jto članov kolektiva ZP Iskra se je v četrtek popoldne zbralo v tovarni na Laborah. Na tribuni, ki jo je ljubljanska televizija posnela za oddajo Mi med seboj (na sporedu bo danes ob 20.05) je govoril in odgovarjal na vprašanja o dohodkih podpredsednik slovenskega izvršnega sveta Roman Albreht. — Foto: F. Perdan Leto XXVIII. Številka 74 • Cena: 1,50 dinarja y«tanovitelj: občinske konference SZDL laTV*06' Kranj, Radovljica, Škofja Loka *riič - Izdaja CP Glas Kranj. Odgovorni urednik Albin Učakar Ha silo socialistične z neg Kranj, torek, 30. 9. 1975 List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. za gorenjsko Jubileja PD Radovljica in postaje GRS Radovljica Pomembni pri razvoju slovenskega planinstva sobotni slovesnosti se je Planinsko društvo "udovljica pobratilo s Plarmskim društvom Rav-^ gora iz Varaždina ih od pokroviteljstvom Elana razvilo društveni prapor •»em^ bi preprečili naraščajoče pota ioQVanJe gora, so v Radovljici letak Ustanovili tretjo podružnico dr ^tnega Slovenskega planinskega vald ' P°družnici Je Prv' načelo-2 dr- Janko Vilfan, kasneje pa so se SPh °m v radovljiški podružnici §tv }n kasnejšem Planinskem dru-|Lu,.!zkazali številni naši znani lju- kob a,?ora kot dr- Hug° Roblek, Ja-ja j 'jaž, dr. Andrejka, Josip Lavti-li £*■ Jakob Prešeren, Albin Torel-8vet Društveno delo kljub dvema dru^Vn*ma vojnama in številnim ga f1In Potresom ni zamrlo. Danes {>! ^Pešno nadaljuje upravni odbor ^^inskega društva Radovljica, ki str„ predseduje Miha Finžgar, ob Hi s* 1 ^? .mu stoje bolj ali manj zna-Hjs^arej^i in mlajši planinci ter alpi-P0j ' "orna v krajih od Žirovnice do ŽUje d3' Skoraj 2000 članov zdru-rrietj .es radovljiško društvo in je tuj naJrnnožičnejšimi organizacija-°o^ini. Čeprav so z doseženim pogos° želijo, da bi jih družba še 8ta v Je P°dprla in da bi v planin-Met;1"8^ topilo še več mladih de- VIn fantov. Prosil .,oto so v Radovljici slovesno to 0L.Vlu obletnico društva in dese-ske rB»etn'c'o delovanja postaje Gor-dne S^Jne službe. Ob petih popol- bil a slavnostna seja uprav nega odbora, na kateri je o društveni zgodovini spregovoril predsednik Miha Finžgar, predvojnim članom društva pa so podelili priznanja. Dve uri kasneje je bila v radovljiški osnovni šoli akademija, na kateri so sodelovali tudi Koroški akademski oktet, harmonikarski orkester in recitator. Dva slovesna trenutka sta značilna za sobotno akademijo. Najprej sta predsednika Planinskih društev Radovljica in Ravna gora iz Varaždina Miha Finžgar in Mirko IviČ podpisala listino o društvenem pobratenju. V imenu pokroviteljev pobratenja, občinskih konferenc SZDL obeh mest, pa sta dokument podpisala tudi predsednik OK SZDL Varaždin Džuro Mihoci in podpredsednik SZDL Radovljica Anton Ćerne. Drugi slovesni trenutek pa je bilo razvitje društvenega prapora pod pokroviteljstvom tovarne športnega orodja Elan iz Begunj. Na novi prapor sta prva pripela spominska trakova predstavnik PZS in PD Ravna gora iz Varaždina. Na sobotni akademiji so podelili nekaterim radovljiškim planincem in gorskim reševalcem zlate in srebrne častne znake PZS, posebnih priznanj pa so bili deležni tudi načelniki odsekov in načelnik postaje GRS. J. Košnjek %Hi ZgRAJENE TUDI TELOVADNICE - Včeraj so v radovljiški občini (*krajevni skupnosti organizirali tudi javno razpravo o predlogu srednjeročnega programa razvoja krajevne skupnosti za obdobje 1976—1980. Ta razprava bo v drugi polovici oktobra ali v začetku novembra. Zato vsako leto sprejemajo sindikalni sveti, osnovne organizacije, sindikalni koordinacijski odbori, občinski odbori, medobčinski odbori in drugi svoj letni delovni načrt. Vse letne načrte za prihodnje leto naj bi sprejeli najpozneje do konca januarja, zaradi usklajenega načrtovanja pa naj bi občinski, medobčinski in republiški odbori sindikata sprejeli svoje letne načrte do 20. decembra letos. Letni načrti naj bi vsebovali predvsem natančno in konkretno opredelitev sindikalnih nalog, rok, način uresničevanja in odgovornost posameznih za opravljanje nalog. Svoje delovanje pa naj bi predvideli v enotno določenih vseslovenskih prioritetnih sindikalnih nalogah, ki naj bi jih predsedstvo republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije predlagalo do sredine oktobra letos. D. S. Upokojenci KŽK so se organizirali Upokojeni člani kolektiva Kmetijsko živilskega kombinata iz Kranja so se odločili primerno organizirati, oblikovati svojo organizacijo in delovati tako kot druge družbenopolitične organizacije podjetja. Nalogo so uresničili na sobotnem izletu v Goriška Brda, ki sta se ga udeležila predsednik sindikalne konference KZK Lojze Kalinšek in generalni direktor inž. Janez Eržen in oblju-bila.upokojencem vso podporo. K. M. 2 %JH JL*# jHfc^ <3KI Torek, 30. septembra 1975 Na podlagi 13. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu Klinični center v Ljubljani TOZD Inštitut za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu TOZD objavlja prosto delovno mesto referenta za družbeno samozaščito Pogoji: kandidat mora imeti srednjo šolo organov za notranje zadeve ter tri leta delovnih izkušenj na področju službe varnosti in družbene samozaščite; imeti mora ustrezne moralnopolitične lastnosti in mora biti družbeno politično aktiven. Ponudbe za objavljeno prosto delovno mesto, naslovljene na odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu TOZI) Inštitut za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik, bo sprejemala kadrovska služba Instituta 15 dni po objavi. Ponudbam je treba priložiti dokazila o strokovni izobrazbi ter podatke o dosedanji zaposlitvi odnosno delu. Kranj Tudi ta teden je na programu več sestankov organov družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine. Včeraj dopoldne se je pri komiteju občinske konference zveze komunistov sestala na prvi seji komisija za usmerjanje politike kadrovanja v šole za rezervne vojaške starešine JLA in razpravljala o delu komisije. - Medobčinski svet SZDL za Gorenjsko pa je organiziral regijsko razpravo o osnutkih samoupravnih sporazumov, statutov zdravstvenih skupnosti v SRS in osnutku srednjeročnega programa zdravstvenega varstva. - Pri občinski konferenci socialistične zveze pa se je včeraj opoldne sestalo predsedstvo in ocenilo stabilizacijska prizadevanja v občini. Razen tega so razpravljali še o predlogu za sestavo oziroma dopolnitev izvršnega sveta občinske skupščine in imenovali predstavnike občinske konference SZDL v koordinacijski odbor za gradnjo družbenih objektov v krajevnih skupnostih. - Pred tem pa se je zjutraj sestala komisija za obrambno vzgojo v organizacijah in društvih in pregledala aktivnosti družbenopolitičnih in društvenih organizacij pri krepitvi obrambnih priprav in obravnavala delovni program komisije - Včeraj popoldne je bil pri občinskem sindikalnem svetu tudi ustanovni občni zbor delavcev v zasebnem sektorju, pri občinski skupščini pa je bila prva seja iniciativnega odbora za pripravo aktov za formiranje skupnosti krajevnih skupnosti mesta Kranj. Medobčinski svet ZK za Gorenjsko bo danes dopoldne pripravil razgovor o organiziranosti bančnega sistema v luči ustavnih določil s poudarkom na organizacijo bančništva na Gorenjskem. Sestala se bosta tudi izvršni odbor občinske skupnosti socialnega skrbstva in občinska zdravstvena skupnost. V obeh organih bodo obravnavali med drugim izhodišča za srednjeročni program. Jutri bo pri komiteju občinske konference zveze komunistov sestanek članov sekretariata aktiva ZK prosvetnih delavcev in sekretarjev osnovnih organizacij ZK na osnovnih šolah. - Pri občinskem sindikalnem svetu se bo sestala komisija za sodelovanje z drugimi osnovnimi organizacijami, pri občinski skupnosti pa se bodo sestali predsedniki krajevnih skupnosti iz urbaniziranega območja mesta Kranj in sklepali o podelitvi razpoložljivih 30 odstotkov sredstev iz prispevka za mestno zemljišče. - Pri občinski konferenci ZSMS pa se bo jutri popoldne sestala komisija za srednje šole in med drugim razpravljala o letnih konferencah na srednjih šolah. V četrtek opoldne se bodo sestali predsedniki svetov in koordinacijskih odborov pri občinski konferenci SZDL, pri občinskem sindikalnem svetu bo seja komisije za kulturo, pri občinski konferenci ZSMS pa seja predsedstva mladih iz krajevnih skupnosti. Na tej seji bodo razpravljali o pripravi srečanja mladih v krajevnih skupnostih. Za petek je predviden le en sestanek. Pri občinski konferenci socialistične zveze je sklican sestanek iniciativnega odbora za ustanovitev občinske zveze za telesno kulturo. A. Z. Radovljica Napovedali smo že, da se bodo jutri popoldne v Radovljici sestali zbori občinske skupščine in med drugim obravnavali več osnutkov dokum^ tov o srednjeročnem razvoju do 1980. leta. Predsedniki vseh treh zborov činske skupščine pa so naknadno predloženi dnevni red, ki je obsegal šestnaj^ točk, razširili še z eno točko dnevnega reda. Delegati naj bi razpravljali 'n po ločali še o garancijah pri najetju posojil nekaterih krajevnih skupnostjo-predlogu naj bi krajevna skupnost Ribno dobila 3(X).0()0 dinarjev PosOJ1j?ra. krajevna skupnost Ljubno 30.000 dinarjev za asfaltiranje cest in potov. . jevna skupnost Stara Fužina pa naj bi dobila 300.000 dinarjev za kreditira raznih komunalnih del. A. «• Škofja Loka Včeraj je bila v Škofji Loki tretja redna seja izvršnega odbora otffft konference SZDL Škofja Loka. Navzoči so na njej še enkrat pregledali sklepe zadnje seje, njihovo izvrševanje, obravnavali so predloge možnih kandidat0* za nagrado »Borisa Kraigherja«, spregovorili pa so tudi o osnutkih PraVl društva invalidov ter športnega društva na posebni osnovni šoli M Tržič Pretekli teden se je sestal izvršni odbor občinske skupnosti otroškega varstva. Na seji so ocenili sedanji položaj otroškega varstva v tržiški občim >' razpra skrb za ~ ..^j. v-v.v...w wuwiji pwi»iaj uLiusKcga varstva v tržišni v«--- , vljah o prihodnjih nalogah. Z izgradnjo novega vrtca v Križah se" a najmlajše še povečala, precejšnjega pomena pa so tudi potujoči vrte- ki bodo skušali odstraniti vrzeli v krajih, kjer organiziranega varstva še ni. . Za pretekli teden je značilna bogata izobraževalna dejavnost. Končan J bil seminar, ki ga je organizirala konferenca mladih delavcev pri OK ZSN isuiumi, ivi k« je organizirala Konierenca mladih delavcev pri ur* Tržič in organiziran seminar za delegate skupščin samoupravnih inter .j skupnosti. Nadaljevalo se je tudi redno izobraževanje članov ZK v občini. KUp- Jutri se bo sestal izvršni svet občinske skupščine Tržič, v četrtek pa ^ ščina občinske izobraževalne skupnosti, ki bo razpravljala o nalogah v pri ^ njem letu in obravnavala delovni program in naloge pri izobraževanju p 1980. Ta teden se bo sešel na razširjeno sejo tudi občinski svet Zveze sin tov Tržič. Srečanje borcev pod Krvavceifl :erkeU V nedeljo, 21. septembra, je krajevna organizacija zveze borcev Cerklje s pomočjo planinskega društva Kranj in nekaterih družbenopolitičnih organizacij iz Cerkelj organizirala na Kriški planini pod Krvavcem srečanje borcev in aktivistov krvav-škega področja. To srečanje so letos organizirali drugič in ga bodo ob pomoči mladinske organizacije organizirali tudi v prihodnje. Lepo vreme je privabilo poleg borcev in planincev iz Kranja, ki so se že zgodaj zagrizli v strmino in peš prišli na proslavo, tudi precej turistov. Na proslavi pri spomeniku so nastopili učenci osnovne šole Davorin Jenko, moški pevski zbor iz CerkeO; mladinci z recitalom, o zgo^ partizanstva na cerkljanskem m namenu tega srečanja pa je spreg( voril predsednik mladinske organ zacije v Cerkljah Jure Bobnar. Prizadevni organizatorji so P j(, beli tudi za jedačo in pijačo, ki J delili ob planšarskih kočah na P»* nini. Precej obiskovalcev se j*,2*0^ žalo v hotelu na Krvavcu, kjer lahko tudi zaplesali, nekateri P« ' izkoristili lep dan za krajši izlet vrh Krvavca ali na Zvoh. n določila le-teh upošteval tudi samem knjigovodstvu. Združenje °rej želi, da bi s pomočjo servisa že j ed letom razrešili posamezna ne-pna vprašanja in ne šele ob koncu *ta pri pregledu, knjig in odmeri avka. Menimo, ^da bo in servis lahko prav na tem področju opravil pomembno delo. Razen tega bo servis lahko pokazal pravočasno na posebnosti posameznih obrtnih dejavnosti ter dajal predloge za spremembo predpisov. Skratka, knjigovodski servis bo pomagal obrtnikom pri vodenju knjig, pri razčiščevanju raznih problemov in pri dajanju nasvetov v njihovih poslovnih akcijah. Zbiral pa bo tudi podatke o problemih obrtništva. Vse to pa bo osnova za boljše rešitve v davčni politiki in za morebitne spremembe predpisov. Združenje pa bo ugotavljalo tudi socialni sestav obrtništva in posameznim kategorijam obrti pomagalo pri izvrševanju obveznosti. Ker je med obrtniki zamrl tako imenovani stanovski duh in ker namerava združenje obrtništvo dvigniti na primernejši družbeni nivo, smo prepričani, da se bo marsikdo odločil za usluge v servisu. A. Strniša Medtem ko je bilo v zadnjih desetih letih v kranjski občini zgrajenih veliko novih osnovnih šol, se v srednjem šolstvu ni premaknilo na bolje. Po vojni sta bili zgrajeni le dve šolski stavbi; tekstilna šola in iskrška industrijsko tehnična šola. Slednja naj bi sprejela največ 260 učencev, letos pa se jih pod njenim krovom stiska več kot 700. Zastrašujoč je tudi položaj v ekonomsko administrativnem centru, kjer so se že morali seliti na osnovno šolo Simon Jenko in na poklicni šoli. Pa tudi častitljiva gimnazijska stavba iz konca prejšnjega stoletja ne ustreza zahtevam sodobnega pouka. S prehodom na usmerjeno izobraževanje bodo najbrž nekatere občine oziroma osnovne šole uvedle tudi deveti in deseti razred, tako da se bo pritisk na »sedanje« srednje šole nekoliko zmanjšal. Prostorska stiska pa s tem ne bo nič manjša. Zaradi samostojne izbire predmetov in, če bomo hoteli razvijati osnovni namen usmerjenega šolstva, da v kar največji meri razvijemo sposobnosti mladine, bo v učilnicah lahko največ 15 učencev. Pa še učilnice bodo morale biti drugače opremljene. Ob tem bi poudaril, da niti ena srednja šola v kranjski občini ni zgrajena tako, da bi jo lahko preuredili za potrebe usmerjenega izobraževanja.« »Kako je z gimnazijo? Se tu ne bi dalo kaj dozidati?« »Gimnazija je bila zgrajena 1897. leta za 10 oddelkov. Letos pa imamo na šoli 20 oddelkov. Prostor smo do- bili s preureditvijo večjih kabinetov v učilnice in smo tako dobili 18 razredov. Nekatere so zelo majhne in so zato dijaki dobesedno natrpani skupaj. Na učenca odpade 1,7 kvadratnega metra učilničnega prostora. Dva oddelka pa spravimo v telovadnico in fizikalno-kemijski kabinet, ki že postaja klasična učilnica. S takšno natrpa nost jo šole smo sicer ustregli večini učencev, ki so želeli v gimnazijo, smo pa v znatni mefi poslabšali pogoje dela. Da bi prostorsko stisko omilili, smo že pred dvema let.oma izdelali, še sedaj sem prepričan, dokaj dober projekt. K sedanjim bi dozidali še en trakt in v njem bi dobili 6 novih, sodobnih učilnic, nove sanitarije, garderobe, kuhinjo, jedilnico in v sredini več namenski prostor. Po takratnem predračunu bi dela veljala približno 5 milijonov dinarjev.« »Zakaj načrta niste uresničili?« »Takrat se je začela pripravljati gradnja centra srednjih šol na Zlatem polju pri Kranju, kjer naj bi bila tudi nova gimnazija. Toda še vedno je le pri načrtih. Njihova uresničitev pa bo zahtevala veliko več denarja, kot se ga bo zbralo z družbenim dogovorom.« L. Bogataj ŽIVILA Komisija za medsebojna razmerja delavcev TOZD Veleprodaja Kranj, n.sol.o. V združenem delu Veletrgovine Živila Kranj, n.sol.o. objavlja prosto delovno mesto kurjača — vzdrževalca Pole«, ^ Posebne splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še nasled-pogoje: leti električar — ključavničar z izpitom za kurjače centralnih kurjav, 2 P()sW izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu, p/ l>sno delo na tem delovnem mestu je 60 dni. ttjib ene Pr*Jaye z dokazili o izobrazbi s kratkim opisom doseda- ' v 15 dneh po objavi kadrovski Cesta JLA št. 6. sju.,?aPoslitev je treba poslati v «*bi Veletrgovine Živila Kranj, C »Problem šolskega prostora ni samo kranjski, ampak je značilen za vse slovensko srednje šolstvo,« je dejal ravnatelj kranjske gimnazije prof. Valentin Pivk. »Prav tako prostorsko stisko imajo tudi dijaški domovi za srednješolce. Zato smo vsi, ki nam je srečnješolstvo blizu in ki se poklicno ukvarjamo z njegovimi problemi, malo skeptični do predlaganih oziroma že sprejetih načinov zbiranja denarja. V kranjski občini je že podpisan dogovor o zbiranju sredstev za gradnjo objektov družbenega standarda in splošnega družbenega pomena. V njem je upoštevano tudi srednje šolstvo, vendar je struktura porazdelitve sredstev taka da za potrebe drugostopenjskega šolstva odpade komaj 10 odstotkov zbranega denarja. Nekaj denarja naj bi prispevale tudi interesne skupnosti, nekaj pa naj bi primaknile tudi druge občine. Vendar bo denarja .-kljub vsemu še vedno veliko premalo, da bi lahko začeli reševati prostorsko stisko.« »V srednjem šolstvu se pripravlja reforma, ki bo v osno'vi spremenila dosedanjo drugostopenjsko šolanje. Kako se boste prilagodili usmerjenemu izobraževanju?« »Deveto in deseto leto šolanja bodo imeli vsi učenci enoten program, v enajstem in dvanajstem razredu pa je mišljena usmeritev po interesih. Vsak učenec bo moral izbrati določeno število predmetov, ki jih bo obiskoval. Bolj se bo lahko specializiral. Prvotno je bilo mišljeno, da bi prešli na novo obliko dela že prihodnje šolsko leto, a ne vem, če bomo uspeli pripraviti vse potrebno. Kmetijsko živilski kombinat Kranj — z n.sol.o. TOZD Komercialni servis z n. sol. o. enota Agromehanika Cesta JLA 2, telefon 23-485, 24-778 **letovalci! Obveščamo vas, da odslej pa do 31. decembra 1975 *hko kupite traktorje TOMO VINKOVIC - PASQUALI 15 in 18 KM ! Priključki na kredit po zelo ugodnih pogojih: kredit do 30.000 din s triletnim rokom vračila osebno zanimivost. Tudi nam seje ponudila priložnost, da smo jih videli. Ker je bila nedelja, so jih bile polne vse ulice in pristanišča. Po dva in dva so se brezdelno sprehajali v značilnih belih francoskih cilindričnih kapah in rjavih uniformah z zelenimi kravatami. Opazovali smo jih skoraj pomilovalno, saj se jim je poznalo, da niso srečni in da morajo prestajati najtršo vojaško disciplino. Vsi so ostriženi na balin, kar ne Morejo skriti niti izpod do ušes ravno pokritimi smešnimi belimi kapami. Domačini se sploh ne zmenijo zanje. vidi.se, da jih očitno prezirajo. Da so tudi v prostem času pod strogim nadzorstvom, skrbe patrulje v jeepih z robustnimi naredniki, ki budno pazijo, kako se njihovi plačanci obnašajo in kako jih pozdravljajo. Največ podoficirskega kadra je iz vrst Nemcev. Človek dobi vtis, da so ti mladi zapeljanci pravi trpini, ki jih je svet že davno izobčil. Imeli smo priložnost srečati tudi naše fante. Dva mladeniča v uniformi sta na vsak način želela vzpostaviti stik z nami in povedati, da sta Slovenca. Vztrajno sta se sprehajala ob našem avtobusu in med sabo glasno ugotavljala, da smo Slovenci. Ce ne bi križaril v bližini vsemogočni narednik, bi nam skoraj gotovo pristopila. Tako pa sta bila prisiljena le od daleč skominjajoče pogledova- Torek, 30. septembra 1975 ti, kot bi ju razdvajala med nami nepremagljiva ovira. Se pred meseci je uspelo enemu od teh nesrečnikov, doma iz Maribora, pobegniti s čolnom na Sardinijo, od tam pa v Italijo. Danes je že v domovini, ki je najbrž nikoli več ne bo zapustil. Poglavje zase v bednem življenju pripadnikov tujske legije so seveda njihove vaje in naporni pohodi. Mnogi zato želijo pobegniti. Čeprav tudi za ceno življenja. To se le redkim posreči. ZAHODNA OBALA Zaradi zemeljskih plazov, ki so onesposobili ceste na vzhodni obali otoka, smo se po novem načrtu v Ajaccio vračali po vijugasti cesti na zahodnem obrežju. Za kratek ("as smo se ustavili v pristanišču Propriano, kjer smo v eni od treh odprtih kavarn »zavezali dušo« z rozejem in kavico. Izkoristili smo priložnost za ogled ribiške luke, kjer smo fotografirali skalnato ozadje, ki je rdeče žarelo v zahajajočem soncu. Sele po razvitju filma sem se prepričal, kako čudovit motiv smo takrat posneli. Zgovorni Zvonko nam je ob obali zelo izčrpno povedal o Korziki, kar v avtobusu ni utegnil. Mislim, da je spričo okolja, v katerem smo se znašli vsi vzhičeni, izbral najbolj primeren t renutek. OTOK VRHUNSKEGA TURIZMA Mnogi menijo, da so najlepši in turistično najbolj opremljeni Bale-arski otoki s Palmo de Mallorco, drugi dajejo prednost grškim otokom, vendar bi se verjetno vsi tako kot mi, ki smo bili na Korziki, strinjali, da je zaradi svoje skrivnostne, divje romantiki', dokaj ohranjene narave pa tudi zaradi solidne urejenosti turističnih naselij in plaž, ta otok res nekaj posebnega. V zadnjih letih so zrasli številni najsodobnejši hoteli z lastnimi plažami in parki, ki se lahko merijo z najbolj luksuznimi turističnimi objekti ,na francoski, italijanski ali španski obali. NEKAJ PODATKOV IZ BELEŽNK E Korziko naseljuje okrog 280.000 prebivalcev. Njeno ozemlje meri 8.778 kv. km, kar je približno tretji na Slovenije. Od severa na jug v zračni črti meri 183 km. najširša pa je v srednjem delu, okrog 85 km. Za Sicilijo in Sardinijo je po veličini tretji otok v Sredozemlju. Od Francije, kateri pripada kot njena provinca, je oddaljena 170, od obal italijanskega polotoka 83 km, od Sardinije na jugu pa jo loči samo 12 km širok Bonifacijev preliv. Njene obale na vzhodu manj, na zahodu bolj čle-novite, merijo nad 1000 km, od teh pa je kar dobra tretjina peščenih plaž. Ze iz letala smo se prepričali, da na otoku skoraj ni ravnih cest. Čeprav je večina asfaltiranih tudi v najbolj hribovitih predelih, so pravzaprav sami ovinki in prelazi. Od obale so v neštetih serpentinah speljane tudi do višine nad 1000 m. Ce kje, potem prav na Korziki velja priznanje šoferjem, ki morajo biti še posebno previdni in hladnokrvni, zlasti pa vozniki avtobusov. Ozke vijugaste ceste so dobesedno vsekane v strma skalnata pobočja nad večstometrskimi prepadi. Navzlic majhnim razdaljam med posameznimi mesti in izletniškimi točakmi, se avtomobilski promet odvija zelo počasi. V poprečju skorajda ni moč voziti hitreje kot 30 km na uro. NARAVNE LEPOTE Za nepoznavalca je videti Korzika na slikah pusta in dolgočasna. Pravijo, da ni fotogenična, čerpav je v resnici deviško lepa in edinstvena. Mi pa smo ugotovili, da je v tej go- rati deželi nešteto mamljivih kratnih pejsažev od blage sre-- . ske obale do surovih in členovi do*? makijo poraslih gričev ter m0J?°jjp zasneženih gora v ozadju. 0 Kj> J vedo povedati nekaj le tisti, ^'.'"^ posredno doživijo. Marsikateri V jj tel j, poet in mislec je upravi« e1' dejal, da je Korzika nekaj »aJ šega kar premore Evropa. Narava se je na otoku P°'^!j5j vsem — z drevjem, kam*^-^ potoki in zalivi. Ponosni ljudje, ki jo naseljujejo, so si J* m tako oddolžili. V nedostopni'1 jM so na samotnih pobočjih P0, ijl domove in staje /:1 ji P'" o* P()t kamnite koze in prašiče. Korziški vo korita spodbujanje romanopiscev, IJ^j in slikarjev. To so na j h val«* motivi za fotografiranje. Vpliv narave je čutiti tudi v' ^ ni ljudski obrti, s katero se jo pastirji in poljedelci. Iz jgj klešejo drobne figurice. Tako J f; slala znana narodna galtičm*Jj| nost. Gal potnem v starofranc jeziku kremen jak. BURNA PRETEKLOST Skozi viharno zgodovinsko lost, ki je značilna za vse s»r ytf ske otoke, celotne K°n£l&l nikoli niso uspeli zavzeti, .^.jflflr okoliščini je brez dvorna Prl^)f]ii F predvsem gorata in nedostop krajina. Ze stara ljudstva so se I'1 Vi,,".ii Genovski most v OTl pomembnosti otoka, zato -s -j o'-po vrsti skušala osvojiti. Zal' ftr njajo najprej kot zavojeva« gjP čane, nato Etruščane, &T At&^/& Ijane. Posrečilo se jim je fflu obalne predele, not ranjo*1 j)0je^j|, z bojevitimi domačini v '^a.!1^. predelih notranjosti '»'"^'''..(j nKJ. rab so odnehati, kot vsi V1'1', ptW'e Kor/.ičanom že od pradaven ^ (h t( ponosne in upor od llekoi halni red, ki je značilen ^inL Ta red so spoštovali in s<" l* WJb> polnoma prilagodili. Nalv« ^o^\v vselej pomenila čast i'1 po/1 , Prav Blednje se je izrodil«^ ^ šib stoletjih v vendetto Ijeno krvno maščevanje-(Se bo nadaljevalo) J« Rimske legije so se stoletja P v.............................. J ijo gore, gozdovi in nia^'J',V^ i hrabre in vzdržljive UudlJ%ri sne in svobodoljubne 1 -e je »omike. Njihovo živll^'.,tr'V •koč uokvirjeno v strOgr ^ Črtomir Zoreč: N'mav čriez izaro, n'mav čriez gmajnico... (Pogovori o koroških krajih in ljudeh) Izpopolnjena vrzel Pri Zvezi kulturnoprosvetnik organizacij občine Tržič je začela avgusta delovati recitatorska skupina Pobratenje, ki združuje 20 članov in se je *e predstavila na številnih prireditvah — Vabilo n°vim članom in želja po ustanovitvi citraškega ansambla Recitatorji so na proslavah in več-J'h prireditvah ob različnih priložnostih skorajda nepogrešljivi. Pogosto •M je težko najti, kar povzroča organizatorjem precej preglavic. Tržič v tem pogledu ni izjema. Peščica reci-tatorjev se je pojavljala na prireditvah, bodisi pod firmo Amaterskega gledališča Tržič ali Zveze kulturno-Prosvetnih organizacij, najpogosteje Pa so bili nastopi odvisni od dobre v.°lje za takšno poslanstvo pripravljenih in usposobljenih ljudi. Na srečo dobre volje in delovne pripravljenosti tem ljudem nikdar ni zmanjkalo in so zato prav zaradi njihovega sodelovanja številne prireditve . pridobile na kakovosti. V Tržiču je bilo že govora o tako imenovani »divji recitatorski skupini«. .. 2elje njenih članov po osamosvo-Ntvi in organiziranem delu v kultur-m skupnosti oziroma Zvezi kultur-noprosvetnih organizacij so bile zato vedno glasnejše. Kulturne organiza-clJe so zanimiv predlog sprejele in s°glašale, da bi bila nova organizi-fjana kulturna dejavnost razglašena rnaja, vendar je bila zaradi objektnih razlogov prenesena na 28. avgust. Sicer še »neuradna« recitator-skaJt skupina medtem ni počivala. Delovala je že v novih organizacijskih okvirih, 28. avgusta pa je nastala Kulturna skupipa Pobratenje, ki združuje 20 recitatorjev, sodelavcev literarnih večerov in tvorcev zabavnih ter humorističnih nastopov. Člani Pobratenja se v čisto gledališko dejavnost ne nameravajo spuščati. ■I Člani novoustanovljene kulturne skupine recitatorjev Pobratenje iz Tržiča na enem zadnjih nastopov - Foto: F. Perdan Kulturno skupino recitatorjev (87. zapis) Se vedno so mi v mislih prelepe Sele, ki žive v srcu koroških, naših gora. Ne morem se izmotati iz ev-foričnih čustev; ta so me preplavila že pred leti, ko sem prvič zašel v ta odmaknjeni svet. Takrat sem prišel iz Kort in prek Sajde. Potem sem prihajal od Bajdiš, drugič spet iz Smarjete — vselej svež in mil pogled mi je objel Sela . . . TURŠKA KAPELICA Da, tudi Turki so našli pot v ta gorski kraj. Seve, z nič kaj dobrimi nameni. Menda pa turški vojščaki niso mogli prodreti do vasi. Prav tu, kjer stoji zdaj kapelica (vzhodno od vasi), so se ustavili in obrnili. Seveda so se jim junaški Selani postavili v bran. Pomagal pa jim je baje še cerkveni zvon, ki je začel iznenada sam od sebe močno biti. Kapelico so postavili domačini v spomin na ta dogodek. Stavbica je nenavadno široka, obok leži na dveh stebriščih. V loku nad oljno podobo, ki kaže boj s Turki, piše: To je spomin nekdanje turške vojske, katera je bila v letu 1492 — Spodaj je še drug napis: Vojske in hudih časov — varuj nas, o gospod! Likovno razstavna dejavnost V naslednjih petih letih naj bi v jeseniški občini likovnim ustvarjalcem nudili večje gmotne možnosti in s tem prispevali k nadaljnji rasti likovne kulture. Likovnikom, zlasti svobodnim umetnikom, bi ^orali zagotoviti povračilo za opravljeno razstavno dejavnost in po-skrbeti za organiziran odkup njihovih del. V občini si bodo tudi prizadevali nadaljevati z redno razstavno dejavnostjo, ki sistematično vzbuja in zadovoljuje likovne potrebe. V fedno razstavno dejavnost naj bi vključevali tudi razstave umetniške fotografije, zlasti mladih članov v fotokrožkih. Prav tako pa naj bi nadijevali z obema slikarskima kolonijama: na Vršiču in v Kranjski gori. Varstvo spomenikov Turistični zavod Bled in Zavod za spomeniško varstvo Kranj pripravljata izdajo turističnega vodnika kulturno zgodovinskih spomenikih na Gorenjskem, ki bo zajel le najpomembnejše spomenike. Na Jese-nicah pa si prizadevajo, da bi jzdali tudi vodnik posebej za jeseniško °bčino, kjer je nemalo zares vrednih in lepih spomenikov. Predvidevajo ureditve Podkorena kot urbanističnega spomenika, °dkrivanje in restavriranje fresk na Bregu pri Žirovnici ter ureditev [notranjosti cerkve na Stari Savi in cerkve sv. Tomaža v Ratečah, dokončno ureditev Liznekove domačije v Kranjski gori ter arhitekture v brednjem vrhu nad Martuljkom in v Zgornji Radovni. Poleg tega bi jnorali v jeseniški občini dokončno urediti tudi spomenike ljudske revolucije na Jesenicah, na Koroški Beli in v Kranjski gori. D. S. Razstavi in koncert . V Kranju bo v petek, 3. oktobra, ob 18. uri v galeriji v Prešernovi J11^ otvoritev razstave del akademskega slikarja Aladarja Zahariaša iz LJubljane. Ob 19.30 pa bo v galeriji v Mestni hiši otvoritev razstave fotografij, ^jstra fotografije Toneta Marčana iz Kranja. Po otvoritvi razatav bo 0 19. uri v Renesančni dvorani koncert. Nastopijo slovenski repro-uktivni umetniki: Alenka Maier-Popov, violina, Maja Telban, flavta n Pianist Leon Engelman. p l : ' i Sv* ^8Qf}fKL'JAH ZMAGAL rJOŽA KOŽELJ - Avtomoto društvo Cerklje je ^dihT'1" ' l}rf *raktoristoV v oranju. Tekmovanje ho odslej tradicionalno, sodelujoči »° razdeljeni <' mladinsko in pionirsko skupino. Na letošnji prvi prire-P^e° namreč tekmovali skupaj. Najboljših pet tekmovalcev je prejelo p°*e/.- - n Poznanja. Na nedeljskem oranju v Cerkljah je bil najboljši Joža /Qđo ^ ('c'rfi<'0- Drugi je bil Gregor Bohinc iz Cerkelj, tretji -Janez Sluga iz ' četrti Ivo Vrh iz Vopovelj, peti pa Jože Kepic iz Dvorij. Na fotografiji I *°*elj, zmagovalec, (jk) - Foto: F. Perdan Schiedel — YU — kamin, dimnik št. 1 v Evropi proizvaja in dobavlja PGP v Gradnja Žalec ko se je po hudih nevarnostih na fronti (seve, vzhodni!) vrnil na dopust domov — doma ni več našel. . . Njegov dom je bil že v tujih rokah, v rokah kakega zagrizenega nacista, priseljenca iz daljne Prusije ali Bavarske. In tako razočarani vojak ni imel kam položiti svojo trudno glavo. Zgodilo se je, da se je ubogi fant zatekel v svisli in se tamkaj obesil od žalosti in jeze ... Izseljene družine so se smele vrniti na svoje domove šele v poletju 1945. Potem pa so celo morali vrnitev svojih posestev večinoma izterjati pred sodišči! V celoti je bilo s slovenske Koroške (iz 42 krajev) izseljenih 228 družin s skupno 1140 družinskimi člani. Iz selske občine same je bilo izseljenih devet družin z 38 družinskimi člani! STRAHOTEN ZLOČIN Res, vse najlepše in najboljše sem že napisal za Sela. Kako čudovita je pokrajina, kako zavedni so ti naši rojaki, bili in so še; da imajo najsodobnejši božji hram, da so izvrstni pevci (o njihovem vrlem slovenskem županu Hermanu Veliku in častitljivem, skoro 90-letnem župniku-narodnjaku Alojzu Vautiju — bo še stekla beseda v teh bilo prvič srečati 9. maja na proslavi ob obletnici ustanovitve tržiške partizanske čete. Sledile so prireditve v Tednu Komunista, ob občinskem prazniku in dnevu borca, jubilejih Peka in Bombažne predilnice in tkalnice itd. Za slednjega je Pobratenje oblikovalo tudi celoten program in poskrbelo za organizacijo prireditve. Čeprav bo do konca leta še obilo priložnosti za nastop recitatorjev Pobratenja, jih bomo zanesljivo slišali na bližnji proslavi v Gozdu in na valovih tržiške radijske postaje. Pobratenje je voljno sodelovati povsod, kamor bodo vabljeni! Pobratenje želi vključiti v delo predvsem mlajše. V prvi vrsti so to učenci osnovnih šol, pripravljeni in talentirani za tovrstno kulturno poslanstvo. Nič manj vzpodbudna pa ni ideja o ustanovitvi citraškega ansambla. Prvi poskus te vrste je uspel. Člani Pobratenja so pripravili ob praznovanju Bombažne predilnice in tkalnice Tržič skupaj s citra-šem Marjanom Zupančičem izreden kulturni večer ljudskih pesmi! J. Košnjek Tudi na Šenturski gori mladinski aktiv Na Senturski gori do sedaj niso imeli svoje mladinske organizacije, zato so se odločili, da tudi v teh hribovskih krajih ustanovijo mladinsko organizacijo, ki bo nadaljevala delo in tradicije iz NOB, saj je znano, da so bili ti kraji močno povezani z narodnoosvobodilnim gibanjem vsa štiri leta. Aktiv šteje 54 mladincev in mladink, ki so vključeni iz vseh tamkajšnjih vasi, to je iz Apna, Šentur-ške gore, Lenarta na Rebri, Sidraža, Viševce, Vrhovja in Ambroža pod Krvavcem. Upravni odbor ima 7 članov, predsednica aktiva je mladinka Breda Pavlin, tajnica pa Vera Kasu-nič. Mladinski aktiv je že polno zaživel, naredili so že več prostovoljnih delovnih ur, aktivno sodelujejo v tamkajšnjih organizacijah, posebno aktivne pa so mladinke tudi v civilni zaščiti, saj so na občinskem in republiškem tekmovanju ekip prve pomoči zasedle prvo mesto, udeležile pa so se tudi zveznega tekmovanja. Za bodoče imajo pripravljen bogat program dela. v katerega je vključeno tudi kulturno-zabavno življenje, tečaji in drugo. -an Turška kapelica pri Selih. - Skupina deklet pred kapelico so članice igralske družine iz Sovodenj v Poljanski do/ini. V okviru sodelovanj med pobrateno občino Skofjo Loko s Seli so Sovodenjčani gostovali z uprizoritvijo ljudske igre Črna žena. Sicer pa so že prej ti kraji okusili »šibo božjo« — v 10. stoletju so prav do Sel pridrli divji Avari. L. 1203 v starih listinah že omenjajo Sele. - L. 1304 je imela selška cerkvica v svojem obzidju t udi Vaško pokopališče. BOJ ZA SVOBODO Ko so se 1. 1920 koroški Slovenci v plebiscitni coni A odločali, kateri državi žele pripasti, se je 97 odstotkov Selanov izreklo za Jugoslavijo! Praktično skoro vsi! Prav tako so dale Sele tudi prve borce proti Hitlerjevemu nacizmu. Predsednik Zveze koroških partizanov Kari Prušnik-Gašper odločno pove: ' »Selani Alojz Mak, po domače Mostuharjev, Jožef Kelih, po domače Meležnik in Maks Kelih, po domače Čevhov — so bili prvi trije uporniki med koroškimi Slovenci.« Drugje še preberem: » ... Za uporno akcijo v NOB so se na Koroškem odločili najprej selski in obirski drvarji. Le-1 i so nato povlekli za seboj še nekaj dolinskih kmečkih sinov.« V dneh 14. in 15. aprila I. 1942 so izvedli nacisti — uradno seveda! — veliko selitev zavednih slovenskih družin iz koroških krajev v-razna taborišča v Nemčiji. Izseljeni koroški Slovenci ao bili doma tudi razlaščeni vsega premoženja. Dogodilo pa se je, da je bil marsikateri sin teh pregnanih družin že prej vpoklican v nemško vojsko. In GOBARSKA »TROFEJA« - Pretekla leta so nas v (cm času pogosto obiskali gobarji in se ponašali z več kilogrami težkimi gobami in želeli, da njihove »trofeje« ovekovečimo v Glasu. Obiski so hi/i že tako pogosti, da smo gobarjem dali vedeti, da so za objavo prikladni le še nad tri ki lograme težki gobani! Letošnja gob/a letina /c slabša. To potrjuje podatek, da se s tem namenom v uredništvu še nt oglasil noben gobar. .. Konce tedna pa se je gobarjem le nasmehnila sreča. Janez Hladnik s Kosarske ulice v Tržiču je gobani na Konjskem robu nad Lomom. Ko se je že odpravljal v doli no, je našel okrog po/drug kilogram težkega jurčku, visokega .16 in širokega 36 centimetrov. Goban je bil popolnoma zdrav. Na fotografiji srečen gobar s trofejo, (/k) zapisih) — skratka; vse v supcrlati-vih bi se dalo zapisati o naših ljubih Selih. Pa tudi največjo bridkost, da je bil prav nad Selami zagrešen najstrahotnejši nacistični zločin — trinajst naših ljudi (12 mož in 1 ženska) je bilo obglavljenih na Dunaju . .. Bilo pa je takole: Narodni osvobodilni boj je dobival med slovenskimi Korošci čedalje več privržencev. Da bi ljudi prestrašili, hkrati pa zadušili vedno bolj bujno partizansko gibanje, so nacisti pred takoimenovanim Ljudskim sodiščem v ,Celovcu obsodili 37 občanov Sel. Železne Kaple in Bele — 13 na smrt, ostale pa na dolgoletne zaporne kazni. Prvemu senatu Ljudskega sodišča (Volksgerichtshof) je predsedoval držvni sekretar dr. Ronald Freisler, znan krvnik. Sojenje je bilo javno, t tajalo pa je cele tri dneve. Na smrt obsojeni so bili takoj po sodbi odpeljani na Dunaj in tamkaj v gestapovskih ječah dne 29. aprila 1943 obglavljeni . . . Ob imenih žrtev, ki jih je takratni avstrijski tisk. z določeno naslado objavil, zbujajo pozornost skromni poklici, navedeni poleg imen. Spoznamo brž, da so bili padli v glavnem le preprosti ljudje. Večinoma so bili drvarji (Holzarbeiter), kmetje, kmečki delavci; za edino žensko so navedli, da je bila priložnostna delavka (Gelegenheitsarbei-terin >. S častjo in spoštovanjem navajam imena žrtev zločinskega nacizma: Ivan Dovjak (roj. 1. 1905), Franc Gregorčič (1901), Plorijan Kelih (1908), Urb Kelih (1912),'Franc Pri-stovnik (1910), Jurij Pasterk (1903). Franc VVeinzierl (1912), Tomaž Olip (1919), Micka Olip, roj. Zupane (1913), Jakob Oraže (1902), Jernej Oraže (1902), Janez Oraže (1925) in Miha Župane (1909). Za Franca VVeinzierla je treba še teči. da je bil tudi nekoliko pesnika. Ohranjenih je nekaj njegovih verzov. Eden od zapisanih je tale: Vzdrami se. koroški kmet! Dozorela je doba. (■< drag ti dom je in tvoj svet, da ga ne uniči zloba. (Se bo nadaljevalo) ji Torek, 30. septembra 1975 mali oglasi • mali oglasi prodam Prodam mlade PRAŠIČKE in SI-LOREZNICO. Pušavec Anton, Hudo 3, Tržič 5318 Poceni prodam čistokrvne mladiče - NEMŠKE OVČARJE. Pristov, Vrba 18 5319 Prodam suhe SMREKOVE DESKE (25 mm). Zg. Duplje 19 5320 Prodam novo kovano BALKONSKO OGRAJO. Kern, Kranj, Partizanska 5 .5321 Poceni prodam solidno in dobro ohranjeno kompletno ZAKONSKO SPALNICO. Vse informacije in ogled pri Zadnikar Jožetu, Preddvor št. 69 5321 Ugodno prodam HLADILNO OMARO 1000 LEDOMAT za izdelavo ledenih kock — za gostinstvo ter AGREGAT za hladilnico 12-15 kub. m prostornine. Oglasite se na tel. 60-801 5322 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Naklo 111, Rejc Janez 5323 Prodam ŠIVALNI STROJ BA-GAT JADRANKA in otroško KO- ŠARO z vložkom. Babnik, Zbilje 53, Medvode 5324 Prodam JABOLKA. Dvorje 37, Cerklje 5325 Prodam dobro ohranjen K*OTEL za žganjekuho, domače žganje in jedilni KROMPIR igor. Vasca 8, Cerklje 5326 Poceni prodam SPALNICO. Šorli-jeva 39/24. Ogled od 16. ure dalje. 5286 kupim Kupim navadno HARMONIKO, dobro ohranjeno. Vodnik, Zminec 13, Škofja Loka 5336 vozila Prodam TRAKTOR PASQUALI TV 18 s kosilnico in plugom. Muho-vec Zdravko,Hraše 32, Lesce 5260 Poceni prodam dele za avto ŠKODA. Pristov, Vrba 18 5327 Ugodno prodam CITROEN DIA-NO 6. Interesenti naj se oglasijo po telefonu 24-638 od 15. ure dalje ali na naslov. Mežek, Planina 6 5327 Prodam malo rabljene gume za FIAT 750. Mlakar Miro, Ulica 1. avgusta 5, Kranj 5327 Prodam VVV 1200, letnik 1971. Bu-ldvee Ivanka, Doslovce 24, Žirovnica 5327 Prodam dobro ohranjen osebni avto LADO, letnik 1973. Sedej Anton, Železniki, Gasilski dom. 5328 Prodam AMI 8, letnik 1973. Ogled vsak dan razen nedelje od 15. ure dalje. Kožuh, Mlakarjeva 2, Kranj Prodam RENAULT 8, malo ka-ramboliran, lahko tudi po delih. Zupan Albin, Kovor 78, Tržič 5330 Prodam FIAT 750, letnik 1965. Zg. Brnik 85, Cerklje 5331 Avto ŠKODO v voznem stanju poceni prodam. Zbilje 47, telefon 061-71-380 5332 Ugodno prodam FIAT 850, letnik 1969. Ogled v soboto dopoldne ali med tednom od 14. do 16. ure. Opeka, Kranj, Koroška 12 5333 Prodam malo karambolirano ZASTAVO 750, letnik 1972. Naslov v oglasnem oddelku. 5334 Prodam ZASTAVO 750 LUX -novo. Zeleznik, Breznica 15, Škofja Loka 5335 Delavci Cestnega podjetja iz Kranja so začeli urejevati pločnik na Jelenove* klancu v Kranju. V kratkem bodo na pločniku položili asfalt in s tem po**10' gali predvsem pešcem, ki jih na klancu ne manjka. Urejevanje Jelenove^ klanca financira kranjska občinska skupščina (jk) — Foto: F. Perdan Umrl je tovariš Ivo Kovačič sekretar osnovne organizacije ZK Huje — Planina — Čirčiče Pogreb bo v torek, 30. septembra 1975 ob 16. uri na kranjskem pokopališču. Komite občinske konference ZK Kranj, osnovna organizacija ZK in družbeno-politične organizacije terena Huje — Planina — Čirčiče Obveščam cenjene stranke, da bo prodajalna mesnih izdelkov ZAPRTA od 29. septembra do 15. oktobra 1975. Konc Alojz, predelava mesa, Naklo. stanovanja Zamenjam DVOSOBNO najem-niško STANOVANJE v bloku za večjega. Strniša Dušan, 1. avgusta 3, Kranj SOBO in KUHINJO za štiričlansko družino iščem. Plačam za 6 mesecev naprej. Dimitrov Ljubo, Rupa 4, Kranj 5337 Tričlanska družina išče enosobno STANOVANJE v Kranju. Čeh Franc, Planina 4, Kranj 5338 Oddam opremljeno SOBO študentu. Naslov v oglasnem oddelku. 5339 Medicinska sestra išče v Kranju SOBO, po možnosti s kuhinjo. Cenjene ponudbe na telefon 24-635 5340 zaposlitve INSTRUIRAM ANGLEŠČINO. Kranj, telefon 23-180 5279 dežurni veterinarji OD 3. DO 10. OKTOBRA 1975: CBPODER Bogdan, dip. vet. Kranj, Kajuhova 2,'J, tel. št. 22-994 za območje .)l)(*ine Kranj: HA B.JAN -Janko. dipl. vet. Ziri 114 tel. št. (>9-2K(> /a območje obPin* Škofja I>>-ka; COP Boris. dipl. vet. Lesce. Dacarjeva 5. tel. št. 75-MMJ /a območje občin Radovljica in Jesenice. V primeru odsotnosti področnega dežurnega veterinarja in v nujnih primerih kličite centralno veterinarsko dežurno službo: telefon številka 2">-779 na 2VZG Kranj, Iva Slavca 1. (nasproti hotela -Jelen). ZAHVALA Ob smrti drage mame in none Marije Rožič se prisrčno zahvaljujemo vsem sosedom, gospe Krivec vsakršno pomoč in tolažbo. Posebno zahvalo smo dolžni gospe Jerebovi za požrtvovalno pomoč in tolažbo ob Času mamine bo lezni. Enaka zahvala gospe Mejač Polonci. Žalujoči: Rožičevi in Miklavčičevi. Kranj, 23. septembra 1975 za Zlomljena noga V soboto, 27. septembra, ob 16.45 se je v Bistrici pri Tržiču pripetila prometna nezgoda. Voznik motorja Franci Goltez (roj. 1954) iz Bistrice pri Tržiču je peljal proti Bistrici in zavijal levo. Takrat je iz stranske ceste pripeljal voznik osebnega avtomobila Mirko Buljec (roj. 1927) iz Ljubljane, ki je tudi peljal v Bistrico. Pri zavijanju sta avtomobilist in motorist trčila, ker je motorist vozil preveč po levi strani. Voznik Boltez si je v nesreči zlomil nogo. Avto v potoku V nedeljo, 28. septembra, ob 23.15 se je na cesti drugega reda v vasi Poljane pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Slavko Kosec (roj. 1954) iz Zg. Pirnič je vozil od Gorenje vasi proti Škofji Loki. Ko je pripeljal v levi nepregledni ovinek v Poljanah, je zaradi vinjenosti in neprimerne hitrosti zapeljal s ceste in se prevrnil v potok. Voznik in sopotnik Jože Tomšič (roj. 1951) iz Zg. Pirnič sta bila v nesreči lažje ranjena. Škode je za 20.000 din. Prehitevanje V nedeljo, 28. septembra, ob 14.45 se je na Linhartovem trgu v Radovljici pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Simon Brelih (roj. 1944) z Jesenic je peljal od Lesc proti Lancovemu. Pred pravokotnim desnim ovinkom je prehiteval voznika s pomožnim motorjem Matevža Repinca (roj. 1914) z Jesenic, pri čemer ga je zadel v krmilo in ga zbil po cesti. V nesreči je bil voznik Repinc huje ranjen in se zdravi v jeseniški bolnišnici. L. M. Sporočamo žalostno vest, da je umrl Ivo Kovačič vodja finančno-ekonomskega oddelka Od njega se bomo poslovili danes, v torek, 30. 9. 1975 ob 16. uri na pokopališču v Kranju. Dobrega tovariša in sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu. Delovna skupnost Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj kino Kranj CENTER 30. septembra ital. barv. pust. JOK IN MAR (J H K RITO ob Ki., IH. in 20. uri 1. oktobra ital barv. pust. -JOK IN MAK GHERTODob Ki.. 18. in 20. Url 2. oktobra anicr. barv. biograf. VELIKI VA L-CEK ob 15.. 17.:») in 2(). uri pust K M Ki KANT Kranj STORŽ IC 30, septembra ital. barv. ob Ki.. IN. in 20. uri 1. oktobra ital. barv. pust. EMIGRANT ob K>. uri, amer barv. drama V VKTINCl! ob 1M. uri Tržič ■ tO. septembra amer. barv. drama V VRTIN CU ob 1H. uri I oktobra amer. barv. biograf. VKI.IKI VAL-CEK ob 17.10 in 20. uri 2. oktobra \\\^. barv drama DKKVI.Š IN SMRT ob 18. m .20. uri Kamnik DOM • tO. septembra amer bai v biograf VKI.IKI VAI/KK ob 17.10 in 20. uri 1. oktobra amer. barv. krim. ZASKUNI l)K TKKTIVobIM. in 20. uri 2. oktobra amer barv. krim. "ZASEBNI l)K-TKKTIV ob IS. in 20 uri Škofja Loka SOKA tO. septembra ital barv pust KA/t'ZDAN-inv"'|, Ferdo Herlec zagledal razbij« jadralnega letala 1800 metrov Vtfjj na južnem pobočju BegunjšČice.. *j| dovljiški gorski reševalci so okol*^ ure dosegli mesto, kjer je leta'°\M moglavilo in tam našli tudi trup^ Jožeta Kustra. Vzroke te nesreč« raziskala letalska komisija. Tu J'' |(„ toSnja druga nesreča z jadralni'11 ,e talom z letališča ALC: sporni«^, je prav tako v slabem vremenu no ponesrečila z jadralnim I''1" Vesna /aiidaršič iz Tržiča. ^ ^ Gorska nesreč V četrtek, 25. septembra, stfl.^3 dovem stebru v Travniku P1^ j; Maksi mil jan Trap, star 25 'e y Ptuja in Darjo Durjava. star '• v iz Maribora. ,f -:jt:-: nnn »u'tr f* / višini 200 »»ejJVr stebru pa se je Trap ponesrečili^ mil si je nogo in dobil nekaj 0(1 y j Alpinista sta klicala na [><"' svetlobnimi signali, ki jih je fr Upravnik planinskega doma jamarju. Okoli t rel je ure zjutraj - \i wb./i'»;.w... .1........ '.......1,; rt&eV*1 : v slednjega dne so gorski re§e^jL,j Kaleč odšli skupaj / jesen**"^ so ponesrečenega alpinista j?r ijaji' Tamar in od tam so ga od\*L lefooi: Klovni urednik, od K" jn'' urednik in uprava 21-1»«. "rrtl»l«»' st v o 21 HA:,, novinarji 2 1 , oglasni in narooniAki 21-1!»». - Narofnina: letn" ' ' vilk" polletna 70 din, cena /« 1 r(,ii,t'<' 1,50 dinarja. Opro**eH« pI£tar naga davka p<> pristojnem »21-1/72. ,h"' i* li Ji. li JI •: j li ? ~\ it Kolesarjem Save šest naslovov osvo- b^ANJU TEKMOVALI MOPEDISTI - V počastitev 30. obletnice . vern Avtomoto društvo Kranj organiziralo v soboto popoldne na Tito ud l l1-^11 v KranJu spretnostno vožnjo mopedistov. Tekmovanja se je ježilo 49 mopedistov iz Ajdovščine, Lukovice, Škofje Loke, Maiuljev iz zar]ats^e.> Kranja in Šolskega centra Republiškega sekretariata za notranje ke r-e *z Tacna. Tekmovanje ni obsegalo zgolj spretnostne vožnje med Zato ' Vo^.nJe P° kameli in deski in vožnje s plinsko masko, temveč je organi-ta°r vključil tudi elemente splošnega ljudskega odpora kot streljanje, me-odlfi moe> vožnjo pod gredjo in prenos mopeda preko ovire. Tekmovanje je ci/o ^° UsPel° i-n vzbudilo med Kranjčani veliko zanimanje. Posebna atrak-ŠtuJiJ*^ nastop kadetov iz Tacna. Med ekipami je zmagalo Avtomoto dru-Matulji pred Šolskim centrom RSNZ iz Tacna in Avtomoto društvom 4fo /fIna ~~ moPedistov Vipava. Pri posameznikih pa je bil najboljši Tal* .Vročic iz Ajdovščine. Drugi in tretji pa sta bila Milan Maranšek iz cru* tn Arsen Matušič iz Matuljev. (jk) - Foto: F. Perdan Gorenjska nogometna liga Šenčur in Lesce neporažena r,^ V- kolu nogometnega prvenstva gorenjske članske konkurence sta »staja doslej neporažena le še Sen-. j.r m Lesce. Tekme v Medvodah ni ker domača vrsta še ni poravna finančnih obveznosti TNZ Go-t!JJske i" so zaradi tega Tržičam vel?* dobili s 3:0 bb- Na lestvici g} Šenčur z 9 točkami, medtem ko rj^ata Sava in Lesce po 8. Kezultati: UR: JESENICE 2:0 (0:0) UR _ igrišče NK Šenčur, alcev 500, sodnik Tomše iz Bri- tofa °Br(*Stj-e SO v zacetku tekme resno doma^a vrata- V prvem pol-bra^.Pa so se domačini v glavnem čUr-V nadaljevanju pa so se Šentilj '.le nekoliko bolj zbrali in z W Slniselno igro dosegli dva gola in igj • Zrnago. Sodnik je izključil iz 'gralca Jesenic Troho. LESCE : BOHINJ 2:0 (2:0) : Kamnik. bjijj ^TOKROS — Na državnem prvenstvu v Podljubelju je tej • 8edma dirka mopedistov. Na 1000 m dolgi progi je vodilni v okat eKoriji domačin Mežnar brez prave konkurence zmagal v 'Vožnjah. 4. jj^ezultati: 1. Mežnar 30, Dovžan (oba Tržič) 24, 3. Bertok 18, 7. KoIBtin hf^ovali v Ljubljani. Triglavani so se z Olimpijo borili neodloče- ni 8em ko Pa so brez 'zKubUene točke premagali Velenje. Jeseni •^ral' nastopili 8 Šiškarji in Mursko Soboto. V srečanju s Šiškarji so l*viei ..Priznati premoč nasprotniku, v dvoboju z Mursko Soboto pa so -11 remi ^:2(,j*lfb: Olimpija : Triglav 3:3, Triglav : Velenje 6:0, Šiška : Jesenice ■■enice : Murska Sobota 3:3. -dh Na zmagovalnem odru po dvakrat Ropret Kraker ter Udovič in članska ekipa m V Zagrebu se je od petka do nedelje odvijalo letošnje državno prvenstvo kolesarjev v gorski vožnji, tekmovanju na kronometer in borbah na stezi. V petek je najbolj presenetil Ropret, ki je z absolutnim rekordom vzpona na Sljeme zmagal v konkurenci starejših mladincev. Udovič je bil v isti kategoriji tretji, članska trojka Kraker, Valenčič in Žagar pa je ta dan ostala brez medalje in se uvrstila na 4., 5. in 6. mesto. Sobota je bila za Kranjčane še bolj uspešna. Ropret je ponovil petkov uspeh v vožnji na kronometer, Udovič je bron zamenjal za srebro, Kraker je presenetil tiste, ki ga ne poznajo dovolj, in ugnal prekaljena borca Freliha in Valenčiča. Za soboto popoldne in nedeljo so tako ostale še preizkušnje na stezi, ki je mimogrede povedano neprimerne konstrukcije, je pa vendar edina v Jugoslaviji. Na ta način imajo zagrebški kolesarji seveda prednost pred ostalimi, vendar se Savčani tudi tokrat niso dali povsem ugnati. Udovič je premagal Ropreta in zmagal v zasledovalni vožnji na 3000 m, Triglav in Lesce v finalu V finale pokalnega tekmovanja za področje Gorenjske sta se uvrstila kranjski Triglav in Lesce. Kranjski Triglav je v polfinalu odpravil mestnega tekmeca Savo z 1:0 (1:0). Lesce pa so premagale Naklo s 6:2 (2:1). Kranjski Triglav je v pomlajeni ekipi dobro zaigral in presenetil nogometaše Save. Tekma je bila enakovredna. V Lescah je bila igra v prvem polčasu enakovredna, v drugem pa so se razigrali domačini in kar štirikrat zatresli nasprotnikovo mrežo. Finalna tekma bo v sredo, 8. oktobra, ob 15. uri na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju. P. Novak Rakuš je v vožnji na 1000 m in z 200 m sprinta dobil bron, članska ekipa Save v vožnji na 4000 m zlato in mladinska ekipa na 3000 m srebro. Kraker pa v posamezni vožnji na 40(K) m še eno zlato. Na ta način so bili kolesarji Save najuspešnejši tudi na tem prvenstvu. REZULTATI: Gorsko prvenstvo — ml. mladinci (5 km): 1. Zanoškov — Rog, 2. Zrimšek — Novoteks, 3. Bedenikovič — Sloga; st. mladinci (10 km): 1. Ropret - Sava 23.49, 2. Lenič -Astra 25.30, 3. Udovič - Sava 25.46; člani (10 km): 1. Grajzer -Rog 24.25, 2. Frelih - Rog 24.32, 3. Vidmar - Astra 23.34, 4. Kraker, 5. Valenčič, 6. Žagar (vsi Sava). Kronometer — mL mladinci (13 km): 1. Zrimšek — Novoteks, 19.04,6, 2. Zanoškar - Rog, 3. Klopčič — Rog; st. mladinci (27 km): 1. Ropret 37.26,0, 2. Udovič 38.50,0 oba Sava, 3. Antončil -Novoteks 39.35,0; člani (42 km): 1. Kraker - Sava 57.10, 2. Frelih - Rog 57.52, 3. Valenčič - Sava 57.58; 1000 m z 200 m sprinta: ml. mladinci: 1. Pavič — Lokomotiva, st. mladinci: 1. Vorga — Vojvodina, člani: 1. Fumič — ZMC, 2. Čolig ZMC, 3. Rakuš - Sava. vožnja za čas — mL mladinci 500 m: 1. Tomič ZMC, st. mladinci 1000 m: 1. Lisec ZMC, člani 1000 m: 1. Fumič ZMC, 5. Rakuš — Sava. zasledovalna vožnja — mL mladinci 2000 m: 1. Zrimšek - Novoteks, ekipno: 1. Novoteks; st. mladinci 3000 m: 1. Udovič, 2. Ropret (oba Sava); 3. Lisec ZMC, ekipno: 1. ZMC, 2. Sava, 3. - 4. Rog in Novoteks; člani 4000 m: 1. Kraker Sava, 2. Kuvalja BSK, 3. Zakotnik Rog; ekipno: 1. Sava (Valenčič, Kraker, Žagar, Rakuš) 5,06,9, 2. ZMC 5.12,1, 3. Rog 5.12,4. F. Jelovčan Podjetje za PTT promet Kranj TOZD za ptt promet Škofja Loka Škofja Loka, Titov trg 9, o.sub.o. razglaša 3 prosta delovna mesta dostavljačev za Škofjo Loko in 2 prosti delovni mesti dostavljačev za Železnike za nedoločen čas s trimesečno poskusno dobo. Prednost imajo kandidati s končano osemletko. Prošnje sprejema odbor za medsebojna razmerja TOZD za ptt promet Škofja Loka. Informacije daje vodstvo TOZD. Samsko stanovanje v Škofji Loki je zagotovljeno. ' Usnjar: Korotan 0:1 (0:1) Igrišče Ljubljane v Šiški, tekma ZCNL, gledalcev 300, sodnik inž. Brčin Koper. Strelec: 0:1 Kranjc (45) KOROTAN: Hace, Žun, Konc, Štromajer, Zalokar, Mokič, Žumer, Acič, Tivold, Kranjc, (Mihelčič). Na drugem gostovanju so igralci Korotana predvsem z zrelejšo in borbenejšo igro v obeh polčasih zabeležili pomembno zmago nad Usnjarjem in se utrdili na drugem mestu ZCNL. Uspeh je toliko večji, ker so nastopili brez štirih standardnih igralcev. J. Žumer LTH : Ljubljana 0:2 (0:0) Škofja Loka, ZCNL, igrišče v Pu-štalu, verne sončno in nekoliko vetrovno, teren dober za igro, gledalcev 450, sodnik Miletič (Celje). Strelci: 0:1 Gavranovič (85), 0:2 Škufca (90) LTH: Petrovič, Lonev, Hafner, Džzambič, Mehič, Jemec, (Miloševič), Kosec, Bulajič, Nikolič, Keleman, M. Ipavec. Ljubljana: DodiČ, Lukan, Mitro-vič, Škoflek, Vrhovec, Bagarič, Gavranovič, Krtolica, Škufca, Petrovič, Toševski (Sikavica) Igra ni zadovoljila gledalcev, ki so se zbrali ob igrišču v Puštalu. Gostje so dosegli oba zadetka predvsem po grobih napakah domače obrambe. Igralci LTH pa niso izkoristili nekaj stoodstotnih priložnosti za dosego gola, prav tako pa gostujoče moštvo tli izkoristilo enajstmetrovke, ki je bila dosojena v 75. minuti tekme. -.JR Kros v Kranju 12. oktobra Komisija za atletiko pri TKS Kranj bo organizirala Kros '75 v nedeljo, 12. oktobra, ob 9. uri s startom in ciljem na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju. Tekmovali bodo v vseh kategorijah od mlajših pionirjev do veteranov. Organizator bo sprejemal prijave vse do pričetka prireditve, t.j. do nedelje 12. oktobra, kjer se posamezniki oziroma ekipe lahko prijavijo organizatorju tik pred startom. Na osnovi rezultatov bodo sestavili občinsko reprezentanco, ki bo nastopila na jubilejnem 10. jesenskem krosu AZS za pokale uredništva Dela. Vse te prireditve so v okviru množične teles-nokulturne akcije »Vsi Slovenci hodijo, tečemo, kolesarimo ...« J. J. Triglavan Jereb prvak SRS Z nastopom Mariborčana Mira Steržaja, v sredo in četrtek, se je v Novem mestu končalo letošnje republiško prvenstvo posameznikov v kegljanju. Med 84 nastopajočimi je članu kranjskega Triglava Jerebu uspelo, da je že s prvim nastopom osvojil največji slovenski naslov. Eden največjih favoritov Steržaj je v sredo in četrtek metal slabo, saj je z 1846 keglji in osemnajstemu mestu komaj »ujel« zadnji vlak, ki daje pravico udeležbe na državnem prvenstvu. Izidi: 1. Jereb (Triglav) 1989 (990 - 999), 2. Kačič (Hme-zad) 1988 (1016 - 972), 3. Farkaš 1944 (968 - 976), 4. Janša (oba Gradiš) 1914 (963 — 951), 5. Mlakar (Fužinar) 4902 (941 - 961), 6. Kalanj (Konstruktor) 1900 ( 975 -925), 7. Pečar (Kranjska gora) 1883 (921 - 968), 8. Vanovšek (Celje) 1861 (930 - 931), 9. Pečovnik (Konstruktor) 1868 (933 - 927), 10. Bregar (Triglav) 1859 (961 - 898). -dh V_ Ahačič drugi Pred zadnjo dirko za državno prvenstvo v motokrosu v razredu do 125 ccm je Tržičan Ahačič v skupni uvrstitvi na drugem mestu, samo tri točke pred Predanom iz Orehove vasi. Zanimivo je, da se lanski državni prvak v tem razredu na zadnjih dveh dirkah ni uvrstil ravno najbolje. Na dirki v Dragovanji vasi je zmagal Šinkovec iz Orehove vasi, Ahačič je bil tretji, Košnik sedmi in Marin deseti. Na dirki v Orehovi vasi je ponovno zmagal Šinkovec, ki si je že zagotovil letošnji naslov prvaka, Ahačič je bil šele peti. Pred zadnjo dirko vodi Šinkovec s 125 točkami pred Ahačičem 100 in Predanom 97. Med ekipami pa vodi Orehova vas z 222 točkami pred Trži-čem 146 in Ptujem 141. F. P. SavaB prvak v malem nogometu Med tednom se je končalo letošnje tekmovanje kranjskih sindikalnih ekip v malem nogometu. Prvo mesto v okviru devetih letnih športnih iger občinskega sindikalnega sveta Kranj je v malem nogometu osvojila druga vrsta tovarne Save. Rezultati zadnjih srečanj: Tekstilindus A : Gozdno gospodarstvo 3:1, Planika : Projekt A 0:6, IBI : Sava A 0:1, Sava B : Iskra C 1:0. Končni vrstni red: 1. Sava B, 2. Iskra C, 3. IBI, 4. Sava A, 5. Tekstilindus A, 6. Projekt A, 7. Gozdno gospodarstvo, 8. Planika. P. Novak Jesenice : KAC 4:4 (0:2, 2:2, 2:0) JESENICE: M. Žbontar, Krmelj, S. Košir, Ščap, J. Razinger, R. Ra-zinger, Pipan, Poljanšek, Smolej, Hafner, Klemene, T. Košir, Pirih, D. Hiti, Pavlic, Pristov, Češnjak. STRELCI: Hafner, Pristov, Pavlic in Smolej. V zadnjem srečanju za pokal Karavank so Jeseničani igrali v Celovcu proti KAC-u neodločeno 4:4. Jeseničani so v prvi tretjini povedli s 2:0 in vodili vse do zadnje tretjine, v kateri so igralci KAC uspeli rezultat izenačiti. Ta rezultat pa najbolj ustreza ljubljanski Olimpiji, ki je tako že tretjič zapored osvojila pokal Karavank. Jeseničani so si z remijem zagotovili vsaj tretje mesto, če pa bi KAC v obeh srečanjih premagal ATSE pa bi bili drugi. F. P. Kranj skogorke druge V telovadnici osnovne šole v Kranjski gori je bil zaključni del letošnjega republiškega prvenstva pionirk v košarki. V finalnem delu so nastopile mlade igralke ljubljanske Jezice, mariborskega Branika, žirov-skega Kladivar j a in Kranjske gore. Med četverico najboljših je prvo mesto osvojila ekipa Jezice, ki je le domačinkam morala priznati premoč. Le-te so z drugim mestom dosegle enega od največjih uspehov. S tretjim mestom so mlade Zirovke nekoliko razočarale, medtem ko Mariborčanke niso osvojile niti točke. Izidi: Kranjska gora : Jezica 34:33 (14:13), Kladivar : Branik 43:32 (17:17), Jezica : Branik 31:24 (15:12), Kranjska gora : Kladivar 39:40 (18:20), Branik : Kranjska gora 33:58 (16:25), Kladivar : Jezica 27:50 (9:25). Lestvica: Jezica 3 3 0 114: 85 6 Kr. gora 3 2 1 131:106 4 Kladivar 3 2 1 110:121 4 Branik 3 0 3 89:132 0 -dh ^yp> jut ,rm «p 11 Torek, 30. septembra 1975 XY Radovljiško Planinsko društvo združuje skoraj 2000 članov, ki so razdeljeni na mladinski odsek s štirimi sekcijami po osnovnih šolah, alpinistični odsek, postajo Gorske reševalne službe in na gospodarski, markacijski, gradbeni in propagandni odsek. Društvo upravlja tudi tri postojanke in sicer Valvazorjev dom pod Stolom, Roblekov dom na Be-gunjščici in Pogačnikov dom na Kriških podih. V društvu ■ deluje še danes precej predvojnih članov, ne manjka pa tudi mladih, združenih v mladinskem odseku, ki je razen postaje Gorske reševalne službe med najaktivnejšimi in naj-množičnejšimi društvenimi sekcijami. Sobotno slovesnost v počastitev 80. obletnice delovanja društva smo izkoristili za pogovore z načelnikom postaje Gorske reševalne službe, načelnico mladinskega odseka in po članstvu najstarejšim članom radovljiškega društva. Janez Kolman, rojen 1897, upokojenec, doma iz Begunj: »Ze kot otrok sem rad zahajal v gore, jih vzljubil in jim ostal zvest do danes. Kljub letom sem bil še v petek pri Roblekovem domu na Begunj-ščici. V planinsko podružnico sem se včlanil leta 1914 in bil nekaj časa po izbruhu I. svetovne vojne tudi oskrbnik tedanje Vilfanove koče. Čeprav sem bil pristaš klasičnega planinstva, sem se seznanil tudi vsaj z osnovno abecedo alpinizma. Za to se imam zahvaliti pokojnemu Čopovemu Jožu. Karkoli sem prelezel, je bil veteran našega alpinizma zraven. Sicer pa sem se in se še na pohodih v planine najbolj zanimam za botaniko. Katerih planinskih trenutkov se najraje spominjam? Veliko jih je, vendar zapišite, da.sem 16 let zapored silvestroval na Be-gunjščici! Planinstvu se še nisem odpovedal. Kot sem že de jal sem bil še v petek na Be-gunjščici. Precej let sem bil član upravnega odbora, pa tudi danes se rad pridružim društvenim akcijam. Veseli me, da je v društvu vedno več mladih. Se več bi jih moralo biti. Kako lepo je ljubiti gore in zahajati nanje, še veliko ljudi ne ve'« Jana Resman, načelnica mladinskega odseka, zaposlena v tovarni Elan, doma iz Zgoše: »Ne da bi me kdo navdušil, sem začela zahajati v gore. Leta 1960 sem se včlanila v radovljiško Planinsko društvo in pred leti prevzela vodstvo mladinskega odseka, ki združuje danes okrog 250 pionirjev in mladincev. Redno organiziramo izlete, na izobraževalne oblike pa se shajamo vsak četrtek v društvenih prostorih v radovljiški graščini. Ko sem bila pred tremi leti izbrana za načelnico, sem imela ob sebi šest deklet in fantov. Danes nas je že toliko, da moramo delati po skupinah! Društvo nam pomaga po organizacijski in strokovni plati. Vendar pomoč ni prišla sama po sebi, temveč smo se morali člani najprej izkazati in pokazati, da smo pridni in voljni delati. Sodim, da je planinstvo med mladimi še premalo razširjeno. Z njimi je treba najti neprisiljen stik in najlepša priložnost za to so planinski izleti. Ker sem inštruktor Planinske zveze Slovenije, lahko vodim tudi planinsko šolo, ki je po moje najprimernejša in najučinkovitejša oblika izobraževanja planincev. Peter Ježek, načelnik postaje Gorske reševalne službe Radovljica, rojen 1928, zaposlen v izpostavi Tobaka na Jesenicah: »Pred ustanovitvijo radovljiške postaje sem bil član postaje GRS v Tržiču, vendar sem želel, da bi tudi pri našem društvu oblikovali to službo. Naše področje je Jelovica, Pokljuka, Stol in Begunjščica in tudi tu so gorniki iz leta v leto pogosteje klicali na pomoč. S Francem Lipovcem sva posta vila postaji temelje. Začeli smo brez dinarja in metra vrvi. Danes ima postaja 15 usposobljenih in solidno opremljenih članov. Lani smo sodelovali v osmih akcijah, ki so terjale 4 smrtne žrtve, letos pa smo opravili že 6 poizvedovalnih akcij. Med nami vladata sloga in prijateljstvo. Želim, da bi bilo tako tudi naprej. Skupščina občine nam pomaga, posebno pa smo veseli zadnjega darila Almire — puloverjev. Menim, da je postaja opravičila obstoj in razbremenila sosednje postaje, ki so prej posredovale na našem terenu. Seveda se moramo še izpopolnjevati in usposabljati za reševanje ne le v gorah, temveč tudi za primere, kjer je potrebna pomoč in hitro posredovanje.« J. Košu jek XXIII. gostinsko-turistični zbor V Kranjski gori bo v četrtek in petek XXIII. gostinsko-turistični zbor Slovenije. Na tem tradicionalnem srečanju gostinskih in turističnih delavcev Slovenije bo tudi letos več družabnih, strokovnih in športnih prireditev. V okviru zbora pa bo tudi šesta letna konferenca sekcije turističnih novinarjev Slovenije. Od številnih prireditev velja omeniti razstavo turističnih propagandnih edicij in jedilnih listov, razstavo pogrinjkov, slaščičarskih izdelkov, tekmovanje barmunov v mešanju pijač in tekmovanje v spoznavanju pijač, nadalje razstavo kuharskih izdelkov in tekmovanja v hitri hoji s pladnji, teku s kozarci čez ovire, v malem nogometu, streljanju, odbojki, namiznem tenisu in druga. A. Z. TISOČ PLANINCEV POD KEPO - Slovensko planinsko društvo iz Celovca, ki slavi letos 75. obletnico delovanja, in Zveza koroških partizanov sta organizirala v nedeljo na Bleščeči planini, kjer ima SPD postojanko, pod Kepo spominsko srečanje, ki se ga je udeležilo okrog 1000 slovenskih in koroških planincev, borcev in aktivistov ter predstavnikov družbenega življenja Slovenije in Koroške. Med gosti so bili generalni konzul SFRJ v Celovcu Bojan Lubej, konzul Peter Zupančič, predsednik Zveze koroških partizanov Karel Prušnik-Gašper, predsednik Zveze slovenskih organizacij dr. Franci Zwitter, predsednik medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko Janez Vari, predstavniki PZS itd. Gorenjska planinska društva so se organizirano udeležila proslave, pihalni orkester z Jesenic, folklorna skupina Veriga iz Lesc in pevci iz Ljubnega in Škofje Loke pa so sodelovali tudi v kulturnem programu. V koči SPD iz Celovca na Bleščeči planini so v nedeljo odkrili spominsko ploščo osmim partizanom, ki so padli februarja leta 1945 pod bližnjo Arihovo pečjo. Na proslavi so predstavniki PD Kranj izročili predsedniku SPD iz Celovca Ljubu Urbajsu plaketo društva v znak dolgoletnega sodelovanja, v prid tesnejšemu sodelovanju in v zahvalo za ohranjanje tradicij NOB in slovenstva (na fotografiji), (jk) Kulturna akcija 1976 Komisija za kulturo pri občinskem svetu zveze sindikatov Radovljica je sredi septembra ocenila letošnji polletni program kulturne akcije za delovne kolektive in potrdila predlog programa in finančnega načrta za kulturno akcijo v prihodnjem letu. Ugotovili so, da je zanimanje za vse prireditve (gledališke, koncertne, literarne ali likovne) iz leta v leto večje. V letošnjem prvem polletju je na primer 25 tovrstnih prireditev obiskalo blizu 7600 delavcev ali dve tretjini vseh zaposlenih v občini. Na vsaki prireditvi so zabeležili poprečno 300 obiskovalcev. Medtem ko je bilo letos predvidenih v programu 53 prireditev, jih"" bodo prihodnje leto pripravili 61. Predvidevajo, da bo 38 gledaliških predstav za odrasle in 5 za mladino. Pripravili pa bodo tudi 5 koncertov, 2 kulturni prireditvi za delavce iz drugih republik, 2 literarna večera in 9 likovnih razstav v delovnih kolektivih. V 10 krajih v občini, kjer imajo primerne odre, bodo 21-krat gostovala poklicna gledališča, 22 uprizoritev pa bodo pripravile domače amaterske dramske skupine, ki so že doslej uspešno nastopale. Načrtujejo več gledaliških gostovanj na Bledu, v Bohinjski Bistrici in v Radovljici,(7), v Kropi 5, v Gorjah in v Češ-njici 4 in v Podnartu 3 gostovanja. Gledališke predstave bodo prihodnje leto lahko gledali po dvakrat tudi v Ljubnem in na Bohinjski Beli, kjer so letos že uredili dvorani in odra. Osrednja glasbena prireditev bo koncert orkestra Slovenske filharmonije na Bledu, kjer je letos prvič nastopil za delavce in požel veliko priznanje. Predviden je tudi koncert ansambla bratov Avsenik in nastopi nekaterih drugih manjših orkestrov in ansamblov. Likovne razstave članov sekcije Likor pri ZKPO Radovljica (sekcija ima 40 članov-amater-jev) bodo pripravili v proizvodnih prostorih v devetih delovnih organizacijah. Razpisali pa bodo tudi natečaj za najuspešnejša literarna ustvarjanja delavcev, ki jih nameravajo združiti v posebno literarno sekcijo. Za uresničitev takšnega programa namerava kulturna skupnost Radovljica prihodnje leto nameniti 210.932 dinarjev, kar je za 20 odstotkov več kot letos. S posebnim dogovorom pa se bodo osnovne sindikalne, organizacije obvezale, da bodo prispevale v kolektivih do 100 zaposlenih po 6 dinarjev, do 200 zaposlenih po 5 in nad 200 zaposlenih po 4 dinarje na delavca. S tako zbranim denarjem bodo lahko krili vse stroške in hkrati omogočili obiskovalcem brezplačen vstop na prireditve. Izvajanje sedanje kulturne akcije in predlog programa za prihodnje leto je že obravnaval in podprl aktiv komunistov neposrednih proizvajalcev v občini. Zavzeli so se tudi, da je treba zagotoviti dovolj denarja za kulturno akcijo v prihodnjem letu. JR NOVOST V KRANJSKI LJUDSKI KNJIŽNICI - Da bi bile knjige s področja vojnih ved, vojnih veščin in splošnega ljudskega odpora čim bližje občanom in takoj pri roki, sta se odločila Osrednja knjižnica občine Kranj oziroma Ljudska knjižnica v Delavskem domu in občinski odbor Zveze rezervnih vojaških starešin obogatiti zbirko tovrstnega strokovnega in poljudnega bra nja. V Ljudski knjižnici je v oddelku Vojne veščine-vojne vede že najti 1.15 knjig s splošno koristno vsebino, priporočljivo ne le za starešinski kader, temveč za ljudi nasploh. To so knjige o življenju v naravi, kemijski vojni m VOJfUh strupih, sodobnih vojnah v svetu, splošnemu ljudskemu odporu, obrambi SFRJ, zgodovini NOfl, protipožarni zaščiti, civilni jaščiti, aščiti ljudi in živali itd. Dosedanji fond je šele začetek snovanja novega oddelka, ki ga žal tako kot številne druge ovira prostorska stiska knjižnice, poudarjajo rezervne starešini- in knjižničarji. Tovrstni knjižni fond bodo stalno izpopolnjevali m bogatili m prek delavcev knjižnice stalno obveščali o novostih na tem podro čju obiskovalce m bralce. Iskane knjigt /<■ najti v ahcc tistemu, ki je v stiski. Tudi J* loviva je pristopila k tej ak£r in tudi v tej delovni organizaciji so vsakemu posameznik1' prepustili odločitev ali se Pozivu na solidarnost odzove * ne. Večina se je odločila l"r zadetim pomagati z enodnevnim zaslužkom, približno desetina zaposlenih pa je »Pa.. la« na izpitu solidarnosti- * takšnih ali drugačnih >"aZ ' gov se akciji za pomoč n1* pridružili. Najbrž je blW podobno tudi v drugih del°v nih organizacijah in rl('srn*fie no bi bilo metati temno lu* na Jelovico. Med tisto desetino v Jel<>''^ ci pa je mnogo takih, ki • takšne odločitve ne bi ■s7,,<, privoščiti. Med njimi so t0* Sni, ki so v preteklih letih d<> bili pomoč od svojih cev v obliki posojila za firiS njo hiše. Kolektiv se je oi //'" ' da jim pomaga zgraditi d° ' da jim pomaga s skupnU^ ffi narjem, ker tako kot tisti, k'^ jih prizadela neurja, ne ."^ rejo zgraditi strehe nad 0» samo z lastnimi prihranki- j, Prav tako bi potrkali 'gjj na zavest tisti/,, ki so f1"^,-družbena stanovanja za nakup stanovanj •s" >j.0-da mostno zbirali vsi čl a'11 Q. lektiva, čeprav bi ga lahk"rji rabili v druge namene- 'j0 J-bi ga razde/i/i v obliki »trl $0 ste, plače. Toda glasova'1^ za gradnjo m kasneje za. $0 kot .10 posameznikov, ((r stanovanja dobili. Le-ti $0.M krat znali trkati na zave f ^ lovnih tovarišev, sedaj. ujk zimo, dve, več let prebili i' iY lih sobah, so na svoje