najiolni koša, ki ga nosi na hrbtu. Gnezda pobirajo trikrat na leto in Me četrtič dajo pticam mir, da lahko vale. Slinaste skledice 'šo očistijo, jx>suše in razpoši-
ljajo. "Cena zavisi od beline in čistosti. Tvarina se v vreli vodi razstopi in uslu-zi kot klej. Posebno prijetnega okusa nimajo, vendar je ta slaščiča redka in kot taka dragocena.
Med pticami opazimo tudi imenitnega gosjKida, ki si privošči kar trisolmo stanovanje. To jo senčna prebivalka gostih gozdov v Afriki in na Madagaskarju. Sliči naši štorklji in se hrani z živali-cami, ki jih najde v močvirju. Živi paroma in si zgradi med rogovilami močnih dreves svodasto gnezdo. Ker uporablja kot stavbno gradivo zlasti ilovico, med katero pomeša trsje in vejice, spominja na krušno pečico, ki ima do dveh metrov v premeru. V notranjosti vidimo troje sobic, izmed katerih je najudob-neje urejena zadnja, kjer je tudi mehka posteljica. Tukaj se košati ženica in je obenem valilni prostorček. Srednji oddelek naj predstavlja jedilnico, v katerem se nahaja tedenski prigrizek, ki sestoji iz žuželk, črvov, j>olžev in rib. Sprednja sobica služi bojevitemu mo-žičku kot sprejemnica, ali bolje stražnica, kjer on kraljuje in budno čuva svojo družinico. V Afriki živi nadalje ptica, ki gnezdi v duplih, pred katerimi zgradi iz dosti velikih kamenčkov nasip. Ta ublaži silovitost peščenih viharjev, a zaščiti obenem gnezdo pred kuščarji, da ne uničijo zaroda.
Med evropskimi pticami napravlja prav umetno gnezdo neka mala sinica, ki jo imenujemo plnšico. Njeno gnezdo sliči velikanski hruški, ki ga obeša na kraj vrliove vejice ali pa tudi na trst. Spleteno je iz belkaste mehke volne, katero si ptica nabira iz vrbovih in topolo-vih semen. To volno oslini ter jo nato tako spretno splete In spolti, da močno spominja na klobučevino.
Pravcati krojač med pticami je Sivec, ki je doma v Vzhodni Indiji. V gostem listin si poišče pripraven list, ki ca na robeh na več mestih prehode z drobnim kljunom. Potlej si poišče kako nitko, bo-
disi vitko vlakno ali ozek trak ličja, kar pretika križem v narejene luknjice, zvleče in stakne robove. Tako si sešije iz lista tulec, ki je za njegovo drobno mladino zadosti čvrsla in prostorna zibka, Njeno notranjost si primerno postelje z volno in perjem. Na ta način je domek varen pred opicami in drugimi nadlego-valci. ker ne morejo zlepa do njega. Ta krojaček je seveda droben kot naš slavec in ima za to delo prav primerno tanek, raven in dolg kljunček.
Z našimi Ribničani bi se lahko kosal južnoameriški lončar. Ptiček je drozgove velikosti in si sezida na debelih vejah gnezdo iz gline. To sjiominja bolj na majhno krušno pečico kot na domek. Širšemu obroču sledi vedno ožji in prehaja v svodasto obliko. Prostor je razdeljen v nekako kmečko hišo in izbo, med katerima so mnjhna vratca Za izmenjavo zraka poskrbi s posebnimi prezračevalci.
Praviloma gradi gnezdo samica, a gradivo ji prinaša samec. Seveda opažamo tudi tu izjeme. Med tkalci pleto gnezda samo samci, a družice jim le malo pomagajo pri urejevanju njihove notranjosti. Pri nekaterih drugih vrstah se možičkl prav malo zmenijo za delo in prevzamejo samo stražo, ali pa kratkočasijo pridne ženice s sladkimi napevi, prijetnim čebljanjem in radostnim spre-letavanjem. Pri napravljanju gnezd 6i izbirajo najrazličnejšo gradivo in jim služijo pri njihovi postavitvi ne le kljun in noge, temveč tudi krila, prsi ter kažejo pri tem delu čudovito spretnost. Ce vzamemo vso izkušnje v pretres, moramo pritrditi, da sta nagon in prevejanost za graditev gnezd pticam sicer prirojena, da pa se v marsičem lahko izoblikujeta in spopolnita z večkratnimi vajami. Zato si grade starejše samice boljša, odpornejša gnezda ter tudi epretneje izbirajo gradivo kot njihove mlajše in nezrelejše vrstnice. Ugodno nriliko hitro izkoristijo In zato se n. pr. Sivec takoj posluži niti, čeprav si jo zna 6tkati tudi sam.
$
S.S. VAN DINE:_ H
Umorjeni Kanarček
»Ne, gospod I Snoči je šla večerjat z nekim gospodom, po večerji pa je nameravala od-diti v gledališče in jo zato jiotela hili elegantna «
Ah. je vzkliknil Markham in se sklonil nekoliko naprej. »Kdo pa je bil ta gospod?«
»Ne vem, gospod. Gospodična mi tega ni povedala.«
, »Ali bi mi morda mogli povedati kako ime?«
»Nikakor nel«	■
»In kdaj vam je gospodična naročila, da morate danes priti bolj zgodaj?«
»Medtem ko sem odhajala.«
»Jasno je torej, da ni mislila na nikako nevarnost in se tudi ni bala svojega spremljevalca?«
»Tega nikakor ni bilo videti!« Ženska se je nekoliko zamislila, nato pa izjavila: »Ne, nika-kega strahu... iiavno nasprotno, bila je zelo vesela.«
Markham se je okrenil k Ileathu.
»Želite že kaj. gospod narednik?«
Heath je vzej cigaro iz ust, se sklonil naprej in nasloni! roke ob kolena.
»Kakšne dragulje je imela snoči Odeli?« je vprašal s trdim glasom.
Vedenje ženske je postalo hladno in nekoliko ponosno.
»Gospodična Odeli,« močno je poudarila besedo gospodična, kakor da bi hotela grajati llea-
tha zaradi njegovo nevljudnosti, »je imela vse svoje prstane, štiri ali pet in tri zapestnice: eno iz biserov, drugo iz rubinov in tretjo iz diamantov in smaragdov. Okrog vratu je iinelu biserno ogrlico in lornjon iz platine, tudi okrašen z biseri.«
»Ali je imela še druge dragulje?«
»Morda eš kako malenkost, vendar pa nisem popolnoma gotova.«
>Ali jih je hranila v jekleni skrinjici v svoji solil?«
»Da, kadar jih ni imela na sebi!« Odgovor je bil nekoliko sarkastičen.
»Domneval sem, da jih ima spravljene tudi, kadar jih nosi!« Ta lleathov odgovor je izzval dekletove besede. Ni prezrl, da ni uporabljala besede gospod, ko je srovorila z njim. Vstal ie in pokazal na odprto skrinjico za dokumente na mizi.
»Ali ste jo videli že prej?«
Ženska je brezbrižno prikimala.
»Večkrat,« je dejala.
»Kje je bila navadno?«
»V onile omarici.« je odvrnila in z glavo pomignila proti omarici 'Boule, ki je stala poleg divana.
»Kaj je bilo v škatli?«
»Kako naj to vem?«
»Ne veste? Hm...I«
Heath je napravil divji obraz, kar pa na žensko ni napravilo nobenega vtisa.
»Niti pojma nimam, kaj bi moglo biti v njej,« je mirno odgovorila. »Rila je vedno zaprta in nikdar nisem videla, da bi jo bila gospodična odprla.«
Narednik se je približal omari v sprejemnici.
»Ali vidite ta ključ?« je rezko vprašal.
Ženska je zopet prikimala, vendar pa sem opazil v njenih očeh nekoliko začudenja.
»Ali je ta ključ bil vedno na nolranji strani vrat?«
»Ne, vedno je bil na zunanji.« lleath je pogledal Vanceja, Ko je nekaj časa jezno gledal kljuko, je pomignil policistu, ki je pripeljal žensko.
»Odvedite jo v čiikalnico. Snitkin, in naj vam podrobno opiše Odelline dragulje... Vendar pa nam naj ostane na razpolago, ker jo bomo še potrebovali.«
Ko sta Snitkin in ženska odšla, se je Vance leno zleknil na divan. na katerem je sedel, medtem ko sta Markham in Heath zasliševala žensko, in puhnil proti stropu oblak dima.
»Zelo osvetljujoče, kaj ne?« je pripomnil. — »Temnopolta deklica nam je pripomogla precej naprej! Zdaj vemo, dn je ključ na nepravi strani vrat in da je naša deklica šla v gledališče z nekim prijateljem, ki jo ie, zelo verjetno, spremil domov malo prej, preden se ie ona za vedno ločila iz te solzne doline«
»Domnevate, da bo to služilo čemu. kaj ne?< Heathov glas je izražal neko zmagoslavno pomilovanje. »Počakajte nekoliko, da boste slišali tele-tonislovo izpoved «
»Naprej, gospod narednik,« je je nestrpno prekinil Markham. »Ali bi ne bilo prav, da nadaljujemo z zasliševanjem?«
»Rad bi vam nasvetoval, da zaslišite najprej vratarja. Povedal vam bom, zakaj « Heath je krenil proti izhodu in ga odprl: »Poglejte za trenutek sem!« je dejal.
Šel je v predsobo in pokazal na mali hodnik na levi. Bil je dolg približno tri metre in se je
raztezal med stanovanjem plesalke in zadnjo ste-uo čakalnice, »a koncu hodnika so bila masivna hrastova vrata. Ki so vodila na dvorišče ob hiši.
»Ta vrata,« je pojasnjeval Heatb, »so edini stranski vhod te hiše in kadar so zaprta z zapahom, nihče ne more vstopiti drugače kot skozi glavna vrata, fudi ni mogoče priti v to stanovanje skozi katero izmed o-dalih, ker so_ vsa okna v pritličju zavarovana z železnimi križi, na kar sem vas že prej opozoril. Vse to sem ugotovil, kakor hitro sem dospel sem« Vrnil se ie v sprejemnico. »Ko sem zjutraj proučil razporeditev prosto-storov in vrat.« ie nadaljeval, »sem si predstavljal. da je neznanec vstopil skozi stranska vrata na koncu hodnika in je dospel v stanovanje, ne da bi o1( videl telefonist. Sel sem. da pregledam vrata: bila so zaprta z zapahom na notranji strani — zapomnite si dobro — ne zaprta s ključem — pač pa z zapahom. Tega zapaha tudi ni mogoče na noben način odstraniti od zunaj, niti z vitrihom ne. J» eden izmed starinskih, izdelan iz trdne medenine... Zdaj pa bi želel, da bi zaslišali vratarja «
Markham je prikimal in Heath je oddal povelje enemu izmed policistov, ki so stali pred vrati. Par trenutkov pozneje je stal pred nami Čokat Nemec srednjih let. izrazitih potez in z močnimi ličnicami. Krčevito je stiskal čeljusti in poln nezaupnosti gledal zdaj enega, zdaj drugega izmed navzočih.	»
lleath je takoj prevzel vlogo zasliševalca. »Ob kateri uri odhajate zvečer?« Navzel se je tega bojevitega videza iz gotovih razlogov. »Ob šestih... Včasih prej, včasih pozneje.«
Domani - Jutri
UNION
ALCINE
V KINU
rnmnMl ^
L_|LUX|
^—IfilmI
rtu
27-30
KINO SLOGA
Napeta kriminalna drama
j*-	»PLESALKA«
z nalboljšlml švedskimi Igralci: Haken Wester-green, Annallsa Erlcson, John Ekmanl Režija: Weyler Hlldbrandl Predstave od 14.30 daljcl
TEU
KINO MATICA
22-41
Dnevno dvojni program:
Ob detavntkih ob 11.30: »ZVEZDA IZ RIA« —
Ob delavnikih ob 16.30 ln 18.30 ter v nedeljo ob 14.30, 16.30 in ob 18 30: »DUNAJSKA KRI«!
»ZVEZDA IZ RIA« HC
Diven romantičen film s plesom In muzlko . . . Najlepša plesalka La Jana, Gustav Diesel.

»DUNAJSKA KRI«
Najboljši film sezonel Remek delo Wtlly Forstal Divna muzika, šlogerji, ples, humor! Najboljši komiki: Hans Moser, Theo Lingen ter simpatična Maria Holst In Wllly Frltsch!
h:l.
KINO IN ION
22-21
Poguba mednarodnega pustolovca zaradi sentimentalne zaljubljenosti
»DEKLE Z NASPROTNEGA BREGA«
V glavni vlogi: Marta Mercader, Milena
Penovlch. O. Lazzarlni In G. Barnabo. Predstave: ob delavnikih ob 16 in 18.15; ob nedeljah in praznikih ob 10.30, 14.30, 16.30 in 18.30.
Rww% JL
Goethe kot športnik
No gre za tiskovno pomoto in tudi ne za kogar koli, ki se slučajno piše Goethe; pesnika Goetheja imamo v mislih in nikogar drugega. Precej domišljije bi bilo potrebno, da bi si predstavljali Goetheja kot izvrstnega metalca diska ali kot slovitega srednjega napadalca te ali one nogometne enajstorice. Gre pa kliub temu za športnika Goetheja. Sam dr. Carl Diem ga slavi v mednarodnem olimpijskem vestniku kot velikega prijatelja športnega udejstvovanja. In če mu je poklonil tako temeljit človek, kakršen je Diem takšen pridevek. tedaj smo prepričani, da ne gre za tiskovno potnolo ali kaj podobnega.
Dejansko je bil Goethe človek, v katerem je prebival zdrav duh v zdravem telesu. Njegov dolgoletni prijatelj in življenjski tovariš F. \V. Rie-mer je napisal o Goelhejevi zunanjosti in o njegovem odnosu do športa naslednje: »Krepko in trdno je slal na nogah; njegov korak je bil resen in odločen, njegovo telo pa izurjeno. Njegova gihkost in spretnost sta bili rezultat telovadbe, plesa, sabljanja, drsanja in ježe.« Isti pisec poroča dalje, da je bil Goethe varen na ledu, pa tudi spreten v skalovju. Kot mladenič se je rad plazil po pečevju in jo bil pri tem nenavadno srčen; tudi pozneje, ko je bil žo 50 let star, mu ni bila npbena gora previsoka in nobena podzemska jama pregloboka.
Učinkovite so tudi besede, ki jih je napisal Eckermann ob truplu 83 letnega pesnika. »Strmel sem nad božansko krasoto teh udov, nad mogočnim oprsjem, širokim in izbočenim, pa nad miši-čnstimi rokami in nogami. Na n.egovem telesu ni bilo niti siedov o rejenosti in tudi ni bilo videti, da bi bil shujšal ali sicer propadel. Popolen človek je ležal pred menoj v veliki lepoti.«
lako je lažje razumljivo, da slav! ravnatelj mednarodnega olimpijskega instituta dr. Carl Diem velikega pesnika tudi kot žilavega pešca in kot planinca. Po Diemovlh izvajanjih je bil Goethe tudi izvrsten jahalec, prav posebno rad pa je gojil drsanje. V svojih prostih orali ie zahajal na drsališče, kjer ni v ničemer zaostajal za diugiini, ki so bili 6amo športniki. Toda ne gre za morebitne Go°thejeve storitve ali uspehe v športu. Že sama okoliščina, da se je utrjeval potom telesnih vaj in da je rad iskal razvedrila v ježi. drsanju in sabljanju, je zanj značilna in za njegovo dobo tudi zanini'«?. Nobenega dvoms pa ni o tem, da je Gocthejeva veličina v veličini njegovega duha. kakor je vse, kar je na človeku velikega ln trajnega, sad njegovega duhovnega življenja.
Š^ort v kratkem
Športna sekcija »Hermes« — nogometni odsek.
Redni treningi v telovadnici poleg stadiona na Vodovodni cesti (vhod z dvorišča) se vrše vsak torek in četrtek od 18 dalje. Pozivajo se vsi stari člani kakor tudi novi interesenti, da 6e teh treningov zanesljivo udeleže. Za nabavo copat, brisač in nogavic naj vsak prinese s seboj točke oblačilne nakaznice. — Načelnik.
Dunajsko nogometno prvenstvo je že v polnem razmahu. Posebno obilen spored so imeli preteklo nedeljo, ko so množice prijateljev nogometa napolnile vse dunajske stadione. Vienna, ki je igrala z Rapidom in ga odpravila s 6:4, si je
okrepila položaj na vrhu razpredelnice. Zmaga pa ji še ni zagotovljena. Za njo so kar tri moštva, ki imajo po 20 točk: FAC, Dunajski športni klub in Austria. Podrobni izidi pretekle nedelje 6o bili: Wacker : Dunajski športni klub 1:1. Vienna : Ra-pid 6:4, FC Dunaj : Železničarji 1:1, Austria: WAC 2:0, FAC : Sturm (Gradec) 11:0.
Na igrišču mariborskega Rnpida so otvorili v nedeljo nogometno sezono 1943 s tekmami za Tschammerjev pokal. Prvi so nastopili moriborski naraščajniki proti celjskim in jih odpravili s 4:3. Veliko bolj živahna pa je bila tekma med Rapidom in Celjani za točke. Izid je bil 3:3 in ko so tekmo podaljšali, so zabili Mariborčani odločilen gol. Prireditev je obiskalo okrog 1000 gledalcev.
Jeseniški nogometaši v Litiji. Litijska nogometna družina. Iti je prestala okrožno prvenstvo brez poraza, je imela v nedeljo v gostoh športne tovariše z Jesenic. Igra z močno enajslorico Jeseničanov je bila ves čas odprta in so jo zaključili z neodločenim izidom 3:3.
Na Švedskem so se teniški igralci spravili na igrišča — seveda zaprta. Na sporedu je bilo pred dnevi mednarodno srečanje juniorja Danske in Švedske v Kopenhagenu. Zmagali so Švedi z 0:3.
Na smučkah so so pomerili švicarski in madžarski visokošolci. Tekme so bile na Madžarskem v Matrahazi. V vseh disciplinah so bili Švicarji boljši. Na 3.6 km dolgi progi je zmagal Nigli v času 3:22. Tudi naslednji trije so bili gostje, šele na peto mesto se je plasiral Madžar Szikla s časom 3:40. Na progi je bilo 300 m višinsko razlike.
Madžarska nogometna zveza je sklenila s švedsko dvoje mednarodnih srečanj. Prva tekma naj bi bila 12. septembra v Stoekholmu, revanž. na tekma pa 7. novembra v Budimpešti. Madžari se bodo nadalje 16. maja pomerili s Švicarji v Baslu. Prav tako je italijansko nogometna zveza pova.bila Madžare, da se pomerijo med seboj. Tekma naj bi bila 20. maja v Bologni. — Zaenkrat so dogovorjene navedene tekme.
Ubogi milijonar
V švedskem mestu Upsali živi milijonar, ki mora preživljati sebe in svojo družino s tedenskim zaslužkom 86 kron. Ta ubogi milijonar je zdaj zaposlen kot delavec v neki opekarni. Po dolgoletnem pravdanju so mu prisodili dedščino, ki znaša nad milijon švedskih kron. Ker pa se je izplačalo prisojene dediščine zaradi najruz1 nejših zapletljajev zavleklo za nekaj let, se pač mora srečni dedič zadovoljiti in z njim vred tudi njegova družina s pičlim tedenskim zaslužkom. Ediiio zadovoljstvo, ki si ga lahko privošči spričo svojega bogastva, je prebiranje najrazličnejših prošenj za j>odpore, ki jih neprestano dobiva.
Zanimiva hajdba ob bregovih Azovskega morja
Bukarešta, (CE). Ob obali Azovskega morja v južni Rusiji so neki arheologi od kopali stvari, ki pričajo, da je bila na tistem kraju v starodavnih časih neka grška naselbina. Ugotovili so celo, da se je naselbina imenovala Franagoria. Biti je moralo tod večje grško mesto, in sicer v času pred približno 2500 leti. Tedaj pa ga je doletela, kakor razlagajo ti učenjaki, kruta usoda. Zasul ga je pesek, ki ga je prinesel veter z bližnjih step ter tako več ko dve tisočletji ni bilo za njim nobenega sledu.
SGARAVATTi SEMENU J. A., PADOVA
Sementi di Ortaggi, Foraggi ece. Semena za zelenjavo, krmila itd.
Cbtedera offerte. — Zahtevajte ponudb«.
Za vedno nas je zapustila in Sla k Bogu po večno plačilo moja dobra žena,
gospa
Tilka Škofic
ki jo umrla 2. marca ob pol 6 zvečer.
K večnemu počitku jo spremimo v četrtek, 4. marca ob 3 popoldne z 2a!, iz kapelice sv. Andreja na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 3 marca 1943.
Janez Škofic, mož — in sorodniki.
Ljubezen Kristine Homanove
Dosedanja vsebina: Pisatelj Erik Rergen jo obtičal v malem podeželskem mestu, kamor jo prišel, da bi so poglobil v študije za svoj roman. Tam' je zagledal nenavadno žensko, zadržano v vedenju, zelo lepo. vendar nepristopno Njena pojava v meslu ga je tako presenetila, da je v pričakovanju, dn se bo z njo seznanil, iz dneva v dan odlnšat s svojim odhodom. Na obisku pri Hartwi-govih jo zvedel, da ji jo imo Kristina. Malomeščansko omizje ženskega krožka pa nI vedelo povedali o njej ničesar dobrega. Ta-kolo so nadaljovale, ko so jo obiralo:
»V ostalem jo lahko vidiš vsak dan v mestu. Saj vendar ne more zdržati, da bi 6e ne kazala.«
»In gnezdo, kjer je nihče ne vidi, si je uredila tako naduto! Tam ima kočijo in konje. — dirkalne konje posebej. Seveda, Kristina llomanova mora jahati. In kolikokrat dirka divje, da bi 6e lahko ljudje po pravici zgražali!«
»Homan zasluži seveda ogromno. Lepo se je vgnezdil v dobro vpeljani pisarni nekdanjega To-rnana, zaračunati pa zna veliko bolj krepko od njega. V ostalem, ali že veste, da so ga imenovali pred dnevi za pravosodnega svetnika? Drži pa se še vedno v skromnih prostorih pisarne svojega predhodnika Kajpada, tam na spodnjem trgu. kjer mu noben proces ne uidel — .Gospa svelnikova' — Ta naziv ji bo še bolj zavihal nos. zaradi tega si bo dopustila še marsikatero noiost. Ste že sli-
šali, da pokriva čez noč svoje lilije na vrtu s ten-čicami —?<
Bučno hihitanje je 6ledilo temu pripovedovanju.
Spet je povzdignila glas gospa Olga:
»Da, da ue pozabim! Res, da, nemogoče, pomislite: že v maju je hotela imeti na prostem lilije za rojstni dan 6vojega moža i«
Gospe in gospodične so se spet zasmejale.
Eriku Bergenu. ki je moral vse to poslušati, se je zdelo, kakor da so 6e porušili vsi nasipi njegove duše.
Najrajši bi 6kočil pokonci, ah, najrajši bi poiskal debelo odejo in prekril z njo svoja čustva. Koliko je prestal, kaj vse je občutil in doživel v teh kratkih minutah! Vse doslej je sanjal o neznani ženski. Njegovo premišljevanje in iskanje je bilo prepleteno z nežnimi čustvi, z gorečimi željami, s toplim upanjem. Sedaj je zvedel — in na kakšen način je moral zvedeti —. da je Kristina gospa, poročena gospa. Zdelo se mu je, kakor da je kruta roka raztrgala najlepšo podobo njegovo domišljije. Kristina je gospa...
Ne, lepo sliko so samo za hip raztrgali. Takoj za tem je čutil, da se poraja v njegovi duši nova simpatija do žene, katero je omizje ženskega krožka na terasi tako kruto napadalo.
Kaj je čutil? Ljubezen do nje in občutek va-ruštva ter zaščite hkrati. To, kar so tam pravile in govoričile, je delovalo nanj ravno nasprotno Hudournik obrekovanja je gospo Kristino v njegovih očeh snmo povzdignil.
Plahost, ki ga je doslej spremljala, se je razblinila v nič. Človeka, ki stanujeta tam na vasi, na Poljanah, kjer nihče ne biva. sla mu bila v tem hipu tako blizu kakor sestra in brat iz dežele prav-
ljične domačije. Da, z vso močjo si bo utrl pot do njiju; zdaj, prav zdaj. čeprav ne bo to pot upanja, temveč otožnosti. Naj bo še tako težko, pot do Homanovih mora uajti. V mislih je že potoval iz mesta — na Poljane.
Vendar, v naslednjem trenutku je bil nastavek te poti. ki 6e je vzpenjala proti Poljanam kakor mavrica, spet porušen in uničen.
»Erik Bergen!«
Gospa Olga ga je poklicala s svojim visokim glasom. Ženski krožek je utihnil in gospe in gospodične so se ozrle na drugo 6tran proti pisatelju Eriku. Olga Ilartvvigova je sprožila svojo duhovitost:
»Bi hoteli najti nekaj oseb za vaš roman kar tukaj pri nas? Gospod Bergen, to bi bilo sijajno! Z izbornimi figurami vam lahko postrežemo Kajne, Angela? Kaj praviš Konrad? Homanove imam v mislih. Gospa svetnikova in gospod svetnik, to bi bila sijajna tipa za novomodni roman. Ali ne? Mož je nenavadno zanimiv, pri štiridesetih letih je skoraj že osivel — precej življenja mora imeti za seboj — in njegova žena, štiriindvajsetletna žena! Zakonski par, puščavnika, ki sta se naselila v čisto navadni vasi ob reki tam zunaj. V kraju, kjer si nihče ne postavlja vile, sta si zgradila nekaj gradu podobnega. Da. o gradu bi lahko govorili, čeprav sta brez premoženja in navezana samo na mastne dohodke. Deset oralov vrta imata, v vrtu pa samo sadno drevje in cvetje — cvetja pa nikoli ne trgata. To, kar potrebujeta za mizo in za šopke v sobah, kupujeta tupaj pri nas na trgu. Cvetje kupujeta, gostov pa nimata nikoli.«
»Živita samo zase,« je nadaljevala gospa Olga »In tako zdrž.itn iz leta v leto. Tudi poleti ne gresta na potovanje, kar stori dandanes vsakdo, ki količ-
kaj zmore. Tako se zdi, kakor da bi hotela demonstrativno dokazati, da lahko zdržita tam zunaj. Veste, mi v mestu jih ue maramo in se tudi ne družimo s Hoinanovimi. Ah, Konrad, molči vendarl To ni prišlo samo zaradi tiste zadeve s podedova-njem po očetu. Saj je nihče ne more trpeti in bi se vsakdo odtujil od nje. To ni bila otročja zadeva. Ne, gotovo nel Toda, dragi gospod Bergen, pustolovščine pri vaši novi junakinji romana so se začele že zelo zgodaj. Bila je neznosna, neugnana, nihče je ni mogel ukrotiti. Toda, o tem vam boin pripovedovala izčrpno ob priliki, ko bova sama.«
»Na vsak način si morate privoščiti zabavo, da ju boste obiskali. Moj mož vam bo rad posredoval poznanstvo, kajne, Konrad? To mu ne bo težko kljub vsemu nasprotstvu. Saj v poslovnih zadevah vendar ne poznamo sovraštva. Iloman. Kristinin mož, vodi ravno zdaj spet velik proces za naše podjetje. — Torej, če hočete —«
Erik Bergen ji je odgovoril hladno in ravnodušno:
»Ne, hvala, gospa Ilartvvigova, hvala lepa. Ne rečem, da ne bi bilo poznanstvo zanimivo, zadostuje mi pa, kar sem dosle| slišal v mestu o odnosih. Gradivo, ki sem ga zbral za pisateljevanje, mi zadostuje V ostalem nameravani odpotovati že v nekaj tednih.
Kristina llomanova.
Erik Bergen nt odpotoval. In nekoč je vendarle prišel v domačijo na Poljanah Precej časa je po-ieklo do tega. nič manj kakor četrt leta.
Umaknil se je iz mesta v vas, ki je ležala na nasprotni strani mesta zelo daleč od Poljan. Tam. na mestu, je hotel dokazati roman iz preteklih dni. Tnko je bil še bolj daleč od samotne hiše, kjer je stanovala Kristina.
7a Utiflskn tiskarno v Liubliani: Jože Kramarifi
Izdaiateli: Inž. Jože Sodia
Urednik: Viktor Cenčič