PoStnina plačana v gotovlnl I/haja v ponedeljek inpetek ob 17. Stane mesečno po poštJ 7 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na 7*50 Din, za inozemstvo 20 Din RaCun pd poStnem Cekavnem zavodu St. 10.666. Jtova ®oba Cena 1 Dia Redakcija in nprava: Celje, Strossmayerjeva ulka St. 1, pritličje, desno. Telefon Interurban štev. 65. Rokoplsf se ne vračajo. OglasI po tarlfu. Rokopisi le sprejemajo ob ponedeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. —¦ Predpisi glede prostora in dncva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. štev. 81. Celje, petek 6. oktobra 1933. Leto XV. Punktaške liste protizakonite! Po »Jutru« posnemamo naslednji zanimivi članek glede občinskih volitev v dravski banovini; Po 6. januarju 1929 so bili v Jugo- slaviji vse politične stranke razpuščene, med njimi tudi Slovenska ljudska stranka. Ironija usode je hotela, da je bil v vladi, ki je odredila razpust strank, sam predsednik SLS gospod dr. Korošec. Ko je nova ustava ustva- ri!a okvir za povratek v demokracijo, smo med prvimi zakoni dobili tudi zakon o društvih in sestankih. Ta zakon je zopet omogočil ustanavljanje in javno delovanje političnih strank, postavil pa je za to točne in jasne pogoje. Njihov namen je preprečiti, da bi se politično strankarsko življenje izrodilo v opasnost za državno in na- rodno celoto, kakor se je to zgodilo v prvem desetletju po zedinjenju. Na osnovi ustave in društvenega zakona se je do sedaj ustanovila in organizirala Jugoslovenska nacionalna stranka, dve nadaljni stranki sta pa prijavili ustanovitev in sta dobili pra- vico, da se organizirata. Ali bosta mo- gli to storiti, je sedaj odvisno samo od njih samih. Pristaši bivše SLS do sedaj še niso ustanovili svoje stranke niti niso prijavili, da jo hočejo v smislu zakonitlh določil ustanoviti. Po zakonu se torej pristašl bivše SLS ne smejo In ne morejo udcjstvovati kot po- HtlČna stranka in je vsako taku de- lovanje kaznivo, Pri občinskih volitvah v dravski banovini pa sedaj vidimo, da bivša SLS, vsaj kar se tlče njenega vodstva, še dswes deluje in to s polno paro. Edino ime, firmo Se skrivajo, vse dsugo, ikoleraSpitala« in shraniti porabni materijal. Skodo, ki jo je povzročila poplava na tej hi- šici, cenijo na 32.284 Din. Okoliška občina bo tudi takoj razpisala dela za obnovitev porušene Grenadirjeve brvi. Stroški so proračunani na 22.232 Din. V Savinji Iežeče železne dele brvi so začeli že v sredo demontirati. Občina bo po možnosti preuredila gospodar- sko poslopje pri občinski ubožnici na Cesti na Dobrovo v zasilna stanova- nja. Občinski svet je odobril izplačilo nagrad v skupnem znesku 1000 Din najzaslužnejšim reševalcem, ki so se izkazali pri poplavi 23. septembra. V občinski pomožni odbor so bili do izvolitve novega občinskega sveta izvoljeni gg. župan Kukovec ter obč. odb. WItavsky in Svetličič. Zaradi po- manjkanja sredstev okoliška občina zaenkrat ne more ničesar prispevati za poplavljence. Glede prevažanja oseb z brodom čez Savinjo je bil sprejet predlog obč. sve- tovalca Wltavskega, naj županstvo oko- liške občine naprosi mestno občino celjsko, da bi se tudi malim posestni- kom in drugim manj imovitim slojem omogočil brezplačen prevoz z brodom, za ostale pa bi se naj znižala prevoz-- nina na 0.25 Din za osebo. Mestna ob- čina naj bi tudi uvedla mesečne izkaz- nice za prevoz z brodom po znižani ceni. Obč. odb. Gams je izrazil željo, da bi bil prevoz z brodom čez Savinjo sploh brezplačen. Pred občinskimi volitvami v konjiškem srezu Ko n j i ce, 5. oktobra. Volil.io gibanje na občinske volitve nam prinaša dan za dnevom mnogo poučnega in zanimivega. V spoinin pokličemo notico »Deutsche Zeitung« iz Celja z dne 24. avgusta glede skup- nega nastopa Nemcev in pristašev SLS pri občinskih volitvah v Konjicah. Ker je sedaj ta skupni nastop tudi posvedočen v njihovi kandidatni listi, javljamo, da je na tej kandidatni listi, kolikor nam je znana preteklost po- sameznih kandidatov, 12 članov tu- kajšnjega Kulturbunda, 14 pristašev bivše SLS, 10 je pa neopredeljenih ozir. pripadajo sedaj tej ali oni sku- pini. Od članov Kulturbunda so izmed kandidatov 4 funkcijonarji Kulturbunda. Pravih Nemcev je med njimi samo 5. Nosilec te liste je Martin Šumer, trgovec na Glavnem trgu, doma iz Griž pri Žalcu, ki ga najdemo v se- znamu članov krajevnega odbora švabsko-nemškega Kulturbunda v Ko- njicah pod št. 37. Da mu ne bomo delali krivice, moramo Se pripomniti, da je tudi član Jadranske straže in da je ob neki priliki smatral za po- trebno, da se izkaže z legitimacijo JS. Pri ljudskem Stetju 1. 1931. je na- vedel ta mož jugoslovensko narodnost. Damo to poročilo naši javnosti in volilcem za 15. oktober v razmišlja- nje, oblast pa naj ukrene potrebno. Kulturbund je od naše države za Clane nemške manjšine zakonito priznano kulturno druStvo, ni pa v skladu z zakonom, ako zbira članstvo med ljudmi, ki so po krvi in rodu Slo- venci. Tako postopanje tudi ni v cast netnškemu narodu. V ostalih Sestih velikih obCinah na- šega okraja so vložene v vsaki ob- čini po dve kandidatni listi. Vsak kompromis za skupno gospodarsko listo so nasprotniki onemogočili ozir. razbili prvotno sklenjene skupne liste. Agitatorji povdarjajo pri agitaciji, da je to čisto gospodarska lista. Seveda jim tega ne verjame nihče, saj vemo, kako je prišlo do sestave te liste, in dobro opazujemo razne dogodke med pripravami za volitve in predrzen na- stop nekaterih ljudi. Nam nacionalistom je prav, da je prišlo do tega, ker imamo sedaj ven- dar enkrat proste roke napram nacio- nalnim nasprotnikom. Odslej ne bo nikak pardon več potreben. Skrajni čas je že bil za naš trg in okraj sploh, da prenehamo s prizanesljivostjo. Mislimo, da se razumemo ! Jugoslovenski vojaški grobovi na Koroškem Na pokopališču v Tinjah blizu Ce- lovca je skupen grob jugoslovenskih vojakov, ki so padli v ondotni bližnji in širši okolici v koroških bojih v aprilu in maju 1. 1919. Jugoslovenske žrtve so na omenjenem pokopališču zagrebli takrat Nemci, ker so se mo- rali naši v tamošnjem pasu začasno umakniti. Po ponovnem zavzetju do- tičnih postojank je bil na grobu nado- knaden posmrtni pietetni obred po ju- goslovenskem vojaštvu. Izvršen je bil pod vodstvom nekega vojnega kurata, cigar ime je svojcem žal že ušlo iz Bilo kuda &'j(L svuda evidence. Nastopili so tedaj baje tudi vojaki-pevci. Izmed žrtev, ki jih krije tinjski skupni grob, nam je zanesljivo znan samo padli pravnik Iv. Kislinger, doma na Teharju, ki je takrat kot podporočnik načeloval 1. stotniji celjskega pešpolka (štev. 39, preje štev. 87). Baje počiva ž njim še 5 do 6 drugih vojakov. Ker bi nujno rabili njih osebne podatke, se svojci in tovariši-soborci vljudno prosijo, da pošljejo podatke - in sicer prej ko mogoče - na naslov ; Stane Kislinger, Celje, Stritarjeva ul. 33. Ogla- sijo se pa lahko tudi svojci onih žrtev, ki so bile takrat, prej a)i kasneje event, pokopane na kakem drugem koroškem pokopališču, da se dobi pregled vseh v tedanji dobi padlih. (Zadostuje do- pisnica.) Za žrtve v Tinjah je v teku akcija, da dobe čirnprej dostojen grob z napisno ploščo, izkazujočo imena in podatke vseh pod tamošnjo skupno gomilo počivajočih vojakov. Dotični g. vojni kurat je istotako nujno prošen, da se blagovoli oglasiti z event, po- jasnili. Omenjena akcija bi se seveda dala razSiriti tudi na vse ostale jugo- slovenske vojaške grobove na avstrij- skem Koroškem. Pietetna dolžnost nam bodi, da ne pozabimo onih, ki so mo- rali svoje življenje položiti na žrtvenik naše svobode. DOMACE VESTI d Kandldatne liste za občinske volitve v celjskem srezu. Okrajno sodišče v Celju odnosno na Vranskem je doslej odobrilo naslcdnjc kandidatne liste za občinske volitve v celjskem srezu : Celje-okolica: Vinko Kukovec, posestnik in tesarski mojster na Lavi; Braslovče (2 listi): )os. Omladič, pos. v Poljčah in 2. Iv. Marovt, pos. v Topovljah ; Gomilsko : Änt. Rančigaj, pos. na Gomilskem; Polzela: Fr. Košec, pos. v Ločici; Vransko okolica (2 listi) : 1. Al. Žilnik, pos. v Pondoru in 2. Maks Cukala, trg. v Ojstriški vasi; Vransko trg (2 listi): 1. Jos. Laurie, trgovec in 2. Iv. Štancer, pek, d Nadaljnl vladni prlspevkl za poplavljence. Ministrstvo za notranje zadeve je poslalo preko podružnice Narodne banke v Ljubljani nadaljnih 100.000 Din za poplavljence v dravski banovini. Od tega zneska dobe sreska načelstva : v Kočevju 60.000 Din, v Ljubljani (okolici) in Litiji po 10.000 Din, v Celju, Laškem, Krškern in Brežicah pa po 5 000 Din. d Narodna sola v Petrovčah bo proslavila v nedeljo 8. t. m. popoldne 60 letnico svojega obstoja. O tem jubileju poročamo na drugem mestu. Popoldne bo v šolskem poslopju v Petrovčah svečana šolska prireditev, združena z ljudsko veselico. K proslavi so vabljeni vsi prijatelji sole in šolske mladine. d Dunajska vremeuska napoved za soboto 7. oktobra: Mirno, milo vreme, podnevi povečini jasno, v nižinah megla. Celje in okolica c Koncert »Trboveljskega slavčka«. V nedeljo 8. t. m. ob 16'30 bo pri- redil sloviti zbor rudarskih otrok iz Trbovelj pod vodstvom g. A. Šuligoja pevski koncert v dvorani Ljudske po- sojilnice v Celju. Spored bo isti, ka- kor ga je zbor izvajal letos spomladi na svoji izredno uspešni turneji po Češkoslovaški in na Dunaju. Pred koncertom bo imel skladatelj g. Emil Adsmič uvodno besedo o turneji pev- skega zbora po ČeSkoslovaŠki in na Dunaju. Pridite posluSat divno petje rudarskih otrok ! Koncert bo nudil globok umetniški užitek. Vstopnice za dobe v predprodaji v knjigarni Karla Goričarja vdove. O koncertih Trbo- veljskega slavčka na Češkoslovaškem in na Dunaju so objavili listi zelo laskave ocene. Tako je n. pr. pisalo praško »Česke SIovo« : »Koncert o- troškega jugoslovenskega zbora je bil umetniški dogodek. Nikdo od ogromne množice, ki je napolnila Smetanovo dvorano, ni priČakoval tako visoke umetniške stopnje, s katero se je iz- kazal »Trboveljski slavček« že pri prvi pesmi. Njihov mladi dtrigent u- čitelj Avgust Šuligoj je vodja, ki ve, kaj hoče, iz njegove geste se vidi, da ima okus in prevdarnost, 'njegova du- ševna moč" popolnoma obvlada zbor. Presenečena dvorana ni štedila z a- plavzom, ki se je izpremenil v burne ovacije«. c Ljudsko vseučlllšče v Celju otvori 9. oktobra svoja predavanja, ki se bodo vršila kakor običajno vsak ponedeljek ob 20. v risalnici deSke meščanske Sole. V pondeljek ob 20. na predvečer koroškega plebiscita, bo predaval tajnik koroškega kluba v Ljubljani g. Uršič o germanizaciji na Koroškem. Predva- jal bo tudi več skioptičnih slik. — Do Božiča so predvidena naslednja preda- vanja: Misijonar Kerec iz Ljubljane bo orisal Kitajsko in tamošnje življenje na podlagi skioptičnih slik. Prof. Baša iz Maribora bo govoril o Danski. Inž. Kukovec iz Maribora bo predaval o Grunatvigu, ustanovitelju ljudskih vse- učilišč. Predvajale se bodo danske na- rodne pesmi na gramofonskih ploščah. Na sporedu so še naslednja predava- nja : Predsednik kr. akademije znano- sti in umetnosti dr. Bazala izZagreba: »Svoboda volje«. Univ. prof. dr. Gavazi iz Zagreba: »Iz življenja polarnih na- rodov«. Univ. prof. dr. Zarnik iz Za- greba : »Kako dolgo je življenje na zemlji«. Univ. prof. dr. Hadži iz Ljub- ljane: »Biologija Jadrana«. Univ. prof, dr. Bilimovič iz Ljubljane: »Problem načrtnega gospodarstva«. Pisatelj Vla- dimir Levstik: »Slovenski pravopis«. Prof. Rudolf iz Celja: »Razvojna 'teo- rija«. Mnoga predavanja bodo sprem- ljale skioptične slike. — Odbor Ljud. vseučilišča je pripravljen otvoriti raz- lične tečaje, ako bo za to dovolj pri- glašencev. Poučevala bi se stenografija, knjigovodstvo, bolgarščina, ruščina in jugoslovenska zgodovina. Kdor se za- nima za kak tečaj, naj se javi pisme* no Ljudskemu vseučilišču ali paustme- no pri tajnici pred predavanjem 9. oktobra zvečer. c Gradbeno gibanje v občini Celju okolici nudi marsikatero zanimi- vost. V zadnjih treh letih (1931, 1932 in 1933) do danes je bilo zgrajenih 54 novih his in sicer v Gaberju 18 (od teh odpade na »Novo vas* 7), v Za- vodni 16, na Zg. Hudinji 8, na Sp. Hu- dinji 7, na Dobrovi 2, v Liscah 1, v Zagradu 1 in v Polulah 1 hi5a. Vse te hiše so bile stavbno in zdravniško ko- lavdirane od županstva občine Celja- okolica. Najbolj pereče sanitarno vpra- šanje novih hiS je dobava dobre pitne vode. Sresko načelstvo v Celju se zelo zanlma za. to vprašanje. S posebno se- salno napravo višje od bazena mest- nega vodovoda na Miklavškem hribu bi se dal zvišati pritišk vode bazena tako, da bi bili višji deli hriba sv. Jo- žefa deležni vode iz mestnega vodo- voda. Ako se vodovod v Zavodni spoji s prilično kratko zvezo z mestnim vo- dovodom, bo vodna zadruga v Zavodni lahko dobivala vodo, ki ji sedaj pri- manjkuje za nove zgradbe. Tudi je mogoče ponovno študirati svoječasni predlog, ki je bil podan od privatne strani, naj bi se napravil pri »Skalni kleti« poseben kratek vodovod. V Ga- berju se lahko napravi za prvo pomoč javna pipa iz mestnega vodovoda. Že- leti pa bi bilo, da bi se priklopili v Gaberju vsaj vsi javni lokali k mest* nemu vodovodu, pa tudi drugi, kolikor je to pri sedanji količini vode iz mest- nega vodovoda mogoče. V bodoče se bodo gradile hiše po enotnem uličnem načrtu, ki ga izdeluje županstvo Celja- okolice sporazpmno s tehničnim oddel- kom mestnega načelstva. Važna skrb pri novih hišah bo v bodoče poseben ozir na poplave. Kolavdacije stavbnih prostorov in novih his prevzame v bo- doče sresko načelstvo samo. — S. Ob petkih vsak poseti Usaja v „Skalni kleti", kjer morske ribe pečejo in sladka vina tečejo c Kandidatna lista JNS za občinske volitve v celjski okolici odobrena. Okrajno sodišČe v Celju je 5. t. m. odobrilo kandidatno listo JNS za ob- činske volitve v občini Celju-okolici. Nosilec liste je g. Vinko Kukovec, po- sestnik in tesarski mojster na Lavi. Vsak narodnjak bo volil v nedeljo 15. t. m. to listo! c Poskušna vožnja z motornlm vozom iz Celja v Ljubljano. V četrtek 5. t. m. ob 13. se je odpeljal eleganten motorni voz, ki je prispel iz Avstrije na poskusno vožnjo, iz Maribora po tračnicah v Ljubljano, kamor je pri- spel v 142 minutah. Na celjsko postajo je prispel ob 13.55 in je po 4 minutah postanka krenil dalje. Povsod se je zbralo mnogo občinstva, ki je občudo- valo lepo vozilo. Motorni voz ima 2 bencinska motorja, oba po 80 konjskih sil, telita 10.8 ton in ima 42 udobnih sedežev. Maksimalna brzina znaša 100 km na uro. V kolesa je vdelana pnev- matika. Motorni voz so izdelale zdru- žene tovarne Austro-Daimler- Puch v Dunajskem Novem mestu. Ti lični mo- torni vozovi, ki pa bodi imeli prostora za 60 oseb, bodo pri nas uvedeni na nekaterih železniških progah. Želeti bi bilo, da bi jih uvedli tudi na progi Ljubljana — Maribor.? c Priprave za obnovitev brvi pri parku. 2 t. m. so pričeli demontirati in spravljati na breg podrto brv pri parku, ki je obvisela na Masarykovem na- brežju, delno pa obležala v Savinji, in dele Kapucinskega mostu, ki jih je po- plava zanesla do prvega železniškega mostu. Upognjene železne traverze in drugo železje bodo zravnali in ga po- rabili za obnovitev brvi pri parku. c Človekoljubnodelo Rdečega križa Društvo Rdečega križa za mesto Celje je sklenilo na odborovi seji dne 29. septembra, da bo priredilo v zimskem času zopet začetni, pa tudi nadaljevalni samaritanski tečaj. Za pomoč poplav- ljencem je društvo naklonilo mestni in okoliSki občini po 2000 Din, društvu zaščiti dece in mladine 1500 Din, Zdravstvenem domu in kuhinji pod- mladka Rdečega križa na dekliški meščanski šoli pa po 500 Din. O Vseh Svetih bo dru5tvo pobiralo na obeh celjskih pokopaliSčih prostovoljne pri- spevke, da bo lahko čez zimo delilo podpore najpotrebnejšim, zlasti sedaj, ko je beda vsled katastrofalne poplave postala še večja. c Odprte planlnsk.- koče. Oskrbo- vane so stalno, tudi pozimi, sledeče planinske postojanke: Piskernikovo za- vetišče v Logarski dolini, Mozirska koča na Golteh (Mozirska planina) in Celj- ska koča nad Celjem. Kocbekov dom na KoroŠici in Frischaufov dorn na Okrešlju sta že zatvoriena. c Iz prometne službe. Zvaničnik Anton Podržaj v Celju je premeščen k prometno-komercijalnem oddelku želez- niške direkcije v Ljubljani, premikač Jakob Robič pa z Jesenic v Celje. Štev. 81. »Nova Doba« 6. X. 1933. Stran 3. c Naknadno vplsovanje v drž. dvo- razredno trgovsko Šolo v Celju. Ker je dovoljena vzporednica k 1. letniku, je dopolnilno naknadno vpisovanje v ta letnik do 8. oktobra vsak dan od 9. do 11. dopoldne. c Vesela vlnska trgatev društva »Soče« bo jutri 7. t. m. v gornjih pro- storih Narodnega doma. Začetek ob 20., vstopnina na osebo 5 Din. Zabavni in pestri program je bil že objavljen v listih in je razviden s plakatov. Kdor želi domačo ne-prisiljeno zabavo, mora priti na ta večer. Za Primorce pa je prihod dolžnost. Pomislite, kaj bi dali naši rojaki v Julijski Benečiji, če bi se smeli le enkrat udeležiti kake vinske prireditvel c Pregled motornih vozil, ki slu- žijo za obrtno prevažanje oseb, bo za območje predstojništva mestne policije in sreskega načelstva v Celju v četrtek 12. t. m. ob 14. pri mestni garaži na Spodnjem Lanvžu. Ob tej priliki bodo pregledana event, tudi nova motorna vozila in ona, ki letos še niso bila pregledana. S seboj je treba prinesti prometno knjižico, kolek za 100 Din in takso za strokovno komisijo. c Dijaška družina »Sloga«, orga- nizirana v Savezu jugoslovanskih srednješolskih udruženj, bo imela v soboto 7. t. m. ustanovni občni zbor v državni realni gimnaziji v Celju. c Prijave za odmero zgradarine. Na podlagi razglasa davčne uprave v Celju za prijavo dohodkov od zgradb za odmero zgradarine za l. 1934, po- ziva županstvo občine Celje - okolice vse prizadete, da se temu razglasu ta- koj odzovejo in prijavijo zgradarino do 31. oktobra pri davčni upravi v Celju in to na predpisanih tiskovinah, ki se kupijo pri davčni upravi v Celju in v trafiki ge. Lipša v Vodnikovi ul. v Celju. Obenem se opozarjajo vsi pri- zadeti, da zanesljivo do predpisanega roka prijavijo zgradarino, ker bodo vsi zamudniki od davčnih oblasti !:azno- vani z večiimi davčnimi predpisi. c Na begu obstreljen. V zadnji Ste- vilki smo poročali, da je dne 28. sep- tembra pop. neki posestnih v Babni reki pri Sv. Štefanu pri Šmarju ustre- Iil 48 letnega dninarja Martina Zupeta z lovsko puško v hrbet. Dogodek se ie odigral takole : Zupet ie hotel s trerni mladoletnimi pajdaši izvršiti tatvino prj omenjenem posestniku. Zupet se je splazil v sobo, od koder je hotel v ugodnem trenutku dati znak svojim pajdašem. Posestnik ga je pa pravočasno zalotil. Zupet je skusil po- begniti, toda posestnik je pograbil lovsko puško, ustrelii za bežečim Zu- petom in ga zadel v hrbet. Zupeta so prepeljali v celjsko bolnico. Dva nje- gova pajdaša sta bila 2. t. rn. areti- rana v Celju, tretji pa je pobegnil in ga ge niso izsledili. c Žetev smrtJ. V celjski bolnici so umrli 3. t. m. 701etna občinska reva Marjeta Drofenikova iz Dramelj in 14 letni delavčev sin Ernest Berdajs s Sp. Hudinje, 5. t. m. pa 65 letna pre- vžitkarica Ivana Rožencvetova z Belega pri Šmarju pri Jelšah in 16 letna po- sestnikova hčerka Cecilija Tovornikova iz Pajht pri Loki. N. p. v m.! c Tri tatvine. 35 letna Marija Dani- ševa od Sv. Petra pri Mariboru, služ- kinja pri posestniku Božiču na Gomil- skem, je v noči na 5. t. m. ukradla svojemu delodajalcu 5.500 Din in izginila. Mizarskemu vajencu Maksu Držanu iz Celja je nekdo ukradel 3. t. m. pop. s kolesa v kleti Ljudske posojilnice 350 Din vreden dinamo. Avtoizvoščku Ignacu Toplaku je neznan storilec v noči na 4. t. m. odnesel iz njegovega avtomobila pred hotelom »Evropo« 250 Din vredno odejo in 50 Din vredno sportno čepico. c Primarij dr. Emil Watzke ne or- dinira do preklica. c V nedeljo 8. oktobra vsi na vinsko trgatev v gostilno Kolenc, Zagrad. Vsled odplavljenih mostov bližnja pot mimo Dornovega kamnoloma. c Ukradeno kolo. Okrog polnoči od 1. na 2. t. m. je neznan storilec izmaknil nekemu krojaču iz Ljubije pri Mozirju izpred hiSe posestnika Glojka v PaSki vasi okrog 1000 Din vredno, črno pleskano kolo znamke „Derby" tovarn. gtev. 346.901, evid. Stev. 219,055-8. c Prijave za prejem draglnjskih doklad za upokojence se dobe v tra- fiki Lipša v Vodnikovi ulici. c Nočno lekarnlško službo ima od sobote 7. t. m. do vštetega petka 13. t. m. lekarna „Pri križu" na Kralja Petra cesti. c Gasllno in reševalno druStvo v Celju. Gasilno službo ima od nedelje 8. do vštete sobote 14. t. m. I. vod pod poveljstvom g. E. Berne, reševalno službo pa 111. skupina. Inspekcijsko službo ima v oktobru poveljnik g. F. Koschier. Zločini roparske tolpe Celje, 6. oktobra. V občinah Slivnici in Dolju se je pojavila v zadnjem času roparska tol- pa, ki äteje okrog 10 članov, in je za- grešila že celo vrsto zločinov. V ponedeljek 2. t. m. okrog 3. zjutraj so zločinci vlomili v Iedenico trgovca g. Emila Grasellija v Slivnici ter od- nesli 40 kg slanine in z:v- ni mogel videti. Oba sta se tiho pogovarjala in ko se je zastor «Pet dvignil, sta pogovor nadaljevala z istim glasom, da Lupin ni mogel razumeti niti besedice. Deset minut je preteklo. Tedaj je nekdo potrkal na vrata njune lože. Bil je gledališki nadzornik. »Gospod poslanec Daubrecq?« jo vprašal. »Da,« je odvrnil Daubrecq začudeno. »Kako pa veste moje ime?« »Na telefonu je nekdo vprašal za vas in mi rekel, Ilaj vas pokliCem v parterni loži številka dva in dvaj- set.« »Kdo pa?« »Marki d' Albufex.« »Hrn!« "Kaj pa naj niu odgovorim?« »Cakajte . . . takoj pridem . . .« Naglo jo vstal in krenil za nadzornikom. Komaj pa je šel, že je planil Lupin s svojega stola, odprl s ponarejenim kljucem vrata sosedne ložo in sčdel k neznani dami. Ona je pridušeno kriknila. »Tiho!'< je ukazal. »Govoriti moram z vami. Zelo važno je.« »Ah!« je šepnila. »Vi ste, Arsene Lupin.« Zdrznil se je. Za trenutek je ostal kakor oka- menel. Ženska ga pozna! In ne samo, da pozna njega, tudi njegova preobleka ji je znana. »Ali me poznate?« In hitro, preden se je utegnila braniti, ji je po- \ tegnil tenCico z obraza. | »No, veste kaj!« je vzkliknil polglasno z narašča- : jočim zaCuclenjem. Bila je dama, ki jo je pred nekaj dnevi videl pri Daubrecquu, ista dama, ki je z nožem napadla po- j slanca. »Kako? Ali sto me že kdaj videli?« »Da, pred kratkijtn pri Daubrecquu. Videl sem, kako ste ga hoteli zaklati!« Planila je pokoncu, kakor da bi bila hotela po- begniti, toda zadržal jo jo in ji hitro rekel: »Vedeti moram, kdo ste ... Da bi to zvedel, sem dal pravkar poklicati Daubrecqua po telefonu.« »Torej ni bil marki d1 Albufex?« je pretsašeno vprašala. »Ne, eden izmed mojih prijateljev. »Potem. bo Daubrecq kmalu nazaj . . .« »Res je, toda nekaj casa imava še vendar. Po- slušajte me! . . . g0 enkrat so morava sestati . . . VaS ^ovražnik jo ... Rešil Vas bom.« »Zakaj? Ka jhocete s tern doseči?« »Zaupajte mi! . . . Prav gotovo imava oba iste namene . . . Kje bi se lahko z vami sestal?« Neodločno ga je pogledala. Ni vedela, kako naj mu odgovori. Rada bi bila rekla »da«, vendar pa mu j ni mogla prav zaupati in se jo pomišljala. j »Iz srea vas prosim . . . odgovorite mi - • • samo eno besedo . , . hitro . . . nesreča bi bila, če bi mo tu dobili v vaši družbi . . . Rotim vas . . .« Naposled mu jö odločno rekla: »Ni treba, da bi, vedeli moje ime . . . Kmalu so bova spet videla in takrat vara bom vse pojasnila . . < Cakajto me jutri ob treh popoldne na oglu boulevar- da . . .« Prav tedaj pa so se s sunkom odprla vrata ložo in Daubrecq se jo pokazal na pragu. »Zdaj sem pa na limanici,« si je mislil Lupin. Daubrecq se mu je zarežal v obraz: »Saj se mi je takoj zdelo! Trik s telefonom jo le že nekoliko prestar, dragi prijatelj! Nisem bil §e na pol poti, ko sem se tega spomnil.« Potisnil je Lupina v ospredje lože. Sedel je k dami in se še dalje iz njega norčevai: »In vi, Visokost, kdo pa ste prav za prav? Najbrž policijska butica. Obraz imate prav tak.« Premeril je Lupina, ki je stal mirno, kakor oka- menel, vendar pa ni spoznal svojega Polonija. Tudi Lupin je nepremično gledal svojega na- sprotnika in med tern vneto premišljal, kaj naj stori. Za nič na svetu ni mai^al obračunavati z Dau- brecquom, svojim smrtnim sovražnikom, tu v loži. Dama pa ju je strme opazovala iz kota. Tedaj se je oglasil Lupin: »Kako bi bilo, če bi žla malo ven? Zunaj bi lahko nemoteno govorila.« »Ne, ne, visoki gospod, kar tukaj,« mu je skocil Daubi-ecq v besedo, »tu bova poklepetala in sicer med odmorom.« »Toda . . .« »Nisi besedičenja, možak! Da se mi no ganeš z mesta!« Pograbil je Lupina, najbrž zato, da mu pred od- morom ne bi ušel. To pa je bila velika neprevidost. Kako bi mogel Lupin kaj takega dopustiti v navzočnosti dame, ki ji je sara ponudil pomoc, zlasti, ko je zdaj prvič opazil, kako je lepa. Ves njegov moški ponos se je temu Stran 4. »Nova Doba« 6. X. 1933. Stev. 81. Tudi Vi poskusite pravo RAVNIKARJEVO KAVO pcjetro piazne mešanice so izvrstne poslastice Sokolstvo x Sokolske župne lahkoatletske tekme se bodo pričele v nedeljo 8. t. m. ob 8. zjutraj na Glaziji. Prijavljc- nih jc preko 150 tekmovalcev in tekmovalk, ki bodo merili svojc moči. Popoldne bodo župne tekme v odbojki med okrožnimi prvaki za mesto žup- nega prvaka, ki je bil doslej v Celju. Župni prvak igra prijateljsko tekmo z državnim prvakom društva matica Maribor. Na vse tekme se prijatelji sokolstva in sporta vljudno vabijo. x Lepake za lahkoatletske tekme in tekme v odbojki smo razposlali tukašnjim gg. trgovcem s prošnjo, da jih razobesijo na vidnem mestu v izložbah, ker jih imamo samo pičlo število. Tej želji je žal ugodilo le malo zaprošenih, ne vemo iz katerega razloga. Ostalim prisrčna hvala za naklonjenost! Manufakfurno blago se kupuje, vkljub najboljši kakovosti, po izrednonizki ceni pri tv. Anton Brumec, Celje, Kr. Petra c. 13 x Sokolske plesne vaje se pričncjo jutri v soboto 7. t. m. v mali dvorani Celjskega doma. Pričetek ob 20, od 19.30 dalje vpisovanje. Poučevale se bodo vse letošnje novitete po Jenkovi metodi in se vsi ljubitelji plesa vljudno vabijo. Posebna vabila se niso raz- pošiljala. Dopisi Laško Otvoritvena predstava v Sokolskem dotnu. Sokolsko društvo v Laškem pripravlja za otvoritveno predstavo na novem odru v Sokolskem domu narodno igro »Rokovnjači«. Ker raz- polaga dramatski odsek s talentiranimi igralci in dobrimi pevci se nam obeta z uprizoritvijo omenjene igre lep gle- dališki užitek. Strelska družlna v Laškem je pri- redila v nedeljo 1. t. m. popoldne na strelišču pod Humom nagradno stre- ljanje, ki se ga je udeležilo lepo število članov in občinstva. Zvečer pa je priredila družabni večer v mali dvo- rani Sokolskega doma, kjer so bile razdeljene nagrade štirim najbolšim strelcem-članom. Žalec. Za soboto 7. in nedeljo 8. t. m. določena uprizoritev nove operete Radovana Gobca »Hmeljska princesa« je preložena na poznejši čas, ker dvorana g. Robleka še ni prosta. Kino Kino Union. Petek 6. in soboto 7. oktobra : »Kongorila«. Veličasten afriški zvočni velefilm. Dve zvočni predigri. — Nedelja 8., ponedeljek 9. in torek 10. oktobra: »Pozdravija in poljublja Vas — Veronika«. Sijajna zvočna opereta. V glavnih ulogah Frančiška Gaal, Pavel Hörbiger in Oton Wallburg. Dve zvočni predigri. V ne- deljo 8. t. m. cb pol 11. dopoldne predstava za mladino. »S svojima ženama sem imel smo- lo.« — »Zakaj?« — »Prva mi je ušla.« — »In druga?« — »Ta mi ni užla.« StanovanJe suho z 2 sobama in kuhinjo v sredini mesta iščem za takoj aii za 15. oktober. Ponudbe na naslov: Ivan Knechtl, krznar, Celje. Lepo solncno stanovanje enosobno s kuhinjo in prltiklinami se takoj poceni odda. Vprašatl Nova vas 43 pri Celju. Učenec se sprejme v modno trgovino. Naslov v upravi lista. Javna dražba raznega pohištva, posteljnine in posode iz stečajnega sklada se vrši v ponedeljek 9. oktobra f. I. ob 9. v Laškem - penzion Schöner Pripravno za privatnike in gostilničarje. Natančnejša pojasnila v pisarni kon- kurznega upravnika dr. Drnovška Do- minika, advokata v Laškem. zopet znižal cenel j TrajnikodriodDin RA| Delo garantirano. \ß" • Damsko striženje Din 5'— Ondulacija Din 8"— Celje, centrala Glavni trg podružnica Higiea poleg hotela „Evrope" Bukovo oglje suho, dvakrat vilano, vagonske in detajlne množine dobite pri tv. I. Srebotnjak, Sv. Peter v Savinjski dolini Lepo stanovanje 2 sobi, kuhinja in pritikline, se odda s 1. de- cembrom. Celje, Ljubljanska cesta 19. Sluzkittja Dekle, ki zna kuhati in ysa druga hišna dela, pošteno in snažno, sprejme obitelj z dvema osebama s 15. okt. Naslov v upravi lista. Prazrco &li meblovano sob© oddam 1 ali 2 gospodičnama. Vpraša se v Celju, Slomškov trg 3/1. Novo dospelo! N«gr>obnl vend v veliki izbiri, venčn traki s tiskom (v 5 minutah izgotovljen tisk) ter vsi žalni predmeti. — Mrtvaške krste v vseh velikostih v veliki zalogi. Okraski za krste v manufakturni trgovini Fr. Karbeutz — Celje Kralja Fetra cesta 3 Papir vsake vrste in pisarniške potrebščine po nizkih cenah se dobijo na veliko in drobno v knjigarni Čekovni račun štev. 14.737 Franjo Dolžan Celje Za k re si j o Telefon 245 kleparstvo, vodovodne instaladje, strelovodne naprave Prevzema vsa u zgora] nawedena stroke ipcdajoEa dela in popravila —Cene zmarne — Postrežba toEna in solidna Dobpe obleke, Raglane, ncpremocljive Hubertus površ- nike, kratke površnike, usnjate suknje itd. dobite po zelo nizkih cenah pri tvrdki Ivan Mastnak, Celje Kralja Petra cesta IS PUPILARNO VAREN ZAVOD MLNICA DRflVSKE BANOVINE C E L J E • prej Južnoštajerska hranilnica Sprejema hranilne vlo- ga na knjižioe in tekoči račun^lzvršujevsevde- narno stroko spadajo- če posle najkuiantneje Za vloge jamoi Dravska banovina z vsem svojim premoženjem in v s o = davöno moöjo = LEO INKRET INSTALACIJSKO PODJETJE CELJE, DEČKOV TRG 2 Prevzema vsa instalacijska dela, vodovode hišne instalacije, vsakovrstne črpalne.na- prave, sanitarne naprave (umivalnice, kopalnice, klosetne naprave) itd., toplo- vodne naprave, etažne in centralne kurjave za hiše, vile, hotele, sole, bolnice i. t. d., kakor tudi vsa v to stroko spadajoča popravila — Vestna izvršba — Točna postrežba — Zmerne cene — Zahtevajte ponudbe Inserirajte v „NOVI DOBI"! Ustanovljena leta 1864. Pod ctalnim državnim nadzorstvom Celjska mestna hranilnica V CELJU, KREKOV TRG (v lastni paiaci ppi kolodvoru) Za hranilne vloge jamči poleg pre- moženja hranilnice še mesto Celje z vsem premože- njem invsodavčno močjo No vim hranilnim vlogamjetakojšnja izplačljivost v go- tovini s posebno uredbo brezpogoj- no in v vsakem primeru zajamčena Urejuje Rado Poönlk. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan Cotlna. - Oba v Celju.