Poštnina plačana v gotovini
Cena Din 1. - Prano Ul. 0.30
Štev. 135
F Ljubljani, v ponedeljek, 10. junija 1941-XIX
Leto TI.
Izključna pooblaSčenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita italiana S. A, Milano.
UredaiitTO In apravat Kopitarjeva 6! Ljubljana. Redazione, Amministrazionei Kopitarjeva 6, Lubiana.
Concessionaria esclusiva per ia pubblicita di provenienza iteHana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano.
Dva dogodka evropskega pomena
Sestanek med grofom Cianom in nemškim zunanjim ministrom Pristop Hrvatske k trojni zvezi
V nedeljo so zunanji minister grof Gano, Pavelič nemški zunanji minister Ribbentrop ter japomkt poslanik podpisali zapisnik o pristopu Hrvatske k novemu redu
Benetke, 16. junija, s. Benetke, ki so bile že tolikokrat v zadnjih letih priča velikih diplomatskih dejanj, sproženih po Italiji in Nemčiji, so v soboto in nedeljo spet doživele dva pomembna zgodovinska dogodka. To je bil sestanek med grofom Cianom in med nemškim zunanjim ministrom von Ribbentropom ter podpis pogodbe o pristopu nove hrvatske države k trojni zvezi. Ta dva velepomembna dogodka pričata, da državi Osi gredi največjih vojaških akcij z vso silo delata tudi na političnem in diplomatskem področju, kakor je to v duhu totalitarne vojne.
Grof Ciano je dopotoval v Benetke v soboto Zjutraj in bil navdušeno in slovesno sprejet. Enak sprejem je bil prirejen tudi nemškemu zunanjemu ministru von Ribbentropu. Benetke so se na čast Velikim dogodkom odele v zastave vseh držav, ki so članice trojne zveze.
Nemški zunanji minister je prispel v Benetke ▼ soboto ob 19.35 v spremstvu italijanskega poslanika Dina Alfierija in odpravnika poslov nemškega poslaništva v Rimu kneza Bismarcka.
Na postaji Sv. Lucije je Ribbentropa sprejel grof Ciano in se z njim prisrčno pozdravil. Za tem se je pozdravil z ministrom grofom Volpijem di Misurata ter s sodelavci ministra Ciana.
Von Ribbentrop je v spremstvo grofa Ciana pregledal častno četo mornarice med zvoki državnih himen. Pred postajo, kjer je bila postavljena Častna četa GIL-a, so bile državnikoma prirejene manifestacije, prav tako pa z vseh nabrežij in palač ob Velikem kanalu, koder sta se visoka dostojanstvenika peljala. Izstopila sta pred doževo palačo, kjer so jima bile prirejene nove manifestacije.
Von Ribbentrop je bil zvečer gost zunanjega ministra grofa Ciana.
Obisk nemškega zunanjega ministra v Benetkah in njegovi posveti z grofom Cianom je po splošni sodbi italijanskega in nemškega tiska dogodek posebnega političnega pomena.
Prihod hrvaškega poglavnika v Benetke
Benetke, 16. junija, s. Včeraj ob 10 dopoldne je dopotoval v Benetke hrvaški poglavmk dr. Pavelič v spremstvu maršala Kvaternika in zunanjega ministra Lorkoviča v posebnem vlaku iz Trsta. Na postaji sv. Lucije, ki je bila okrašena tudi s hrvaškimi zastavami, ga je sprejel grof Ciano. Paveliča je spremljal tudi italijanski poslanik v Zagrebu Casertano.	_	,
Po prisrčnih pozdravih je poglavmk pregledal Častno četo mornarjev in bil pred P0/?.*0 jMeien navdušenih manifestacij, ki so se nadaljevale tudi med vožnjo visokega gosta po Velikem kan l . vseh palač in neštetih poslopij so visele zastave držav trojne zveze pomešane s hrvatskimi zastavami, z vseh balkonov in nabrežij so odmevali pozdravi ljudskih množic ter članov raznih organizacij, ki so prišle sprejemati hrvatskega poglav-nika.	,	.
Ob 12. je bil v Doževi palači slovesno podpisan zapisnik o pristopu Hrvatske k trojni zvezi. Poleg domačih postaj so to slovesnost prenašale vse nemške, zaponske, hrvaške, slovaške in bolgarske radijske postaje. Hrvaški poglavnik je stopil v palačo v spremstvu grofa Ciana in nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa, ki so zavzeli Častno mesto pri veliki mizi, okoli katere so se razvrstila zastopstva vseh držav, članic trojne zveze.
Podpis in besedilo listine o pristopu Hrvatske k trojni zvezi
Zapisnik o pristopu Hrvatske v trojno zvezo, k' ga je prebral grof Ciano, se glavi:
Vlada Italije, Nemčije in Japonske na eni ter vlada Hrvatske na drugi strani so se sporazumele Po svojih opolnomočencih o naslednjem:
1. Nezavisna država Hrvatska pristopa k troj-Ji zvezi, podpisani dne 26. septembra 1940 v Berlinu med Italijo, Nemčijo in Japonsko.
2. K delu tehničnih komisij, ki so določene v trojni zvezi, bodo pritegnjeni tudi hrvatski zastop-••'ki, kadar se bo razpravljalo o vprašanjih, ki se Nanašajo na Hrvatsko.	.	..
3. Besedilo pogodbe o trojni zvezi je prno-zeno protokolu. Protokol je sestavljen v italijanskem, nemškem, hrvatskem in japonskem jeziku *» so vsi ti izvodi enako verodostojni. Protokol, sestavljen v štirih izvodih, potrjujejo s svojimi Podpisi pooblaščeni zastopniki svojih vlad.
Benetke, 15. junija 1941-XIX.
Sledilo je podpisovanje listin. Najprej je podpisal vse 4 izvode japonski veleposlanik, nato Nemški zunanji minister von Ribbentrop, potem Poglavnik dr. Pavelič in končno grof Ciano.
Izjava grofa Ciana o pomenu pristopa Hrvatske
Po podpisu je grof Ciano imel naslednji govor:
Ob podpisu tega svečanega akta, s katerim Pristopa Hrvatska k trojni zvezi, izrekam v ime-ni1 Italije, kakor tudi v imenu Nemčije in Japonske ter v imenu zastopnikov Madžarske. Ro-
munije, Slovaške in Bolgarije prisrčne pozdrave Vam, poglavnik, ter hrvatskemu narodu, ki danes stopa v ono skupino držav, ki na osnovi trojne zveze spontano in svobodno nastaja. S posebnim zadovoljstvom izrekam te pozdrave, saj ni v njih izraženo samo naše veselje, da je sedaj tudi Hrvatska v naši družbi, temveč pomenijo ti pozdravi tudi naše zaupanje v mlado hrvatsko državo, ki je po dolgih in strastnih bojih svojega naroda dosegla neodvisnost, pomenijo pa tudi naše prijateljstvo za Hrvatsko ter našo gotovost za njeno bodočnost.
Ko so septembra leta 1940. Nemčija, Japonska in Italija podpisale v Berlinu trojno pogodbo, niso imele v duhu samo ustvaritve začasnega združenja držav samo z vojnimi cilji, temveč so v trojnem paktu hotele postaviti osnovo za sodelovanje, ki bi ga bile lahko deležne vse države, ki skupno z Nemčijo, Italijo in Japonsko streme za svoje narode za mirom pravice. Je to mir pravice, ki je bil vedno visoki cilj visokih poglavarjev, ki vodijo naše države in ki ga bodo njihovi geniji ter zmage našega orožja znale zagotoviti Evropi in vsemu svetu. Pozdravili smo ustanovitev neodvisne Hrvatske kot eno onih pravičnih dejanj, s katerimi so bile po volji Duceja in Ftihrerja popravljene napake in krivice Versailesa, ter je bila narodom dana možnost stabilnosti in varnosti v novem redu. Nacionalnosocialistična Nemčija in fašistična Italija vodita proti Angliji na kopnem, na morju in v zraku vojno, ki ima cilj in namen, da ustvari take predpogoje, medtem pa s prijateljskimi državami že ustvarjata osnove novega pravičnega miru. To je pomen trojne zveze in razvoja, v katerem se zbirajo okoli treh velesil, podpisnice trojnega pakta, vedno novi narodi, ki si s tem zagotavljajo svojo bodočo usoda
Paveličev zahvalni govor
Za grofom Cianom je spregovoril poglavnik dr. Pavelič, ki je izvajal:
V	imenu nezavisne države Hrvatske se zahvaljujem za pozdrave, ki ste jih, Ekscelenca, izrekli v imenu Italije, zastopnikov Nemčije in Japonske, kakor tudi v imenu drugih podpisnic trojnega pakta, Madžarske, Romunije, Slovaške in Bolgarije. Za nas je bila čast podpisati zapisnik, s katerim sprejema Hrvatska v popolnosti način, s katerim ustvarjajo Italija, Nemčija in Japonska edinstveno fronto in novi pravični _ red v Evropi in Aziji. To dejanje je za hrvatski narod velike in odločilne važnosti, ker je izveden samo dva meseca po našem nacionalnem in državnem vstajenju, ki omogoča sodelovanje s totalitarnimi državami, poglobljenimi s socialno in politično revolucijo, ki so bile in so navdahnjene z genialnostjo
Pomen hrvaške vključitve v novi red
Neodvisna hrvaška država se je z vstopom v trojni pakt dejansko postavila ob stran velikih evropskih sil in je obenem stopila v tesen stik z velikim japonskim imperijem. Hrvatje bodo ostali zvesti trojnemu paktu in bodo znali premagati sleherno zapreko za trdne zveze z Nemčijo ali zapreke za stoletne vezi z Italijo, kajti to razmerje se je v Jadranskem morju že tisoč let kulturno in politično urejalo.
Hrvaška je ponosna, da je mogla stopiti v družbo velikih narodov in svojih zaveznikov. To je najbolj ugoden znak za uspeh naporov poglavnika, kajti pristop potrjuje, da predstavlja Hrvaška dejstvo mednarodnega pomena. Pristop Hrvatske k trojnemu poktu pomeni tudi velik političen dogodek za hrvatski narod. Sedaj je stopil v krog mednarodne politike, koder doslej m mogel sodelovati kot svobodna država. Tako ima sedaj odprte poti k pravim in odkritim prijateljem, katerim mora biti hvaležen za osvobojenje.
Podpredsednik vlade je povabil prebivalstvo, naj izobesi zraven hrvaških zastav tudi nemške, italijanske in japonske zastave. Listi so popoldne izšli v posebnih izdajah in poudarjajo posebno slovesni sprejem, ki je bil prirejen v Italiji po-glavniku. Listi poudarjajo v svojih razlagah dejstvo, da pomeni podpis trojnega pakta od strani predstavnikov Hrvatske dokaz, da je hrvaška država resnično suverena in neodvisna.
Hrvatska s tem dejanjem danes ne stopa samo z enakimi pravicami v novi evropski red, temveč tudi v novi svetovni red, kar označuje navzočnost Japonske v trojnem paktu. Po dveh mesecih, poudarja list, se je Hrvatska »redila in je postala sposobna, da da mednarodnim Činilcem potrebna jamstva. Hrvaška je že večkrat potrdila v zelo odločni obliki svoje popolno soglasje s silami Osi v njihovem boju z Veliko Britanijo. Še en razlog, ki veže Hrvatsko v trdno skupnost z Osjo, je v tem, da je bila Velika Britanija povzročiteljica in pospeševateljica neznosnega versailleskega miru, ki ni odgovarjal hrvaškim težnjam. Edino sile Osi so imele odprta ušesa za prošnje hrvaškega naroda in so ga podprle v odločilnem trenutku In so odstranile sledove krivic Versaillesa. Le v popolni vzajemnosti z nemškim in italijanskim narodom si bo tn^gel hrvaški narod izpopolniti svojo neodvisnost-
njihovih voditeljev in z voljo narodov. Ponosni smo, da sodelujemo v tej skupini držav, ker se je nezavisna država Hrvatska ie s samim dejanjem svoje ustanovitve postavila ob bok držav, ki so s svojimi dejanji nadomestila sistem praznih besed in izpopolnjujejo s tem daljnosežno nalogo mednarodne pravice. Zahvaljujem se Duceju Fašizma, Fiihrerju velikega Rajha in predsedniku vlade Carstva Vzhajajočega Sonca, da so mi dali priliko, da kot zastopnik Hrvatske še enkrat potrdim njeno voljo do življenja in sodelovanja z velesilami Osi in zavezniškimi prijateljskimi državami.
Slovo tujih dostojanstvenikov od Benetk
Potem je bilo prirejeno slovesno kosilo, ki so se ga udeležili hrvatski zastopniki.
Po kosilu se je hrvaški poglavnik s svojim spremstvom poslovil od grofa Ciana in se od-
peljal na postajo sv. Lucije, znova deležen enakih manifestacij in časti kakor ob prihodu. Na postaji se je še nekaj minut zelo prisrčno pogovarjal z grofom Cianom. Ob 23.30 pa je njegov posebni vlak med zvoki državnih himen odpeljal.
Hkratu so odpotovali proti Rimu zastopniki Madžarske, Slovaške, Romunije in Bolgarije.
Opolnoči je odpeljal s postaje posebni vlak nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa. Navzlic pozni uri ga je pred postajo pozdravljala ogromna množica ljudstva, ko je v spremstvu grofa Ciana odhajal na vlak. Z grofom Cianom se je še dolgo raztovarjal in si z njim prisrčno stisnil roko. Na postaji so se mu poklonili tudi poslaniki drugih držav, visoki uradniki zunanjega ministrstva, grof Volpi di Misurata, glavni ravnatelj za tuji tisk Rocco, beneški prefekt, župan, zvezni tajnik, mornariški in vojaški poveljnik.
Z Ribbentropovim odhodom sta se končala dva dneva velikih političnih dogodkov, ki so se spet enkrat odigrali v Benetkah.
Vladar ter bolgarski kralj na obiska v tovarnah
Livorno, 16. junija, s. Nj. Vel. Kralj in Cesar ter bolgarski kralj sta v soboto obiskala tovarne Anie t Livornu za izdelovanje goriv. Tovarne so bile izpopolnjene z novimi velikimi napravami za izdelovanje maziv in parafina. Vladarja sta natančno obiskala vse oddelke v spremstvu ravnateljev podjetja, ki so jima razlagali vse kar sta želela. Delavci in nameščenci iz tovarne so ob koncu priredili Vladarjema veličastno manifestacijo, visoka gosta pa sta izrekla zadovoljstvo nad vsem, kar sta v tovarni videla,
Sprejemi pri Duceju
Rim, 16. junija, s. Duce je v navzočnosti Tajnika Stranke sprejel predsednika Narodnega zavoda za fašistovsko kulturo, ki mu je poročal o njegovem delovanju od lanskega oktobra do letošnjega maja. Delo je potekalo v znamenju preureditve po Ducejevih navodilih. Duee je natančno pregledal vse dane podatke in je izrekel svoje zadovoljstvo nad uspehi, ki jih je zavod dosegel v svojem delu. Naložil je predsedniku, naj izrazi nje-govo visoko zahvalo vsem svojim sodelavcem v središču in v podružnicah. Duce je poudaril, da hoče fašizem v ljudstvu vedno bolj poglobiti vednost o političnih vprašanjih ter podčrtal prvenstveno važnost zavoda za to delo. Na koncu je dal točna in stvarna navodila za nadaljnje pojačenje te organizacije in njenega dela.
Tobruk in Aleksandrija znova pod točo bomb
Potopitev angleškega rušilca — Topniško delovanje v Abesiniji
Rim, 16. junija, s. 375 uradno vojno poročilo pravi:
V noči na 14. junij so naša letala bombardirala pomorsko oporišče Aleksandrijo.
V Severni Afriki so italijanske in nemSke letalske skupine bombardirale v zaporednih valovih utrdbe v Tobroku. Povzročile so obsežne požare. Nad Tobrukom so sestrelile dve letali vrste »Hurricane«. Sovražnik je z letali napadel Benghazi in druge kraje v Cirenajki. Naša protiletalska obramba je sestrelila dve sovražni letali. Pilot je bil ujet.
V Egejskem morju so angleška letala vrgla bombe na otok Rodos.
V Vzhodni Afriki smo na večer 10. juniia odbili letalski napad na reki Baro. Slabo vreme in razdrapane ceste ovirajo gibanje na odseku Gondar. Na delovanje sovražnega topništva je naše odgovarjalo.
V Sredozemskem morju je naša podmornica sestrelila sovražno vodno letalo. Podmornica pod poveljstvom korvetnega kapitana Gustava Rona-cellija je z dvema torpedoma zadela sovražni rušilec in ga potopila.
Proslava praznika topničarjev v Ljubljani
. Rim, 16. junija, s. Državni podtajnik v vojnem ministrstvu Scuero je poslal nadzorniku topništva za praznik topničarjev, 15. junija, naslednjo brzojavko:
Ob slovesni ponovitvi praznika bojevnikov topništva pošiljam svoj topel pozdrav in čestitam orožju, ki v tej junaški uri domovine še enkrat obnavlja svoje bleščeča izročila vere in visoke hrabrosti. — Scuero.
Ljubljana, 16. junija.
Vsako leto na dan 15. junija proslavlja italijansko topništvo svoj praznik. Tako je tudi ljubljanski 13. topniški polk, ki pripada sardinski diviziji grenadirjev, včeraj lepo praznoval svoj dan.
V	soboto so vojaki lepo okrasili prostorno vojašnico. Vojaške stavbe so že med tednom lepo rumeno pobarvali in so kot prenovljene. Postavili so visoke drogove z velikimi emblemi Vojske in Stranke. Na dvorišču so postavili lepo okrašeno tribuno za odličnike, ki so prisostvovali vojaški slavnosti.
Slovesnost se je začela § sv. mašo, ki jo je daroval vojna kurat 13. topniškega polka.
Emilio Grazioli, poveljnik armadnega zbora Eksc. general Mario Robotti, divizijski general Orlando, zvezni podtajnik De Turris, viceprefelct Bissia in generail Alagia. Bil je pa med prisotnimi tudi nemški generalni konzul dr. Brosch.
Na slavnostni je imel poveljnik 13. topniškega polka polkovnik Bogi ione.
Od domačih zastopnikov pa so prišli na to lepo vojaško slavnost ljubljanski župan dr. Jure Adlešič, stolni prošt dr. Nadrah kot zastopnik ljubljanskega škofa dr. Rožmana, vseučiliški rektor dr. Slavič, Akademijo je zastopal prof. Nachtigal. Poleg omenjenih so bili navzoči tudi Še številni drugi zastopniki civilnih in vojaških oblasti.
Na slavnosti je imel poveljnik 13. polka lep priložnostni govor. Godba je zaigrala državno himno in »Giovinezzo«, nakar bo vojaki nastopili z gimnastičnimi vojami s puškami. Tudi jezdeci so se lepo izkazali. Slovesnost je trajala od 10
do poldne. Popoldne so vojaki 13. polka proslavili ta praznik z konjeniškimi tekmami med častniki in podčastniki poika, nakar so vso prireditev zaključili jezdeci s svojimi izredno uspelimi produkcijami ter dokazali vsestransko usposobljenost in uporabnost panoge, kateri pripadajo in ki je za Italijo utrgala že toliko lavorik.
Sirijsko bojišč«
Vichy, 16. junija, s. Francosko vojno ministrstvo je izdalo sledeče uradno sporočilo:
Francoske žete so še nadalje dajale odpor napadajočim britanskim četam in pomorskim silam. Ob libanonski obali so se francoske čete v soboto ponoči umaknile na severnejše postojanke potem, ko so zavzele Sidon in ga imele v svojih rokah ves sobotni dan. Na odseku pri Merdoyou-nu m južno od Damaska vojaki generala de Gaul-leja niso mogli napredovati. Oddelek angleških oklepnih vozil, ki je prispel iz Iraka, je 10. junija stopil v stik s francoskimi oddelki pri Abu bssan in je vdrl v soboto zvečer v to utrjeno postojanko. Francoze je pri njihovih akcijah močno podpiralo letalstvo. V noči od 13. na 14. junija so francoska letala južno od Sidona stalno bombardirala sovražnika. V soboto so francoska letala drzno bombardirala sovražnikove vojne ladje. Francoske obrežne baterije so odbile sovražnikove vojne ladje, da so se morale oddaljiti od obale. Te operacije so v mnogočem pomagale, da so mogle francoske čete ohraniti do sobote zvečer vazno postojanko Sidon. Letalstvo je dobilo večja ojačenja iz domovine.
Visoki Komisar za Crno goro grof Mazzolini Je sprejel zastopstvo bivših črnogorskih častnikov, ki so mu izrazili zahvalo, da jim bodo po zaslugi Visokega Komisarja tudi vnaprej izplačevane penzije, ki so Velikega pomena za vse črnogorsko gospodarstvo
Sezona za rdeče jagode in druge gozdne sadeže
Ljubljana, 16. junija
Ljubljanska pokrajina ima po splošni cenitvi nekaj nad 3.000 ha sadovnjakov, bogata pa je tudi raznih gozdnih sadežev, za katere pričenja sedaj sezona nabiranja in nakupovanja. Najprej prihajajo na trg rdeče gozdne jagode, ki so ponekod po Dolenjskem, kjer ni bilo mraza in slane, prav dobro obrodile. Včerajšnja nedelja, ki je bila brez dežja in zato prav ugodna za nabiranje jagod, je nudila mnogim prebivalcem po dolenjskih naseljih priliko, da so odhajali v gozdove in nabirali jagode. Nekateri so jih že doma prodali nakupovalcem, drugi so jih davi pripeljali v Ljubljano na trg za gozdne sadeže ob stolni cerkvi in semeniščem. Ta prostor je bil danes živahnejši, ko je drugače bil popolnoma zapuščen in se je znašel tu in tam kak prodajalec. Danes je bilo razvrščenih že več klopi za jagode. Sprva so skušale nabiralke jagod držati visoko ceno prejšnjega tedna, namreč 18 din za liter. Pozneje so popustila in so jagode prodajale po 16 in celo po 14 din kg.
Gozdni sadeži, tako rdeče jagode, borovnice, maline in robidnice nudijo našemu kmetu dober vir dohodkov, samo potrebno bi bilo, da
bi se nabiranje in prodaja organizirala na solidni in trgovski podlagi. Poučeni strokovnjaki in poznavalci prilik trde, da more Ljubljanska pokrajina prejemati iz gozdnih sadežev lepe dohodke, ko bi se lahko letno nabralo do sto vagonov jagod, malin in borovnic. Posebno maline so važen predmet nakupa in trgovanja.
Rdeče jagode so danes prinesle na trg kmetice od dolenjske strani, tako iz okolice Stične, Krke in Žužemberka, kakor tudi od Grosuplja in bližnjih krajev.
Z gobami je še vedno težava. Gobarji so včeraj zaman brskali po gozdovih. Tu in tam je imel kdo srečo, da je zasledil kakega jurčka. Izreden primer je bil drugače letos, da so bili sredi maja na trgu jurčki, samo nekaj, od takrat pa nič več. Mrzlo in deževno vreme je zelo oviralo rast jurčkov, po katerih je veliko povpraševanje
Nastop lepega vremena, ko je nehala teden dni trajajoča deževna doba, je imel za posledico, da so vode začele upadati in da je nevarnost kake večje povodnji na Barju odstranjena. Ljubljanica, ki je v soboto pri Fužinah dosegla višino 1.80 m, je že upadla za 50 cm. Tudi pritoki Ljubljanice so se vrnili v svoje struge na krajih, kjer so prestopili bregove, -d.
Poznate notranjsko krušno drevo?
Makovničen kruh - nekdaj kruh revnih — Les dober za smučke
Moja pokojna mati, ki je dočakala nad 90 let, je nam otrokom dostikrat pravila, kako so pred 80 in 100 leti živeli tam po skalnem Notranjskem, kakšen je bil njih borni živež in kakšen vsakdanji kruh, to ob delavnikih, nedeljah in praznikih, petek in svetek. V tistih časih naši priprosti in siromašni ljudje niso poznali belega kruha, še pri boljših kmetih je bila to silna redkost. Dobra žena nam je vcepila globoko spoštovanje do kruha, z globoko pobožnostjo je dostikrat molila in govorila: »Daj nam danes naš vsakdanji kruh!« Kakor hitro je zapazila na tleh najmanjšo krušno drobtino, se je sklonila, jo pobrala, poljubila in nato spravila ali pa vrgla v ogenj. Tudi nas je tako učila. Huda je bila, kadar je kdo nas vrgel kruh na tla in svarilno je povzdignila glas:
»Fantek! Kruh je božji dar! Nikdar ga ne meči po tleh! Kdor mlad kruh po tleh meče, v starosti nima sreče.«
Že v svetovni vojni smo hudo občutili, kaj je nam kruh. Po vojni? Kadar je človek hodil po ulicah, je dostikrat opazil na tleh v kakem kotu ali ob zidu kose belega kruha. Berači in postopači so dostikrat odklanjali kot dober dar — beli kruh.
Mati nam je v zimskih večerih pravila, kakšen kruh so imeli ljudje v starih časih. Še ovsen kruh je bil pri hiši dostikrat — redek. Revni ljudje, dninarji in kočarji so jeseni nabirali >ma-kovnične jagode«, jih posušili na peči ko hruške, zmleli v moko in pekli — prav sladek makovnični kruh. Bil je rdečkast. Mati sama je prijazno trdila:
»Rajši sem jedla makovničen kruh kot pa gosposke torte!«
Kaj je makovnica? (Na Notranjskem pravijo n,,i!tudi »makunca«.) Mogoče kake vrste žito? Mogoče zelišče? Vse to ni. Svoj čas med svetovno vojno, ko je bila med drugim odrejena rekvizicija sini« vseh žit in vseh vrst moke, so v uradnem se-tnamu tam na cesarskem Dunaju ter v navodilih političnim oblastem in rekvizicijskim komisijam izpustili dvoje vrst moko. Prvič — dobro ajdovo moko. Naši kmetje so hitro pogruntali to »uradno pomoto« in začeli na gosto sejati ajdo, ki je bila svobodna in ne pod kontrolo rekvizicijskih komisij. Seveda so pozneje uradni gospodje hiteli popravljat to pomolo! In težave so bile! Marsikateri visok uradni gospod si je belil glavo in iskal nemški izraz za »ajdo«. Prebrskali so vse besednjake in poklicali na pomoč botanike in žitne trgovce. Naposled so dognali, da se ajda v nemščini nazivlje »Wachtelweizen« ali pa »Hei-denvveizen«. In ajda je prišla pod kladivo rekvizicijskih komisij.
Do zadnjega pa je svobodna ostala — ma-okvnična moka. In makovnica je zopet po mnogih krajih prišla v veljavo, ko je bila drugače že popolnoma pozabljena kot sirota.
Kod raste makovnica? Po skalnatih krajih Notranjske, v gozdovih med drugim grmovjem. Raste po Krimu, okoli Sv, Vida nad Cerknico, na Blokah in v Ložki dolini. Mogoče še kje drugje? To je edinstveno drevo v naših krajih in tudi mogoče v Evropi. Ljubi predvsem kamenit svet. Les je podoben jesenu. Zunanja stran listov je srebrnobela. Jeseni rodi široke kobulje z rdečimi jagodami, ki 60 podobne jesenovim ali pa medvedovim hruškam. Te jagode posuše na pe-Pi, v mlinu jih zmeljejo v moko, ki je rdečkasta. Kruh je prav sladak in mnogi ljubljanski slaščičarji bi napravili iz te moke izvrstne slaščice. Sedaj bo pač makovnica zopet mnogim ljudem dobrodošla. In izkušnje starih ljudi o tej moki bodo prišle pri peki znova v veljavo in v poštev.
Ali ima drugače makovničen les kako vrednost? Ima! Svoj čas se za ta les nikdo ni zmenil. Športniki, smučarji, izdelovalci in prodajalci
i!;ar VVullace:
Ma sever, potepuh!
Robin se je oddahnil.	.
»Tako je bolje,« je dejal. »Pravkar sem imel občutek, kot da bi stal na visokem dimniku in da irledam, kako mi nekdo reže vrv, za katero se držim. Tako hudo je bilo. Res sem zaradi Elfride šel na cesto; vendar pa tega nisem storil zaradi prevarane ljubezni.«
»Saj je kaj takega sploh nemogoče.«
Kar čudno je bilo videti, kako vznemirjena je
bila in ginjena.
»Tega ne smem več storiti,« je dejala resno. »Česa ne smeš storiti?«
»Ne smem pustiti, da bi nad menoj gospodaril vrag z zelenimi očmi. Priznam, da sem bila ljubosumna.«	.
Trkanje je prekinilo njun razgovor. Bil je zdravnik in miss Ellen mu je prišla naproti. Kobin je sicer napenjal ušesa, a ni mogel skozi zaprta vrata razločiti nobene besede.
»V zgornje nadstropje gre!« je začudeno vzkliknil Robin.
Precej časa je minilo, preden se je miss. Ellen vrnila z zdravnikom v vežo in ga spremila do ceste. Nato se je vrnila k njima. Nič več ni skrival« svojih solz.
>Zdravnik pravi, da moj oce ne bo vec ozara-ve!,« je potožila. »Pripovedovala sem mu, da je padel z vlaka, ko se je vračal domov, on pa je dejal, da je padec bil prehud, da bi bilo mogoče ohraniti le količkaj upanja; Se toliko manj zaradi ujegove starosti.«
Z vsemi silami se je trudila, da bi se obvla-
»Grčija mora na pot Osi«
izjavlja grški notranji minister general Dumestikas
športnih potrebščin so se začeli zanimati za ma-kovnico. Trdijo, da je les izboren za 6mučke, da je gladek in prožen. Baje je neka ljubljanska tvrdka s športnimi potrebščinami nakupila na Krimu znatne množine tega lesa.
Toliko o našem krušnem drevesu, ki naj bi prišlo v čast tudi sedaj med nami tako, kakor je bilo uvaževano med n&šimi predniki pred 100 in več leti. Naposled še kratko zgodbo. Prijatelj France je pravil: »Makovničen kruh bo spet prišel pri nas v veljavo.« Res? Kako to? Saj smo že pozabili na ta sladki kruh.« »Bo že tako,« je odvrnil France in nadaljeval: »Ljudje že iščejo drevesa. Še pred dobrimi 40 leti smo otroci kaj radi jedli makovničen kruh, ki je bil takrat kruh kočarjev in siromakov. Ti so pekli ta kruh. In otroci bogatejših vaščanov, trgovcev in gostilničarjev so kaj radi dajali v zameno domači beli kruh. Za velik kos belega — majhen kos makovničnega.« Tako je bilo nekdaj! To o notranjskem krušnem drevesu! Mogoče makovnica še kje drugje raste? d.
Kdaj bo odprto novo kopališče v Kolezijf
Novo kopališče v Koleziji je zaradi novih razmer vsak dan bolj aktualno vprašanje Ljubljančanov, ki že komaj čakajo toplejšega vremena, da bi šli v vodo. Zato je bila pa zlasti naša mladina zelo nestrpna, ker so se ustavila dela pri novem kopališču v Koleziji. Ta seveda ni upoštevala, kako je s cementom, zato se je pa razveselila že nekaterih delavcev, ki so pričeli z nadaljevanjem kopanja velikega in malega bazena. Vsa težaška in zidarska dela so namreč že oddana in gotovo bodo Ljubljančani veseli vesti, da že te dni pride spet cement iz Trbovelj v Ljubljano, ki bo spet oživil vsa gradbena dela v našem mestu. Najbolj bo pa te vesti veselo delavstvo, ko bo videlo, da jim je spet zaijamčen stalen zaslužek. Kar se pa novega kopališča v Koleziji tiče, moramo že danes povedati, da je delo tako veliko, da se letos najbrž še ne bomo mogli kopati v tem velikem ljudskem kopališču, ki ga bo mestna občina napravila z velikimi stroški ter ob njem uredila tudi sodobna športna igrišča. Če bo šlo vse po sreči, bodo vsa dela lete gotova.
Sprejemni izpiti za 1. razred na državni realni gimnaziji v Novem mesta bodo 23., 24. in 25. junija, in sicer bodo 23. junija prišli na vrsto predvsem tisti učenci, ki stanujejo izven Novega mesta. Prošnje za pripustitev k sprejemnemu izpitu bo sprejemalo ravnateljstvo 19., 20. in 21. junija od 8—12. Prošnje je treba kol-kovati z desetdinarskim državnim kolkom ter jim priložiti rojstni list in spričevalo 4. razreda ljudske šole. Kdor je pa obiskoval že višjo ljudsko šolo ali meščansko šolo, mora priložiti tudi zadnje spričevalo te šole poleg spričevala o dovršeni ljudski šoli. Prinesti je treba spričevala, ne knjižic. Rojstnim listom v tujem jeziku (razen v latinščini) mora biti priložen sodno potrjen prevod. Priloge morajo imeti vsaj štiridinarski državni kolek (tudi v primeru, če je bilo spričevalo izdano zaradi uboštva brez takse). Če je na rojstnem listu samo cerkveni kolek, je treba tudi rojstni list kolkovati še s štiridinarskim državnim kolkom. Samo otroci invalidov so prosti vsake kolkovine, če se iz-kazeio s potrebnim potrdilom. Zunanji učenci se lahko priglasijo tudi pismeno in naj pridejo k izpitu 23. junija ob 8 zjutraj. Da ne bo zakasnelih prijav, se opozarjajo zunanji učenci, naj odpošljejo svoje prijave vsekakor že prqd 19. junijem. K sprejemnemu izpitu bodo pri-puščeni učenci, rojeni v letih 1928, 1929, 1930 in 1931.
dala, kljub temu pa so ji debele solze tekle po licih.
»Zdravnikova sodba pa le ni popolnoma merodajna,« jo je skušal pomiriti Robin. »Saj on ne ve, kako trdega življenja je bil vajen vaš oče. Najbrž ni bilo to prvič, da so ga vrgli z vlaka. In dolginove batine so brez dvoma tudi bile precej trde.«
Ona pa je zmajala z glavo.
»Zahvaljujem se vam za vašo tolažbo. A kljub temu se bojim, da ima zdravnik prav. Slutim, da bom svojega ljubljenega očeta le prekmalu izgubila. Saj je tudi njegov um zatemnel; le od časa do časa se nekoliko zave. Tedaj me spozna in se spominja vse preteklosti. Neizmerno sem Bogu hvaležna, da ga je privedel domov, da mu morem vsaj v zadnjih trenutkih lajšati trpljenje in ga obdati z ljubeznijo, katero sem vsa ta dolga leta čuvala zanj v svojem srcu.«
Kakšno junaštvo! Robin se je čutil tako majhnega pred to plemenito ženo, kateri je trpljenje in skrb tako kmalu zarisalo znake starosti na obraz. Žrtvovala je svojo mlsdost in svoje življenje za vzvišen namen in njena želja se je končno uresničila: tisti, ki je pred tridesetimi leti razrušil svoj in njen dom, se je vrnil, da umrje v njenem naročju.
Po je miss Ellen odšla, je Oktober tiho vprašala:
»Ali misliš, da bo re« umrl?«
Robin je prikimal.
»Saj je ona tudi o tem prepričana. Zenske nekako nagonsko slutijo takšne stvari.«
Robin je razmišljal, kako se je moral dogoditi ta naravnost čudovit slučaj, da je stari zdravnik bil vržen z vlaka tik pred svojim domom. Saj je gotovo ie večkrat prepotoval vso državo in se ne-
Atene, 16. junija, s. Notranji minister general Dumestikas je dal časopisju izjavo, v kateri je rekel med drugim: Evropa je prenehala biti sužnja Cityja. Majhni narodi, ki so bili pod vlado angleško-judovskega kapitala, lahko sedaj žive v evropski skupnosti, ki je prosta laži in nereda. Živeli bodo v evropskem redu, ki temelji na stvarnosti pravih evropskih koristi. Grško ljudstvo mora vedeti, da njegove narodne pravice ne bodo zanemarjene, čeprav so žalostni pogoji, v katere ga je vrgla klika pobeglega angleškega agenta. Minister je nadaljeval in rekel, da grški narod ne bo mogel korakati naprej, če se ne bo jasno zavedal svojega stvarnega položaja sedaj in za prihodnjost v skupnosti vseh evropskih narodov. Upoštevati moramo, je nadaljeval minister, in odkrito priznati, da smo nespametno zanemarjali svoje odnošaje do velike sosede Italije. Ob času balkanskega pakta in ob času sankcij proti Italiji kakor tudi ob času povratka kralja Jurija II. so stremela vsa naša dejanja in vsi naši napori odkrito proti italijanskemu imperiju. V trenutku, ko je Italija stopila v vojno, da bi Anglijo vrgla iz Sredozemskega morja in da bi odstranila vpliv
plutokracije, ki je zasužnjila vse sredozemske narode, je bilo vedenje Grčije zelo reakcionarno. Vlada in angleški agenti so znali omamiti grško ljudstvo, da je vzplamtelo v nezaslišanem sovraštvu do Italije. General Domestikas je nato govoril o grškem notranjem položaju in nato poudaril, da boluje grško socialno življenje na kromčm bolezni, ker je vsepovsod preveč zajedalcev. Ta bolezen je že rodila nezaželene posledice, kajti grška družba je podpirala samo vohune izdajalce in'spodnje plasti podredila tem grdim koristim-Ljudstvo mora razumeti, je nadaljeval general, da bo narod umrl, če ne bo našel neizogibne po-trebne dinamike za organizacijo svojega življenja in se vrgel z vsemi svojimi silami na obnovitev naroda. Jasno je, da nosi Anglija velik del krivde za našo usodo, ki je odvisna sedaj od Italije in Nemčije. Potrebno je, da se ljudstvo, ki ni nikoli imelo zvez s funtom-šterlingom in njegovimi ljudmi, upošteva odkritosrčno in častno le svoje resnične koristi. Potrebno je tudi, da se grško ljudstvo z odprtimi kartami in s polno zavestjo odloči za pot, ki jo kaže Os.
Vesti 16. junija
Na vstop Egipta v vojno ni mogoče niti misliti, je izjavil bivši predsednik egiptovske vlade Sidki paša, ko so ga v poslanski zbornici vprašali o taki možnosti.
Med bitko na Kreti je padel eden najbolj znanih visokih častnikov hitlerjevskih napadalnih oddelkov (SA), višji poveljnik skupine (Ober-gruppenfiihrer) Schrame, poveljnik SA-oddel-kov na Westfalskem. V vojski je bil padalski stotnik.
Nemška letala so v soboto znova bombardirala palestinsko pristanišče Haifo.
Včeraj popoldne so angleška letala pod varstvom oblakov skušala preleteti norveško in holandsko obalo, pa se jim ni posrečilo. Nemški lovci so sestrelili dve letali vrste Bristol-Blenheim, pravi včerajšnje nemško poročilo.
Angleško pomorsko poveljstvo poroča, da je rušilec »Jersey« zadel ob mino in se potopil. Imel je 1690 ton ter 183 mož.
Angleška letala so pri akcijah okoli Tobruka začela uporabljati dum-dumske krogle, kakor so to ugotovili vojaški zdravniki pri ranjencih. Ta prestopek zoper mednarodno pravo ne bo ostal brez odgovora, če se bo kaj takega še ponovilo.
Po angleški uradni statistiki je bil Gibraltar od začetka vojne 34 krat bombardiran iz zraka, od tega 14 krat ponoči. 99 krat pa so bila nad njim ogledniška letala. Mrtvih je bilo 137. ranjenih pa 85. Protiletalska obramba je zbila dve letalL
Včerajšnja nedelja
Ljubljana, 16. junija.
Gosta megla je ležala nad Ljubljano in obetal se je lep dan. Po ulicah je bilo mnogo belo oble-Čenih deklic in dečkov, ki so hiteli proti franci-škanski cerkvi, da se uvrste med mladež, ki bo potresala cvetje pred Najsvetejšim. Nekateri, za katere so se mamice j>osebno bale, so imeli oblečene plaščke, saj je bilo v resnici hladno. Oblaki pa so končno dvignili in posijalo je sonce, ki pa sprva ni imelo kaj prida moči in so plaščki kar prav prišli. Ob osmih se je začela po določenih cestah viti dolga in lepa frančiškanska procesija. Zelo veliko je bilo vernikov, ki so se je udeležili, številne so bile tudi narodne noše in dolge, dolge vrste belo oblečene mladine. Na čelu procesije je igrala železničarska godba »Sloge«. V procesiji je korakala tudi godba grenadirskega polka. Za njo pa je šla duhovščina, ki je nosila tudi Najsvetejše, pred katerim so ljudje f>o hodnikih spoštljivo poklekali. Prav tako velik obisk je imela šentjakobska procesija in nič manjšega procesija sv. Družine v Mostah. Pri šentjakobski procesiji je igrala rakovniška godba. Povsod, kjer so se premikale včerajšnje procesije so hišni posetniki lepo okrasili hiše z brezovimi vejami, na okna pa so postavili cvetje in svečnike.
Nedelja je bila tudi 6icer zelo živahna. Po cestah mnogo ljudi, promenada živahna kot vselej, kadar je lepo. nMogi so odšli tudi na izlete, posebno so kolesarji prišli enkrat na svoj račun. Povsod jih je bilo dovolj, ponekod so si delali celo napotje. Lep obisk je imela umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu, pa tudi Obersne-lovo galerijo so si mnogi ogledali. Bil je res prijeten dan. Najbolj goreči so pohiteli k bregovom Save na sončenje. Tudi ti so se vračali zadovoljni domov..
Noč je bila jasna in današnje jutro je spet lepo, takšno, kakršnega smo si želeli. Obeta se vreme tudi za naprej.
štetokrat vozil kot slepi potnik. Zelo malo verjetno je bilo, da bi se bil iz neprevidnosti izdal... Hipoma se mu je posvetilo: našel je rešitev uganke. Starček je vedel, da leži njegov nekdanji dom tik ob železniški progi. Hotel ga je videti, zato je dvignil glavo in tako izdal svoje skrivališče. Vlakovodja pa ga je opazil in vrgel z vlaka.
Medtem se je znočilo. Miss Ellen je prinesla luč in zastrla okna. Bila je popolnoma mirna, skoraj vesela. Povedala je, da njen oče spi.
Na vratih je obstala.
»Mr. Leslie, v spalnici sem vam pripravila obleko in vse ostalo. Mogoče se želite preobleči še pred večerjo.«
Robin je na obleko popolnoma poubil.
»Saj dovoliš, da se grem preobleči,« je rekel obrnivši se k svoji ženi.
Oktober je prikimala.
Miss Ellen pa je še pripomnila:
»Postelje so pripravljene; lahko greste spat, kadar želite.«
»Hvala!« je dejal Robin. »Toda prosil bi vas, da mi dovolite, da ostanem čez noč v tej sobi. Moral bom namreč pisati dolgo v noč in ne bi hotel motiti svoje žene, ki je brez dvoma zelo utrujena...«
»Nisem tako zelo trudna; zelo verjetno je, da tudi jaz ne bom šla tako kmalu k počitku,« ga je prekinila Oktober.
Miss Ellen je oba pogledala.
»Razumem,« je mirno dejala in zapustila sobo.
»Kaj je prav za prav razumela?« je vprašal Robin.
Oktober pa mu ni odgovorila. Zatopila se je v svoj roman.
Kmalu nato ie Robin izginil in se vrnil šele
Tudi poleti bodo predstave v ljubljanski drami
Dramsko Državno gledališče v Ljubljani, ki je v aprilu, maju in prvi polovici junija imelo 70 predstav in ki bo v poletju po smernicah Visokega Komisarja izvedlo važno vrsto predstav po ljudskih cenah, naznanja, da bo otvorilo novo sezono leta XIX-XX. z uprizoritvijo »Katarine Me-dicejske«, ki jo je napisal Rino Alessi in so jo prevedli v slovenščino.
Vračanje pogrešanih vojakov
Ljubljana, 16. junija, s. Doslej je prispelo 13.262 prijav za vojake bivše jugoslovanske vojske iz Ljubljanske pokrajine, katere pogrešajo. Ker pa sta državi Osi sklenili izpustiti slovenske ujetnike, upajo, da bodo med temi tudi mnogi vojaki, ki jih sedaj smatrajo za pogrešane. V ta namen vzdržuje Rdeči križ v Ljubljani stalen stik & osrednjima organizacijama Rdečega križa v Rimu in Berlinu. Doslej se je vrnilo v pokrajino 1100 vojakov, ki so bili označeni za pogrešane. Nadaljnjih 1000 pogrešancev pa se je že javilo svojim družinam.
Kdo bo zmagovalec?
Atene, 16. julija, s. Vsi grški listi objavljajo članek ministra za prehrano Folisosa pod naslovom »Kdo bo zmagovalec«. Minister trdi med drugim, da londonski in newyorški kapitalisti niso primerni, da bi vladali svet, in sicer zlasti zaradi ideološke premoči Osi in zaradi njenega jasnega namena, da obnovi življenje evropskih narodov. Nasprotna propaganda pa ne zna drugega^ kakor da vztraja pri starem propagandističnem napevu o tem, kaj narodi zaradi sedanje vojne trpe.
Iščem mesto hišnice, kjer koli v Ljubljani. Ponudbe na upravo »Slovenskega doma« pod »Hišnica« št. 201.
Iščem skromno stanovanje nekje v Ljubljani. Ponudbe na upravo »Slovenskega doma« pod »Skromno« 202._________________
Doktor z dolgoletno prakso v medicini in kemiji, popolnoma obubožan zaradi današnjih razmer, išče kakršno koli zaposlitev kjer koli, da bi se vsaj preživel. Skrbeti mora za ženo in otroke. Ponudbe v upravo »Slovenskega doma« pod »Sposoben« št. 199.
Carbure di calcio
Aeente esclusivo per le provincie di Lttblana e Fiume del Consorzio Italiano carbnro di calcia e ferroleghe di Romaš
ING. ETT0RE BENVENUTI iu.ccK .
Tršeate, via M. T. Cicerono 2. Telefono 59-72 Indirizzo telegrafico: Carburo Trieste INTERPELlftTECI PER OGNI V0STR0 FABBIS0GN0
Kalcijev karbid
Izključna agencija za Ljnbl|anako in Raško pokrajino Italijanskega konzorcija za karbid in železov* zlitin« v Rima )•>
ING. EITORE BENVENUTI
Trieste, via M. T. Cicerono 2. Telefon 69-72 Te.egrafski naslov: Carburo Trieste KIKIte ms kadarkoli nas potrebujeta
tik pred večerjo. Prišel je visoko vzravnan v svetli poletni obleki. Bil je gladko obrit. Vsa njegova zunanjost je bila spremenjena in je kazala takšno odličnost, ki se da težko opisati.
»Ti?l« je začudeno vzkliknila Oktober.
»Da, jaz,« je smehljaje se dejal Robin in se pobožal po licu. »Oteklina, ki je kazila moj obraz, je hvala Bogu izginila.«
Oktober je že zjutraj opazila, da je njegov obraz mnogo manj zabuhel, kot je bil poprej. Tud> okrog očesa je bilo videti le še bledo senco.
»Pridi bliže k luči, da te bom bolje videla.«
Ubogal jo je brez najmanjše zadrege.
Pazljivo ga je motrila in na obrazu se ji )e poznalo, da je z izpremembo vse prej kot neza-dovoljna.	,
»Da ... Cisto drugačen si... Ali mi je izprf' memba všeč? Ne vem... Zdi se mi, da mi Je vžg5iC
Njegova sprememba jo je navdajala t voljstvom, kakršnega občuti otrok ob novi igrači Obračala ga je na vse strani in ga pozorno ogledovala.
»Da,« je rekla čez nekaj časa.
»Ali sem preizkušnjo prestal?«
»Da; toda strašno mlad izgledaš!« _
»To	bo čas	že	ozdravil,« ji je	Robin re-
odvrnil.	»Sicer	pa	imam že preko	trideset i	■
V	mojih	krogih	me	že smatrajo za starejšega g
spoda.«
»Deset let starejši od mene ...«	^-eJno
»Trinajst, nesrečno število. Namreč ne-, zate... Kakšne neumnosti vendar govorim
Pri večerji se jima je miss EUen pr	^
Obema je bila njena prisotnost is različni kov zelo dobrodošla.
Občni zbor Društva slovenskih likovnih umetnikov
Ljubljana, 16. junija.
V	soboto popoldne je imelo Društvo slovenskih likovnih umetnikov svoj VIII. redni občni zbor v svojem društvenem lokalu. Občni zbor je začel predsednik prof. Saša Šantel, ki je pozdravil navzoče umetnike. V svojem poročilu je poudaril, da je Društvo sestavilo posebno spomenico, ki jo je tričlanska delegacija dne 5. t. m. izročila Visokemu Komisarju in v kateri so poudarili težko stanje slovenskega umetnika in ga prosili za naklonjenost naši likovni kulturi in ga še posebej prosili, naj bi ostale kot doslej vse podpore in razne dotacije. Gosp. Visoki Komisar je obljubil nato izplačevanje vseh proračunskih prispevkov v dosedanji višini. Pristavil je še, da bo DSLU nakazal posebno podporo za tiste člane, ki so trenutno najbolj potrebni. G. predsednik je v svojem poročilu nadalje izrazil svojo željo, da bi se slovenski likovni umetniki še boli oprijeli svoje stanovske organizacije, ki je edina v stanu, da polagoma dvigne slovenskega likovnika ter mu pripravi boljše pogoje za življenje in za umet-niško delo. Velika pridobitev za društvo je tudi lokal, ki ga je dobilo na posredovanje bivšega bana dr. Natlačena. Predsednik je dejal: Čaka nas še ogromno delo: zatreti bo treba dokončno škodljivo konkurenco kičarjev in diletantov, ki pri nas v masah ponujajo svoje tako imenovane umetnine nevednim dobrotnikom v nakup; povečati bo treba bolniški sklad, da bo mogel
podpirati vse bolne in onemogle člane, treba bo poskrbeti za umetniške ateljeje in še mnogo drugih stvari. Zaradi vsega tega je potrebno, da vlada med umetniki stanovska zavest in potrebna sloga.
Tajniško poročilo je prebral Mirko Šubic. Sej je imelo društvo 23, dopisov je sprejelo 1064, odposlalo pa 53. Za lokal je bivši ban naklonil društvu 10.000 din. Društvo je začelo z zbiranjem strokovnih knjig in revij in skuša ustanoviti knjižnico. Umetniške razglednice, ki jih je izdalo DSLU in ki jih je izdelal gosp. Pogačnik, so našle v serijah precej kupcev in so tako slovenske umetnine našle pot tudi v kraje, kamor drugače ne bi imele dostopa. V osebnih zadevah je društvo večkrat posredovalo pri oblasteh. Prav tako je društvo tudi večkrat posredovalo pri oblasteh glede splošnih vprašanj likovne umetnosti. Poročilo o umetniškem svetu je podal prof. Gojmir Anton Kos. Svet je sprejel v društvu novih osem umetnikov. Nekateri člani US so sodelovali v razsodišču pri natečaju za slike iz mesta Ljubljane, ki ga je razpisala občina.
Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: za predsednika prof. Saša Šantel, Gorše, Fran, Kos Anton, Kregar Stane, Šubic Mirko, Tratnik Fran, Vavpotič Ivan. V umetniški svet pa so bili izvoljeni: Kalin Boris, Kos Anton, Kregar Stane, Šubic Mirko in Vavpotič Ivan.
Boji za pokal Slovenske nogometne zveze
Včeraj se je nadaljeval boi za pokal, ki ga je razpisala Siovenska nogometna zveza. Tekmovali so štirje pari. Ker je bil lep dan, je prišlo gledat borbe lepo število gledalcev, posebno na igrišču Most je bilo ljudi, kakor ob največjih tekmah. Samo v kratkih besedah o moštvih:
Hermes : Svoboda 3:2 (0:2)
Tekma je bila na igrišču Ljubljane dopoldne. Svobodaši so vzeli tekmo resno in so že spočetka dvakrat potresli mrežo nasprotniku. Izgledalo je, da bodo opravičili svoj nedeljski visoki poraz. Igrali so lepo, vendar pa je videti, da so za močnejšega nasprotnika, vsaj nekateri svobodaški igralci, še prešibki.
Hermežani se sprva niso znašli, kasneje pa so vzeli igro v svoje roke. Med Hermežani je nekaj prav dobrih igralcev, ki obetajo še mnogo. Pa tudi sicer je moštvo igralo zelo lepo in pametno. So to sami mladi Jgralci, ki bodo ob vestnem vežbanju pokazali še lepe uspehe. Pri tretjem golu, kateremu je bila botra roka, so Svobodaši zapustili igrišče, kar ni športno in je vredno obsojanja. Športnik mora znati prenesti tudi udarce! Tekma je tako bila nedokončana. Sodil ie Dorčec.
Slavija : Grafika 2:0 (2:0)
Kot predtekma prejšnji sta se srečala gornja nasprotnika. Grafika je imela od zadnje nedelje le en gol naskoka, kar se je danes pokazalo, da je premalo. Slavijaši so danes igrali /žagrizeno, s trdno voljo do zmage. Ze v prvem polčasu so zabili dva gola. Rezultat se do konca igre ni menjal. Mladi igralci Slavije so igrali '"paRSetno in so stremeli za pogodkom, dočim je bilo Grafiki samo do igračkanja. Grafiki je nogomet to, kar je meščanskemu lovcu »nedeljski lov«. Slavijaši so zmago povsem zaslužili.
Ljubljana : Korotan 4:1 (1:1)
Na igrišču Ljubljane je imelo domače moštvo Korotance v gosteh. Tekma je bila prvi polčas še dokaj zanimiva in je bil rezultat prvega polčasa tesen. V drugeift polčasu je Liub-Ijana vzela igro v svoje roke. Ljubi lančam so igrali precej oslabljeni, kajti mamkalo je kar 6 igralcev prvega moštva, ki bodo morda še za stalno odleteli iz domačega gnezda Tekmo so domači z ne preveliko ežavo odločili v svojo korist. Sodil je Camernik.
Mars : Moste 5:3 (1:2)
Med včerajšnjimi tekmami je bilo gotovo najbolj zanimivo srečanje med	L'
ščani, saj so slednji na tihem upali, da bodo danes Poljance na svojem igrišču »obrnili«, skoraj se jim je to tudi posrečilo. Moščani s se v igro zagrizli, hoteli so zmagati in igra je valovila iz polja v polje, pred goloma pa vedno nevarne poteze, le strelci so bili s!ab‘\ pri enih kakor pri drugih. Videti pa je bilo že spočetka, da igrajo Marsovci boli premislieno, Moščani so pa upali le bolj na pobege. Dva izmed pobegov sta bila odlična in zaključena z dvema res lepima goloma, ki jih je zabil Rot. Marsovci so sicer napadali, toda skoraj vsak strel ie šel čez prečko, posebno v prvem polčasu. Polčas je bil za Moščane 2:1. Pri stanju 2:2 je sodnik dosodil malo preostro enajstko prot Poljancem, ki pa ni obsedela. Eno je dosodil tudi Moščanom, ki pa je našla pot v mrežo. Rezultat 3:3 je ostal dolgo nespremenjen, tako da so nekateri že računali na tretjo tekmo, ki bi morala biti odigrana potem na nevtralnem igrišču. Največji gorečneži pa so še upali na zmago svojih. Na račun pa so prišli
končno, po težkem boju le Poljanci, ki so Moščanom za slovo potresli še dvakrat mrežo. Najboljši med Moščani je bil Nagode v branilcih in Plečko v krilcih, čeprav je bil poškodovan na nogi. Marsovci so igrali posebno uspe šno: Slanina v branilcih, oba stranska krilca in Žigon v napadu. Sodil je Erlih.
Po izidu današnjih tekem bodo naslednji dve nedelji igrali Slavija proti Hermesu in pa Ljubljana proti Marsu. To bo semifinalno kolo za pokal zveze.
Juniorsko prvenstvo
Tudi štirje pari v juniorskem prvenstvu so danes nastopili. Izidi: Ljubljana:Svoboda 11:0, Slavi ja: Jadran 2:2, MarsiMladika 3:1 in Grafika Moste 3:2.
župnik Anton Jemec — umrl
V	Zavetišču sv. Vincencija v Mengšu je umrl v soboto, dne 14. junija upokojeni župnik Anton Jemec. Rojen je bil dne 8. januarja 1864 v Davči. V mašnika je bil posvečen dne 22. julija 1888. Njegovo truplo je bilo včeraj prepeljano iz Mengša v Davčo, kjer bo pokopan. R. I. P.
Novice s Hrvaške
Zagreb, 16. junija, s. V Otočcu so na Paveličev godovnd dan in na spominski dan Anteja Starčeviča oddelki italijanske Vojske sodelovali pri proslavi. Ob navzočnosti italijanskih in hrvaških vojaških osebnosti je bila vojaška parada med igranjem himne obeh držav.
Zagreb, 16. junija, s. Zagrebške banke 60 razstavile v svojih izložbah novčanice p>o 100 kun, ki je nova denarna enota hrvaške države. Novi bankovci so mnogo manjši kakor pa dosedanji 100 dinarski bankovci. Na robu so bankovci modre in zelene barve, v središču pa rjave in rumene z motivi iz hrvaške ornamentike. Sredi je napis NHD (neodvisna hrvaška država).
Zagreb, 16. junija, s. V Sisku se bodo v kratkem začela dela za gradnjo 200 delavskih hišic, ki bodo enake hišicam, kaikor so jih že začeli graditi v Zagrebu.
Zagreb, 16. junija, s. S Paveličevhn ukazom ie bil proglašen 20. junij, ko so bili v belgrajsfci skupščini ubiti Stjepan Radič in tovariši, preplašen za dan narodnega žalovanja v eporrtin na mučenike, Id so padli za domovino.
Zagreb, 16. junija, s. Gospodarska pogajanja med Madžarsko in Hrvaško so se v soboto končala s podpisom pogodb. Te pogodbe so samo začasne in je ostalo več vprašanj še odprtih. Pogodba, ki bo veljala do 1. oktobra, določa trgovinsko izmenjavo za znesek 100 milijonov dinarjev. Plačevanje bo izvršeno s kompenzacijo. Obenem sta bili ustanovljeni dve gospodarski komisiji, ki bosta stalni in bosta od časa do časa reševali ovire, ki 'bi se pojavile pri izvajanju pogodb.
Zagreb, 16. junija, s. Z zakonskim dekretom ministra za narodno gospodarstvo so potegnjeni iz prometa bankovci po 1000 din, ki jih je izdala bivša jugoslovanska narodna banka. Razlog za ta ukrep je v tem, da se je v zadnjem času pojavilo mnogo ponarejenih tisočakov. Do 3000 din bo hrvaška narodna banka zamenjala tisočake, za večje število pa bo izdala posebne bone. Dinarji bodo zamenjani v razmerju 1 dinar za 1 kuno.
0 počitku in telesnih vajah po dnevnem redu
Kakor privošči pameten gospodar svojemu ži-vinčetu po trdem delu primem odmor, ima tudi človek, ko opravi svoje dnevno delo, ne samo polno pravico, ampak tudi dolžnost, da si odpočije telo in duha. Če seveda mislimo pri tem predvsem na telesni počitek, ne smemo podcenjevati vrednosti duševnega, umskega počitka. Duša in telo sta namreč eno, kajti ugodje enega je povsem odvisno od ugodja drugega. Telo in um je treba vzgajati skupno.
Duševni delavec zanemarja svoje telo. Prerad pozablja na dobro prebavo, katero omogoča telovadba, rad pozablja na hitrejši krvni obtok, katerega dosežemo, kakor je znano, z mišičnim delom, to se pravi z gibanjem, telesnimi vajami in športom, kar vse priganja srce k delu ter ohranja žilje prožno. Uspeh mišičnega dela pa bo naravno tem večji, čim čistejši je zrak, ki ga pri tem globok vdihavamo. Zato so — zlasti za duševnega delavca — neobhodno potrebne vaje na svežem zraku. Telesne vaje imajo za človeka tudi druge dobre strani. Z njimi se krepi volja in odločnost, utrjuje se telo, ki je potem bolj odporno proti boleznim, poprav telesne drže in končno izboljšanje razpoloženja. Vse to daje človeku mnogo več od življenja kot imajo od njega slabotni in bolehni ljudje. Zrav nobenega dvoma ni, da se vse ure, ki jih žrtvujemo športu in telesnim vajam vsaj trikrat izplačajo, kajti teh telesnih in duševnih sposobnosti ne dvigajo samo za en dan, temveč za vse življenje, zaiadi česar niso prazne besede, da se večina tistih, ki na dan vsaj eno ali dve uri posvetijo svoji telesni vzgoji, neodlikujejo samo v športu, temveč tudi v svojem poklicu. Katero vrsto telesnih vaj oziroma športa naj si izbere posameznik, je povsem odvisno od njegove telesne zgradbe, osebne simpatije do ene ali druge vrste športa in od obstoječih prilik. Eno pa je gotovo: telovadba in šport se ne izključujeta, temveč dopolnjujeta.
Pri zdravstveni preiskavi šolske mladine nam zadostuje že bežen pogled na telo za ugotovitev, koliko je vreden pouk iz telovadbe.
V	tem pogledu ima lepo in hvaležno nalogo učitelj. Njemu ie poverjeno, da izoblikuje ne samo otrokov duh, ampak tudi njegovo telo. Začeti pa je treba seveda že pri najmanjših. Naravno, da je zanje »izprehod« ob materi prava muka, ker ne more niti od daleč zadostiti otroškemu nagonu za gibanje. Kako žalosten je telesni in duševni razvoj velikomestnega otroka napram prirodni deci, ki raste ha podeželju v neovirani prostosti. In ko minejo šolska leta ter se človek posveti duševnemu delu, ima običajno tako malo časa za svoje telo. Takrat smatra, da je že kratek sprehod povsem zadosten odpočitek in razvedrilo. To pa je vse premalo za smiselno vež-
banje telesa. Tudi duševno utrujenemu človeku je sprehod le slab odpočitek, kajti v samoti šele človek premišlja in tako ne more priti do pravega duševnega počitka.
Tudi ročnemu delavcu je gibanju an šport potrebno, pa čeprav pravi marsikdo, »kaj meni gibanje, ko sem pa garal kot črna živina.« Pomisliti moramo namreč, da je med enostran-skm delom in skladnim vežbanjem celega telesa pri športu ogromna razlika. Pek dela, je močan, toda trebuh ima prevelik in šibak je v nogah. Prav tako močan je kovač, toda noge ima često ploske in skoraj vsak ima tudi krčne žile. Take napake moremo dobiti pri vsakem rokodelcu, ki se ne posveča dovolj vežbanju in športu. Ni namen pri športnih vajah utrditi mišice, ampak napraviti mišice tudi prožne in voljne.
Naš cilj naj bo doseči zdrav in pravilno usmerjen razvoj telesa in prav zato so šport in 'telesne vaje odlično sredstvo obenem pa nam krepijo vaje voljo in samozavest. Rasenica je, da vsak človek enkrat začne čutiti, da je star, vendar se da ta trenutek s pametnim življenjem in pravilno nego telesa odložiti tja v jjozna^ leta.
S športom in telesnimi vajami naj se pa ukvarjajo predvsem slabotni in bolehni ljudje. Pri tem pa je seveda treba vsakemu posamezniku določiti ustrezajočo vrsto športa, z vežbanjem pa je treba začeti počasi, toda vztrajno. Tako je tudi ljudem s telesnimi napakami in slabičem dana možnost, da sčasoma dosežejo večje telesne uspehe.
Na kratko naj velja tole: Vsakdo naj uri telo in goji šport, nobeno opravičilo ne velja niti glede starosti niti glede spola. Pri dojenčku vzbuja pravilna telovadba rast in tvorbo kosti, preprečuje pa rahitis in skrivi jen je kosti. Posebno pa rabi telovadbo šolski otrok kot nekako protisredstvo predolgega sedenja, ki povzroča ohlapnost hrbtnega mišičja in ukrivljenost hrbtenice. Slabotni otroci naj vadijo v posebnih oddelkih, kjer se bodo počasi razvili v krepko deco.
Tako naj služijo telesne vaje za ohranitev in okrepitev zdravja, njih končni cilj | pa naj bo, doseči popolno skladnost v razvoju duha in telesa.
Legrnannl
Introdottissimo primarne Industrie Piemonte rappresenterebbe ditta legnami. Scrivere:
Les
Pri vodilnih industrijah Piemonta zelo dobro vpeljan zastopnik bi zastopal lesno tvrdko. Pisati na-
SUINO GIACOMO - Bairo Torre
(Aorta)
Nova cesta skozi Tivoti
Ljubljana, 16. junija.
Z regulacijo Tivolija in ureditvijo pote in cest od Ceste na Rožnik do Rožnika in šišenskega hriba je v zvezi tudi nova pot nad drevesnico mestne vrtnarije, ki veže srednji del Ceste na Rožnik z diagonalnim drevoredom proti glavnemu drevoredu. Doslej so morali stanovalci z zgornjega dela Ceste na Rožnik in iz Rožne doline nad mestno vrtnarijo hoditi po precej hudem klancu, nova pot je pa brez klanca speljana skoraj v isti smeri precej nižja s samo malenkostnim padcem. Ljudje so opazili, da poti sedaj ni mogoče napraviti v vsej širini, ker jo seka glavna napajalna vodovodna cev. Ta cev bo seveda preložena, vendar bomo morali počakati tako dolgo, dokler ne dobimo tako velikih cevi, saj jih v Ljubljanski pokrajini nikjer ne izdelujemo. Preložiti bo namreč treba glavno cev s premerom 400 mm, kar bo zelo težavno delo, ker taka cev tehta 800 kg. Razen tega bo pa treba napraviti tudi nekaj specialnih kosov cevi. Čeprav bi pa vse potrebne cevi takoj dobili, sedaj ni mogoče to delo, ker poleti ljudje vodo najbolj potrebujejo in je tudi največ porabijo. Glavno cev bo mestni vodovod lahko preložil šele jeseni ali pozimi, ko je poraba vode najmanjša. Za dovajanje vode bo tedaj zadostovala druga cev s premerom 250 mm, da ne bo treba zapirati vodovoda, poleg tega bodo pa glavna dela opravili ponoči, ko je potreba po vodi najmanjša. Tako urejena ravna pot bo pozneje šla čez glavno dovozno pot, ki bo speljana s križišča Škrabčeve ulice s Ceste na Rožnik. Nova cesta bo šla s tega križišča naravnost pred tivolski grad, zato bo pa zaprta sedanja vozna pot v podaljšku Nunske ulice vzdolž ribnika. Kakor že sedaj vidimo, bo sedanja dovozna cesta zelo razširjena in bomo na tej terasi dobili najlepša otroška igrišča, ki bodo bistveni del otroškega paradiža ob otroškepi kopališču v ribniku. Da pa po otroškem igrišču ne bo mogoče voziti in bo zato sedanja dovozna pot popolnoma odpravljena, je pač umevno samo ob sebi.
Koledar
Danes, ponedeljek, 16. junija: Frauč. R Torek, 17. junija: Adolf, šk.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12, in mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta 46.
Za nocojšnji koncert Glasbene Matiee so vstopnice v predprodaji na dveh mestih. Trafika Sever v Selenburgovi ulici prodaja ves dan do 18. ure. Sedežo na levi strani parterja v dvorani. Knjigarna Glasbene Matice na Kongresnem trgu pa sedeže na desni strani v dvorani in ves balkon. Stojišča so na razpolago na obeh krajih. Koncert v Unionski dvorani: Začetek ob 20,15, Prosimo občinstvo, da kupi sedeže in stojišča že v predprodaji.
V	korst brezposelnim glasbenikom bodo letošnje sklepne produkcije Glasbene akademije. Prva bo v torek, dne 17. junija ob 19 v veliki Filharmonični dvorani. Nastopili bodo gojenci in slušatelji višjih letnikov SGŠ in GA iz šol profesorjev: rektorja Trosta, ravnatelja Betetta, J. Ravnika, Slaisa, Rupla, Trostove, Wisting-hausnove, Pfeiferja, Škerjanca, Moravca, Latina in Mullerja. Vstop proti sporedu, ki velja 15 din in 10 din ter je v predprodaji v Matični knjigarni.
Vožnja motornih vozil dovoljena le s tablicami LB. Od 15 junija dalje je dovoljena vožnja z motornimi vozili samo doti&iim imetnikom posebnih prometnih dovolilnic, katerih vozila so opremljena z novimi tablicami, ki imajo kratico LB. Kršitelji, kakor je odrejeno v naredbi Visokega Komisarja z dne 27. maja 1941-XIX., bodo kaznovani po zakonu in se jim bodo odvzela prometna dovolila.
Vegova ulica bo od danes 16. i m. dalje zaprta za vozni promet zaradi priprave cestne podloge za lahki tlak, ki bo prepojen z domačim katranom, in bo torej tudi ta cesta tako urejena kot Gosposka in Erjavčeva ulica. Najprej bo cesta zaprta od Kongresnega trga do Peternelove ulice. Ker je pa brizganje katrana uspešno le v suhem m toplem vremenu, bodo dela naglo napredovala le ob lepem poletnem vremenu. Tako bo mestna občina pričela tudi ureditev Vegove ulice z dobro voljo, da jo čim najlepše uredi prav do Napoleonovega trga in tudi dalje do Zoisove ceste, ki le »o tlakovana. Toda pomisliti moramo na najrazličnejše težave današnjih dni, posebno pa na naglo naraščanje mezd in cen gradivu, ki prete ustaviti vsa večja dela mestne občine ali pa vsaj ogrožajo njih nadaljevanje.
TjJuhljansko gledališče
DRAMA Začetek ob 19.30:
Ponedeljek, 16. junija: »Via mala«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Igrala bo skupina mariborskih slovenskih igralcev. Tor®k* H' junija: »Bog z vami, mlada leta!« Red Torek.
Sreda, 18. junija: »žene na Niskavuoriju«. Izven. Znižane cene.
OPERA Začetek ob 19:
Ponedeljek, 16. junija: Zaprto.
Torek, 17. junija: »Don Kihot«. RcdB.
Sreda, 18. junija: Baletni večer. Red Sreda.
Charlie Chan v San Franciscu
»Ali je to vaše pravo ime?«
»To je ime, ki ga nosim ze... več let.* »Ah, to torej m vaše pravo ime?« »Ne, vzela sem ga za...«	.
»Aha, že razumem, nosite tuje ime. Verjetno imate tudi svoj razlog za tor* »Pišem se Ida Pingl, toda mnenja sem bila, da takšno ime za gledališko igralko ni preveč zvočno. Zato sem si kot umetnica nadela ime Gloria Garland.«
»Prav lepo. Torej priznate, da živite pod tujim imenom.«
»Razlagajte si to, kakor vam je milo, toda znano je, da mnogi igralci prevzemajo imena, ki so zvočnejša od njihovih lastnih. Nisem storila ničesar, kar bi opravičevalo vašo surovost,« je jezno izbruhnila igralka.
Gdč. Morrow je karajoče pogledala nadzornika in se obrnila h Garlandovi: »Docela razumem vaše razburjenje, gospodična, in zato vam bom jaz za naprej postavljala vprašanja.*
»Zelo bi vam bila hvaležna.*
»Ali ste poznali sira Frederika še pred snočnjo večerjo?«
»Nisem.«
»Sta si bila popolnoma tuja drug
drugemu?*
»Popolnoma. Pa zakaj me vprašujete?«
»Ali niste imeli snoči z njim nobenega razgovora?«
»Nobenega.«
Nadzornik Flanery je stopil korak naprej in odprl usta, da bi nekaj zinil Toda gdč. Morrovv ga je pridržala z zamahom roke.
»Samo trenutek, nadzornik. Opominjam vas, gospodična, da je stvar nenavadno resna. Govoriti morate resnico!«
»Toda...« je začela omahovati, »po čem sklepate, da sem jaz...«
»Lagala I To vemo,« je vzkliknil nadzornik Flanery.
»Snoči se vam je raztrgala ovratnica,« nadaljuje Morrovv. »Kje 6e je to dogodilo?«
»Na stopnicah, ki peljejo od 20. nadstropja v vilo.«
»Ah ste našli vse bisere?«
»Sem... vsaj tako mislim. Ne vem točno, koliko jin imam. Menda vam ni treba posebej poudarjati, da so biseri ponarejeni. Saj ne bi imela toliko denarja, da bi si mogla kupiti ovratnico iz pravih biserov.*
Gospodična Morrow je odprla svojo torbico im položila en biser na pisalno mizo.
»Ali poznate ta biser, gdč. Garland?«
»Ja... da. To je biser z moje ovratnice. Kje ste ga našli ?« Gdč. Morrow je odgovorila tehtajoč vsako besedo:
»Našli smo jo pod pisalno mizo v tej sobi.«
Igralka je osupnila. Nastopil je trenutek mučne tišine.
»Gospodična Garland,« je nadaljevala Morrovv, »boljše bi bilo, če bi svoje ravnanje spremenili. Prosim vas, z resnico na dani*
»Prav imate,« je odgovorila igralka. »Poskušala sem, da bi se izvlekla iz te neprijetne zadeve. Ne bi rada videla, da bi se moje ime na ta način razvedelo v javnosti. Toda jaz v to stvari nisem dosti zapletena.«
»Ovratnica se vam je torej raztrgala v tej pisarni, kamor ste stopili, da bi se pogovorili « sirom Frederikom, ali ne?«
»Da. V trenutku, ko sem vstala, se mi je ovratnica zataknila okrog mize in se raztrgala.«
»Nikar ne začnite pripovedovati bajke od konca, temveč začnite lepo, kakor se začeti mora.«
»Govorila sem čisto resnico, ko sem
rekla, da do snočnje večerje nisem poznala sira Frederika. Ravno 6em bila stopila iz dvigala in šla po stopnicah, ko so se odprla vrata te pisarne in se je pojavil moški ter me nagovoril z besedami: — Vi ste gospodična Garland? — Odgovorila sem, da sem. Rekel mi je, da je on sir Frederik Bruce, gost g. Kirka, m da bi se rad pogovoril z menoj prej, preden odidem v salon.«
»No in kaj je bilo?«
»Vse skupaj se mi je čudno zdelo, toda ta mož je bil videti tako dostojanstven, da se mi je zdelo najboljše, če ga ubogam. Ko sva sedela, mi je rekel, da je od Scotland Yarda. Jaz sem Angležinja, to veste, in globoko spoštujem vse, kar je v zvezi s Scotland Yardom. Končno je prispel do cilja. Hotel me je vprašati, Če bi mu mogla identificirati neko žensko, ki je izginila že pred več leti... Neko žensko, ki je izginila v noči in o kateri ni nihče več slišal
V	sobi je vladala popolna tišina. Kirk je z zanimanjem ogledoval obraz gospodične Garland. Nadzornik Flanery je sedel in zijal od presenečenja. Gospodična Morrovv je z mirnim glasom vprašala:
»Iz kakšnega nagiba si je mogel sir Frederik misliti, da utegnete vi poznati tisto žensko?«
»Jaz sem bila njena intimna prijateljica in sem bila zadnja oseba, Id je bila z njo tisti večer, ko je izginila.«
»Vi ste torej sodelovali pri tistem nočnem izletu v okolico Peshavarja pred petnajstimi leti?«
Gloria Garland je izbuljila oči: »Peshavar? Saj to je vendar neko mesto v Indiji, če se ne motim. Vse svoje življenje še nisem bila v tej deželi.*
Spet je nastala tišina. Tedaj je Fla-nery nenadoma vzkliknil:
»Pazite I Obljubili ste, da boste govorili Čisto resnico 1«
»Govorim resnico.«
»Lažete! Tista ženska, o kateri Je govoril sir Frederik, je bila Eva Diran, ki je izginila med nekim izletom v okolici Peshavarja.«
Chan je posegel vmes:
»Prosim var, g. nadzornik, oprostite mi, vendar na takšen način ne bi smeli prekinjati pripovedovanja te gospodične.«
Vzel je oba izrezka iz časopisa, ki sta ležala na mizi:
»Ali bi bil: tako ljubeznivi in bi povedali ime vaše tovarišice in ime kraja, iz katerega je izginila?«
»To se je zgodilo v Nici,« je odgovorila gdč. Garland.
^alje
»Sobna« zavetišča pred letalskimi napadi
Prostora je v njih le za eno osebo in so zgrajena iz močnega jekla
Iz Rima poročajo, da so tamkajšnja inženirji edili načrte za graditev novih protiletalskih
naredili načrte za graditev novih protiletalski! zavetišč, v katerih je prostora le za eno osebo.
V	poštev bi prišla zlasti tam, kjer v bližini ni nikjer kakih večjih podzemeljskih zavetišč. Zavetišča za eno osebo, kakršna nameravajo graditi v večjem številu kar po stanovanjih, bi bila velika približno toliko, kot povprečno široka miza. Stene so iz jekla, na vrhu pa je takšno malo zavetišče pokrito z jekleno mrežo. Postavi se lahko kjerkoli v sobi in nudi popolno varnost, tudi, če 6e podero nanje zidovi. V notranjosti zavetišča je žimnica, na kateri se človek lahko ponoči zadosti odpočije in je varen tudi pred najhujšim sovražnikovim letalskim napadom. Za graditev takšnih malih jeklenih
zavetišč so 6e odločili predvsem na podlagi spoznanja, da pri sovražnem letalskem napadu izgubi življenje velika večina ljudi zaradi steklenih drobcev, ki se razlete ob takšni priliki na vse strani, ati pa zaradi tega, ker se na stanovalce podere hišno zidovje.
Pri vsem tem pa je treba premostiti neko težavo, pripominja »La corrispondenza«. Da bi takšna »sobna« zavetišča pred letalskimi napadi res dosegla v popolni meri svoj namen in uspeh, jih bo treba zgradita v zadostnem številu tako, da bodo ljudje povsod vami pred sovražnimi bombami. Edina težava je torej v tem, kako preskrbeti potrebne količine jekla, iz kakršnega so ta mala in povsem vama zavetišča zgrajena.
»Električno oko« bdi nad kaznjenci
Samokres, ki kar sam začne streljati na jetnika, če hoče pobegniti
Iz Michigana v Ameriki je prišla novica, da sta v neki tamkajšnji jetnišnici dva zaprta zločinca skušala pobegniti na svobodo, da pa 6e jima to ni posrečilo zaradi najsodobnejše opozorilne naprave, ki se je z velikim uspehom poslužujejo v dotični kaznilnici. Jetnika sta skušala preplezati visoko obzidje, pa ju je nenadoma presenetil strel iz samokresa, ki se je sprožil čisto sam. Da bi bili jetniški pazniki še bolj opozorjeni na drzen poskus teh dveh jetnikov, se je istočasno oglasil še močan električni zvonec, tudi čisto avtomatično. Čudovite varnostne naprave, kaj? Kako neki more samokres kar sam od sebe streljati. No, stvar mi kar tako za las privlečena, kakor se morda zdi.
Jetnika, ki sta se povzpela na'obzidje jetniž-niee, sta stopila v prostor, nad katerim je bdelo »električno oko«, priprava, ki jo je iznašel inženir Edvvin Wedder z namenom, da bi jetnikom po raznih jetnišnicah preprečil beg. Gre za enega izmed številnih primerov, kako se da uporabljati v praksi foto-električna celica. Dokler sveti luč, 6e proizvaja neprestano tok preko takšne celice.
V	trenutku, ko prestreže kakršen koli predmet — v našem primeru sta bila to jetnika, ki sta hotela pobegniti — ta žarek luči, se prekine tok iz fotoelektrične celice. Sunek, ki na ta način nastane v toku, je tolikšen, da lahko spravi v gibanje pripravo, ki potem lahko avtomatično potegne za petelina na samokresu, istočasno pa sproži tudi električni zvonec.
Vse to se odigra z bliskovito naglico. »Električno oko« pa kljub temu ne pomeni tolikšnega strašila za tamkajšnje jetnike, da kdo od »jih le ne bi kljub temu skušal pobegniti. Pravijo, da se marsikomu beg tudi posreči, kajti kje je rečeno, da bo krogla iz samokresa vedno tudi zadelat V našem primem se je to zgodil takorekoč po golem naključju. Krogla je zadela celo oba, da sta padla z zidu na tla, toda rani nista bili smrtno nevarni. Ko se je oglasil električni zvonec, so začeli hiteti od vseh strani jetniški pazniki, ki 60 oba ponesrečena begunca hitro zgrabili. Ko pa so videli, da so njune rane le lažjega značaja, so ju brž odnesli v bolniško sobo, kjer so jima zdravniki nudili prvo pomoč.
200 milijonov novih bankovcev po dve in eno liro
Iz Rima poroča jo, da ie bilo z ministrskim odlokom dovoljeno narediti in dati v promet 100 milijonov bankovcev do dve liri in 100 milijonov po eno liro.
Bomba na glasbila londonske
Filharmonije
Švedski dopisnik iz Londona je med drugim napisal tudi naslednje zanimivo poročilo, ki dokazuje, da zaradi nemških letalskih napadov na angleško preslolnico tudi londonski godbeniki nimajo miru:
Da bi mogli prirediti koncert, so si člani londonske Filharmonije morali zadnjič izposoditi in-
‘V
etmmente pri svojih tovariših. Nekaj ur pre dna* povedanim koncertom je namreč nemška bomb« razdejala njhove gosli, harfe in kontrabase. Glasbila so bila vredna nekaj tisoč funt šterlingov. Bomba je razbila poleg tega tudi dragoceno č61o, ki so ga cenili na 500 funtov.
Izid zadnjega ljudskega štetja v Romuniji
Romunski uradni list zdaj objavlja izid ljudskega štetja, ki eo ga v Romuniji imeli pred nekaj meseci. Iz teh podatkov se vidi, da je Romunija imela tedaj 13,482.984 prebivalcev. Romunska prestolnica je po istih podatkih štela 999.658 ljudi, torej prav malo manj kot cel milijon. Judov je v Romuniji 302.510, beguncev pa 251.427.
Srdit petelinji boj.
Bodoči »hoteli« za nemško mladino
Pri sestavljanju obširnega načrta, po katerem nameravajo v Nemčiji po vojni zgraditi številna prenočišča za mladino, so imeli v mislih tudi nove vzhodne in zahodne nemške pokrajine. Samo v Alzaciji bodo zgradili sedem takšnih novih mladinskih »hotelov«. Eden največjih bo zgrajen tudi v Strassburgu.
Polž je razmeroma dosti močnejši kot človek
Majhne živalice, recimo polži ali celo mravlje, imajo, če primerjamo njihovo velikost s človekovo, neprimerno večjo moč v sebi, kot pa človek. Zanimivi so poskusi, ki so jih naredili na primer s polži. Pokazali so, da ta mala živalica brez kakšnih težav lahko vleče za seboj do 250 gramov težko breme, čeprav počasi. Povprečna teža navadnega polža znaša le kakšnih 7 gramov, hišica, ki jo polž z lahkoto vleče za seboj, pa je lahko 35-krat težja.
Zdaj pa poglejmo, kaj je s človekom in njegovo telesno močjo, če bi bilo razmerje med njegovo težo in telesno silo enako kot pri polžu, bi 100 kg težki človek lahko vlekel za seboj celih 3500 kg težko breme.
Arabska svatba.
Nove, gumijaste čelade za letalce
Napolnjene bodo z vodo in letalec ne bo več občutH prevelikih nenadnih sprememb zračnega pritiska
Švicarski časopisi pišejo o novi iznajdbi, ki je za letalce izredno pomembna. To je neke po-sebne vrste čelada, ki jo bodo v bodoče nosili vsi letalci, predvsem pa tisti, ki se bodo vozili s 6trmoglavcL Nova iznajdba ima namen odpraviti težave, ki jih mora prestati letalec zaradi nenadnih sprememb v zračnem pritisku, kadar se s silovito hitrostjo strmoglavo spusti proti zemlji.
Strmoglav« se spuščajo s hitrostjo do 600 in še več kilometrov na uro. Letalec je v takšnem primera podvržen hudi spremembi zračnega pritiska. Ko se letalo potem spet dvigne v velike višine, se pritisk zelo zmanjša in ima zato letalec vtis, kakor da ga hoče razgnati. Grozi mu nekako isto, kot ribi, ki jo iz velike globine morja prinesemo na površje. Ribi zaradi zmanjšanja pritiska
kar oči izstopijo ali pa jo celo razžene, da pogleda črevesje iz nje. Pilot pade zaradi tolikšnih sprememb zračnega pritiska v trenutno omedlevico in je kljub temu, da ta hitro mine, v takšnih primerih vselej silno utrujen.
Nova čelada bo zmanjšala, kakor napovedujejo, te nenadne motnje. Narejena je iz gumija, ki je zunaj trd, znotraj, kjer se lepo prilega glavi, pa mehak, da letalca ne žuli. Napolnjena je z vodo. Kadar se letalo spusti ali dvigne, se temu primemo začne pretakati tudi voda pod gumijasto čelado in sicer v isti smeri kot kri v letal-čevih žilah. Voda igra pri tem vlogo nekake zavore in ne dopusti, da bi se pritisk prehitro spremenil. Voda v čeladi drži nekako ravnotežje z ozirom na krvni obtok.
Sonce nam bo nazadnje še kuhalo
Iznajdljivi Kalifornijec, ki je s pomočjo leč napeljal sončne žarke v »baterije« loncev na štedilniku
Kadar si človek ne more privoščiti ali kupiti tega aili onega, pa bi rad, tedaj mu pride marsikaj na nti6eL Ob takšnih prilikah je navadno najbolj iznajdljiv. In med najpotrebnejše stvari po naših kuhinjah spada brez dvoma tudi kurivo, pa naj že bodo to drva, premog ali pa električni tok, s katerim so zlasti po mestih gospodinje začele nadomeščati prvo dvoje. Če vsega tega nima na razpolago, kako naj potem kuha.
V	podobnih težavah glede kuriva je najbrž moral biti tudi nek restavrater iz San Diega v Kaliforniji. Začel je mislita na to, kako bi se izognil velikim stroškom za drva, premog ali elektriko, in nazadnje sklenil, da bo odslej kar 6 sončnimi žarki pripravljal jedila svojim številnim abonetom. Ta duhoviti lastnik restavracije v San Diegu se je pri svoji nenavadni domislici ravnal po Arhimedovem načelu o zbiranju sončnih žarkov s pomočijo leč. Toda teh snopav sončnih žarkov ni zbiral tako, da bi bilo njihovo žarišče kje na kaki rimski ladji, kot je to delal slavni Arhimed, pač pa jih je napeljal na »baterije loncev« na svojem štedilniku. Tako zdaj njegov štedilnik še bolj zasluži svoje ime, 6aj mu še dosti več prihrani kot prej.
Skoro gotovo se bo tak način kuhe kmalu skušal razširiti tudi na druge kraje v Ameriki in morda še kam drugam, če bodo znali biti ljudje tod dovolj praktični. Sonce jim bo svetilo, sonce jih bo grelo in sonce jim bo nazadnje še kuhalo, ali mar ni to re6 nekaj imenitnega. Toda vse le ni tako lepo, kot se zdi na prvi mah. Sonce si-j e namreč le podnevi in tedaj ne vedno. Vzemimo, da si človek poželi kaj toplega, kadar je zunaj kislo vreme, brez sonca, ali pomoči. Tudi pozimi ima sonce kar malo premalo moči, da bi nam še
Zahtevajte povsod naš list!
kuhalo. Za vse takšne primere bodo gospodinje pač morale imeti v zalogi drva, premog ali električne štedilnike. Vsaij v tistih deželah, kjer ni toliko sonca kot v Kaliforniji!
Posebno dovoljenje za potovanj? po romunskih železnicah * A
Od pretekle sobote opoldne dalje velja v Romuniji odlok, po katerem je dovoljeno pata.; vati po romunskih železnicah le na podlagi posebnega dovoljenja, ki ga pristojne policijske oblasti izdajajo za vsak posamezni prinier. Brez posebnega dovoljenja se smejo odslej voziti z vlaki le ministri, če so na službenem potovanju, dalje tisti, ki so poklicani pod orožje ter policijski uradniki. (Piccolo.)
Ptica brez peroti
Tehta le petkrat toliko ket njeno jajce
čeprav se zdi skoro neverjetno, vendar žive na svetu tudi ptiči brez peroti. Takšna čudna žival, ki je gotovo ne moremo prištevati drugam kot med ptiče, je živi, letalec — če ga smemo tako imenovati — z Nove Zelandije. Za let je nesposoben in se tudi drugače le počasi giblje. Na lov za plenom se podaja samo ponoči, to pa zaradi številnih sovražnikov, ki jim spričo svoje počasnosti ne bi podnevi mogel uiti. Kivi je težak do 2.25 kg, nese pa izredno debela jajca, do 450 gr. težka, torej ne dosti manj, kot pol kilograma. Ptica potemtakem tehta le petkrat toliko, kot jajce, ki ga znese.
Maršal Itnlo Balboi
Italijanski roji nad svetom
Stormi d'ltalia aul roondo
Ta skupina Italijanov, ki so premagali Ocean, ni služila samo lastni domovini, temveč stvari človeštva, ki se danes čuti bolj združeno po	ogromnih razdaljah, strnjeno	po vezeh	neslu-
tene vzajemnosti,	bolj gotovo	svoje usode v napredku in	omiki.
Te misli se ne morejo izoblikovati. Samo za trenutek se posvetijo v duhu in izginejo, kakor kateri od tistih drvečih oblakov, ki so na oceansko prostranost za trenutek vrgli svojo
bežno senco.	...
Zunaj pilotske kabine niti zdaj ne utegnem, da bi se udai domišljiji. Privezovanje še ni končano. Jaz sem se prvi dotaknil vode, drugi stroji pa prihajajo za mano v določenem red*. Zdaj se spušča general Valle, ki je let dopolnil sam in ki nas je ujel, ne da bi preveč napenjal motorje, čeprav je bil ob odhodu za uro za nami. Za njim prihaja beli, rdeči in zeleni
oddelek.	y	,
Vsega skupaj	potrebuje	roj za pristanek	nič več	kakor
deset minut.
Posadke kažejo izraz ponosa. Oblečene so v črno srajco, ki jih dela dvakrat vojake. Trudnosti za zdaj ni čutiti.
Zasidramo se na eni sami vrvi v loku, ki se ravna po širni krivini reke. Stroji tvorijo popoln polkrog izbrane elegance na vodi, ki je globoko sinja in ki jo kodra veter, kateri piha
precej močno.	.
Moj stroj je najbližji mostu. Brž se od tega odtrgajo celi oblaki bark. Motorni čoln, hitrejši od drugih, pride blizu krila mojega letala in izkrca nanj generala Alda Pellegrinija, ki steza roke. Zelo prisrčno ga stisnem na prsa. On ta trenutek zastopa tovariše z onstran Oceana, ki hočejo izraziti svoja čustva nam, ki smo barve domovine nesli zmagovito do Natala.
Za tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič — Izdajatelj: Mesečna naročnina ie 14 din, za inozemstvo 2i din -
Podro
Člani mestnega plavalnega kluba se bližajo letalom in dajejo letalcem zelo prijeten dar: v ledu ohlajeno slatino, lepo sveže sadje in izboren sladoled.
Motorni čolni s pomorskega oporišča pobirajo posadke, da jih bodo prepeljali na breg. Jaz grem pred njimi s stotnikom Cagno in z generalom Pellegrinijem na motornem čolnu .
Na bregu me čaka ogromna množica,* pred vsemi pa skupina prijateljev, ki so zadnjih osemnajst ur prebili v menjavanju skrbi in upanja, morda močnejšega od našega. To so italijanski časnikrji Quilicj, Quadrone, Intaglietta, Nosari, Freddi, Massai in moj nečak, planinski poročnik Lino. Vsem je glas hripuv in oči svetle od ganotja. Objamejo me.
Tam je še stotnik Gino Bertoli, ki je uredil oporišče v Na-, talu, ponkonzul Mauro, ki ga je sem poslalo zunanje ministrstvo, italijanski konzularni zastopnik v Natalu Lettieri in vsi Italijani, ki prebivajo v mestu, na deželi in v bližnjih Zveznih
Vsi se gnetejo okoli mene, me ginjeni gledajo, mi kličejo svoj »živel!« Brazilske oblasti se gnetejo okoli letalcev po prisrčnem pozdravljanju, za katero skrbi konzuL Med petjem, godbo ter veselim in neskončnim zvonenjem nas neso do avtomobilov, potem pa nas odpeljejo do določenih prenočišč.
Mene z vrhovnim poveljstvom vred spravijo v vilo »Cin-cinnato«, ki leži v najvišjem delu mesta, častnike peljejo v gospodinjsko šolo, podčastnike pa v hotel »Internacional«.
Takoj dobimo jasen vtis o budni in prisrčni skrbi, ki je bdela nad pripravami za naš postanek v Natalu po najdaljšem letu. Vsak letalec je ob postelji dobil lastni kovčeg, ki je pred dvema mesecema odpotoval iz Italije na znani jadrnici »Aosta«, tukaj je tudi že prva pošta, ki je prišla pred nami, so prvi zavitki brzojavk. Pripravili so nam prhe in voda že šumi in nas poživlja. V gospodinjski šoli nas čaka lahka večerja, izborno pripravljena po italijanskem kuharju.	I
Zdi se, da sanjaš. Zdi se, da smo se izkrcali ne v Ameriki, temveč v Italiji. Polagoma, prav polagoma se dubovi odpočijejo.
Po siloviti živčni napetosti prihaja sladek pokoj, radostna in klepetava jasnost, v katero se neopazno prikrade najslajša trud-nost. To opazim iz pogledov, iz gibov in iz besedi svojih tovarišev na letu.
Že je legel večer. Zrak je svež. Pripovedujejo mi, da je Natal pravkar oprala silovita nevihta. Ko smo včeraj odšli iz Bolame, se je tu razdivjalo strahotne neurje. Sporočilo o odletu je prišlo na neštete radijske postaje, urejene na tem atlantskem obrežju, da bi spremljale naš let. Prav tedaj se je nebo polnilo z bliski, ozračje so trgali gromi in treski in voda je padala z nezaslišno silovitostjo. Deževalo je kar naprej ves dan in je nettialo prav dve uri pred našim prihodom.
mmmmmmm«i.............. nii.	■	~~
•sj >f^> '	>'Aci'.	C	^	^'v.s	/V	^	'
S a h k	k*
> s
•v.
X n n a s u-e »
S'
-t-.
Zemljevid o poletu čez Atlantsko morje
(Nadaljevanje sledi.)
tat Jože Sodja - Uredniki Mirko Javornik - Rokopisov ne vračamo - »Slovenski dom« Uhaja vsak delavnik ob 12 - Uredniitvo« Kopitarjeva oliea */Hl — U prava i Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana — Te le Ion 40-01 do 40-05 -1 nlcei Maribor, Celja, PtaJ, Jesenice, Kranj. Novo mesto, Trbovlje