Muja mk čaa raa< in praanikov. daily except j«y> *b4 Holidajra. UNIV VETA -vear xxl glasilo slovenska narodne podporne jednote Utedalšlri in upravnlAkl «657 a Uwnd*k At«. - Offiee of Publication: »667 South Lawndala A v* Talopfcoao, RockwoU 41)04 neunijsken mestu plal čujejo najnižje mezde je staro pravilo podjetnikov v sedanji človeški družbi. jfrighampton, N. Y. — Tu- ija trgovska zbornica ogla-mesto: "Delavske unije ni v ii tovarniški industriji mestu. Ker se mesto pri-tovarnarjem na ta način, gamoposebi razume, da so iz-nizke mezde za delavce in ivke. mestu je proporčno več ih delavk, ki hodijo delat tovarne, kot v katerem dru-industrijskem mestu. Zves-ženski biro j poroča, da tudi niso nikjer tako nizke kot mestu.' Ta biroj je dalje |dognal, da je delo od kosa uve-v zelo obširnem obsegu, petnajst odstotkov tovar-■ delavcev. Preiskava o ilužku se razteza več ko na tisoč delavk. In polovica delavk zaaluži manj kot na teden. Ta znesek je inja mezda, ki je veliko | natančna kot povprečna me-Pri povprečni mezdi maj-število izredno dobro plača-delavcev poviša mezdo, po-nja mezda pa pomeni, da je delavk zaslužilo več ko na teden, druga polovice Izdajatelji dietni-kov ee ee pobotoH Bojna sekira je pokopana, kvci pa trpijo. de- j je pri študiranju posred-mezde pronsšel, ds delavke v ki industriji zaslužijo po na teden, izdelovalke po $16.55, v oblečni indu-iji po |13.40 na teden, kovin-industriji po $20.15 na teden, lni $17.40 na teden, tiskar-16.38 in v lesni po $lfi.78. te so plačane perice* delajo v pralnicah. Te zaslužili po $12.57 na teden. Delavni čas v tednu je navedlo znašal- po petdeset ur. Z dnem l. januarja t. 1. je stopil lov zakon v veljavo in dejavni ki mora biti omejen na 48 ur v tednu. Takrat, ko ao ae prelevile delavne razmere v tem tatu, je bil tedenski delavni ki določen na 54 ur. Biroj poroča, da so omože-»delavke zaposlene v industriji tega mesta v takem številu, »vzbuja pozornost, ftdjetniki so seveda odločni »tem, da se v mestu ne ustanovijo delavske strokovne ongani-*>ie To potrdi naslednji do-Na konferenco, ki so jo ri«dila organizacija, Y. W. C. b'n druge socialne agencije, je Priti tudi zastopnik Ameri-* delavske federacije. Ko se utvar raznesla po mestu o najemni konferenci, je bogat •»»mar pozval telefonično žabico organizacije Y. W. C. J^jn i« ogrozil, ako bo na kon-govoril govornik Ameri-* ^lavske federacije, da ne bo JJnizaciji dajal maatne letne JfPore. Zastopniku Ameriške «v»ke federacije je bilo špo-*n<>. naj rrikar ne pride na ■wenco. Ko je bila zadnja *wdni*ka kampanja, ao neor-»ttirani delavci prišli posiušst ^'ke delavskih političnih ^ In ti so jhn razložili, da *> nizke mezde zaradi tega, (niso organizirani.' Delavci "»eno nlišali reenko. Denver, Colo. - Tri sto tiskarskih delavcev je pomnožilo armado breposelnih delavcev, ko prihaja zima. Dnevnika' "Den-ver Morning Post" in "Denver Evening Post" sU prenehala izhajati vsled skupnega sporazuma, ki sta ga podpisala kot zastopnika F. G. Bonfils za "Poet" in Roy Hovvard za Scrips-Ho-wardove interese. Delavci so prišli na delo v pon-deljek kot ponavadi. Čakala je nanje presenetljiva novica. Povedali eo jim, da je to zadnji dan dela v tiskarni. Pognani so bili v brezposelnost brez vsake posebne odškodnine. Plačevali so jim zadnji dan in s tem je bil konec zaposljenja. Za te delavce je skoraj nemogoče dojiti delo v Denverju. Podjetniki nimajo zaradi tega nobenih skrbi in tudi lasje jim ne bodo poeiveli. Slišali so se glasovi, da bodo podjetniki plačali odslovljonim delavcem mezdo za štirinajst dni. Delavci so razumeli, da so to prazne govorice, ko nekaterim delavcem niso hoteli kriti potnih stroškov ali pa prispevati h kritju Ceh stroškov, da hi iaglje zapustili mesto. Delsvci, ki so delsli leta in leta za dnevnik "Evening Star" so zdaj na cesti in pot jim je odprta v dru-mesta, da si poiščejo , kjer ga dobe. . .Sporazum med zastopniki o-beh listov pomeni, da je končala vojna dveh let. Zmagal v tem boju je dnevnik 'Morning Poet', oziroma njegov lastnik, ki ga je izdajal nekaj nad dve leti. Poeledica opičjega zakona v Arkaasasa MIHVra 1 ••• Profesor grod s fajavi, da ni resignadjo v avoje saktevajo v * American Institute je priprav-C i>redaedniku Cool- P ^^ništvo, če ga sprej- Tezarkana, Ark. — Dr. Charles H. Brough, predsednik Central učilišča, je 22. t. m. informiral organizacijo baptističnih pastorjev v Ark., da rajši odstopi od evoje službe, kakor da bi vodil učni zavod pod komando fun-damentalistov, ki bi mu tolmačili, kako se mora razumeti beseda "evolucija". Baptistični pastorji so bili aktivni, v kampanji za sprejetje znanega opičjega zakona, ki prepoveduje razlaganje v javnih šolah o postanku človeka v luči moderne biologije. Dr. Brough priznava, da je tudi on podpisal peticijo za omenjeni zakon pod pritiskom agitatorjev, toda to je' storil le v smislu svojega prepričanja, da človek ni izšel iz antropidišne opice, nikakor pa ne v smislu, da človek sploh ni produkt evolucije. On verjame, da ae je človek razvil "iz nižjih form". To znači, da je pristaš takozvanih modernistov. Dr. Brough pravi v svoji Izjs-vi, da zdaj obžaluje, da je sploh podpisal peticijo, ampak s tem, da je podpisal. Še ni zapisal, da je njegova pamet popolnoma v službi fundamentalistov. . Pridebitve tiskarskih delava« večje kol izgabe Samo deodt lokalnih organisaci je pristalo na znižanje mesde'. — Pridobitve na meadi eo pa veliko bolj številne. rodna unija tiskarskih delavcev izplačuje pokojnino 2,740 članom. v Aziji. Berlin. 28. nov. — Nemška znanstvene ekspedkijs. ki je pod vodstvom Wslterjs Btoetenerjs na delu v severni Mandžuriji, poroča, da eo tamkajšnji domačini rodu Tungus po krvi is Jeziku sevemosmeriški Indijsnd Ek špedicij a je proučila njibov w _ AJbwt Buf|| jezik in obšfiaje fo je prvid^- J^^Uk u^nolll v svojs. rekten dokaz. ds so mm1l*r v—v Indijanci odcepek velike mon-l^^Mju goUke veje človeštva. Ind. — Tiskarski podjetniki ne bodo prav nič zadovoljni, ko izvejo, kakšen je mezdni pfcloiaj v tiskarski industriji. Samo deaet lokalnih organizacij poroča, da ao v mino-lem letu pristale na znižanje mezde, naobratno jih pa več ko sto poroča, da se je mezda povišala. Mezda se je znižala v tiakar-nah Floride, ker ao pojenjale zemljiščne špekulacije. Prek Floride ao divjali orkani, podirali hiše in delali še drugo škodo na premičnini in nepremičnini. Ljudje ao ae uatrašili in ne ei-lijo več v Florido. Tu eo lokalne organizacije prietale na znižanje mezde, ker bo ae prepričale, da je pojenjalo delo v tiskarski industriji. J. W. Hsys, urednik strokov nega glasila mednarodne tiskarske organizacije, je napisal par besed v slovo članstvu organizacije. Po dva in trideset letih ni bil več Izvoljen urednikom in na njegovo mesto pride Woodruff Randolph. V svojem poslovitvem spisu jravi, da se je v dva in trideset letih pomnožilo članstvo od manj kot 30,000 na 72100. članov. Uvedeni sta bili pokojnina in posmrtni na za članstvo. Povprečni letni zaslužek tisksr-skih delavcev se je povišal izpod tiaoč dolarjev ns dva tisoč štiri, ato dolarjev. Tiskarski dom se je razvil in majhne naprave v velik.institut, v katerem je prdstori sa tri sto Solnih in obnemoglih Članov. Komisija Asoriiki delavske federeel je Voditelji odobravajo Hooverjev aačrt "stabilizacije dela." New Oriesns, Le. — Na četrtkovi seji 48. konvencije A-meriške delavske federacije ao Green in drugi odborniki pohvalil Hooverjev načrt ustanovitve sklada dveh milijard dolarjev za javna dela v svrho odprave brezposelnosti v Združenih državah. Načrt je bil objavljen na konferenci governerjev v tem meatu In nekaj governerjev je posetilo konvencijo federacije z urgenco, naj delavske unije prve odobre to reč. Predsednik Green je dejal, da je to "prvi definitivni korak k Mst, matizirsnju mezde in upo-Hlonosti". fmm CConnell od unije kovinarjev je rekel, da "z vsem srcem podpira Hooverjev načrt, ki napoveduje novo dobo za ameriške delavce". Približno tako eo se izrekli tudi drugi voditelji in mnogi delegatje konvencije. Med nadaljnimi reeolucijami, ki so bile predložene v teku konvencije. je tudi odobritev Kel-oggovega proti vojnega pakta. Druga resolucija zahteva svobodo govora In vsi javni uradniki, ki nepostavno tlačijo to svobodo z aretacijami in drugim na-ailjem, morajo biti obtoženi fa odškodnino. John Marchback, pomožni tajnik unije železničarjev v Angliji, je pozdravil konvencijo in poročal o veliki brezpoeelnoatl na Angleškem. Th*ar*a nnija inu Vzrok 1 so bik prepiri v drnžiaL KOKUH KOMPANIJA Stavblšča pod vodi ae prodaje I jo tujcem. — Jsttsraka družba ima erganisiiin špljonažn Birmlngbsjo. Aln. (F, P.) - Pridružil aem se Kuklukeklanu zaradi bizniss," je pripoveda smehljaje lastnik gkraže. "Pa kmalu sem qa pustil: Brstje tega reda ao ipislili, da moram popravljati njfli avts Us kredit. In nikdsr niao plačali švojih računov. "Klsn js zdaj mrtev. Zdaj pripadam % enemu izmed Obe-dovalnih klubov. Ta ee mi bolj dopade. Naše mesto je lepo, ako mu zemljiŠčnl trgovci ne bodo dali slabega imena. Ti prodajajo tujcem atavbjftča pod vodo, ali pa tam zunaj na defteli Pripovedujejo jim, da bo Henry Ford ali pa kdo drugi prevzel Muacle Shoals in povzročil ču dežen rszvoj. 'Tukajšnji ljudje'jih ne marajo kupiti. Tbda tujce pregovore in povzročajo,'da kolnejo meato. Govoril aeifi z nekim iz Detroita. Ta je prišel sem, da vidi svoje stavbišee. ■ Vprašal me je, ako ga popeljem do njega Pokassl ml je velik zemljevid zemljiščnegs agenta. Ta zem-jevld mu je izrelil v Det roitu. Velike tovarne, pdh^rodl in pomoli iz betona ao Mil ob njegovem stavblšču. Peljal asm ga na lice mešte. Pa nl bilo tova-i, ne pomolov, ne parnikov Njegovo atavMAes je bilo pod vodo. Ttijec je groeltl kriminalno akcijo in vrnjen mu je bil denar. Toda večina žrtev izgubi, flkosl gt* dim od sanotke as s slišal glSk, ki je hvaUI delav-ako politiko Tenneessee Coni skrajftano, omenjam tu bolj obširno, in sicer to, da se bo vr-ftila letna in glaypa seja društva "Napredne Slovenke" št. 187 Slovenske narodne podporne jednote dne 6. decembra ob 7:30 zvečer v spodnji dvorani Sloven-nkega narodnega doma (novo poslopje). 0 letni seji bo članstvo našega društVa obveščeno tudi z dopisnicami, da bo vsaka opozorjena na to važno sejo. Dolžnost viake {fanice je, da oe letne seje udeleži, ako le niste drugače zadržane. Opominjam oziroma apeliram na vas, da s ueboj pripeljete kaj novih kan-didatinj, ki bodo pristopile v nafte društvo. Sedaj1 je še čas, ko društvo plača za vsako novo kandldatinjo zdravniško ))rei-tikavo ln poleg tega se plača vsaki za meHec dečember, ki pridobi novo Članice, $1 iz društvene blagajne. Tn velja še samo za ta mesec. Vafto prijateljico vzemite s seboj k drju. Kernu, p»v tem jo pa pripeljite s seboj na c*ecemberxko sejo. Na decemberskl ali glavni seji se vrše, kakor znano, volitve društvenega odbora za leto 1010. Je takbrekoč vsake članice dolfnont, da se te važne seje udeleži In da votl po svoji razsodnosti. Po letni aH decem-berskl seji bo prosU zabava in ples za vse mma** Ob tel* iiHlilri vas tudi želim setnaniti s' dejstvom, da naše drsfttvo priredi dne 5. januarja .1 IMS maafteradno veselico, ki bo prva predpustns zabava v I. lff». Veselica se bo vršila v spodnji dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Claftr ave-nljl. Igral bo Hojerjev kvartet. Tudi o tej veaslicl bo kratko na-znani Vo v iriaeitu 28. nov. Ob tej priliki opominjani članice sledeče: Naše drttftvo ni ie nikdar čfamkana rHrte: "Vsnka t Naznanilo In zahvala. « Bon Air, Pa. — Slavnostna veselica, ki se je vrftila tukaj dne 18. oktobra't. b Od dnlštva št. 264 SNPJi je bila uspešna. Na tem mestu se želim vsled obile Udeležbe zahvaliti vsemu občinstvu iz okolice Johnstowna, ker so nas rojaki in rojakinje obiskali v tako velikem Številu. Ob tej priliki je bilo mnogo zaba ve za vse in vladalo je splošno dobro razpoloženje med mladino in starejšimi. Vsak, ki je b'l navzoč, se je pohvalno izrazil veselici in dvorani. Iskrena hvala našega Članstva sobratu Ivanu Pajku iz Cone-maugha, Pa., za podarjeni pet-dolarski bankovec za naš Dom! Hvala tudi vsem tistim, ki so pripomogli pri razprodaji vstopnic. Vsa čast Andreju Vidrihu, podpredsedniku SNPJ, za njepov govor, v katerem nam je tako dobro pojasnil in orisal pomen naše velike organizacije Sloven ske narodne podporne jednote. Omenil je, da bi lahko bilo še boljše, ako bi se bolj skupno zanimali za večji porast društev. Par besed je tudi spregovoril angleščini in priporočal ntladini, da bi usUnovili angleško govoreče društvo SNPJ v John-stownu. Vsi so veselo odobravali s ploskanjem to idejo, če bi se okoliftka mladina skupa združila in usUnovila svoje društvo, da bi bil to velik uspeh za Slovensko narodno podporno jed-noto. Ob tej priliki naj omenrfm, da je naše društvo št. 264 SNPJ sklenilo prirediti dne 24. decembra veselico aH Miklavžev večer Vsled tega je članstvo sklenilo da se bo te veselice udeležil tu di sam Miklavž, ki bo kajpak seboj pripeljal raznovrstna da rila. Zato priporočamo staršem, da omenjeni večer pripeljejo svoje otroke na Miklavžev večer, da jim razdeli, kar bo pač pripeljal s seboj na saneh iz se vernega tečaja. I Pričetek veselice bo ob 7. zvečer. Vstopnina prosU za vse Vabimo vsa sosednja društva, da nas posetijo v velikem števi lu dne 24. decembra zvečer. Za dobro in izvrstno postrežbo bo skrbel veselični odbor. Peter Bukovec, Ujnik. IJSTNICA UREDNIŠTVA. SOBOTA, 24. NOVEMBRA OPAZOVANJA | Kaj pa g. Trunk zdajpravi^ Poglavje o luknjah. J. M. Trunk je še edini, ki to? 20- novembra je poV, vihti tomahavk proti materiali- d*1 to,e: stom, socialistom, boljševikom, "Kje sem jaz rekel, da j« »J Mehikancem etc. Vsi drugi kle- 1« »me\ d« je vsa ta j* rikalni generalčki so zaspali — dražba samo pri imenu', dal ali pa so prepustili ves boj Trun- 'vsa le prazna beseda ? Opo« ku, smatrajoč, da je on najbolj- "JJ*m na to, da v mnogih si, ši. Koliko so se urezali, naj kakor v tem na Hrvj konstatirajo sami, jaz pa pribi- 6ken1' ostaj* le pri golem. im< jem sledeče: Dne 18. oktobra t. L je g. J. M. Trunk pisal v svoji koloni v svojem listu, v katerem piše, med drugim tudi tole: nu Prečitajte še enkrat gH prve Trunkove besede, potem p spodnje in primerjajte! pr merjajte — in nič se ne čudit« Vse drugo, kar prede j '/Ime krščanska in katoliška Trunk, je brez pomena, izobrazb* še dolgo ne zadostuje ske "izobrazbe" je dosti v kn< za res krščansko izobrazbo. Hr- gah in na jeziku — mrtvih d! vatje se sicer zelo trkajo na svo- irt mrtvih besed je na cele ku' ja katoliška prsa, ampak med — aH kaj pomaga, ko pa v ii' istimi "katoliškimi" Hrvati je i jen ju, dejan jih in mišljenju ki dolgo in strahovito odmeval toliških in drugih sto vrst kriij glas: "Popovi, loj>ovi!" G. Mo- jan0v je bOre malo te robe in leTc naj blagovoli malo pogleda* večinoma vse le golo ime! -1 ti okoli sebe med bračo Hrvate, je glavni point in ob tem point in če je količkaj pošten, ne bo se razbije vse prazno argume< zapisaval na rovaš krščanstva tiranje, ki ga je napredel ali katoličanstva, ko je bore ma- Trunk čez dve koloni svinca. | lo U robe in je večinoma vae le G. Trunk je nekoč potožil, d golo ime." je škoda, ker ni Uko učen k< Ker sem bil tako lepo pdvab- so.jezuiti. Bes škoda! Jezuit ljen, sem seveda pogledal ponov- potegnejo vse luknje za sebo no — pravim: ponovno, kajti kadar zlezejo vanje! Trunk, rt pogledal sem že dostikrat prej vež, pa pušča svoje luknje o< in z mano vred so pogledali tudi prte in maši jih šele potem, )i drugi — in naravno -moram po- mi navadni tepci, ki nismo šti trditi, da je g. Trunk povedal dirali 12 let, dregnemo vanji resnico. Resnično krščanskih in To je škoda. Brate Trunk p katoliških ljudi ,pi nikjer, ne snema bedastega Amerikanc samo med Hrvati, nikjer! Trunk ki zapre hlev potem, ko je koi sicer pravi, da je "bore malo t Vsakdo mf potofri okrain!h bolniški zavaruje za večjo ali manjšo blagajn dosti ugodno reguliran svoto za doživetje. — Vsak po- ge Miklošičeva varovalnice". Zlasti na Angle- 8ta 13' - Kdor 8e za to fro1 škem, v Nemčiji, 9vici in na Ce- »»*»». n«J •• obrne na U n škoslovaškem so zadrugarji do- Vodi jo Uhnik E. 0 segli ogromnih uspehov na tem krajšek, ki je tudi urednik zn polju. Tudi na Bolgarskem in ne revije "Domači Prijatelj" Finskem! . Ljubljani. veeelieo, da vse enako prispevs-mo." Ampak vas *mmo vabimo, da m .»rite svojo članuko dolžnont s tem da se ul~k !šole LklaUpomnil, d* njegovo pohajsn Članica mora plačati toliko ta to lx"*>e,,l*ko P-kuilitvo, kralje-! Z J JLV^l r ^ »ele za časa delavnih ur P11 vine Srbov. Hrvalov 1» ,f katerih M rani pojavlja_______it^ „u«>remu P Obrnilo pohajanje nadaljevalne šole Več kot 66,000 zaposlenih deč- ci so poskusili izpodbijati usta kov in deklic, v sUrosti med 14. n<*t Uga šolskega predpisa in 18. letom je lani v New Yor- Je stvar prišla pml priziv no» ku pohajalo v nadaljevalne šole er je prelrftil zakon obvezno ftolsko izobrazbo po do- obvezni nadaljevalni šoli >J vrtitVi rednih ftolskih teči^ev. gov sin. ki ims čez 16 let. je Cilj teh določb je U, da se min- devrlll ljudsko ftolo m dina čim bolj vspoeobi za poklic, pohajal sHednJo ftolo j rasti in pomladanske ae-*V» maja je pritisnil Ae mraz. bhžnp 12 milijonov dinarjev. Po-sledu* ogromne škode, povzročene od vremenskih katastrof, M se ceni sloipno 290 milijonov Din, bo težko življenje naSih kmetov, slab izvoz, slab zaslužek za kmeta in draginja za delavstvo. To se bo čutilo io druge letine, če b6 kaj boljša od letošnje. Tako pravi Veliki župan sam v svojem poročilu. Delavstvo bo spet stradalo in trpelo v draginji, morda bo hitelo na shode,, še protestirali bodo... Tudi na to je mislil veliki žtitMtn in poročal tudi sledeče: "O stanju javne varnosti lahfco rečem, da je povoljno. Orožni-štvo in policija vršita vestno svojo nalogo." (Hišne preiskave pri delavcih, aretacije rudarjev in železničarjev, zaplembe "Komunističnega manifesta" i. t. d. — to je pri velikem županu "vestno izvrševanje".) In če že pogledamo statistiko zločinov v mariborski oblasti za časa od oktobra 1927 do oktobra 1928, ki se jih je izvršilo 1664, potem lahko tudi to priča, da je prav malo upanja v besedah, da ae nam bo socialni položaj zboljšal. Davki slabe letine, slab izvoz, zločini, vestno izvrševanje službe s strani policije in žan darmerije — to so aldbi znak zboljšanja... Naš uvoz v septembru. V letošnjem septembru smo u volili 127.9ld ton v vrednost 718.89 milijonov din napram 122.018 ton v vrednosti 685.150 milijonov din v istem mesecu preteklega leta. Napram lani so ae torej naš uvoz povečal za 18.' milijonov din. — Največ smo v septembru uvozili bombažnih tkanih, volnenih tkanin, strojev, kuhinjske soli La sirovih kož Napram prejšnjim mesecem se je povečal uvoz železnih predme-»v a uvoz tkanin se je zmanjšal Naslednja tabela nam kaže razvoj nafce zunanje trgovine v prvih treh četrtletjih tega leta vse v milijonih din,: itroe uvos defieit .ttn,Jt P" je nastopila suša. ki ? ju«ja in avgusta postala ka-.^mfslna za naše kmetijstvo '" ^pravila silno škodo. 8trniš-^ **ie/.ev radi suše ni bilo mo-r* r^no sejati, fižol, koruza, " in zelje se niso mogli radi suše. V aeptembru "*Wbru pa je spet ataien dež g*** ^liko škodo na ajdi in J^adih. Potem je prišla še ,n "ničila zadnje pridelke, •'udi toča nam je prineala FJjl ttocfc. Padala je več ali januar februar marc april maj Junij Julij avgust september 430.3 439.0 508.2 428.5 431.7 454.4 493.8 69)3.8 692.3 . i ali sufteit 591.9 -161.6 021.6 701.1 657.9 659.5 500.8 619.5 645.4 -713.9 -182.6 -197.8 -229.3 -227.8 -135.9 -126.7 - 48.4 - 21.6 ■< Izvoz v septembru je bil kot vldipno .silno velik, a uvoz je prav tako v tem mesecu dosegel svoj višek, pa je zato ostala tr-govska bilanca pasivna za 21.6 milijonov din. Do oktobra shio v tem letu uvozili za 5801.1 milijonov dinarjev, dočim smo lani v isti dobi uvozili samo za 5987, 9 milijonov din. Pasivnost naše trg. balance pa znaša za to razdobje 1284.3 milijonov din. Statistika tujskega prometa. Jesen prehaja v zimo, mraz je že nastopil, konec tujske zone je. Zato je tujsko-promet-ni urad zaključil svojo statisti ko in jo objavil. Številke govore tako-le: Največ gostov je seveda-imel Bled, ki je imel letos 9847 tuj' cev. Močno mu že par let konkurira Rogaška Slatina, ki je imela letos 7730 gostov DrugI kraji kažejo sledeče stanje letošnjega obiskat Kranjska gora Bohinjska Bistrica Dovje-Mojstrana Celje ........... Prevaije ........ Rado vi j ica^^pi Kamnik ........ Rimski vrelec Skofja Loka . ^ Jezersko ........ Laške toplice .... Rimske toplice .. Bohinj ......... Begunje .. Slatlha-Radencl . Catežke toplice .. 'Medvode ,....... Dobrna pri Celju Ljutomer ....... Tujski promet torej pri nas stalno narašča. Kot vidimo prihajajo tujci in domačini tudi v mala, neznatna letovišča, kot so Medvode, Radovljica. Ce bodo delali reklamo tudi st manjše kraje, ae bo tudi v tej smeri tujski promet tudi še bolj razvil. ..... 3647 1479 408 1364 36 41 118 68 8 116 44 34* 578 94 61 1268 42 2501 10 mno* več tujoev, stalnih obiskovalcev naših letovišč, ako bi znaH avet zainteresirati za naše kraje. A mi pošiljamo v svet kvečjemu kake dolgočasne slike v zoprnih, slabih barvnih odti-sklh, ki nam več škodujejo kot pa koristijo. Tudi je treba smotrnosti in sistematskega dela. Sleherni kraj v Sloveniji ima svoje mikavnosti, ne glede na lazmfere, ki so pri nas. Tudi ameriški izletniki bi se vse rajši po-mudili v Sloveniji, ako bi bila propaganda vsaj malo boljša. Vbjno sodtSče v Beogradu, to je sodišče za oficirje, ima precej posla. Pogostoma se mora sestati, da sodi in obsodi kako-gA oficirja, ki je zatajil toliko in toliko tisoč dinarjev, ali ki je prodajal državno premoženje, kupoval slabo blago ali kakorkoli oškodoval državo in okoristil se zase. Prav te dni je spet re-£etal neko tako zadevo. Obtožen je poročnik Uroš Petrovič, bivši blagajnik 8. artilerijskega polka v Podgorici v Črni gori. Nahaja se že štiri in pol leta v prftvoru, osumljen goljufije v sumi 345.54i5.03 dhiarjev. Denarja, ki ga je prejemal, ni vpisal vsega v svoje knjige, ponarejal je razne "priznanice* na izdatke denarja, sleparil pri kupovanju blaga itd. Tako se je našlo v blagajni primanjkljuj 345 tisoč dhiarjev in še več. Dne 2. novembra se je vršila na vojnem sodišču razprava proti njemu. Zagovarjal se je, da je primanjkljaj samo navidezen, ker je izgubil več računov in da zdaj ne more več izdatkov opravičiti. Priče pa so izpovedale, da je v Podgorici živel mnogo razsip-nejše kot bi s svojo normalno plačo mogel. Tako je neka natakarica iz Podgorice izpovedala, da je obtoženec nekoč prižigal cigareto s tisočdinarskim bankovcem in da je nekoč e-nak bankovec stlačil in ga pogoltnil. Razprava je bila odložena, a obtežuje ga mnogo... Na čigavi njivi ni plevela? Pri nas ga je povsod na izobilje... Umrl je stari socialist Reoel v Gradcu. V Gradcu je umrl v sredo, 7. novembra 1928. stari socialistični borec Hans ' Resel. Bil je eden početnikov danes tako močne avstrijske socialistične stranke, bil je znan po vsej Avstriji, zlasti po Štajerski, kjor je ustanavljal prve strokovne organizacije in politično stranko. Tudi v Ljubljani je večkrat govoril. Nikjer ni bilo delavskega kraja, da ga nI Resel or-ganlziral. Tudi je bil zategadelj vedno preganjan. Vedno je sedel ali v svoji redakciji "Arbelterwile", v kletnih prostorih v Gradcu, ali pa v nasproti ležečih sodnijskih zaporih. V tem svojem agitatorskem iiv-jenju si je naiezel razne bolezni, od katerih se ni nikoli izločil popolnoma. A gibanje je raslo po vsej Avstriji in Resel je bil eden prvih socijalističnih poslancev v dunajskem parlamentu. Tam je ostsl do zadnjega. Poleti letos se je zdravil v Toplicah s kope-Ji ju vrnil se Je precej krepek. V sredo ponoči pa je nenadoma Vsa delavska Avstrija žaluje za njim. Tudi mariborski pro-etarijat bo ohranil nanj lep spornim kot na svojega poslanca, ki je zastopal mesto Maribor od eta 1907 do 1911. Do zadnjega e bil lastnik graikega soc. glasila "Ari>etterwille", ki ga je u-stanovil kot štirinajstdnevnik, danes pa je list dnevnik s svojo tisksmo in zgrsdbo. Reslovo truplo prepeljejo ns Dunaj, kjer ga bodo vpepSMli. — Slava njegovemu spomlanl JP"V vseh krajih oblasti, naj- okrajfc KamnikJ*^P5 . . ... , Krško in lx>gatec Ce- — <*omo\in» ima toliko le- ',ru> škoda po toči znata pri- w PftOgVBf A RAZNE VESTI Ptahlbldja kriva pijančevanja med dijaki. J Chicago. — H. Wallace Cald-wetf, predsednik šolskega odbora, je v svojem govoru, ki ga ie imel pred člani mestnega kluba v čirtrtek, zvalil vso krivdo glede pijančevanja med dijaki sredinih Sol na obatoječi prohibicijskl zakon. Rekel je, da ima dokaze, da policija in prohlblcljski agentje prejemajo denar od bu-Hegarjev, da alednji lahko nemoteno izvršujejo svojo obrt v bližini šol in da so šolske oblasti brez moči, dokler se ljudstvo samo ne zeve in sahteva, da se te razmere odpravijo. Navali suhaških agentov na točilnice opojnih pijač ne odpravijo razmer, je dejal Caldwell Kakor hitro oblasti za pro par prostorov in kaanujejo par oseb radi kršitve prohibieije, se te preselijo v druge mestne okraje n nadaljujejo s svojo obrtjo. Zakoni o razporokl Morilec svojega sina oproščen Chicago. — Arthur Falk, ki Je v avgustu v pijanosti ustrelil svojega »elna, Je bil v četrtek na sodišču oproščen. Porota se je posvetovala petf minut in se jo zedinila sa nekrivdo. * Falk je ustrelit svojegs sina, ker ga je slednji na usodni dan karal ršM pijančevanja in su rovega postopanja napram svoii družini. TY>ja očeta rattogotilo, da je prijel puško in oddal amrt-nonosno kroglo. Shod ateista Hmitha. Chicago. — Charles Smlth, predsednik ateietlčne organizacije v New Yorku, ki je prišel r Arkansasa v Chicago, da dobi pomoč sa pobijanje antievolueij-skih zakonov na jugu, naznanja, da mu je American Anti-Secular Union aranžirala javen shod, ki se vrši, v torek 27, novembra zvečer v zapadni dvorani Ashland Boulevard Auditoriuma, S. Ashland ave. in Van Buren st. Richard J. Cooney bo predsedoval shodu in Smith bo glavni govornik. m> MlllUtahovI rdfcbptst ukradeni. New Vork Clty. — Tat, ki je pobegnil, je v Četrtek ukradel na železniški postaji valiso dr. Robertu A. Mlllikanu, znanemu ameriškapu učenjaku. Notri so bili rokopisi noto znanstvene knjige, Mero je dr. MilHkan pisal leto dpi. Žrtve avtov. . Chicago. — V četrtek so bile nadaljne tri osebe ubite na či-kažkfh ulicah v kolisijah z avtomobili,, več drugih pa je bilo ranjenih. Število žrtev avtomobilov Ja v tem letu do danes naraatlo v okraju Oook na M6. - OBVEZNO POHAJANJE NA-DAIJKVALNB SOLB. Znano dele Aade DnEfte "Iz dnevnika magarca", ki Je bilo tudi v našem listu priobteao, je te dni izšlo naknadno v "Slovenskem Vychodu" v Košleah v slovaškem prevodu izpod peresa prof drja. Vojtecha Zierke. ki e tudi potom radlo-predevanja seznanil čehoslovaško javnoat o svojem dela kakor tudi o pisatelju samem. Prevod, ki mu je "Somarove Zapl»ky", se lahko dobi vzegrebškik knjigarnah za 40 dinarjev. Knjiga e zelo lično opremljena, a naj-KXj je uspela naslovna slika, ki predstavlja osla. ko piše svoj dnevnik. Poktčev "Megarec" ae beš sedej prevaja na ItaiJanski jezik pod naslovom "L'A*ino-filo- -8HKI)NJK OKROtJKi Uvrrnc »rsdliek, H57.AI Ho. Ueadale Ave, ( klroso, lil. ^ VZHODNO OKROŽJK; joaepk Zorko, RiF.D. 1. Ho« 120, We«t NewtAa, I1«.; A al on Abram, 118« R. 76th 8t., Clevrlsnd, Okla. IAPADNO OKROZJK: J.eok llslok, K.R k. Bai SS, Plti.karg, ITm, "Jrr^5.^ K,un- Ml' I kUrtsi. Mlan., .s sev. >sp.; Joka (iolob, Bos 144, Roek Hprinse. Wyo. Nadzorni odbor: b MM W Mtb H«.. Cklesge, III,t l,advlk Medve. šsk. «400 81. Clalr Ave., Clevolaad. Oklu; Albert Hrast, MS Ho. PUrr« HU, MiUsukoe, Wla. Združitveni odbor: « Prnak Vldmsr, predsednik. 1141 H. Afttk Ct, Clsaro. lil.: Joda Ollp. ,4!6 it Pf(o« **rk Ave, t klcsso, lil. t Peter Geskol, 718 R. Ulnlsk, Colo. rs do 8priagi, Colo. IH)Z0I 11—Korespondvnrs « glsvniml odborniki. M drlsjo v glsvnom ara, da, se vrši takale i W n*Mfc,,° * se naslove t Pred- sedništva 8.N.P.J.. 8087.80 do. Uwadala Ave, Cklrago, IIL 1. VaS,r^UICYK B0I'N|AKH «MIPOM 8K NAHI.OVKj Ilolnllk« lajal-Šive 8.N.P.J, 1887-88 Ho. Uendals Ave.. Clilfsso. III. Ave.. Cklrago, III de^knk ponujat v k in htvam. ki ae tile)« gl. Isvrževs odbora lit )ednot» vokfe ae naalov«« Tajništvo 8.N.P.J dale Ave.. Cklraso, lil. sImoo . TaPTa invn 1887-88 8«. Uwa- V8K ZADF.VK V /VRZI Z III ACJAJNIŽKIMI IH)stl se pašlllajo si naalov: Rlagajalštvo 8.N.PJ, 8887-80 Ho. Uwadsle Ave, Cklesga. Si. Vae pritolbe Klede poslovanja v gl. iavrlevaleeei odboru ae aaj pošiljale Praak Zajca, predsedniku nadaoraaga odbora. 4igar naalov je isorai. io I-.H1-1!1 "i Bl' pwr0lnl M P«šll|«k» sa naalov i Joka Gorlek. 114 W. Iiap 8U, Hpringfleld, III, Val 4^1«! In drugI aplal, aaan.«alls. oglsal, aarolakta la apk* vaa, kar \ Masla naj mi poAilJa aa aaalovi «PROgV»TA.- Ipi.1f.80 m, Lswadale Ave, Ckleago. III. t na (adu|Miry), «Mna nezmof. nost (irtipotence), svojevoljna zapustite^ (desertion), pijančevanj« ali nezmerne navade, pri dobljene po. poroki, krutont (cruelty), nevzdrževanje, ob^ sodba v ječo radi odurnega slo-ilina Itd* (Popolno rasporoko dobi mož,,*}«* dokaže, da J« žena mels razmerje g drugim za Ča sa porolcb bres znanja moža. Ločitve od'mize in postelje (delno rasporoko) dovoljuje večina dr-av Iz istih razlogov, rsdi ka-arih se dsje absolutna razporo-ca. Loulslana smatra javno o-tirekovanje enega zakonskega s strani drugega za zadosten raz-og za rafporoko. V državi Ten-nessee dovoljuje sodišče razi>o-roko možu, ako žena noče sledf-v to državo, V državi Utah zgubi kriva stranka vse pravico, pridobljene vsled porok*. V državi VVest Virglnljs Je krivični očitek prostitucije smstrsn kot zadoaten razlog rasporoke vsled krutoati. V tej držsvl more to-na tudi dobiti popolno razporoko, ako dokaže, da njen mož pred >oroko js bl, da ne bi ona tedaj to znala, oseba splošne priznane nenravnostl. V državah Massachusetts, 1 mi lana, Mlssls-slppi in Rhode Islsnd se dovo-uje razporoka proti zakonako-mu^ki JS udan drogar. Klorida mo tvr*M, ijnifK uri (mni (mrh#-ri, ki ne znajo brzdati avoj temperament. , V drŽavi Illinois In x>uislana more stranka dobiti raziioroko, ako j# druga stranka poskusila/1 ubiti ali otrovatl drugo stranko ali sploh grozi njenemu življenju. V državi Ken-tucky se' dovoljuje rasporoko, ko drugS stranka ima ostudno bolezen. Zakon te države se razteza tudi na ženske, ki ae nespodobno obnašajo, tudi ako niso krive prešestva. V Missourl dobi žen* rasporoko, ako Je mož l*otepuh,t < V državi North Caro-Ima dobi razporoko ona atranks, ki je bila vržena ven Iz hiše. V drŽavi Tdxaa ae dovoljuje raz-poroka, ako ata zakonska pro-atovolj no živela ločeno t^kom zadnjih desetih let. Večina držav vrejuje rezve. Ijevanje kakone. Kažveljavljenjs zakona (annulmrnt) je ločitev zakona vsled razlogov, ki so obstojali pred avetbo. Izmed takih vsrokov naj omenimo: Im-potenci Ja, bigamljo, (ker je ena strsnka bile tedaj še zakonlUi Izročena a katero drugo), blas-noat sa Časa svati«, nedoietnoat (ako ae |p mladoletnik poročil bres privolitve staršev). Zakonita utaroot za |»roko je povsod Ig let za moškega in 16 let sa žensko, Drugi vzrok za razve- ljavljanje zakona Je krvno sorodstvo. Vsaka poroka med ožjimi sorodniki Je nezakonita. Ako eden izmed zakonskih je v državi Michigan obaojen na dosmrtno ječo, ss zakon a tem samim činom popolno loči; kasnejša Izpustitev na svobodo ne vzpostavi prejšnje poroko. V drŽavi Illinois in v mnogih drugih državah sme rasporočenkn rabiti svoje dskllške ima. V večini držav se smej* raz-poročne osebe zopet poročiti po gotovem čaau. V državah Arizona in Texas mora preteči leto dni med rasporoko In zopet no poroko. V državi Texas ne more mož, ki se Je poročil s žensko, katero Je savedel, sata, da ss aa tak način Izogns kasni, tožiti za% rszporoko Is ksteregaslbodi razloga, presno so potekla tri leta od poroke. V državi Vlrgi-nia ima sodišče pravieo Izreči, da stranka, ki Ja sakrlvlla pre-žestvo, se n« sme nikdar več poročiti. V tem slučaju ae namreč smatra, da Je bila poroka razveljavljena samo, v kolikor rs tlčs razžaljsne strsnks. Sodišče pa sms vsak čas ovreči to svojo razsodbo. F. L. I. H. |llandit je odneall velik plan. Chicago. — Trije bandftje so v četrtek vstopili v trgovino s zlatnino na 6A«0 Ho, Hslated st., kjer so s orožjem v rokah u-atrahovali uslužbence In jih zvezali, da so tako lahko opravili avoje delo. Roparji so nato |M>brali zlatnine In draguljev v vrednosti 926,006 in pobegnili. Dnalevno. — Kaj pravi vaša žena, če pridete pozno imnoči domov 7 — Historična postane. — Histerična, mislite? — Ne, historična. Pogreva namreč najstarejše storijo. o Klabo uspavalno sredstva. — Zibelka da jd uspavalno sredatvo? Neumnosti Ce ae spomnim, da Ijo moje dekle čeg tri mesece rabilo v. I belko, vae noč ne spim. —• genska, ki pade moikemu okrog vratu, Je zelo dražeetna. Manj dražestna je pa ženska, ki ostane moškemu na vratu. ^ a —a Nadomestilo. — Pa vendar ne Kralje? Hej ga nisi — Kaj hočem. Ce me nlee na lepotni konkurenci IzvoHN sa kraljico, bom vsaj Kraljeva. SOBOTA, 24. NOVEMBRA l rohranilnico. krasno izdelano v apremnici pa javlja: "Kako »e' j« redovnik takoj po Škofovem odhodu lotil poela ter se mu ve« posvetil; a ko ga je dokončal, j« naslednji dan umrl" Ko so se zaprla za peznikoss vrata in ko je zaškripal v ključavnici ključ, je sunU jetnik skodelico od sebe in omahnil na umazano posteljo. V tridesetih urah, ki jih je prebil v ječi, se je ie stokrat o-brnil k oknu in stokrat se je znova obrnil od njega. Neštetokrat je preklel solnčne žarke in zvezde, kl jih je videl ponoči. Divje je stiskal pesti, da so pokali prati, padal je z obrazom na posteljo In se prijemal za glavo. Mel si je oči in v nervozni. skoro histerični napetosti |e grizel nohte. Sekunde so se vlekle počaal In se zllvsle v minute. Ure nI imel, da bi mu merila čas. Vedel je samo, da je poldne, ko so mu prinesli 4bed in večerja ga je prepričala, da mine kakih trinajst ur, predno dobi južino, kruh in skodelico smrdi j i vs ju- VKBDNOSTNI KUPON katerega dobite v vsakem MVOjU vam omogoči, da to izvrstno iefottno toniko kupite res po nizki ceni. Za vsakih 6 kuponov dobite selo koristen predmet. Trinerjevo grenko vino m prodaja v vseh lekarnah. Ni boljfe. ga srodstvs, ds obdrii vsi ielodae v pravom rodu. Brezplačni vzorec samo enega sa vsako družino, dobit« od Jos. Trinar Co., 1833 So. Ashlsnd Ave., Cbieago, IIL BREZPLAČNI VZOREC KUPON Zdaj je bilo točnoctrideeet ur, od kar so se zaprla za njim vrata. Trideset url Trideset groznih, enoličnih, strašno dolgih ur, katerih minute ao bile v ječi stokrat podaljšane. Teiko, kakor da hoče potegniti kožo z glave, ss je obrisal z dlanjo čelo. Za boš jo voljo I Ko» liko ur Je v letu? Tristo petinšestdesetim* štiriindvajset Denarne V Jugoslavijo pošljite potom naa, ker naša večletna skušnja, kakor tudi zveze i jugoelovanakimi bankami, nam omogočajo, da Vaa hitro in točno postrežemo pa najnižjih cenah. MNOGO MILIJONOV DINARJEV Je bito podano skozi našo banko, in Izplačano tisočim prejemnikom na njih največje zadovoljstvo. ZA BOŽIČNI IZLET V JUGOSLAVIJO dobite vaa pojaaaila od našega potniškega oddelka. Mi zastopamo vas parobrodne proge, valed čeaar nam Je mogoče, da Vam preakrUme varno in udobno vožnjo s največjimi in najhitrejšimi paralki, v katerikoli kraj v stari domovini Kaspar American State Bank 1900 Bine Islmnd Ave. Chicago, 111. JARA GOSPODA "Kaj pa je to T vzklikne na glas, In njega lice ne kaže prav nič onega duhovitega sijala* ki ga je značil vselej, kadar se Je živo razgo-varjaL " Bog vas js dal — aH še ne veste f zakro-hota se dsvkar, In njega hčere mu takisto pritrdijo. ' "Kaj?" daje adjunkt, "to je za kakega župnika, ne pa za sodnika tM "I seveda !M meni poštar nelcamo sramežljivo. 'Ta napis mora lsginitit" jezi ss adjunkt. "Ns, ne," tolaži ga poštar, dočlm se smeje vsa družba, "saj ta aapis nI določen sodniku, U Je sa župnika, kl ss nocoj popelje tu skozi v Bablno polje!0 Sedaj se takisto adjunkt zasmeje na ves glas. "No, morda bode pa tudi umesten pozdrav našemu sodniku tN vzkHkne dobrovoljno in poskuša zatreti hudomušni Izraz, kl mu sili na lice — Zvonovi župne cerkve grobeljske se oglase. Veliki zvon poje veličastno svoj jednako-merol "bem-bam", ln vmes pritrkava spretni cerkveni k s srednjim In malim zvonom* nekoliko časa s tremi udarci v presledku med zvoki velikega zvona, potem a petimi, naposled s sedmimi. To Je bila vselej njegovs največja umetnosti 8aj Js bilo pa tudi treba dovolj tolssne moči, zdravih prsi ln krepkih rok. In vselje, kadar Je prestopil Is mirnejšega udarca v hitrejši udarec, poknlll so na griči poleg cerkve trije topiči, zaporedoma užgani po vestnem in izkušenem pomočniku cerkvenlkovem. Adjunkt Pavel Je mnogokrat trdil, da nI klerikalec, In je to svoje mišljenje hotel dokazati ob repnih prilikah. Zato je tudi sedaj naglo odšel od slavoloka in krenil proti Kračini krčmi. Skoro v veži se srečata s notarjem Tlnče-tom. kl je že zaprl pisarno ln sedaj radovedno čakal dogodkov, kl naj bi bili uprav zgodovinsko znameniti Grobljem In okraju. "VrbanoJ bode mislil, da je slavolok zanj!" ras meje sa proti sdjunktu. "Jaz sem tudi mislil !M meni Psvel. "Vedel bi pa vendar rad, bode li Krača babino-poljskega gospoda vzprsjel oficijalnp. kajll?" "Beži, beži! Liter vina bode postavil pre-denj in pojal Ančiko po hiši. češ. sedaj to, sedaj ono, koncem pa se bodeta s gospodom dogovorila zaradi tedenskega mesa in — vzprejem bode končan. TI — ah. stoj. stoj! Julika Je tuksj. Prav sedaj se hoče odpeljati." Pavel je veselo poslušal prvo modrovanje notarjevo, ob njega zadnjih t>csedah pa se Je < ganil r T T 'Tukaj? Kaj dela tur "ifekrvt ima! Dekret za Zagorico! In še nocoj se odpelje tja. Niti k moji lani ni hotela danes, skoro pa prid« zopet semkaj." Adjunkt se zavrti v polkrogu In je že ne-kaj korakov od hišnih vrat, ko ga prialli veseli notarjev klic. da se vrne. "Pavel. Pavel i Gospod Iti na Julika Orto- vaT Poleg Valentina rea stoji Julika. Caatiti čitatelji naj oproste. ako precej n« najdejo natančne fotografijo te novodošle osebo. Znano Jim je. da je šo prekoračila trideseto lete sv