Štev. 20Z Leto XXXVIII Velja po pošti: e ^^^ «M mm mm mmmm mm mm «■A — mseratl: i ■ ^^ ■ ■ Al ^^ M ssss.::::r5: ■ ■ ■ II mm WM mm ■ Efis jLuV LllLlil llljanlem na dom stane na «V flS^HH vaak --■ socialno-demokraški narodnostni program : Ker so narodni boji v Avstriji glavna ovira vsakega političnega in kulturnega narodnega napredka, zahteva so-socialna demokracija sledeče: Avstrija naj se spremeni v demokratično državo; vsak narod je celota zase, ki naj ima svojo lastno upravo, postavodajo, narodno zastopstvo, kratko narodno avtonomijo. Na podlagi tega programa si je osnovala tudi socialna demokracija pri vseh avstrijskih narodih svojo neodvisno politično organizacijo. Čehi so šli še en korak dalje in so si osnovali na podlagi istega programa tudi svojo strokovno organizacijo. Kaj pa pomeni politična narodna avtonomija brez gospodarske, brez strokovne avtonomije; brez slednje je politična avtonomija popolnoma iluzorična. Drugič dokazujejo volitve, da ni v socialni demokraciji merodajno samo stališče razrednega boja, ampak tudi drugi momenti kakor narodni in verski momenti. Kolikrat volijo nemški socialni demokratje nemško - nacionalne meščanske poslance, namesto da bi podpirali svoje drugorodne stanovske tovariše. Kolikrat volijo nemške meščanske liberalce namesto krščansko-de-mokratične poslance, ki so jim po programu veliko bližji. Vir vseh teh zmed je materializem, na katerem stoji vsa socialno - demokratična organizacija. Socialna demokracija pozablja, da so strokovna društva gospodarska organizacija in da so vse strokovno gospodarske težnje v tesni zvezi z zahtevami prava, nravnosti in vere in da more strokovna organizacija samo na tleh krščanstva svoje zahteve uresničiti. Jugoslovani pa se iz tega učirno, da nimamo od socialne demokracije v svojih narodnih in gospodarskih vprašanjih veliko pričakovati in da podvojimo svoje sile, da se jugoslovansko delavstvo organizira v Jugoslovanski Strokovni Zvezi. flviomobiišsti v BoMnia. Iz Boh. Bistrice, 4. sept. 1910. Prvi izlet kranjskega avtomobil-nega kluba na Bohinjsko jezero izvršil se je v nedeljo, točno po programu. Akoravno je bilo vreme megleno, privabil je ta shod lepo število kranjskih avtomobilistov v naš divni Bohinj. To društvo deluje eno leto prav marljivo in si je. pridobilo občne simpatije ter je tudi v domačih krogih vzbudilo zanimanje za ta koristni motor. katerega veljava ne samo za šport, Gornji, pozlačeni del stebra je bil z železnimi žeblji pritrjen k mramorju in eden teh žebljev je štrlel iz zida in je bil oglat. Kaj ko bi z njegovo pomočjo predrgnila vrvico, ki so bile ž njo zvezane njene roke? Obrne se s hrbtom proti stebru in se loti težavnega dela. Hitela je, a roke so ji zatekle in se močno ranile. Morala je mnogokrat prenehati, ker ni imela skoraj nobenih moči; zato jo je tudi noč še zasačila pri njenem poslu. Rimski vojaki so se skrivaj bližali vratom, kjer se je prišlo do stebrov. Klicali so jo in izpraševali, zakaj je priklenjena k stebru. Odgovorila jim je po latinsko, da je niso Judje razumeli; rekla je, da trpi, ker je rimskemu poveljniku rešila življenje. V tem pa so že Judje te vojake napadli in ploha strelic in kopij jih je pregnala. Mirijam je bila zopet sama. Borbe so se to noč po malem vedno ponavljale. Judje so se vedno bolj umikali v svetišče, Rimljani so vedno huje pritiskali za njimi. Po polnoči je nastal skoro popoln mir, toda mir, ki je napovedoval najhujši odločilni boj. Mirijam, ki je vse pozorno opazovala, se je zdelo, kakor da bi sredi tega nenaravnega miru Jehova odhajal iz hiše, kjer je bival, in od ljudstva ki ga je častilo s svojimi ustnicami, toda za-metavalo v svoiih srcih. Čuden strah temveč tudi za koristno izrabo vedno narašča. Organizacija avtomobilizma je bila na Kranjskem tem bolj potrebna, ker imajo že vse druge kronovine taka društva, ki so tudi važna za mednarodne avtomobiliste, ker imajo s tem zaslom-bo in dobijo potrebna izvestja. Zaradi tega je društvo v Ljubljani napravilo poizvedovalno centralo v Tourist-officu deželne zveze za tujski promet. Izleti avtomobilistov so važni, ker zbližajo s tem svoje člane in tako je bil tudi ta izlet v Bohinj prijeten in koristen. Med družbo, ki se je zbrala v hotelu sv. Janeza ob Bohinjskem jezeru, opazili smo med drugimi barona Friderika Borna od Sv. Ane, barona Karola Borna od Sv. Katarine, rodbino Gassner ter rodbino Glacmann iz Tržiča, gospoda tovarnarja Pollaka iz Kranja, lekarnarja g. Robleka iz Radoljice, ki je imel popolnoma nov, jako prikupljiv tip avtomobila, tovarnarja g. Toniessa iz Ljubljane in g. A. Muhra z Dunaja. Družbi so se priklopih okrajni glavar g. Župnek iz Radoljice, okrajni glavar Schitnik iz Kranja ter podpredsednik deželne zveze g. dr. Krisper. Vsi so se udeležili skupnega obeda ter je vladalo vseskozi dobro razpoloženje. Točno ob pol 3. odrinili so avtomobili na Bled. Okrajno glavarstvo v Ra-doljici in občine so vse potrebno odredile, da je bilo občinstvo opozorjeno, tako da se je vožnja gladko izvršila. Tudi pri nas se bode ljudstvo privadilo avtomobilu, ako bode primerno podučeno. Seveda bi se ugled avtomobila in zanimanje za ta koristni motor v deželi zelo povzdignilo, ako bi si dežela sama omislila svoje avtomobile, kakor drugod, in s tem stopila na čelo prometni napravi, ki je za nas važna, posebno ker manjkajo pri nas avtomo-bilne linije, ki se drugod dobro obnesejo. Naš deželni odbor, ki ima toliko razuma za kulturni razvoj dežele v modernem smislu, bi storil važen korak, ako to vprašanje uvažuje. Kranjski avtomobilni klub dela sedaj priprave, da se vožnja avtomobilov na Kranjskem kolikor mogoče olajša in je tudi že vložil prošnjo na deželni šolski svet, da se otroci v šolah opozore, kako se je treba obnašati glede na avtomobilni promet in tudi na deželni odbor se bo vložila prošnja, da se na deželnih cestah odpravijo nekateri nedo-statki. I. Piber. jo je spreletaval, ko se je ozirala po neizmernem oboku sinjega večernega neba in skoro pričakovala, da ugleda kako prikazen odhajajočega angelja Gospodovega. Vendar ni mogla ugletla-ti drugega kakor jate jastrebov. »Kjer je mrhovina, tam se zbirajo jastrebi,« je zamrmrala; spomnila se je, da se te odurne ptice goste s kostmi Judov in da preže tudi na njene kosti. Milo se ji je storilo ob ti misli. Kar zamižala je in bridko zaplakala. Kljub vsem bolečinam, ki so jih posebno povzročale otekle roke, je Mirijam zopet drgnila vrvico ob ostri rob železnega žeblja. Čutila je, da se vrvica le še malo drži; pešala je, toda pred njenimi nogami je ležala steklenica in žgoča žeja jo je nagalijala k delu. Naenkrat začuti, da so njene roke proste. Otrple, otekle in okrvavljene so omahnile kakor mrtve. Skoro je omedlela vsled bolečin. Zgibala jo otrple roke in prste, da so zopet oživeli in naposled je s trudom odprla stoklonico in se pokrepčala s požirkom močnega vina. Novo moč je začutila v svojih žilah. Prosto so jo gibala, le težka veriga se je trdno oklenala njenega pasu. Poskušala je odpreti verigo, a hitro ji je bilo jasno, da se nikakor no more oprostiti verige, ker ni imela za Velesrbske demonstracije v Splitu. Minolo soboto ponoči je dospelo i t Dubrovnika v Split neko srbsko pevsko društvo, ki potuje po Dalmaciji. Na pomolu je društvo pričakovala po nalogu mestnega župana dr. Mihaljeviča mestna godba in pa pristaši dr. Smod-lake. Po slovesnem sprejemu in pozdravih se je množica s pevskim društvom podala po mestu; prišedši na starobeneško rivo je nekdo v množici zaklical: »Živela Velika Srbska!«, kar je vzbudilo silno navdušenje in Zivio-klicev ni hotelo biti konca. Navedeni klic sta slišala tudi policijski komisar Persie in navzoči orožniš Andrej Beguš pove, da mu je obtoženec povedal, da je ženi rištengo (hišno opravo) stolkel in da ima druge ženske. Rekel je obtoženec, da žena sinoči ni imela za vlak. Bil je drugo jutro preplašen. Čul je, ko je rekel obtoženec, »da je vrag že vendar hin«. Žalosten ni bil nič, pravi priča, ko je izvedel, da je žena že zaklana. Ko mu je priča rekel, da bo dobil 20 goldinarjev za pogreb, je rekel obtoženec: »Ne maram tistega denarja.« Dogodek na skali. — Bled, ko so došll orožniki. Franc Globočnik: Meseca aprila smo delali na Bohinjski progi. Tam je obtoženec pravil, da sta šla z ženo na sprehod in sta prišla na neko skalo. »Mislil sem jo že dol pahniti, a sem scaga.1« in pristavil: »Pa naj živi še en čas.« Zmiraj je imel o rajnici zelo grde besede. Ko mu je priča nekdaj svetoval, naj vzame ženo nazaj k sebi, je rekel obtoženec: »Jaz nikoli ne! Tistga nikdar ne!« Ko so mu rekli, naj gre gledat rajno ženo, je rekel Martinjak: »Za babo nobene stopinje ne naredim.« Bled je postal obtoženec, ko so mu sodelavci rekli, da bodo prišli orožniki. Ko so prišli orožniki, je bil Martinjak čisto bel, bled. Predsednik: »Martinjak, ali se sedaj spomnite, kaj ste glede na skalo pripovedovali sodelavcem?« Obtoženec: »Nisem nič pravil, ali sem bil pa pijan.« Predsednik Globočniku: »Ali je bil takrat pijan?« Priča odločno in s povdar-kom: »O ne!« Rad bi videl, da bi jo bil kdo drugI končal. Janez Korošec pove, da Žene ni hotel obtoženec nazaj vzeti. Obtoženec je večkrat rekel, kako rad bi videl, da bi bil kdo drugi njegovo ženo končal. »Če bi imel veliko denarja, bi koga podkupil, da bi jo v morje vrgel« je rekel obtoženec priči. Javnost se izključi. V nadaljnjem zaslišanju priče Korošec se javnost, izvzemši časnikarjev, izključi. Korošec pove besede, ki jih je glede na prejšnji večer rabil z ozirom na svojo ženo obtoženec. Obtoženec želi svoji ženi smrt. Janez Lavrič izpove, da je obtoženec večkrat rekel: »Naj bi se le kdo našel, ki bi mi ženo ubil!« — Dominik Pleš izpove, da je dvakrat rekel obtožencu kar tako: »Če je mrtva, potem si jo gotovo ti ubil.« Prvič ni Martinjak ničesar rekel, samo globoko vzdihnil, drugič je pa rekel: »A bejž, bejžl« Pričevanje o nožu. Visoko na hribu tam zgoraj, kjer so delavci delali z Martinjakom tisto dopoldne, se je našel neki nož. Našla sta ga Anton Jakopič in Bavcek in še nekdo drugi. Sodna komisija ni verovala, da bi mogel kdo tako visoko vreči kamen ali nož. Pleš je pa vrgel kamen tako visoko, kjer se je našel nož. Obtoženec reže meso z nožem. Zasliši se priča Grilc. Pri malci v ponedeljek zjutraj je jedel obtoženec meso, ki ga je rezal z nožem, kar pa obtoženec taji. Izpovedi oroinlkov. Anton čuček, orožniški stražmoj» ster: Obtoženec se je veselo smejal, ko so mu rekli orožniki, naj gre ž njimi. V njegovem stanovanju ga je vprašal za nož. Odgovoril je, da ga je zgubil. Odvedli so ga na to v vojašnico. Rekel je obtoženec priči, da je bil tako pijan, da ne ve, kdaj je k Tancarju nazaj prišel. Drugi dan so iskali na progi nož in so progo prekopali. — Franc Jane* žič, orožniški stražmojster v Begunjah, je vodil obtoženca v mrtvašnico. Tam je rekel: »Kar si iskala, to si skupila.« Obtoženec se je smejal in se delal, ka-> kor da ima vse za norčijo. — Skoro istotako izpovesta priči Franc Telban, orožniški stražmojster, in Jožef Jurca, okrožni orožniški stražmojster v Radovljici. Razprava se prekine ob ob 1. uri in se nadaljuje ob 4. uri popoldne. Književnost. * Euchlrldlon Llturgicum in usum clericorum et sacerdotum in sacro alta-ris ministerio. Ex libris liturgicis, S, Rituum Congregationis decretis et pro-batis auetoribus collegit Josephus E r k e r, ecclesiae cathedralis Laha* censis canonicus. Editio altera emen-i data et aueta. Labaci 1910. SumptibuS librariae catholicae Labaci in Austria. Literis typographiae catholicae. Str. 503. Cena broš. izvodu 4 K 60 vin., vez< 5 K 80 vin. Veliko dragocenih knjig je izdala; zadnja leta »Katoliška Bukvama«, a nobena se ni tako željno pričakovala kot drugi natis kanonik Erkerjevega Euehiridiona. Iz raznih semenišč, kjer je bil Euchiridion vpeljan kot učna knjiga, so neprestano prihajala naročila na novo izdajo. Istotako so pa dui hovniki sploh nujno potrebovali nove izdaje zanesljivega kažipota, ki bi bil, upoštevajoč vse nove cerkvene določbe, jasen in precizen vodnik pri izvrševanju najsvetejših liturgičnih opravil. Kaj pa je pripomoglo kanonik Er-< kerjevemu Euchiridionu do tolikega ugleda, ki ga je že dosegel pri prvi izdaji? Saj je knjig, ki dajo navodila za izvrševanje svetih opravil, v raznih je-zikih lepo število. Tri prednosti so zlasti, po katerih se Euchiridion odlikuje mimo vseh drugih podobnih del. Vodnik za izvrševanje liturgičnih opravil mora biti sestavljen na podlagi vseh cerkvenih določb — prav tako starejših kakor najnovejših. Kanonik Erker je sestavil z izredno natančnostjo svojo knjigo na podlagi vseh dekretov S. C. R., kakor jih uporabljajo najboljši li-turgični pisatelji Gavantus, Martinuc-ci, Carpo, Herdt in drugi v svojih dra-dih, velikih liturgičnih delih in kakor jih podaje po Gardelliniju pričeta zbirka bogoslužnih dekretov do najnovejšega časa. Duhovnik, ki ima kanon k Erkcrjev Euchiridion, ne potrebuje prav nobenega drugega pripomočka, ker se to delo ozira na vse dekrete. To je prva prednost imenovane knjige. Vsa navodila za izvrševanje svetih obredov so v Erkerjevi knjigi združena v lepe, harmonične celote tako, da se liturgični obredi pokažejo čitatelju v vsej modri in veličastni sestavi in ga navdušujejo, da jih z veseljem, pobož-nostjo in natančnostjo izvršuje. To je druga, prednost Erkerjevega Euehiridiona. Tretja prednost je pa oblika, v kateri beremo posamezna navodila: Vse določbe do najmanjših podrobnosti so povedane tako precizno, da izključujejo vsak dvom, k čemur zelo pripomore gladka lahkoumevna latinščina gospoda pisatelja. Veliko svetih obredov je pojasnjenih tudi s preglednimi tabelami in situacijskimi načrti. Razdelitev knjige v štiri glavne oddelke je jako primerna. V prvem delu govori pisatelj o splošnih obredih pri svetih opravilih. Drugi del podaje na-vod za sveto službo klerikom. Tretji oddelek obsega, nauk o višji azistenci (de ministri« saeris) in četrti del daje navodilo mašniku samemu; poučuje ga, kaj mu je sploh treba, da opravi sveto daritev, .veljavno in vredno, kako mora natančno po cerkvcnih ukazih opraviti zasebno sveto mašo, kako slovesno sveto mašo in mu daje sploh vsa druga navodila za izvrševanje svetih opravil. Druga izdaja Euchiridiona ima 503 strani, medtem ko je prva imela 398 strani, druga izdaja je torej pomnožena za več kot 100 strani in že to kaže na bogato vsebino, po kateri se odlikuje. Od leta 1896., ko je izšla prva izdaja, je bilo izdanih veliko važnih li-turgičnih odlokov, po katerih se mora ravnati duhovnik v izvrševanju svoje službe. Ker so vsi ti dekreti natančno in vestno uporabljeni v novi izdaji Er-kerjevega Euchiridiona, bodo duhovniki, ki imajo prvo izdajo, pač težko pogrešali druge izdaje. Posebno dobrodošel je v drugi izdaji celoten nepretrgan opis obreda zasebne ali neslo-vesne svete maše (str. 416 do -150). S tem dodatkom je gospod pisatelj zlasti ustregel tudi želji occnjcvateljev prve izdaje. Izredne zasluge za lepo edinost, s katero se izvršujejo vsa bogoslužna opravila v vseh podrobnostih v naši škofiji in v drugih škofijah, ima uprav Erkerjev Euchiridion. Da se tako lepa edinost ohrani in še izpopolni, je pa potrebno, da pride druga izdaja Erkerje-vega Euchiridiona v roke slehernemu duhovniku in vsem kandidatom du-hovskega stanu. Alojzij Stroj, špiritual. POSLANEC ŠILINGER O ENOTNEM ČEŠKEM KLUBU. Glasilo češkega katoliškonarodne-ga poslanca Šilingerja, brnski »Hlas«, piše o zedinjenju vseh čeških državno-zborskih poslancev v enoten klub ta-ko-le: Načelno so se vse stranke izrekle za osnutje enotnega kluba. Seveda pa je po izkušnjah zadnjih let, ko razni češki klubi nele da niso šli drug poleg druzega svoje politične poti, marveč naravnost drug proti drugemu, nemogoče, kar v prvem hipu ustvariti tako organizacijo; preje je pač treba določiti najbližje cilje, program in cilj za bodoče zasedanje, kakor tudi sredstva, s katerimi naj se ta skupni cilj doseže. Tudi za enostavno uveljavlje-nje načela večine se previdni možje ne morejo kar tako izreči; to se more zgoditi šele tedaj, ko bodo cilj in sredstva ugotovljena. Ni zadosti, da se v danem slučaju enostavno reče, da je cilj skupnega kluba odstranitev sedanje vlade. Ta cilj ima danes cela češka delegacija in cela »Slovanska Unija«; zgolj v to svrho torej nova. organizacija čeških poslancev v državnem zboru niti potrebna ni. Odstranitev sedanje vlade gotovo vsi želimo, gre se le za sredstva in taktiko, in pa za to, kaj se ima zgoditi po eventualnem odstopu sedanje vlade. Upoštevati ni le političnih, marveč tudi gospodarska vprašanja, vprašanje o spremembi vodnocest-nega zakona, finančni načrt, saniranje deželnih financ itd. Ne gre se samo za demoliranje slabega poslopja, potreben je tudi načrt za novo zgradbo in bila bi velika, lahkomišljenost, zanašati se zgolj na slučaje. Češka politika mora vedeti, kam hoče in kje hoče iti. Zato je razumljivo, da se je na praškem posvetovanju z neke strani zahtevalo, da iSe naj preje izdela, program in pravila, nredno se nova parlamentarna zveza «dejstvi. Čeprav dosedanje izkušnje ne dopuščajo visokoletečih nad, je vendar pričakovati, da. zmaga miren premislek. Čez preteklost se napravi črto, začeti moramo z nova. Za zadnja tri z eksperimenti zapravljena leta je vse-kako škoda. ČEŠKI ODBOR ia sestavo pravil novega enotnega če-Skega državnozborskega kluba sestoji iz teh-le poslancev: Bukvaj, dr. Hajn, Masaryk, Mastalka, dr. Šrarnek in dr. Stransky. PRI NADOMESTNIH VOLITVAH V BOSNI so bili izvoljeni: v srbskih okrajih dr. Simo Iliševič in Stevo Kaludjerčič, v mohamedanskih Karamehmedovič in Mehmedpašič, v hrvaških pa dr. Ka-tičič, dr. Čurič, dr. Jankievič (vsi trije od Zajednice) in dr. Perišič (Udrugaš). Slednji je zmagal proti zajedničarju Somogyiju z 851 glasovi proti 825, a Za-jednica bo baje skušala ta mandat anulirati. KRALJ NIKOLAJ NESPRAVLJIV? Zelo se opaža, da kralj Nikolaj črnogorski o priliki treh pomembnih letošnjih slavij: 501etnice vladanja, zlate poroke in proglašenja Črnegore za kraljestvo ni razven Mitarja Gjurovie.a nikogar pomilostil, dasi leži po ječah veliko odličnih mož — političnih zločincev. Tudi je odrekel posebno avdijenco vojvodi Božu Petroviču, ki je sorodnik kraljeve tuše in je zavzemal preje naj- odličnejša mesta v kneževini, kasneje pa je bil kolikor toliko vdeležen v bombni aferi. TURŠKA NASILSTVA. Grozno nasilni so turški vojaki pri razoroževanju Bolgarov v Makedoniji. V kraju Krupišta so mučili turški orožniki može in starce, otroke in žene. Tri osebe so tako dolgo tepli s palicami, dokler ni eden obležal mrtev na mestu in sta oba ostala izgubila zavest. Kaj se vse ne godi v Evropi! Dnevne novice. + Blamiranl hofrat. Glasilo mla-dinov hudo trga dvornega svetnika P loj a radi njegove uloge v Hribarjevi aferi. In že mora vedeti zakaj; saj so se starinskemu voditelju mladinov, g. Hribarju, sedaj tudi menda že odprle oči. To se pravi, odprte oči je imel že preje, kajti letel je z odprtimi očmi v brezdno, v katero ga je v svoji hofratski modrosti v najboljšem namenu vljudno vabil gospod hofrat Ploj. Toda ubogi Hribar z odprtimi očmi ni videl! Bleskctal se je preveč hofratski frak. In sedaj leži O n obžupanjen na tleh — junaškemu hofratu se pa tresejo hlače in kolena še bolj kot kedaj poprej, ko se je ves njegov »planček« tako grozno ponesrečil. Na »zgoraj« je njegov položaj neznosen, kajti sedaj mora iti za Hribarja v »ogenj«, če noče postati popolnoma smešna figura. Na »spodaj« pa se mu majejo tla, kajti mladini ga »luftajo«, ker predobro poznajo njegovo ulogo v celi zadevi. In mladini so mogočen faktor v liberalni stranki — kajti kar oni ukažejo, to se konečno vendarle zgodi, četudi starini spočetka nekoliko renčijo in brcajo. Konečno, po dobrem spanju, se starini spomnijo vselej na modri stavek »Der geseheitere gibt nach«. Od lepih časov nemške pogodbe imajo namreč še v spominu nekaj zlatih naukov, ki so jih sprejeli od ekscelence barona S c h w eg e 1 n a. In tako se ubogemu Ploju tresejo hlače in kolena. Zanašal se je na starine, a vražji mladini so prekucnili vse. Menda se mladini že ozirajo po primernem kandidatu za Plojev okraj. O tem so na jasnem, da je gospod hofrat popolnoma doigral v svojem okraju. Čemu tedaj mandat zgubiti radi hofrata? pravijo nekateri. In buknila je misel, dobiti v ptujskem ali ormoškem okraju kakega »naprednega kmeta« z dobrim jezikom in krepkim nastopom, ki bi po mnenju teh gospodov imel več upanja, da reši mandat za »napredno misel«, kakor pa »znu-cani« hofrat. A kaj bo gospod hofrat v jeseni naredil? Mi vemo že naprej, da ne bo šel »v ogenj«; po resnem vsestranskem premišljevanju o raznih zleh, se bo odločil za »najmanjše zlo« in se bo obesil s svežimi močmi na frak visoke vlade in ga ne bo spustil, naj dobi še toliko brc. Kaj se če, revež ne more drugače . . . + Javen shod v šturlji. »Kmetska zveza« sklicuje na Mali šmaren ob 4. popoldne javen shod v Šturiji na Vipavskem na vrtu g. Ivana Stibilj. Poročajo poslanci: Perhavec, dr. Žitnik in Gostinčar. — Somišljeniki, na noge! -j- Slovenska krščanskosocialna zveza se je udeležila danes z zastavo pogreba umrle soproge gospoda državnega in deželnega poslanca Fr. Pov-šeta, dne 8. t. m. se udeleži z zastavo slavnosti v Št. IIju, dne 11. t. m. pa pohiti z zastavo k otvoritvi »Društvenega doma« v Trbovlje. — Koncem meseca septembra se vrši v Ljubljani sestanek dekanijskih odborov. + Javna telovadba v Srednji vasi. Dne 11. septembra, v nedeljo, priredi jeseniško okrožje svojo javno telovadbo v Srednji vasi v Bohinju. Spored: 1. Ob 8. uri zjutraj sprejem gostov na Bohinjski Bistrici. 2. Ob 9. uri dohod v Srednjo vas z godbo na čelu. 3. Od 9. do 10. ure seja okrožja. 4. Ob 10. uri sv maša. 5. Po sv. maši skupno kosilo. 6. Po kosilu skušnja za javni nastop. 7. Ob pol 4. uri javna telovadba: a) Rajalni pohod; b) proste vaje; c) orodna telovadba; d) Moreška. 8. Srečolov. 9. Odhod na vlak ob 7. uri 34 minut. Pri prireditvi sodeluje slavna tovarniška godba s Save. K obilni udeležbi vabi odbor. -j- V št. Iljl Še enkrat opozarjamo, da so cene za posebni vlak za one, ki vstopijo v Ljubljani in na postajah Zalog, Laze, Litija za tja in nazaj 8 K 05 vin., za one, ki vstopijo na postajah Trbovlje, Zidanmost, Rimske Toplice za tja in nazaj 7 K 80 vin., za one, ki vstopijo v Celju za tja in nazaj 6 K 70 vin. Udeležcnci s teh postaj dobe v o ž n e listke v vlaku pri blagajniku »Slovenske Straže« gos p. Antonu Volti in naj stopajo v voz, iz katerega bo vihrala slovenska trobojnica. Udeležcnci na postajali za Celjem kupijo navadne vozne listke pred dohodom vlaka pri dotični kolodvorski blagajni. V o z n i red posebnega vlaka je sedaj takole določen: iz Ljubljane odhod v četrtek 8. t. m. točno ob 7. uri 40 minut zjutraj, iz Zaloga ob 7. uri 51 min., iz Laz 8-03, iz Litije 8 21, iz Trbovelj 8-48, iz Zidanega mosta 9 11, iz Rimskih Toplic 9-22, iz Celja 9-48, iz Št. Jurija 10-04, iz Grobelnega 10-10, iz Poličan 1041, iz Slov. Bistrice 10-53, iz Prager skega 11-08, iz Maribora 11-43. Somišljeniki, v četrtek med obmejne slovenske brate v prekrasni Št. Ilj! -f šentiljsko slavje. Po dolgem trudu in delu se je posrečilo našim obmejnim stražnikom, šentiljskim Slovencem, da se je uresničila njih želja in so dobili svoj »Slovenski Dom«. Ponosno se dviga sredi slovenske vasi šentiljske, kot nekak njen čuvaj, veličastna hiša, ki nosi napis »Slovenski Dom«. — Vsa Slovenija je pomagala šentiljskim Slovencem pri stavbi. Društva naša, zasebniki, denarni zavodi, občine in razne druge korporacije so bogato podprle to započeto delo. Z združenimi slovenskimi močmi se je posrečilo, da se bode že dne 8. septembra otvoril ta za obmejne Slovence toli potreben dom. — Nekaj dni še in izročena bo ta hiša svojemu namenu. Šent-iljski Slovenci in Slovenke se prav pridno pripravljajo na ta dan. Svojim dobrotnikom, ki so jim pripomogli do varnega zavetišča, hočejo obmejni Slovenci pripraviti nekaj prijetnih uric in jim pokazati, da je Št. Ilj vreden, da se zavzame vsa Slovenija zanj. — Vsa slavnost se bode izvršila mirno. Ni se treba bati nobenih napadov od strani Nemcev. Kakor mi preziramo nemške prireditve, tako tudi mi pričakujemo, da ne bo nobenih neljubih iznenadenj. Pridite torej, rojaki, društva, od vseh krajev naše domovine dne 8. septembra v naš obmejni Št. Ilj! + Krščansko - socialna stranka na Hrvaškem. Kakor smo že poročali, sklicujeta Čista Stranka Prava in pa skupina »Ilrvatstva« konferenco na dan 15. t. m. v svrho končne formelne strnitve v novo Krščansko-socialno stranko. Kakor poroča nek zagrebški list, bo za predsednika novi stranki izvoljen stari dr. Josip Frank, ki pa zaradi bolezni ne bo mogel izvrševati predsedniških poslov ter bo faktični vodja nove stranke dr. Aleksander Horvat. Bivši poslanci Č. S. P. dr. VI. Frank, dr. Elegovič in dr. Ogrizovič ne bodo več kandidirali — slednja dva že iz vzroka, ker po novem volivnem zakonu kot javna uradnika nimata pasivne volivne pravice. Župnik Jemeršič pa je na nujno prošnjo svojih volivcev izjavil. da bo le z nova kandidiral (okraj Virovitica). Ljudstvo da je novi stranki jako naklonjeno in je pričakovati, da zmagajo njeni kandidati v mnogih okrajih. V krogih Č. S. P. tudi upajo, da se novi stranki pridružijo duhovniki bivši poslanci: Starčevičanca Kufrin in Rittig ter koalicionaši dr. Bauer, Cero-vac, Kutuzovič in dr. Novosel. Strankino glavno glasilo postane »Hrvatsko Pravo«, ki izpremeni ime; »Hrvatstvo« neha izhajati. Za izpeljavo vseh strans-akcij bo treba 100.000 K, ki jih proti za-dolžnicam posodi »Katoliška banka«. + Cesar se odpelje jutri ob 1. uri 30 minut iz Išla in pride na Dunaj ob 6. uri 40 minut zvečer. — Semanjski sleparji so zopet osle-parili posestnika Ivana Nemaniča iz Radovice. Na sejmu v Novem mestu je prodal nekemu posestniku iz ljubljanske okolice par volov za 850 K. Na potu se mu je pridružil nek neznanec, star 30 let, ki je nakrat našel listnico, kmalu je prišel njegov tovariš, ki je dejal, da je listnico izgubil in končno sta oba tako premamila Nemaniča, da je Nemanič ostal brez listnice in denarja. — Dekliški licej šolskih sester v Trstu, Via Besenghl 14. Ker so se vslcd odloka c. kr. namestništva velike počitnice podaljšale do 17. septembra, se naznanja, tla se na imenovanem dekliškem liceju začne šolsko leto 1910/11 s sv. mašo dne 22. septembra. — 19. septembra se vrši vpisovanje, 20. in 21. pa so vzprejemni izpiti. Pogoji za vsprejem sšo isti kitkor za gimnazije. — Deklice izven Trsta lahko dobijo v zavodu, ki ima krasno lego in je najmodernejše urejen, popolno oskrbo. Istotam se nahaja tudi trgovska šola. — Natančnejša pojasnila daje vodstvo zavoda. — Prometna zveza. V Prvačini, lepi vipavski dolini, se je v nedeljo, dne 4. t. m. ustanovila plačilnica »Prometne zveze« in je v očigled navdušenju, ki je vladalo pri tem in po značajnih možeh, ki so zasejali seme krščanskega mišljenja na tej jako ugodni točki — križišče železnic Jcsenicc-Trst in Gorica-Ajdov-ščina — upati, da zraste iz te plačilnice v doglednem času krepka krajevna skupina. Vpisalo se je takoj 22 članov, I kateri so si zbrali enoglasno podurad- nika g. Zumra za svojega vodjo. Vsak-teri teh članov se je zavezal, da v najkrajšem času izpreobrne iu pridobi vsaj po enega člana. Prijatelj krščansko mislečih železničarjev dal je skupini posebno sobo na razpolago, za kar mu bodi javna hvala. Pri tej ustanovitvi se je izkazalo, da ledina ni vselej tako trda, kakor se včasih misli, da pa je treba le neustrašenih oratarjev. Novi plačilnici, pri katere ustanovitvi je zastopal centralo go.sp. pristav Tertinck, krajno skupino Ljubljana pa gosp. Voje Ignacij, želimo kar največjega uspeha in nebeškega blagoslova. Pogumno naprej — v boljšo bodočnost! — Nakup konj za vojaštvo in nakup plemenskih kobil po ministrstvu za do-mobrambo. Dne 16. septembra ob dveh popoldne bode v Veliki Loki na Dolenjskem in dne 17. septembra t. 1. ob osmih v Št. Jerneju na Dolenjskem uradovala vojaška komisija, da nakupi za vojaštvo sposobne konje. Na pregled naj se pripeljejo konji ali kobile, kateri so sposobni za vožnjo, ježo in prenašanje tovorov. Za nakupljcne konje, katerih rod se dokaže, dobi prodajalec razun remontne cene, še darilo c. kr. ministrstva za kmetijstvo v znesku 100 K. Dne 17. septembra ob osmih f.e bodo v Št. Jerneju nakupovale tudi plemenske kobilo, ter oddajale zopet prodajalcem v rejo. Kobile morajo biti v starosti 3in-pol do 7 let, visoke najmanj 161 cm, in morajo po spuščalnem listu imeti dokazan rod po arabskem, angleškem ali lipicanskem žrebcu. — Podrobni načrt za katehete ljudskih šol bo te dni dot iskan ter ga bc moč naročiti ob pričetku novega šolskega leta. Načrt vsebuje osnutke za vse kategorije šol; natis je dovolil preč. kn. škof. Ordinariat. — Ceno naznanimo pravočasno. — šolske knjige za vse šole v najnovejših izdajah se dobe v »Katoliški B u k v a r n i« v Ljubljani, katera je izdala mnogo v svoji lastni založbi. Opozarjamo na tozadeven inserat v današnji številki. Vse te knjige se dobe v knjigarni »Ilirija« v Kranju. — Umrla je na Opčinab Marija Ražem, rojena Zivic. — Umrl je v Medvodah zasebnik Lovrenc Kavčič, star 82 let. — Boj za meso. Z Dunaja poročajo, da je bil včeraj drugi dan po znižanju tarifov za prevoz živine in tržnih pristojbin, a na centralnem dunajskem trgu za živino, so ceno živini zopet — poskočile. Znižanje tarifov in tržnih pristojbin nima doslej niti najmanjšega vpliva. — V Beregsasu na. Ogrskem so pričeli stavkati mesarji. Poslali so na magistrat svoje obrtne liste in zaprli mesnice, češ, da ne morejo prodajati mesa po taki ceni, kakor je to zahteval magistrat. Na dvorišču mestne hiše je napravil magistrat občinske mesnice, v katerih dobi občinstvo za 4 v cenejše meso, kot. so ga prodajali mesarji. — Prepovedana hrvaška drama. Pokojni hrvaški pesnik Sil vi je Kranj-čevič je zapustil nedovršeno dramo, vzeto iz socialnega življenja v Bosni. Neki odlični hrvaški pisatelj je prevzel nalogo po pesnikovih skicah dovršiti dramo. To je tudi storil in dal drami naslov »Za drugoga«. Drama bi se imela vprizoriti v hrvaškem narodnem gledališču, toda cenzura je vprizoritev prepovedala. O vzrokih prepovedi molče hrvaški listi. — Griža se epidemično razširja. V občinah Črnuče, Jožica in deloma Moste (Šmartno, Obrije), se griža, epidemično razširja. Ljudstvo, ki dobiva iz teh krajev sirovo mleko, se opozarja, da je mleko, zelenjava, sadje ali sploh živila iz omenjenih krajev, radi okuže-nja v neprekuhanem stanju nevarno uživati. — Poroka bivšega ministra dr. Gessmanna. Z Dunaja se poroča, da se je 5. t. m. ob 9. uri dopoldne poročil bivši minister, drž. osplanec dr. Gess-mann s svojo nečakinjo in oskrbnico gdčno Ivano Hruby. Dr. Gessmann se je pripeljal z nevesto v cerkev v odprtem vozu. v drugem vozu sta sedela kot priči posl. Kunschak in Jadok Fink. Takoj po poroki pa se je Gessmann žc posvetil svojim poslom kot klubov načelnik. Opoldne je že konferiral z Bie-nerthom, ki se je vrnil iz Išla. — Perutninarska razstava v Kan-diji pri Novem mestu. O priliki goveje in prešičje razstave v Kandiji dne 19. t. m. priredi osrednja perutninarska zadruga za Kranjsko v Ljubljani razstavo perutnine (kokoši, rac, gosij in puranov), ki bo trajala dva dni, namreč v nedeljo in v ponedeljek 18. in 19. septembra. Kdor želi kaj razstaviti, naj se oglasi pri odboru za perutninar-sko razstavo v Kandiji ali pa pri kmetijski podružnici v Novem mestu do 15. septembra. Perutnina, ki se ima razstaviti, mora biti že v soboto 17. t. m. popoldne na licu mesta, na dvorišču gosp. župana Zurca v Kandiji. — Semenj v Buzetu, ki bi se bil imel vršiti v soboto, je okrajno glavarstvo v Kopru radi griže prepovedalo. — Nemško in avstrijsko planinsko društvo izkazuje 80.000 članov in dohodkov 645.000 mark. — Nove vrste topove bodo v najkrajšem času vpeljali v avstrijsko vojsko. Top bo 50 centimeterska havbica ter se bo lahko prenašal v posameznih kosih. — Nemci in regnikoli tepeni na-mesto Slovencev. V nedeljo zvečer, ko je bilo že po vsem Trstu mirno, je več kavarniških gostov v »Chiocci« napadlo tri Nemce, monterje Stabilimen-ta technico in Kranjske industrijske družbe, ko so šli mimo kavarne. Italijani so jih imeli za Slovence, pa so jih pretepli. Tako so Nemci dobili zahvalo za simpatije, ki jih zadnji čas goje za Lahe. Vsled ovadbe je močan policijski oddelek obkrožil kavarno ter je policija aretovala 38 sumljivih oseb. Nato se je kavarno izpraznilo in zaprlo. Med aretovanci je tudi nek mlad elektrotehnik po imenu Čok, ki so ga pretepeni Nemci označili za kolovodjo. Ostale arelovance je policija izpustila, razen nekega individua, ki je obdolžen, da je metal kamne. Popoldne pa so mazzinianci ob Canalu grande pretepli tudi dva Italijana, laška podanika, ker so ju istotako imeli za Slovenca. Enega izmed njiju je nekdo celo znatno ranil, ko ga je udaril z revolverjem po glavi. Popust na zemljiškem in hišnem davku, znižanje pridobninske glavne vsote in določitev pridobninskega davka od javnemu dajanju računov zavezanih podjetij za leto 1910. Vsled ukaza c. kr. finančnega ministrstva z dne 3. avgusta 1910, št. 55.858, se je v smislu členov IV. do XI. zakona z dne 25. oktobra 1896, drž. zak. št. 220 za leto 1910: 1. Določil popust na zemljiškem davku na 15 odstotkov in na hišnoraz-rednem in hišnonajemninskem davku na 12Yc odstotka; 2. je ostalo znižanje pridobninske glavne vsote kakor prejšnja leta ter se je 3. določilo davčno merilo za v § 100, odstavek 1 in 5 omenjenega zakona navedena, javnemu dajanju računov zavezana odjetja na 10 odstotkov. — Nove učne knjige za srednje šole. C. kr. ministrstvo za bogočastje in pouk je dovolilo porabo učnih knjig: »Končnik-Fon, Deutsches Lesebuch für die I. Klasse slovenischer und slove-niseh - utraquistischer Mittelschulen und verwandter Lehranstalten« in »Mazi, Geometrija za drugi razred srednjih šol« v šolskem letu 1910/11. — Okolu sveta. Newyorški »Glas Naroda« poroča: Župnik Josip Lavti-žar iz Rateč na Gorenjskem je srečno došel 23. avgusta v New York ter se zglasil tudi v našem uredništvu. — Slovenec umrl v Ameriki. V Ely, Minn., je umrl 14. avgusta rojak Josip Jenko, p. d. Klinkarjev, rodom iz Komende pri Kamniku. — Mesto potovalnega poljedelskega učitelja s slovenskim učnim jezikom in sicer za politični okraj sežanski, sodni okraj Podgrad in tržaško okolico s sedežem v Sežani, je razpisano. — Nova češko - poljska banka. »Narodni Listi« javljajo, da. se v kratkem ustanovi češko - poljska banka s sedežem v Varšavi s temeljno glavnico 3 milijone rubljev. Imenovala se ho »Deželna industrijalna banka«. Banka prevzame kapital banke kneza Ljubo-mirskega, dočim bo ostali kapital dala »Živnostenska banka«. — Pobegnil je dne 28. januarja 1902 rojeni France Magister iz Zagra-dišča, št. 11. fara Sostro; baje se potika nekod pri Višnji gori. Kjer se ga zaloti, naj ga županstvo nazaj odpravi k Mihaelu Kebru, posestniku v Podmol-niku, ali pa vsaj njegovo bivališče sporoči c. kr. okrajni sodniji v Ljubljani, oddelek IX. — Opozarjamo na današnjo prilogo »Slovencu« g. A. Breznika, trgovca z glasovirji. Štajerske novice. š Nesreča. Iz Ljutomera poročajo: Ponesrečil se je 9. avgusta posestnik Ivanjšič iz Radomerja, ko je vozil vino po radomerski cesti v Ljutomer. Ko mu je prišel nek voz nasproti, se je počel Ivanjšič izogibati, a je prišel na kup prodeca. Hotel je voz podržati, a teža ga prevzame ter pade nanj. Revež se je pri tem tako zelo poškodoval, da je v šestih dneh po hudih mukah umrl. Rajni je bil mož poštenjak, dober oče svojih otrok. š Poročil se jr> g. Radivoj Tušak, učitelj z gdčno Tildo Farčnikovo iz Polzele. > • , , . ; Ljubljanske novice. 'J lj Volni listki v Št. Ilj za slavnost 8. t. m. se dobe v trafiki g. Šoukala. Vožnja iz Ljubljane za tja in nazaj velja le 8 K 5 v. lj Bratje Orli! Danes, v torek, 6. t. m. se vrši v telovadnici ob osmi uri zvečer važen sestanek. Pridite polno-številno; nihče naj ne izostane! Na zdar! — Ljubljanski Orel. I j Umrl je danes zjutraj v ormoški bolnišnici č. g. Jako 1» K o š a k , kaplan pri Veliki Nedelji na Spodnjem Štajerskem. Pokojnik je bil rodom Ljubljančan. Pobrala ga je neizprosna sušica. Mlademu nadepolnemu možu blag spomin, njegovi rodbini pa naše globoko sožalje. lj Glasbeno društvo »Ljubljana« opozarja na vpisovanje v glasbeno šolo, ki se vrši 6., 7., 9. in 10. od 3. do 6. ure in na praznik 8. t. m. od 9. do 11. ure v društvenih prostorih, hotel »Union«, vhod iz Frančiškanskih ulic, desno, I. nadstropje. Zborove vaje se prično za ženski zbor v ponedeljek 12. t. m. ob pol 8. uri zvečer in za moški zbor v sredo ob pol 9. uri zvečer. Pevke in pevci! Pristopite vsi, katere veže naša misel. lj Odlikovanje. »Laibacher Zei-tung« poroča, da je divizijsko poveljstvo izreklo častno priznanje poročniku 27. pešpolka A d o 1 f u A r k o za uspešno triletno službovanje kot in-strukcijski Častnik signalne in telefonske službe, poveljnik telefonskih tečajev in kot poveljnik divizijskega telefonskega oddelka med vajami. lj Poročil se je danes gospod Lu-dovik J e 1 š n i k , davčni oficijal v Kostanjevici z gdč. Tonči Hribarjevo iz Ljubljane. lj Na tukajšnjih učiteljiščih je prosto eno mesto nadomestnega učitelja za nemški in slovenski jezik in eno za zgodovino in zemljepisje 6 slovenskim in nemškim učnim jezikom. — Prošnje na ravnateljstvo do 11. septembra. lj Na obeh slovenskih otroških vrtcih v Komenskega- in v Cerkveni ulici se prične šolsko leto 1910/11 dne 9. septembra 1910. Vpisavalo se bode v šolskih prostorih dne 8. septembra t. 1. do-poludne. lj šolsko leto 1910/11 se prične na mestnih ljudskih šolah ljubljanskih dne 9. septembra 1910 s klicanjem sv. Duha in potem takoj z rednim šolskim poukom. Vpisuje se dne 7.. in 8. septembra t. 1. v šolskih poslopjih, to je: za I. mestno deško ljudsko šolo v šolskem poslopju na Cojzovi cesti št. 5; za III. mestno deško ljudsko šolo v šolskem poslopju na Erjavčevi cesti št. 21, II. nadstropje; za mestno trirazrednico na Barji v šolskem poslopju na Karolinški zemlji št. 40; za nemško deško ljudsko šolo v šolskem poslopju na Erjavčevi cesti št. 21 pri tleh; za mestno slovensko dekliško osemrazrednico v šolskem poslopju na sv. Jakoba trgu številka 1; za mestno nemško dekliško osemrazrednico v šolskem poslopju na Erjavčevi cesti št. 19. lj Sedemdesetletnico svojega rojstva je obhajal v krogu svojih otrok in vnukov predvčerajšnjim, 4. septembra S a v e n z Josip, bivši delavec pri g. Samassi, zdaj v pokoju. Še na mnoga leta! lj Ukradeno kolo. — Tat prijet. Sinoči okoli 10. ure je bilo trgovcu s kolesi g. Ivanu VVormu v kazinski veži ukradeno kolo, vredno 200 K. Policija je storila po ovadbi takoj vse potrebno. Orožništvo v Vodmatu je poizvedelo, da je takoj po tatvini prodajal nek mlad človek kolo po Zeleni jami za 5 kron, a ga ni mogel spraviti v denar. Danes zjutraj pa se je zopet klatil po Martinovi cesti ter skušal prodati kolo, a ga je orožništvo prijelo in odvedlo seboj. Tujec se je legitimiral za delavca Jakoba Partla, roj. 1878 v Svetni vesi na Koroškem, in priznal, da je tatvino on izvršil, in sicer zato, ker je bil brez vseh sredstev. lj Nerodneža. Včeraj sta dva delavca od Gruberjevega prekopa nadlegovala na Dolenjski cesti dve ženski in nista dala preje miru, da je morala poklicati stražnika na pomoč. Med aretacijo se je eden oklenil ograje na. Dolenjskem mostu in so ga. morali s silo odstraniti. Obadva so morali prepeljati z zelenim vozom v mestne zapore. lj Kazenska zadeva gospoda Eme-rich C. Mayer proti g. A. Dečman radi prestopka zoper varnost časti, o kateri smo poročali v našem listu dne 9. julija 1910, se je končala pri današnji razpravi tako, da je preklical gospod A. Dečman svoje, v skrajni razburjenosti storjene obdolžitve brezpogojno, nakar je g. E. C. Mayer obtožbo umaknil. lj Aretovan tat. V noči na 29. julija t. 1. je bilo ukradeno delavcu Ivanu Lašiču iz bivše cukrarnc več oble- ke, vredno do 100 K. Policija je sumila nekega hrvaškega delavca v Gruberjevem prekopu, kateri je bil takrat nenadoma odpotoval in ga tudi zasledovala. Te dni je pa Lašič zasačil v neki gostilni 321etnega delavca Elija Celiča iz I.ivne v Bosni, kateri je imel na sebi Lašičev suknjič in ga pustil aretovati. Celiča, ki se izgovarja, da je suknjič kupil v Trstu, so izročili sodišču. lj Umrli so v Ljubljani: Gabrijela Windisch, hči tovarniškega delovodje, 2 leti. — Marija Kajdiž, kuharica, 47 let. — Frančišek Strajnar, rejenček, 5 mesecev. — Albert. Brajer, delavčev sin, 14 mesecev. — Ivan Lerch, pilarski pomočnik, 27. let. — Franja Kavčič, hči pasarskega pomočnika, 6 let. Telefonska in brzojavna poročila. »UBOJ« V ŽALCU. Celje, 6. septembra. Danes je bil pred okrožnim sodiščem Peško, kateri je 17. julija v Žalcu ranil Cokana, ki je potem umrl, obsojen samo radi prekoračenja silobrana v trimesečni zapor. SHOD NEMŠKONACIONALNIH POSLANCEV V CELOVCU. Celovec, 6. septembra. Seja predsedstva nemškonarodne parlamentarne zveze, ki je trajala od 1. ure popoldne, je sklenila, da se za 24. in 25. septembra v Celovcu napovedani shod nemškonarodne zveze ne vrši, ker bodo takrat zborovali deželni zbori. KONFERENCE ZA DELOMOŽNOST ČEŠKEGA DEŽELNEGA ZBORA. Dunaj, 6. septembra. Baron Bie-nerth je danes pričel konference za de-lomožnost češkega deželnega zbora. Dopoldne je zaslišal višjega deželnega maršala kneza Lobkovitza, zasliši tudi vodjo Nemcev dr. Eppingerja in dr. Skardo. V tukajšnjih čeških krogih pinger bo informiral Bienertha o polo-imajo malo upanja na uspeh. Dr. Ep-žaju med češkimi Nemci, ki še vedno stoje na stališču, da je nemško stališče neizprcmenljivo in ni niti govora, da bi na korist delomožnosti češkega deželnega zbora izpremenili svoje stališče. Ako tako ostane, v jeseni češki deželni zbor ne bo sklican, kar ne bo na korist državnemu zboru. STAVKA STEKLARJEV NA ČEŠKEM. Liberci, 6. septembra. Splošna stavka brusačev stekla na severnem Češkem se je uresničila z včerajšnjim dnem. V kraje, kjer se stavka, je bilo poslanih 60 orožnikov za vzdrževanje reda. RAZKRINKANI SLEPAR. Dunaj, 6. septembra. Te dnj so po ročali listi, da je na nekem parniku avstrijskega Lloyda bilo ukradeno grofu Černikovu, ki je kot, odposlanec potoval v Črnogoro, mnogo dragocenosti. Sedaj se je dognalo, da je ta »grof« navaden slepar, ki je imel že večkrat, opraviti s policijo. Piše se Krakovski in je sin nekega sibirskega kaznjenca. OROŽNIK USTRELIL KMETA. Zagreb, 6. septembra. V Drenju pri Zaprešiču se je uprl kmet Ivan Rošen eksekutorju, ki mu je hotel vzeti kravo radi dolžnih 60 K. Eksekutor je pozval orožnike, katerim se je kmet tudi uprl. Orožnik Mane Topič je ustrelil na kmeta, ki je vsled zadobljene poškodbe ponoči umrl. ANGLEŠKO - JAPONSKA POGODBA. Berolin, 6. septembra. Angleško japonska pogodba je podaljšana do leta 1916. TRI ALBANSKI ŠEJKI USMRČENI. Carigrad, 6. septembra. Iz Prizrena poročajo, da so ondi usmrtili tri albanske šejke. POMANJKANJE MESA V PRAGI. Praga, 6. septembra. Kljub znižanju tarifov za uvoz klavne živine se na živinskem trgu ni cena živine doslej še znižala. Pač pa se je zvišala cena 8 do 20 vinarjev. Ravnotako kakor na Dunaju so tudi v tukajšnjih komunalnih krogih prepričani, da se z znižanjem transportnih tarifov za živino ne bo doseglo nobenga znižanja cen mesa. Kaj takega bi bilo mogoče le z uvozom živine z Balkana in s prepovedjo izvoza, kakor se trdi v komunalnih krogih. NEMŠKI ZRAKOPLOV NA ČEŠKEM. Praga, 6. septembra. V Blatnem, v bližini Lnafev se je spustil na tla zrakoplov »Atlas«, s katerim so se dvignili v Lipskem v zrak prof. Brauner iz Mar-burga, vladni svetnik Kicke iz Kassla in docent Wegener iz Marburga, ki so med vožnjo izvršili mnogo »znanstvenih« opazovanj. Zrakoplov so poslali domov z železnico. DARILO NEMŠKEGA CESARJA LORDU ROBERTSU. Berolin, 6. septembra. Ko je feld-maršal lord Roberta, ki je prišel sem- kaj, da oflclelno sporoči o nastopu vlade kralja Jurija V., prišel v hotel, se mu je izročila dragocena porcelanska vaza kot dar cesarja Viljema. KONČANA STAVKA V ANGLEŠKIH LADJEDELNICAH. London, 6. septembra. Z ozirom na poročilo iz Glasgova je pričakovati, da se bo v najkrajšem času končala stavka delavcev v ladjedelnicah. V petek bo konferenca zastopnikov delavskih organizacij z ladjedelniškimi družbami v svrho sporazumljenja. KUGA V KIRGIŠKIH ŠTEPAH. Peterburg, 6. septembra. V Uralsk so došle vesti, da se je pojavila v kirgi-ških stepah kuga. V okužene kraje so nemudoma odposlali sanitetne oddelke, da se prepreči razširjenje kuge. GROZNA NAJDBA. London, 6. septembra. Na vrtu neke hiše v Swamei so izkopali šest krst s trupli novorojenih otrok. Pri policijski preiskavi so našli na vrtu zakopanih še 16 krst s trupli novorojencev. Dognalo se je, da je v hiši stanujoči grobar zakopaval trupla kar na vrtu, da mu jih ni bilo treba nositi na pokopališče GENERALNA STAVKA NA ŠPANSKEM. Barcelona, 6. septembra. V soboto je zborovalo tukaj 40 zastopnikov delavskih organizacij. Z 18 proti 12 glasovi se je sklenilo, proglasiti generalno stavko; 10 zastopnikov se je vzdržalo glasovanja. Izvolil se je odbor, ki je imel še tekom popoldneva sejo, kako se naj vodi generalna stavka. SESTANEK NEMŠKEGA CESARJA Z BELGIJSKIM KRALJEM. Bruselj, 6. septembra. »Etoile Beige« poroča, da so danes vrne kralj Albert v Bruselj, nakar se določi program obiska nemškega cesarja. Potrjuje se vest, da je cesar Viljem izrazil željo, ogledati si bojišče pri Waterloo. NAJNOVEJŠE ODKRITJE NA MARSU. London, 6. septembra. Iz New Yor-ka, se poroča, da so na Lowellovem observatoriju odkrili dokaze o obstoju vodenih hlapov in kisika v Marsovi atmosferi. VELIK VIHAR NA OGRSKEM. Csongrad, 6. septembra. Tu je bil velik vihar s povodnijo. Porušenih je 240 hiš in šola. Prekinjene so telefonske in brzojavne zveze. KOLERA MED LURDSKIMI ROMARJI? Pariz, 6. septembra. Poročalo se je, da se je med romarji v Lurdu pojavil slučaj kolere. Zunanje ministrstvo pa izjavlja na podlagi preiskav, da je ta vest gola izmišljotina. Razne stvari. Vzgoja v gledališču. Iz New Yorka poročajo, da hoče družba milijonarjev zgraditi ondi ljudsko gledališče za 12 milijonov dolarjev. V tem gledališču bi se predstavljala le najboljša dela, veljala bi vstopnina le 50 fenigov za osebo in bi se vstopnice prodajale samo v delavskih okrajih. Zima v Švici. Iz švicarskih Alp se poroča, da je v mnogih pokrajinah zapadel sneg, dostikrat do 25 cm na de/ belo, tako, da, izgleda v višje ležečih pokrajinah kakor pozimi. V nižjih krajih močno dežuje in se je temperatura znatno znižala. Iz vseh krajev Švice se poroča, da tujci zapuščajo letovišča. Poletna sezija se je v zadnjih dneh v Švici končala. 70.000 krojačev štrajkalo dfeset tednov. V New Yorku je 70.000 krojačev plaščev, štrajkalo deset tednov. Včeraj je bila stavka končana. Delodajalci so izpolnili zahteve sindikata in želje delojemalcev glede mezd in delavnega časa. Žrtve avtomobilov. V Londonu so v nedeljo, 4. t. m., povozili tri osebe z avtomobili. Obležale so na mestu mrtve. V soboto popoldne povoženi dve osebi od avtomobilov pa ležite smrtno ranjeni v bolnišnici. To so še-le pijavkel V Znajmu se je nedavno izvršil ta-le dogodek, ki dobro osvetljuje židovsko socialno demokracijo. Pri tamošnjem stavbnem mojstru Witeku je bil med drugimi uslužben delavec Fran Tribula, strasten social-nodemokralični agitator. Koder je hodil, je agitiral, žepe pa je imel vedno natrpane s socialno-demokraškimi brošurami in letaki, ki jih je vsiljeval na vse strani. Tu pa je mož zbolel na pljučnici in prenesli so ga v bolnišnico. Ker se ie takoj pokazalo, da je bolnikovo stanje brezupno, so mu poklicali duhovnika, in res je mož v resnih zadnjih urah svojega življenja našel pravo spoznanje in se je skesano izpovedal. Pa ne samo to, marveč Tribula je nujno prosil in opominjal svoje otroke, ki so se zbrali krog njegove smrtne postelje, naj se oklenejo vere in radi zahajajo v cerkev, kajti še-le vera d& človeku pravo vrednost, ona je njegov najlepši kras. Svojega starejšega sina, ki je delavec v neki tamkajšnji tovarni, je posebej nujno opominjal, naj izstopi iz socialne demokracije. Temu so bili priča vsi drugi bolniki v isti bolniški sobi. Duhovnik, ki je Tribulo spovedal, se je po njegovi smrti sam ponudil, da spremi mrliča prav na pokopališče, dasi to sicer ni običaj. Tako se je tudi zgodilo in Tribula je bil lepo katoliško pokopan. Toda komaj je duhovnik opravil molitve, se prignete k grobu socialno-demokraški Jud Scheuer — ter začne govoriti nagrobnico po socialno-demo-kraškem evangeliju. Trdil je, da je umrli še zadnji hip pred smrtjo vprašal. kaj bo z novim delavskim domom, ki ga namerava zidati tamkajšnja soc.-demkraška organizacija in ki ima postati ognjišče rdeče propagande za vso južno Moravsko. In nesramni Jud je začel ob odprtem grobu na katoliškem pokopališču, ob grobu moža, ki se je pred smrtjo spravil z Bogom in umrl kot skesan kristjan, strastno agitirati za rdeči dom in rdečo stvar. To je res prava judovska nenasitnost: Celo po smrti se trgajo za svoje nesrečne žrtve, celo preko groba gre socialno-demokra-ško izkoriščanje in izmozgavanje bednega delavca-trpina! Res lepa prijateljica delavstva je socialna demokracija, ta rdeče zakrinkani židovski ghčtto! Ženska — ministrski svetnik na Španskem. Na Španskem so poklicali v ministrsko službo grofico Emilijo Pardo Bazen, ki si je pridobila za po-vzdigo socialnega stanja izredno velike zasluge. Ribarstvo v Bosni in Hercegovini. Deželno-erarični zavod za ribarstvo na Vrelu Bosne je letos razposlal za razne reke in potoke blizu pol milijona postrvi in zlatic. Tekma med človekom in konjem. Neka posebne vrste tekma se je vršila prod kratkim v argentinskem mesoi Rosario na sledeči način: Kosala sta se v teku italijanski tekač Dorando Pietri in pa. konj, ki je povsodi znan zaradi svoje hitrosti. Treba je bilo v diru tri angleške milic preteči. Pietri je dosegel cilj prvi, in sicer v 27 minutah in 43 sekundah. Konj je ostal zadaj in ves upehan pritekel do cilja, tako da so ga morali takoj v hlev odpeljati. Italijanski tekač je bil ostal še čil in čvrst. Ko so ga vprašali, če je truden, je odgovoril: »Pripeljite mi drugega konja, jaz tečem naprej.« Avtomobili in dunajski izvoščki. Ze dolgo nameravano preuredbo dunajskih izvoščkov, ki hočejo namesto konjskih sil uvesti avtomobilne in si tako služiti kruh, je zopet približal k svojemu cilju sklep izvoščkov samih. »Strojna zadruga dunajskih izvoščkov«, ki se je ustanovila med izvoščki na Dunaju, ima ravno namen o katerem smo že zgoraj omenili. Neka. banka bo baje posodila denar za nakup avtomobilov. Za obrestovanje in amortizacijo porabljenega kapitala naj bi skrbeli ministrstvo javnih del, trgovsko ministrstvo, nižjeavstrijski deželni odbor, trgovska in obrtna zbornica in cesarja Franca Jožefova ustanova za podporo male obrti. Med tem ko se je prvotno mililo nabaviti si potom »strojne zadruge« samo deset avtomobilov, se je sklenilo v seji obrtno - pospeševalnega urada, naj se že sedaj računa z razširjenjem podjetja ter naj se kupi namesto deset, raje 20 avtomobilov. Nekatere korporacije so že pritrdile, da bodo garantirale za obresti podjetja.. Iredenta na užlgallcah. Ne mine teden, da bi se ne poročalo o kaki italijanski demonstraciji, ki je naperjena proti naši monarhiji. Lep dokaz laškega iredentovstva so vžigalice, ki se prodajajo povsod po Italiji. Škat-ljica teh vžigalic je jako čedna, celo umetniško opremljena in voščene vžigalice same so tovarniški izdelek prve vrste. Izdaja jih »Tridentsko društvo« v Turinu, za razširjenje teh vžigalic pa skrbi laško alpinsko društvo v Turinu. Na škatljici narisan zemljevid in tekst pa je naravnost hujskanje proti Avstriji. Na zgornji strani škatljice jo naslikana italijanska trobojnica (rdeče-belo-zeleno) in natisnjen napis: »Italiani Di-fendiamo la. nostra lingua minacciata aH o porte di Trento e Triestc da Tede-«chi e Slavi«! To se pravi: »Italijani, varujmo naš ogroženi jezik v Tridentu in Trstu pred Nemci in Slovani!« Spodaj pa stoji natiskano: »Editore II Cir-colo Trentino in Torino colla fralerna cooperazione del Comitato Studentesco ieir Ateneo Torinese«. To je: »Izdaja v Turinu ac nahajajoči »Tridentski klub« z bratskim sodelovanjem dijašt-va turinskega ateneja«. Na drugi strani škatljice je natisnjen barvan zemljevid zgornje Italije in južnih delov naše monarhije. Na tem zemljevidu so označene tri meje in sicer »naravna in zgodovinska meja«, ki se jo označuje tudi za mejo Italijo in ki loči celo južno Tirolsko in Primorsko z Gorico, Trstom in Puljem Avstrije, potem »jezikovna meja«, ki sega sicer precej globoko v slovanske in nemške pokrajine, a vendar še nekoliko skromnejša, kot pa »naravna« in »zgodovinska« meja Italije; končno pa je narisana tudi »sedanja politična meja«, ki se jo označuje tudi kot »mejo kraljestva«. Kakor je razvidno, modrujejo italijanski »mejni zemlje-merci« na način, ki moji že na norost. Kar je bilo že skoraj pred 2000 leti last Rimljanov, naj bi bilo tudi sedaj onstran naravne meje Italije! Napis na ožji strani škatljice razlaga to z zanimivo bistroumnostjo: Trento e Trieste sono in Italia, benehe non siano nel Regno. Sono Italiani anehe i Trentini e Triestini, e non in soli Regnicoli. La Venezia Giiulia il Tentino sono Pro-vinzie del Veneto, cioe della Venetia, X. regione augustea d' Italija. To je: Tri-dent in Trst sta v Italiji, četudi ne spadata h kraljestvu. Italijani so tudi Tri-dentini in Tržačani, četudi niso prebivalci kraljestva. Julijska Benečija in Trident so prov. Beneškega, ki je bilo za časa rimskega cesarstva X. teritorialni okraj Italije. — Celo stvar bi se lahko smatralo za nedolžno in izrodek prenapetih domišljavih glav, kakršnih je dovolj pri vseh narodih, ako bi vžigalice na škatljicah ne imele tudi državnega koleka z državnim grbom, s čemur je potrjeno plačilo treh centesi-mov davka na vžigalice. Kakor znano, ima Italija monopol na vžigalice. Ire-dentovske vžigalice vrše torej svojo propagando pod varstvom države ter nete ogenj sovraštva proti Avstriji. Meteorologično poročilo. Višina n. morlem 306'2 m, sred. zračni tlak 736-0 mm o m a Cat opazovanja Stanje barometra » mm Temperatura „ P« Celziju Vetrovi Nebo Padavina i v 2< urah ; v mm 5 9 zveč. 733 6 to-i si. vzh. jasno 7. zjutr. 33-6 5-1 sl. jug megla 0-2 2. pop 329 18 3 sl. jjzah. del. jasno .i Srednja včerajšnja temp. 10 9' norm. 16-3". rr i i ^ ojkinei. Cene veljajo za 50 kj. Budimpešta 6. septembra Pšenica za oktober 1910 .... 1016 Pšenica za april 1911.....10 40 Rž za oktober 1910......7 40 Oves za oktober 1910.....8 22 Koruza za september 1910 . . . 5 82 Koruza za maj 1911......5 90 ¡Jeklu©© na hrano in v dobro ter skrbno nadzorstvo se za bodoče šolsko leto sprejmo. Klavir v hiši. Natančnejša pojasnila: Gosposka ulica št. 4, II. nadstropje na desno. 2550 V trgovino z mešanim blagom sprejme tvrdka Oton Homan v Radovljici. 2555 Oskcbništvo £oka pri Eidanera-mostu sprejme s 1. oktobrom, samskega vrtnarja kateri je vseh strokah vrtnarstva dobro izurjen. Plača po dogovoru. Ponudbe je nasloviti na J. Jakša Zidanmost. 2570 (3) Pivnico v Laškem trgu da v najem 256i Dr. Kolšek, Laško. Gospodična katera je absolvirala trgovski tečaj, želi na-2663 stopiti v službo kot hontorlstinla ali blagaJnfCarka Cenjene ponudbe na upravni.štvo »Slovenca«. 2568 Marica Košakova, učiteljica, naznanja v imenu svoje matere in svojega očeta ter v svojem imenu vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prettižno vest, da je Bogu vsemogočnemu dopadlo, pokiicati k Sebi v bojjše življenje našega iskreno ljubljenega sina, oziroma brata, prečastitega gospoda Jakoba Košaka kaplan pri Veliki Nedelji na Spodnjem Štajerskem ki je danes 6. septembra ob 3. uri zjutraj po dolgi mučni bolezni v 25. letu izdihnil Bogu vdan svojo blago dušo. Pogreb nepozabnega rajnkega bo v četrtek, dne 8. t. m. popoldne. Ormož, dne 6. septembra 1010. Pri žira® „LjUsfte Me" »a Pni » dobrih zidzrjeo in ddasce«. Zajedno se oddaja omet in druga zidarska dela v akord pri zgradbi mestne pehotne vojašnice. — Zlasiti se je pri omenjenih stavbah, ali v pisarni mestnega stavbenika V. Scagnettl-ja, cesta na Rudolfovo železnico št. 16. 2553 črno more se dobiti do 200 kvintalov; pobližje se poizve pri Zumeni uradu Vranja P. Lupoglav.., Istra UCOTCl SS POSIjEiO. 2552 2554 Gospa Fanl Gregorič roj. Kavčič na Krškem javlja v svojem in v imenu vseh drugih sorodnikov tužno vest, da je njen iskreno ljubljeni oče, odnosno stari oče in tast, gospod Lovrenc Kavčič zasebnik v Medvodah dne 4. septembra 1.1. ob pol 9. uri zjutraj po dolgotrajni bolezni v 82. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal. Zemeljski ostanki blagopokojnega se bodo dne 6. septembra t. 1. ob 8. uri zjutraj na miroclvoru v Preski položili k večnemu počitku. Blagopokojnega priporočamo vsem sorodnikom, znancem m prijateljem v blag spomin. V Medvodah, dne 4. sept. 1910. Hiša, pripravna za vsako obrt, z lepim vrtom, se proda po nizki ceni. Vprašanja pod 237 na upravo lista. 2486 l Dijaka iz dobre hiše se sprejme na vso oskrbo, poizve sc pri upravništvu tega lista. Prednost imajo obrtnošolci višjih razredov. 2558 Žalujoči ostali. z eno oziroma dvema sobama se odda v Ilirski ulici štev. 21. Več pove hišnik ravnotam. 2564 2569 Potrtega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naSa iskreno ljubljena mati, oziroma stara mati in tašča, gospa Helena EUežnili m. Mesnin danes, dne 5. t. m. ob 8. uri zvečer v 75. letu svoje starosti nenadoma v Gospodu zasnula. Pogreb nepozabljivc pokojnicc bo v sredo dne 7. t. m. ob 4. popoldne iz hiše žalosti, Trnovski pristan št. 20 na tukajšnje pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v cerkvi sv. Janeza Krstnika v Trnovem. V LJUBLJANI, dne 5. septembra 1910 Žalujoči ostali. Privatno sc temeljito ^ s» ft 2557 po najboljši dunajski metodi >Umlauf<. Začetniki in taki, ki že igrajo, dame in gospodje, luikor tudi dijaki in šolska mladina od 10. leta dalje se smejo zanašati na gotov uspeh. Ponudbe naj se naslovijo pod šifro J. E. na upravo »Slovenca-. 2562 8 na prodaj blizu Ljubljane z gostilno in vso opravo, z lepim vrtom, kletjo, ledenico, dalje vozovi in konji. Proda se zaradi starosti. Hiša je pripravna tudi za kako drugo obrt. Cena jako nizka. Več pove upravništvo ,Slovenca'. m* -■■te »ffc. A* :• ■:■'<- Vi''. . '.t*!'' Ob pričetku šol priporoča tvrdka m Slavnemu p. n. občinstvu, posebno vclecenjcnini svojim odjemalcem, kakor tudi prijateljem si usojam naznaniti, da sem sc preselil s svojo Cesarska obrtjo s Kongresnega trga št. 33 v Sodno ulico št. 3 kjer bom v enaki meri, z znanim solidnim delom in nizkimi cenami skušal postreči svojim veleč, naročnikom. Priporočajoč sc v obila naročila, bilježim velespoštovanjein 2m J. Zamljen, čevljarski mojster. m že prispele modeme obleke, površniki, športne suknje in pelerine za dečke, kakor tudi za deklice najno-' vejše konfekcije! Pošilja se tudi na izbiro na deželo. Cene jako nizke. „Angleško skladišče oblek" 0. Bernatovic, Ljubljana, Mestni tri št. 5. Boljša rodbina sprejme deklice v popolno oskrbo. Zdravo stanovanje in hrana. Glasovir na razpolago. Kje? Poizve se iz prijaznosti v modni trgovini gospe just-Maške, Židovska ulica. 2518 iz belega hrastooega jmUb lesa, trpeini, močni o ss n n N P" a o m jc «ï » a 55 u E X S IS) Sode odfinegašpirita vinski sodi krasni izdelek, iz belega hrastovega lesa, močne, trpežne, popolnoma nove iz tovarne špirita za fini špirit in za vino pripravljeni, za vsako vino izborni, takoj rabljivi za kar se jamči, odda v velikosti po ."500, 400, 500, 600, 700 do 1000 litrov držeče, na zahtevo tudi 100 do 200 litrov ali manjše po prav solidnih nizki ceni Iv. 1. Hartmanna naslednik flvg. Tomažlč, Ljubljana, Marije Terezije cesta IA 0 X n i §■8 » =L M —. 5" S. 1 I Cene nizke In solidne, točna postrežba. Knjigarna in trgoulna muzlkalij Kleinmayr & Bamberg LJubljana, Kongresni trg št. 2 2492 priporoča soojo 10—1 popolno zalogo na tukajšnjih In zunanjih učnih zavodih uoedenlh šolskih knjig u predpisanih izdajah po najnižjih cenah. Izkazi učnih knjig se oddajalo zastonj. F sltsslSils I H I lllfir kiPMiana.PrgflSkotijo 19 | lil fiAMLAMakfi M priporoča po znano nizkih cenah obleke za šolsko mladino najmodernejše površnike in pelerine za gospode in dečke. Vedno najnovejša konfekcija za dame in deklice. Strogo solidna postrežba. £11=911= m\ssis Hiša s Milico (z vsem orodjem) 2465 4 pripravna tudi za vsako drugo obrt, se proda pod jako ugodnimi pogoji blizu Spodnje Hrušice pri Ljubljani. Več pove uprava lista. N. F. Schaff er nadzornik c. kr. državne železnice v Beljaku prosi, da se mu dopošlje 11 ška-telj tako izborno učinku-jočih 3281 II»! toeli latti.slezraziiiajaioi) lekarja Piccoli v Ljubljani, c. in kr. dvornega založnika, papeževega dvornega založnika. Ena škatljica 20 vin., 11 ška-telj 2 kroni. Naročila po povzetju. Išče se 2480 3-1 blagajničarka ki je zmožna nekoliko trgovine. Prednost imajo take, ki so že bile v trgovini. Vstop po dogovoru. J. Elsner, trgovec, Litija. Vino po ceni. Zakaj kupiti vino v gostilni po 50—80 vinarjev liter, ker se dobi pri Josipu Maljavac, pošta in postaja Roč v Istri, črno (rudeče) franko vsaka železniška postaja na Kranjskem po 38 vinarjev liter in se ga more naročiti tudi samo 56 litrov. 667 100—1 Prodam v košnji na Glincah okoli 12 oralov OTAVE 2464 1 Ivan Jelačin, Ljubljana. Katoliška Buko ima v zalogi SOLSK za ljudske, meščanske in srednje šole u najnovejših izdajah. Seznamke predpisanih učnih knjig oddaja brezplačno. Bukvarna je založila in v lastni zalogi izdala sledeče knjige: Končnik-Fon, Deutsches Lesebuch für die erste Klasse slowenischer und slowenisch - utraquistischer Mittelschulen u. verwandter Lehranstalten. Preis geb. K 3"—. Pajk Milan, Zemljepis za srednje šole, I. del; vez. K 180. Brinar Josip, Zgodovina za meščanske šole, z 21 slikami vez. K 2-20. Tominšek, dr. Josip, Grška slovnica; vez. K 3'—. Tominšek, dr. Josip, Grška vadnica; vez. K 3 50. Stroj Alojzij, Liturgika. Nauk o bogočastnih obredih sv. Katoliške cerkve s 40 slikami; vez. K 1'40. Pečjak, dr. Gregor, Katoliški verouk za višje razrede srednjih šol. Druga knjiga: Resnice kat. vere. K 2"80. Svetina, dr. Ivan, Katoliški verouk, I. knjiga, vez. K 2 80. Mazi Josip, Geometrijski nazorni nauk za prvi razred srednjih šol; vez. K 1'—. Cena se naznani pozneje. Mazi Josip, Geometrija za drugi razred srednjih šol; Mazi Josip, Geometrija za tretji razred srednjih šol; * BI. Matek-Jos. Mazi, Geometrija za četrti in peti gimnazijski razred, v platno vez. K 3 30. Mazi Josip, Osnovni pojmi poševne in pravokotne projekcije; 29 slik. K —60. BI. Matek, Geometrija za šesti, sedmi in osmi gimnazijski razred; vez. K 3"—. * BI. Matek, Aritmetika in algebra za četrti in peti gimnazijski razred; v platno vez. K 3 20. Matek-Zupančič, Aritmetika in algebra za šesti, sedmi in osmi gimnazijski razred, v platno vez. K 2 80. * Dijaki, ki so lansko leto kupili nepopolne Ma-tekove matematične knjige za srednje in višje gimnazijske razrede /. det naj si letos nabavijo v izpopolnitev: Dodatek k aritmetiki, cena K -60 in dodatek k geometriji, cena K —'90. Matek-Zupančič, Geometrija za višje razrede realk, K 5 30. Matek-Zupančič, Aritmetika in algebra za višje razrede realk; vez. K 5 30. Juvančič Frid., Učna knjiga francoskega jezika; za srednje in njim sorodne šole. I. del. vez. K 2"50. Novak Franc, Slovenska stenografija, I. del. Korespon-denčno pismo; broš. K 3"—. Novak Franc, Slovenska stenografija, II. del. Debatno pismo; broš. K 2 40. Baebler B., Kemija in mineralogija za četrti razred realk in za sorodne šole; cena se naznani pozneje. Dokler Anton, Slovarček k izbranim Ovidijevim pesmim Sedlmayerjeve izdaje; vez. K 190. Dokler Anton, Komentar k Ciceronovim govorom proti Katilini; broš. K —60. Jeršinovic Anton, Livljev komentar; broš. K —60. Koritnik Anton, Slovarček k I., II. in III. spevu Ilijade; broš. K — 80. Jerovšek Fran, Besede In rekla, namenjene učencem, ki se pripravljajo na čitanje sedme knjige Herodo-tovih zgodovin, raziskavanj. Cena sc naznani pozneje. Južnič Rudolf, Slovarček k I. in II. knjigi Vergilove Eneide in k izbranim pesmim iz „Geórgica" in „Bucólica". Cena se naznani pozneje. Ivan Grafenauer, Zgodovina novejšega slovenskega slovstva. I. del. Od Pohlina do Prešerna. K 2'—, vez. K 2 50. Breznik Anton, Slovanske besede v slovenščini. K — 80. Podlesnik Ivan, Knjigovodstvo. I. del; vez. K 3'20. Podlesnik Ivan, Knjigovodstvo. II. del; vez. K 6 20. Foerstcr Anton, Cantica sacra. I. del. Cerkvena pesmarica za moški ali ženski zbor (četveroglas.). K 240. Ta pesmarica je za vse one učne zavode, kjer se vrši skupna šolska sv. maša skrajno potrebna. ologija. Cena K8 50, vez. K 10 80. e. I. del, K 3 80, vez. K 5 —. e. II. del, K 4"—, vez. K 5 40. Ušeničnik, dr. Aleš, Soci Anton Medved, Poezi Anton Medved, Poezi Leposlovna knjižnica: I. zvezek: Pavel Bourget-Kalan: Razporoka. Roman. K 2 —, vez. K 3 —. II. zvezek: Ivan Turgenjev Sergjejevič, Stepni kralj Lear. Povest. S. Stepnjak. — Josip Jurca, Hiša ob Volgi. K 120, vez. K 2 20. III. zvezek: Fran Virant. — Boleslav Prus. Straža. Povest. K 2 40, vez. 3 40. IV. zvezek: F. M. Dostojevski]'. = Vladimir Levstik. Ponižani in razžaljeni. Roman v štirih delih in z epilogom. K 3"—, vez. K 4'20. V. zvezek: Taras Sevčenko. — Josip Abram, Kobzar. Izbrane pesmi. Z zgodovinskim pregledom Ukrajine in pesnikovim življenjepisom. K 2 40, vez. K 3"60. VI. zvezek: Champol. — V. Levstik, Mož Simone. Roman. K t 90, vez. K 3 —. VII.zvezek: Taras Sevčenko. — Josip Abram. Hajdamaki. Poem z zgodovinskim uvodom o hajdamaščini. (Kobzar II. del.) Broširano K 150. (VI. in VII. zvezek skupno K 3 40, vez. K 4 50.) Ima iste vrline kakor Kobzar. VIII. zvezek: A. Sheehan. — Fran Bregar. Dolina krvi. (Glenanaar.) Povest iz irskega življenja. K 4'20. vez. K 5 80. Anton Medved, Kacijanar. Tragedija v petih dejanjih. K 140, vezano K 2 40. Anton Medved, Za pravdo in srce. Tragedija v petih dejanjih. Vez. K 3'50. Ljubljana, Kažipot s pridejanim načrtom K 120. Načrt Ljubljane, dvobarvni tisk K —30. Isti v petih barvah K — 50. Knjigarna je založila v lastni zalogi vse potrebne tiskovine za ljudske in meščanske šole, v zalogi ima tudi učila; ccnik jc brezplačno na razpolago.