SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 ffld., za pol leta; 8 ffld., za četrt leta 4 (U., ta jede«
mesec 1 gld. 10 kr.	r >
V administraciji prejeman velja:	<
Za celo leto 12 ffld., u pol leta 6 ffld., za tetrt leta 3 ffld., xa jeden mesec 1 ffld. / V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 ffld. 20 kr. ve« na leto. Posamne številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravnlStvo (in ebapedlclja.lv ,,Katol. TIskarni", Vodnikove nlice it. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
VredništTO je v Semenlšklh ulicah It. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, iivzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne.
sSitev. SO.
V Ljubljani, v torek 5. februvarija 1895.
Letnik XXIII.
„Zora\
Za milo „Danico" iznenadila nas je z Dunaja svetla, nadobudna .Zora" ! Vrli slovenski katoliški akademiki na Dunaju, ki so imeli lani pogum , da so vkljub najraznovrstnejšim in najsilnejšim spletkam in zaprekam ustanovili slovensko katoliško akade-mično društvo .Danico", pričeli so letos izdajati list .Zoro", ki bo izhajala štirikrat na leto. Urejuje jo g. Frančiček P a v 1 e ti 6, Dunaj, \Vahringer Gflrtel-strasse 119. — Rtvnokar smo prejeli 1. številko ter se je iskreno vzradovali. Kedo bi se tudi ne veselil, ako čuje iz akademiških krogov krasne besede: »Dijaki slovenski! Č»s je, da vendar prav natanko presodite trditev, katero je napuh rodil in plitvost zredila, trditev, da se veda in naobraženje z vero združiti ne d&. .Zora" jo bo pobijala z besedo — posreči ee ji pa menda pobiti jo mej Slovenci nekoliko tudi z vzgledom. »Zora" bo glasilo slovenskega katoliškega dijaštva; nič več, nič menj. Služila bo verno katoliškim načelom in narodu slovenskemu, nobenemu drugemu. Hvaležna bo za dober svet, naj pride od katerekoli strani, ker čuti, da ga je potrebna. Moti se pa, to povdarjamo odločno — kedor misli, da bo naš list slepo hlapčeval eai stranki ali eni osebi. .In necessariis uuitas, in du-biis libertas!"
»Zora" bo gojila idealizem, pravi krščanski idealizem. »Sursum corda !" kliče vsem slovenskim dijakom. Pa s tem jih noče zvabiti v meglene višine; naš idealizem bodi dejanjski idealizem. Le na zemlji ostanimo, tesno združeni z narodom svojim ; ž njim se veselimo, ž njim trpimo, zanj delajmo ! To bo pristen idealizem, to b. koristen idealizem! Služeči domovini, služili bomo ob jednem najvišji ideji človeštva.
In na drugem kraju pite »Zora": Krepila nas bode v tem boju zavest, da se potezamo za sveto stvar, ki je — kakor uobfcna druga — vredna, da se zanjo trudimo, da zanjo, če je treba, trpimo. Malo nas je, toda prepričani smo, da nas bode kmalu več, ker pravica in resnica se da zatirati, za-treti se ne da. Krepila nas bode v našem boju pa tudi zavest, da za nami stoji velika večina slovenskega naroda, ter upanje, da prodere priznanje naših poštenih, rodoljubnih namer počasi tudi v one kroge, ki so nas dozdaj mrz li. Boja, vzlasti boja z brati, se tudi mi ne veselimo. Tudi mi želimo, da bi se mej Slovence povrnila jediuost. Toda trajna jedinost in trajno složno delovanje nista mogoča brez skupnih načel v najvišjih vprašanih Naj ga podijo kolikor hočejo, »tamen usque recurret" vprašanje: so li verske resnice relativne ali absolutne veljave? Naše slovensko ljudstvo je pozitivno — verno ljudstvo ; zato mislimo, da se ne sme v tem oziru od njega ločiti, kedor hoče mej njim v pravem narodnem duhu delovati."
Kdo, ponavljamo, bi se ne veselil tako odločnih, tako krepkih besedij iz krogov naše akademične mladine ' Mi zato z veseljem pozdravljamo »Zoro" kot nov dokaz zdravega mišljenja našega slovenskega katoliškega dijaštva ter priporočamo vsem dobromi-slečim Slovencem ta list v blagohotno podporo.
Vidno in vedno bolj se bližamo pravi jedinosti mej svetnim in duhovniškim razumništwm sloven-
" 7
skim. Ko ti vrli neustrašeni sokoli prihit4 v domovino na delo, tedaj bo .najlepši svoj praznik obhajala — zjedinjena Sloveftija!
i
Kranjski deželni zbor.
(IX. seja dne 1. febr. 1895.)
(Konec.)
V imenu finančnega odseka poroča baron Schwegel v ustanovitvi okrožnih bolnic za silo.
Že pred leti se je naglašala potreba manjših občinskih bolnic; deželni zbor je tudi že dovolil podpore za nekatere take bolnice zunaj Ljubljane, ki bi za silo služile ob času preteče kolere, sicer pa v njih dobivali prvo pomoč ponesrečenci, bolniki, ki nimajo stanišča, ki niso za prevažanje itd. Ko bi se v bivališču vsakega okrajnega zdravnika ustanovila taka bolnica za silo za 6 do 10 bolnikov, storilo bi se s tem mnogo v zdravstvenem oziru. Troški za take bolnice za silo bi znašali 1500 do 2000 gld. Nekatera okrožja bi težko spravila skupaj te svote, zato bi dežela .dovoljevala primerne podpore ali posojila onim okrožjem, ki so prav majhni in zaradi revščine prebivalstva ne morejo zložiti takega zneska. Osem okrožij je v ta naroen že nabralo nekaj denarja, druga so nabrala precej gotovine, ker niso bile oddane službe okrožnih zdravnikov. Pri ostalih treba siliti na to, da v to svrho vsako leto ustavijo primeren znesek v proračun; iz stare deželne bolnice bi se postelje, mize, omare, stoli itd. brezplačno prepustili takim bolnicam za silo.
Predlaga se torej:
1.	V svrho zgradbe bolnic za silo dovolijo se tistim zdravstvenim okrožjem, katera z lastnimi sredstvi ne bi mogla zmagati stavbinskih troškov, 10 do 15°/0 doneski troškov iz dež. zaklada.
2.	Deželni odbor se pooblašča, da takim bolnicam za silo brezplačno prepušča inventar iz stare bolnice, v kolikor se ne potrebuje za novo deželno bolnico.
3.	Občini Postojini se dovoli za zgradbo bolnice za silo donesek 200 gld. iz deželnega zaklada.
Drugače pa je s prošnjo zdravstvenega zastrpa idrijskega ki hoče napraviti bolnico in hiralnico za 30 do 40 postelj in prosi 15.000 gld. podpore in ravno toliko posojila. Zaradi nesporazumljenja glede predloga se na predlog poslanca Murnika ta prošnja vrne fiuančnemu odseku v novo poročanje.
Baron S c h w e g e 1 konečno poroča o zgradbi nove deželne bolnišnice in hiralnice. Deželni odbor v posebni prilogi obširno poroča o zgradbah in napravah v pretečem stavbinski dobi in o stavbah, ki so še potrebne.
Pri tej točki je poslanec K 1 u n pojasnil svoje in svojih ožjih tovarišev stališče, češ, da se je že v zadnjem zasedanju zatrjevalo, da bode z dovoljenim skupnim zneskom 573.000 gld. mogoče pokriti vse troške za novo bolnišnico, kajti noben poslanec bi n« bil glasoval za novo zgradbo, ko bi bil le slutil, da bodo troški narasli v toliki meri. In danes se zahteva zopet 51.700 gld. Res, da so večinoma potrebne še nove naprave, kot: razsvetljava, nova oprava sob, domača lekarna, ograja itd., toda vse to bi se bilo z modrim in previdnim zidanjem moglo omisliti z dovoljenim kreditom. Zato bode on in nje-
2
govi tovariši glasovali proti novim kreditom. Dotični govor je bil objavljen že v včerajšnjem listu.
Poročevalec deželnega odbora dr. Vošnjak skuša zagovarjati svoje stališče gledč nove bolnišnice ter ovreči razloge predgovornikove.
Poslanec Lenarčič izjavi, da ne bode glasoval za 12.000 gld., ki se predlagajo za zgradbo hiše za uradniška poslopja. Tudi kredit za stanovanja mašinista, slug in kurjačev je previsok. Sploh govornik graja površnost proračunov. Pri glasovanju so z večino glasov obveljali naslednji predlogi:
1.	Naredba deželnega odbora glede preskrblje-vanja z vodo in vpeljave električne razsvetljave v deželni bolnišnici se odobri.
2.	Za dopolnilne zgradbe in za nakup inventarja se dovolijo sledeče svote:
a)	za ustanovitev lastne električne naprave za 700 svetilnic po 16 normalnih sveč 16.000 gld.
b)	za zgradbo hiše za uradniška stanovanja ......... 12.000 »
c)	za zgradbo hiša za stanovanja slug,
mašin sta in kurjačev .... 5.600 »
d)	za opravo sob I. in II. razreda, za primarije, sekundarije, operacijske dvorane, pisarne itd...... 4.800 »
e)	za opravo domače lekarne . . . 2.200 »
f)	za opravo kapele; za zvonove, oltar itd.......... 3 200 „
g)	za ograjo višja potrebščina . . . 6.200 »
h)	inštalacija telefona..... 1.700 „
skupaj . . 51.700 gld.
3.	Deželni odbor se pooblašča, provizorično oddati službo mašinista in dveh kurjačev.
Dvomimo, da bodo te svote zadoščale; skoraj gotovo bode deželni odbor v prihodnjem zasedanju moral zahtevati nov kredit. Zato so opravičeno nekateri poslanci priporočali previdnost in večjo šte-dljivost pri tej zgradbi. Zgradba nove bolnišnice ali vsaj primerna poprava stare bolnišnice je bila nujuo potrebna, toda to bi se bilo moglu zgoditi z manjšimi troški. To so razlogi, da so kouservativno-na-rodni poslanci glasovali proti novemu kreditu.
Koroški deželni zbor.
Iz Celovca, dne 30. januvarja. IV.
XIII.	seja, dne 21. jan.: Brez debate se potrdi popravljeni š t a t u t mesta Celovec, ki v prvotni obliki ni dobil najvišjega potrjenja. Izostati je moral sedaj tudi famozni paragraf o samonemškem uradnem jeziku mestnega magistrata. — Posl. Ghou poroča v imenu jubilejnega odseka, kako naj sh proslavi cesarjeva petdesetletnica. Jedno glasno se sklene ustanoviti poseben zaklad za usta' novitev hiralnice (»Kaiser Franz Josef - Jubilaums-Siecheufond fiir das Herzogthum Kiirnten".) Deželni zbor dovoli za to od 1895 do 1898 vsakoleten prispevek 12500 gld. Ravnateljstva hranilnic se naprosijo za primerne prispevke. Kn. šk. ordinarijat in c. kr. vlada se naprosita, da nabirata v ta namen radovoljne darove. — Potrdi se več mani važnih cestuih in drugih zadev. — Posl. Muri poroča o razdelitvi gojzda Tebme v Karavankah.
XIV.	seja, d ne 22. jan.: Sklene se s sedanjo dež. norišnico združiti posebno hiralnico za blaznike,
/
<5?
ker sedanji proslori ne zadostujejo več. Poročilo pravi da je v norišnici sedaj 216 bolnikov in da je v deželi še 374 blaznikov iu 1040 kretenov. — Ko se reši več manjših predlogov se vrši šolska debata, o kateri poročam na drugem mestu. Računski sklep deželnega 5. zaklada za I. 1893 kaže : potrebščina 452.323 gld. 77'/, kr.; pokritje 59.203 gld. 5 kr., prispevek dežele 393.120 gld. 721/, kr. Proračun istega zaklada za I. 1895 kaže: potrebščina 480.900 gld., pokritje 63.592 gld.
Ob koncu seje izroči milost, gospod knezoškof dr. J. K a b n s tovariši samostojni predlog, naj se na zgornji realki v Celovcu uvede veronauk. Mil. knezoškof utemeljuie ta pre-umestni predlog z daljšim govorom. Govori o namenu in uravnavi realk in kaže, kako je uravnan na drugih realkah verouk, samo v dveh in treh deželah na zgornji realki tega poduka niso uvedli. Utemeljuje z izbranimi besedami, kako važen je ravno v naših časih temeljit verski poduk. Premalo je, da se na nižji realki uči vera, treba je poduk nadaljevati tudi v zg. realki. Milost-ljivi knezoškof zato prosi poslance, naj uvažujejo to stvar in naj svoječasno predlog tudi sprejmejo. — Z veliko večino se je predlog izročil juridično-poli-tičnemu odseku. Bode se li potrdil— kdo ve? Sedaj so poslanci glasovali zanj — a za kulisami se bo gotovo pritiskalo, da bodo potem predlog zopet — zavrgli!
XV. seja, dnč 24. jan,: Reši se več manj zanimivih stvarij. Posl. Kiršner poroča o volitvi 4 članov komisije za uravnavo davčnega katastra in z neko opazko drega velikoposestnike , v imenu katerih ga zavrača grof Goijjs. — Dovolijo se tri podpore. Več prošenj za podporo se odkloni, med njimi tudi prošnja .Siidmarke".
Poroča o tem celovški župan dr. Posch, ki utemeljuje odklonitev s tem, da se v deželi v kateri prebivata dva uaroda ne smejo podpirati jednostranski narodni nameni. Te besede so hudo zbodle ultrana-cijonalnega velikana dr. Steinwendra, ki je govoril jako strastno in robato. Pravi da druge dežele, kjer imajo Slovenci večino nimajo „dergleichen zim-perlich tugendhafte Aufifassungen", kakor kaže Ljubljana in Praga. Samo mi (nemški Korošci 11) smo še tako sentimentalni, da sanjarimo za .Gleichbe-rechtigungsdusel", kar kažejo tudi hranilnice. Kar stori .Sudmark" ni dobro le za nemško, marveč tudi za slovensko (11) prebivalstvo... podpirali so se kmetje; če gledate njihova imena, bodete jedva mislili, da so se njihovi pradedje tepli s Hermanom Keruskov v hrastovih gozdih (sic!!) Ko se ustanavljajo zadruge (»Siidmark" — zadruga!?) ne moremo narodnosti tako natanko razločevati. — Zato mislim, da ne žalimo čuta naših slovenskih sodeže-lanov (.Landesbriider") če dovolimo malo podporo (!) ta žali le tiste, na katere se nam nikakor ni ozirati, s katerimi so dobri odnošaji („gute Behandluog") že davno nehali ne po naši (? ?) temveč po drugih krivdi. Mi ne moremo v miru živeti z gotovimi agitatorji, mi nočemo v miru živeti! (sic!!!) Govornik predlaga naj se dovoli 100 gld. podpore.
Poslanca Einspieler iu Muri sta pri zadnjih robatih besedah Steinwendrovih, ki mišljenje tega nemškega kolovodje kažejo v vsej ostudni nagoti, odšla iz dvorane. Priporočamo te besede velikega Nemca g. dež. predsedniku v uvaževanje, ko ga bo srbelo spustiti zopet kak „pax" — članek zoper slov. duhovščino od sebe.
Dr. Steinvvendra j« zavračal poročevalec dr. Posch, ki je rekel med drugim : .Imamo na Koroškem tretjino Slovencev, s katerimi živimo, kakor se obče trdi v miru in slogi; mislim da ni umestno podpirati tako društvo z denarjem, katerega donašajo tudi Slovenci. V tem oziru si rad pustim očitati .Gleich-berechtigungsduselei ;" pravično oziranje ua druge imam za prvo nalogo vsakega, ki narodno misli in čuti, če tudi bi se kedaj moglo kazati na nepravičnosti v drugih krajih. (Odobravanje). Pa tudi ni res da v drugih deželah druge narodnosti ohcijelno delajo na stroške Nemcev proti tem . . . Mislim, da v tej stvari „welche eine Sache des Gefiihles u. des Tactes ist", ni treba dalje govoriti. — S Stein-vvendrom so glasovali, — kar je prav značilno — samo kmetski liberalni poslanci!
Dr. Prettner izroči in utemeljuje predlog, naj dež. odbor pravočasno skrbi, da v deželi ostanejo uradi in naprave, ki prinašajo denar v deželo.
XVI seja, dne 25. j an. : Govori se o agrarnih operacijah in o zemljiškoodveznem zakladu. Proračun le tega za 1. 1895 kaže 432.142 gld. potreb-
ščine, ki se ima deloma pokriti s 14odstotno do-klado na vse direktne davke. — Sledi več manjših poročil. Hibler poroča o Prettnerjevem predlogu, izročenem v zadnji seji, naj se dež. odboru naroči, da skrbi, da se vzdrže v deželi razni uradi (prometno vodstvo v Beljaku), Fužine (Prevalje), itd. Govore o tej stvari Ghon, Prettner in deželni predsednik.
XVII.	s e j a, dne 26. januvarja: Poroča se o uravnavi Gline in dovoli več podpor. Dr. Abuja izroči predlog, kako naj se pospešuje konjereja. Poslanec Steinvvender vpraša deželnega predsednika, zakaj zakon o dež. hipotečni banki še ni potrjen. Deželni predsednik odgovori — da tega sam ne ve!
XVIII.	seja, d n d 28. januvarja: Poslanec Kiršner poroča o popravljanju davčnega katastra. Poslanec Einspieler predlaga, naj izda deželni odbor o tej stvari poučno knjižico v nemškem in slovenskem jeziku. Kiršner pravi, da bi bilo .odveč" izdati to knjižico tudi v slovenskem jeziku in njemu je seveda prikimal ves liberalni zbor! Debate o tej stvari so se vdeležili tudi dež. predsednik, dr. Steinvvender, Hiliuger in dr. Prettner, ki pravi, da se bo po tej stvari kmetijstvu bore malo opomoglo, in da vse vkup ni vredno toliko govoričenja.
Potem je bil obširen razgovor o lokalnih železnicah. Določi se postava s katerimi pogoji se imajo po deželi podpirati lokalne železnice. Govorili so: Hinterhuber, Plaveč, Rosenberg, Jobst, Luggin, Prettner, dež. predsednik in dr. Steinvvender. Zakon se izroči deželnemu odboru.
Politični pregled.
V Ljubljani, 5. februvarja.
I8ter8ki Italijani so sklenili, da njih zastopniki ne vstopijo v deželni zbor, dokler vlada jim ne zagotovi dosedanje narodne posesti. Dobro je pač, da so pred volitvami Italijani videli svoj načrt, kajti vlada je sedaj prisiljena gledati, da spravi več Slovanov v zbor, kajti sicer bi poslovanje in delovanje deželnega zastopa ne bilo mogoče. Razmere v Istri so vsekako težavneje nego na Tirolskem. V tirolskem deželnem zboru je tako malo Italijanov, da jih nikdo dosti ne pogreša, če jih ni v zboru, v Istri so pa dosedaj imeli celo večino in imajo vedno upanje, da dobe tfbatno število mandatov. Kakšne zmerne vladne stranke tudi ni lahko osnovati, ker zmernih italijanskih življev sploh v Istri ni. To vedo Italijani in zaradi tega so tako predrzni.
Koburžan in Stambulov. Bivši ministerski predsednik Štefan Stambulov je spoznal, da ne more z nasprotovanjem ničesa doseči, zato se je pa jel približevati knezu. Čestital mu je povodom rojstnega dne princa naslednika Borisa. — Nasprotniki Stambolova pa pridno delajo, da bi ga popolnoma uničili. Posebna komisija, katero je bilo izvolilo sebranje, preiskuje nepravilnosti za Stambulovega vladanja, da nabere gradiva za zatožbo. Ta komisija je naročila, da se zapre vse Stambolovo premoženje, v kar je dovolilo upravno oblastvo. Četudi se vrši preiskava proti drugim ministrom Stambulove vlade, vendar komisija ni kaj tacega odredila zastran njih premoženja. Kakšen bode konec tej preiskavi se ne ve, kajti lahko se dogodi, da se do tedaj razmere v Bolgariji že zopet premenijo.
Alzacija in Lotarlngija. Huda debata je bila v nemškem državnem zboru o predlogu, da naj bi se preklicale nekake izjemne naredbe v Alzaciji in Lotaringi|i Posebno je socijalist Bebel v naj-črnejših barvah slikal razmere v Alzaciji in Lota-ringiji. Namestnik ima oblast, kakoršne nima noben nemški knez. Vlada imenuje župane, učitelje in protestantske duhovnike. Tiskovne svobode ni. Kdor hoče izdajati list, mora dokazati svojo ustavovernost in pa zmožnost. Vložiti je tudi treba kavcijo. Državni kancelar in pa državni tajnik Puttkamer sta zagovarjala sedanje naredbe. Prebivalstvo alzaško je pač že precej se sprijaznilo z Nemčiio, a vlada mora imeti kako sredstvo proti agitacijam, ki se širijo iz Francije, kjer se še mnogi krogi niso spri jaznili z mislijo, da Alzacija in Lotaringija ostaueta za zmirom pri Nemčiji. Razmere niso tako neznosne, kajti v Alzaciji je še občna volilua pravica bolj razširjena nego v drugih nemških državah, kajti velja celo za občinske in okrajne volitve.
Belgija. V Belgijski zbornici so nekateri katoliški poslanci te dni jako hudo prijemali sicija-liste. Dokazovali so jim, da niso pravi prijatelji svobode, temveč le izsesovalci delavcev. Socijalisti
so seveda grozno kričali. Beernaert, bivši ministerski predsednik je voljen z 91 glasovi predsednikom zbornice. De Lantsheere je pa dobil 40 glasov. Zanj so glasovali socijalisti in pa liberalci. Novi predsednik Beernaert je pa v svojem nagovoru omenjal, da delo v zbornici le po Časi napreduje. Izrekel je željo, da bi poslanci puščali osebne napade in se odločneje poprijeli stvarnega dela. Zbornica mora dovršiti socijalni napredek, ki se je začel 1886 leta. Želeti je, da bi opomini predsednikovi kaj izdali. Veliko upanja ni, ker vzlasti manjšini ni za stvarno delo, temveč le za gromovite govore, ki naj bi vplivali na občinstvo. Večini pa tudi primanjkuje sem-tertja pravih pojmov za socijalne potrebe prebivalstva.
Dnevne novice.
v Ljubljani, 5. februvarja.
(Osemdesetletnica.) Včeraj je dopolnil jugoslovanski mecen, vladika J. J. Strossmayer svoje osemdeseto leto. Ob ti priliki se ga spominjajo opozici-jonalui listi; vzlasti .Obzor" prinaša mu prisrčen članek in lepo pesmico I. Okrugičevo v čestitko. Mej drugimi pravi lepo ta članek, da je hrvatski narod imel pri svojem preporodu: Gaja, Jelačiča in Strossmayerja. .Prvi je mornarja vzdramil in ohra-bril, drugi je presekal vrvi, s katerimi je bila ladija privezana v tuii luki; tretji je razvil ladiji bela jadra, da jo nosijo po onem potu, ki ga ji je Bog odločil? — Res je to! A žalibog osiveli krmar ob večeru svojega življenja vidi, kako valovje korupcije skuša potreti ladijo. — Osemdeset let je živel svojemu narodu, zanj skrbel, zanj mislil, zanj delal. In vender koliko jih je, recimo: oficijelna Hrvatska malo da ne vsa, ki se ne bliža ob njegovem slavju zahvalit ga, učit se pri njem, iskat sveta za bodočnost. Korupcija zmaguje na Hrvatskem in Stross-mayer slavi — osemdesetletnico gotovo nezlomlje-n^ga duha, toda brez dvojbe težkih resnih mislij. Kedaj bo njegova domovina poprijela se njegovih načel, kedaj se naučila njegove ljubezni do cerkve in naroda? Zelja, ki jo mi izrekamo prevzv. vladiki se glasi, naj bi vzvišeni vzori njegovega plemenitega duha konečno za stalno pregnali vso nizko Bkvarjenost, kolikor je ima slovanski jug, kaker je njegova dejanska ljubezen premagala vse ovire v nabavljanju sredstev za izomiko južno-slovanskega naroda! Bog mu daj v čakati še te konečne zmage, potem bo gotovo tudi sam rad legel k večnemu počitku !
(Štajarski deželni zbor.) S Štajarskega se nam poroča : Dne 4. februvarija imel je štajarski deželni zbor 10. sejo, katere se je udeležil tudi trgovski minister grof Wurmbrand. — Poslanec M o r r e je utemeljeval svoj predlog, naj se za izvažanje rudnin in železnine s štajarskega vvede deželna doklada. Izvaža se namreč silno veliko rudnin iz dežele ter se s tem dela huda konkurenca domačim izdelkom. Ta predlog je mej drugimi podpisal tudi slovenski poslanec dr. R a d e j, ki je na to poročal o deželni sadje- in vinorejski šoli v Mariboru. Šola je štela 1. 1893. učencev ter prav vspešno delovala za zbolj-šanie kmetiistva. — Načrt za novi lovski zakon se predloži v prihodnjem zasedanju deželnemu zboru, jednako tudi načrt za zakon o ribarstvu. Poslanec Jerman je želel, da zbor glede ribarstva ostane pri lanskem sklepu, a je ostal s predlogom v manjšini. — Zatem je bil razgovor o podpori kmetijski družbi za sadjerejsko razstavo v Peterburgu in o graškem občinskem pokopališču. — 11. seja se vrši daues.
(Tvarina za interpelacijo.) Odbor slov. kat. delavskega društva namerava prirediti prihodnjo nedeljo svojim udom iu prijateljem delavskega stanu predpu8tno veselico s petjem, deklamacijami in igro. V prvem vabilu, katero je pa že včeraj dal pre-natisniti in točko o plesu izpustiti slove zadnja točka : .Prosta zabava s plesom". Včerajšnji rSlov. Narod" je to vedel in vender je s posebno slastjo zgrabil svoje navadno orožje iu jel tleči po duhovnikih, češ da je ta v neskušeni dobrohotnosti zapisana točka njihovo delo. Seveda napadeni duhovni za to niso nič vedeli in ko So zvedeli, stvar takoj prav vrav-nali. — Spisek, ki gaje priobčil .Narod" o ti zadevi, se bere kakor kako poglavje iz 4000. Težko je presoditi ali je bolj surov, ali bolj zloben. V di)a. Ne-vesekdo znanem slogu opisuje, kako se bodo sukali duhovniki .na katoliški podlagi". Radovedni smo, kedaj bo nova koalicija nemško-naprednjaških poslancev vložila interpelacijo na deželno vlado proti
„Slov. Narodu", ker brez veacega povoda blati duhovski hud. Skorej gotovo jo izročita najnovejša zaveznika dr. Tavčar iu 8chwegel, ki bosta temeljito razložila, da duhovniki o vsi ti stvari niso ničesar vedeli in da odbor slov. kat. društva ni slutil, kakšni so nasprotniki katoliškega imena. — Sploh pa za nesramnosti te vrste, katere obsojajo celo Narodovi somišljeniki sami nimamo v dostojnem listu nobenega odgovora.
(Knjige Matice Hrvatske) za 1. 1894 so prišle v Ljubljano. Gg. dijaški člani jih dob6 pri gospodu knjigovezu Bouaču, drugim gg. udom se dostavijo na dom. Matičin odbor teli, da bi se letnina za 1895 pobirala tikoj pri sprejemu došlih knjig. Kdor izmej č. gg. članov more, uaj blagovoli izpolniti to odborovo željo ter izročiti raznašatelm kniig gospodu Bonaču 3 gld. za tekoče leto. Prijateljem hrvatskega slovstva javljamo, da ima .Matica Hrv." še mnogo iztisov lanskih knjig v zalogi ter jih prodaja za navadno društvenino (za 3 gld. devet knjig). Slovenci sezite po njih !
(Iz Maribora) se nam poroča z dne 4. febr. Zabavni večer, katerega je priredilo tukajšnje semenišče, se je jako dobro obnesel. Posebno navdušenje je vzbudil novoustanovljeni domači tam-buraški zbor, ki je že z veliko spretnostjo pred-našal nekatere komade Farkaševe. Igrala se je tudi letos slovenska veseloigra »Na razpotju«. Pohorski kmet, hranilniški blagajnik in kovaška pomočnika so rešili svojo ulogo izvrstno. Želeti bi bilo, da se igra »Na razpotju« nekoliko popravi in da natisniti. S tem bi bilo pomagano marsikateremu društvu na deželi, ki bi rado imelo igre, ki se smejo brez vsake skrbi uprizoriti pred ljudstvom. Pesem »V naravi« je tako ugajala, da se je morala ponavljati. Vrlo ravnateljstvo sme biti veselo lepega uspeha. Med gosti smo videli veleč, gg.: Orožen, Herg, dr. Križanič, Bohinc, prof. Majciger, prof. dr. A. Medved, Kavčič, Majcen in druge. — Socijalno-demokratični nazori se razširjajo med tukajšnjimi delavci vedno bolj in bolj. Težko že čakamo, ko bomo mogli svetu naznaniti, da se je ustanovilo v Mariboru katoliško delavsko društvo, če bodo poklicani možje vstrajali pri svojem podjetju, bo naznanilo kmalu v Ljubljani. — Kakor čujemo, bo ss poletni tečaj v mariborskem bogoslovju prednašala kot prosti predmet socijologija. Da bi se ta glas uresničil, kakor se je oni o Tomaževi filozofiji! V zimskem tečaju začel je letos dr. Matek razlaganje Tomaževe »Summae Theol.« — V Št. Ilju nad Mariborom se obhaja te dni sv. misijon. Tudi prevzv. knez in škof se ga vde-ležujejo. — Maribor je dobil novega slov. zdravnika v osebi znanega rodoljuba Schmiermaula, ki je bil prej v Brežicah. Jako dobro došel bi nam bil v Mariboru tudi agilen, navdušen advokat, trdnega katoliškega in slovenskega mišljenja. Morda se nas kdaj le kdo usmili.
(Z dežele), du^ 4. febr.: Jako nas je razveselilo sporočilo, da dobi ljubljanska škofija lastnega vodnika za prelepo društvo „Ss. Eucharistia". .Danica" je že več p'sala o tej družbi, ki šteje sedaj 32 000 udov-duhovmkov. Prav pa je, da tudi .Slovenec" opozarja duhovnike na novo Hvharistiško gibanje. Na katoliškem shodu je rekel poznati govornik: .Posvetimo sami sebe !" Ne poznamo kmalu boljšega pripomočka, ki bi duhovnu v pasiirstvu več moči iu tolažbe da|al. kakor .Ss. Eucharistia". Kdor bo pristopil, gotovo mu ne bo žal. Iziued časopisov, katere mi dotiaša pošta, nobenega z večjim zanimanjem ne vzamem v roko, kakor skromen listič, katerega ta družba izdaja.
(Iz Adle ič) 3. februvarija. Tudi pri nas se je prikazala d»vica iu sicer do sedaj v dveh hišah. V eni so umrli do sedaj že trije otroci, 1 deček in 2 deklici. — Snega imamo pri nas nenavadno veliko. Polomil je do sedaj že veliko sadnega drevja, zlasti sliv.
(Iz celovške škofije.) Misijon so imeli od 6. do 13. jan. v Greifenburgu. — Administratorjem de-kanije Velikovec je imenovan veleč. gosp. Fran Petek, župnik v Grebinju. — Iz škofije je izstopil č. g. o. Henrik Schoppor, provizor v Wei-tensfeldu ter nastopil župnijsko mesto v Uebel-bachu v sekovski škofiji. — Za provizorja v Žel. Kaplji je imenovan tamošnji č. g. kaplan Vene.
Cech. — Razpisani sta do 14. marca župniji Žel. Kaplja in Tholica.
(Iz Selike doline): Na Bukovici pogorela je pretečem tedeu biša Urbana Podreka Užgalo se je menda v mali bajtici vsled nerodnosti starega Ko-raca. Ker bo v bližini vse hiše s »lamo krite, je bila nevarnost silno velika za vso vas. Le to, da so vse strehe s snegom zadelane, je ubranilo, da se ni ogenj razširil na vsa poslopja. Prav blizu stoječe gospodarsko poslopje so prihiteli ljudje iz Praprotna in sv. Tomaža le 8 trudom ubrauili.
(Koroška c. kr. kmetijska družba.) Piše se nam: C. kr. kmetijska družba koroška ima ta mesec več shodov tudi v slovenskih krajih, kjer bodo (menda kakor navadno lo praznim mizam) zopet le nemški potovalni učitelji prodajali kmetijsko učenost. Dne 10. febr. je shod v Bistrici ob Žili, kjer govori Nemec, tajnik Kohlert, in v R ožeči, kjer govori vrtnar HirS, tudi Nemec. Dne 14. febr. je shod v Zrelcu, kjer govori zopet Nemec (reete: s silo ponemčeni Ceh) Hirš. Samo v T in je pride dne 9. febr. g. dr. E. Kramer. Bode li govoril slovensko, je drugo vprašanje. Z nemškim poukom v trdo slovenskih krajih hoče c. kr. kmet. družba povzdigniti — kmetijstvo. — Občni zbor družbe je dne 13. marca v Celovcu.
(Koroške novice.) Pri nemškem Št. Vidu so napadli dne 20. januvarija trije fantje nekega kmeta, ko je šel s konjem na trg in mu prizadjali sedem hudih ran v glavo. Kmeta so prenesli v bolnišnico usmiljenih bratov. O hudodelcih ni sledu. Kakšen krik bi nastal zopet po vsem nemškem časopisju, ko bi se kaj takšnega zgodilo v kakem slovenskem kraju. Tu mirno molče! — Liberalni listi po zadnji debati v deželnem zboru o šoli kar besne zoper nas Slovence, ker jim tako neprijetno kalimo blateni „mir", katerega hočejo vživaii zlasti glede šole.
(Obrtno gibanje v Ljubljani.) Meseca januvarija pričele so izvrševati v Ljubljani obrte sledeče stranke : Zormau Janez iz Spodnje Šiške štev. 9, branjerijo; Plazar Franc na Glincah št. 19, podo-barski obrt; Mardetschliiger Moric, Stari Trg št. 1, izdelovanje sodevode; Sušteržič Ivana, sv. Petra cesta št. 19, prodaja polenovke; Hribar Josip, Kolezijske ulice št. 24, krojaški obrt; Uršič Janez, Florijanske ulice št. 35, krojaški obrt; Kenda Henrik, Mestni trg št. 17, trgovina z mešanim blagom; Skutel Helena, Poljanska cesta št. 5, branjerijo; Slaje Mart., Florijanske ulice št. 32, pekarsko obrt; Bilina Karo-lina. Cesta na južni kolodvor št. 12, trgovsko 8gen-turo; Bilina Karolina, ondu, trgovino s komisijon-skim blagom; Mantoni Josip, Marije Terezije cesta št. 16, kolarski obrt; Peterlin Štefan, Križevniške ulice št. 10, prodajo sodavode; Bayer Rudolf, Stari trg št. 5, agentura zavarovalne družbe „Auker" ; Dežman Terezija, Dunajska cesta št. 3 trgovina s suho mesnino, špehom in sirom ; Baumgartner Ma-r ja, Dunajska cesta št. 8, žensko krojaštvo; Poči-vavnik Karol, sv. Petra št. 9, prevažanje oseb; Štrukelj Antonija, Stari trg št. 3, kramarijo z mešanim blagom; Pammer Oton, Marije Terezije cesta št. 4, trgovino s pivom ; Makovec Jožef iz Most štev. 68, pleskarski obrt; Tome Janez, Kolizejske ulice št 10, mizarski obrt; Helfer Viljem, sv. Petra cesta št. 9, fotografski obrt; Sere Pavlina, Kapiteliske ulice 13, žensko krojaštvo; Swoboda Edvard, Mestni trg 11, lekarniški obrt; Perles Adolf, Slonove ulice štev. 7, gostilničarski obrt, Panee Gregor, Stari trg št. 19, pekarski obrt; Gnezda Josipina, Dunajska cesta 2 prevažamo oseb; Fridrich Lampert, Mestni trg 13, vinotoč. — Odpovedali pa so v istem mesecu obrte! Gvajz Viljem, tesarski nbri (vsled smrti); Ce.scutti Marija, kramarijo (vsled smrti); Klein Engelbert, preprogarski obrt (vsled smrti); Fridrich Jak., vinotoč ; Petrovec M hajl, vozniški obrt.
(Iz Reke) ima „Ob«,or" tale pomenljivi dopis : „Izbor dr. Pallue v mestno zastopstvo stoji še vedno na dnevuem redu v rečkih autonomnih krogih. (Dr. P. ie bil namreč poprej goreč pravaš a glei, tudi on šel je za drugimi uskoki — izneveril se je hnatsUu) — .Hrvatska" javila je ta dogodek pra-vaškemu svetu z brzojavko katero je iz Reke dobila. Ta brzojavka vznemirila je rečki svet, ker spominja Rečane na politično prošlost dr. Pallue, kateri je bil jeden najgorečniših pravašev. Pripovedajo
v Reki, da je sam dr. Ante Starčevič bil tako uverjen o stalnosti pravaških načel dr. Pallue, da ga je proglasil kot steber pravaštva v Reki ter ga štel mej najudanejše svoje učence. Dr. Starčevič pokazal je s to sodbo zopet da nima sreče v izboru svojih vernih. Izbor dr. Pallue priporočen je bil 8 proglasom vladne stranke v Reki, v katerem proglas veli, da je navdihnjen z idejo ogerske države in da se vojuje v četi onih .rečkih domovincev", koji nečejo dopustiti, da se Reka vrne materini zemlji. No, kakor pravim, brzojavka — vznemirila je Rečane in rečki avtonomaši kanijo po svojem vodji A. Walluschniku interpelirati dr. Palluo v sednici mestnega sveta in zahtevati od njega, da svečano položi novo „profesijo fidei" s katero da se odreče svojemu pravaštvu in hrvatstvu. Mi ne dvomimo, da bo dr. P. to storil. V stranki prava niso redke take apostazije. V vrstah naše vladine stranke n& Hrvatskem je lepi broj takih pravaških odvetnikov ; nahajajo se tudi v rečkem mestnem zastopstvu . Dr. Benzan, dr. Seeman, dr. Catti, reetius Katic, sin apotekarja Grge Katica rodom iz Broda na Kolpi, dr. DalrAsta; — ti so bili besni pravaši, kateri opravičujejo — kakor prof. Spevec — svoj izstop rekoč, da je bilo njih pravaštvo pomota mladosti, kar ne more reči dr. Pallua. Nedavno je bilo prečitano v mestnem zastopstvu poročilo šolskega odbora katero predlaže, da naj votira občina potrebno svoto za zidanje obrtne šole ali pod pogojem da se vsaj napravijo paralelke z italijanskim učnim jezikom. Rečani se bojijo, da ogerska vlada kani ustrojiti šolo za Mažare, a ne za Rečane. Na ti šoli bi se morali odgojevati brodarski tehničari, kateri bi se rekrutirali iz Ogerske. Tako postopa ogerska vlada tudi z navtiško šolo v Reki, kjer je že sedaj več učencev iz Ogerskega kakor iz Reke. To je razlog, radi katerega se resno misli na poma-žarenje navtiške šole. Vaš list je že opozoril na osnovo ogerske vlade, da pomažari naše trgovsko pomorstvo, ali zdi se, da Hrvati imajo sedaj silni-šega posla, nego braniti hrvaško pomorstvo od ma-žarizacije. Pravaška opozicija v saboru molči o tem kakor kamen. Ona ima polne roke drugega posla : Starčevicev dom, ojačenje stranke prava, koja od-gaja Hrvate a Ia dr. Palluo et consortes, proslava dr. Franka, ekskomunikacije Barčiča i Bakarčiča, — to so vsakako otačbeniški posli, kateri prizadevajo vso brigo delavni sili hrvatske saborske opozicije". — Tako „Obzor". — Vidi se, da plamen katerega je Starčevič zanetil, ne daje prave svetlobe in da lastne sinove požiga. Fanatizirati je znal mlade in stare — zlasti pa mladino zapeljati, katera ne zna še trezno misliti. Res da je probudil lepe misli in ideje, ali na taki način da je zasejal mržnjo in strast mej stranko in to še ni zasluga za domovino. On ima dandanes mnogo oboževalcev, kateri prisegajo v njegovo idejo glede velike Hrvatske — ali slepa strast in nepremišljenost, kako se za njo borijo, kaže, da ne bodo še cilja dosegli; preslabo poznajo še sovražnika, kateri jim od dne do dne kaj vzame in se smeje razdoru in neslogi. Mej pravaši je tudi obilo mlajega svečenstva, čeravno je „stari" ravno svečenstvo grdil, saj so mu nazori še precej z liberalnimi idejami pomešani. Sprevideti bi morali zmerni, trezno misleči konservativni Hrvati, da se je treba pobrinuti za kakšno novo konservativno stranko, kateri naj bo podlaga krščanska, pa bo domovina srečniša, ne bode več toliko neznačajnežev iu vskokov in tudi kaj previdniših politikov bo — ker bo več skrbi za cerkveni dub. Res uboga Hrvatska, katera nisi še s cer propala, a hudo propadaš, dal Bog, da se kmalo vzdigneš, na krščanski podlagi, potem bodemo tudi mi Slovenci imeli dobro zaslombo pri naših bratih Hrvatih.
(Izdaja uradnega besednjaka za sestavljanje brzojavk v dogovorjenem jeziku.) „Uradni besednjak za sestavljanje brzojavk v dogovorienem jeziku", ki je bil naznanjen v jeseni leta 1893 in kojega je vredil mednarodni brzoiavni urad brzojavnih uprav (bureau international des administrations telegraphi-ques) v Brnu, izišel je 1. januvarija 1895 in se prodaja po 5 gld. a. v. Po členu VIII. § 2. brzojavnega pravilnika, pregledanega na mednarodni brzojavni konferenci v Parizu, bode uporaba tega ofici-jelnega besednjaka po preteku treh let od dneva izdaje, t. j. od 1. januvarija 1898 obligatorična. Za
Najbolje priporočena	Menjalnica bančnega zavoda	Wien,
za preskrbljenje vseh	~	_
L!rE;u Schelhammer & Schattera
/
brzojavke v izvanevropskem prometu bode pa fakultativne. Omenja se, da se sine ta besednjak zasebnikom prodajati le s privoljenjem visocega c. kr. trgovinskega ministerstva in da se nanj naročaje pri c. kr. poštnem in brzojavnem vodstvu v Trstu neposredno ali potom c. kr. poštnih in brzojavnih uradov.
(Razpisane službe.) V Zatičini mesto c. kr. sod-nijsketja pristava do 18. febr. Prošnje c. kr. pred-sedništvu okrožnega sodišča v Novem Mestu. — Druga učiteljska služba v Dolu. Prošnje c. kr. okrajnemu šolskemu svetu v Kamniku do 25. febr. — Služba diurnista pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Radovljici de 20. februvarja.
Društva.
(Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani.) Vabilo k obiteljskemu zabavnemu večeru, katerega priredi »Slovensko učiteljsko društvo« v sredo, dne 6. svečana t. 1. v dvorani Hafnerjeve pivarne. Vspored: 1. A. Nedvčd: Zvezna, moški zbor; 2. A. Foerster: V tihi noči, čveterospev; 3. a) C. Bohm: Čez leto; b) A. Rubinstein: Jutro, pesmi za tenor s spremljevanjem klavirja. 4. K. Mašek: Strunam, moški zbor; 5. Tombola, katere čisti dohodek je namenjen »društvu za zgradbo učiteljskega konvikta«. 6. Ples, pri katerem svira privatni orkester. Vstop je dovoljen samo p. n. vabljenim gostom. Začetek ob 8. uri. Veselični odbor.
Telegrami.
Nesreča v premogokopu.
Montcčau les Mineš, 4. febr. Danes ob . 5. uri zjutraj je bila v jamah St. Evgč-nie eksplozija. Število ponesrečenih še ni znano. Do 9. ure so dobili 80 trupel.
Pariz, 4. februvarja. Predsednik republike je poslal ordonančnega častnika v Mont-ceau les Mineš, kateri je nesel 2000 frankov za prvo pomoč. Minister za notranje zadeve poslal je po svojem tajniku pomoč za družine ponesrečenih.
Vojska mej Kitajoi in Japonoi.
Tokohama, 4. februvarja. Po uradnih poročilih o boju pri Wai-hai-wai-ju so Japonci vzeli dne 30. pr. m. tri kineške trdnjavice. Na to je japonsko brodovje zasedlo Cliiopetsoi in bombardovalo otoke Iattao ter sovražne ladije. Slabo vreme in hud mraz zadržujeta od 31. pr. m. nadaljne operacije. Vsled sneženih viharjev se obrežje ne more pregledati. Japonsko brodovje se je danes vrnilo v Jung-Tschang, da počaka boljšega vremena. Ptuje vojne ladije opazujejo premikanje japoncev.
Hiroshima. 4. februvarja. Uradno se od japonske strani poroča-, .da so se zato pretrgala pogajanja za mir, ker kineški odposlanci niso imeli pravice skleniti miru, ampak le pogoje miru predložiti kitajski vladi. To dokazuje, da Kinezi resno ne žele miru.
Dunaj, 5. februvarja. Cesar se odpelje 10. t. m. v Lichtenegg, od koder se drugi dan napoti v Cap St. Martin, kjer se snide s cesarico.
Dunaj, 5. februvarja. Časniki poročajo, da je barori Niebauer, sekcijski načelnik v
finančnem ministerstvu, imenovan tajnim svetnikom.
Dunaj, 5. februvarja. Zaradi novega snega in burje ustavljen je promet mej Trstom in St. Petrom.
Budimpeita. 4. februvarja. Zbornica poslancev je vsprejela zakon glede podaljšanja indemnitete do aprila. Minister predsednik je zagovarjal ustavni dualizem proti opoziciji, ker je posebno Ogrom koristen in potreben.
Budimpešta, 5. februvarja. Ministerski predsednik Banffy in finančni minister Lukacs, ki sta se kot novoimenovana ministra morala podvreči volitvam, sta bila danes zopet izvoljena.
Carjigrad, 5. februvarija. V Carjem-gradu so se pojavili posamezni slučaji kolere. Zdravstveni svet je vse potrebno ukrenil, da se omeji razširjanje nalezljive bolezni.
Beligrad, o. februvarja. Apelacijsko sodišče je Čebincu povišalo kazen od 2 na 3 leta, znižalo pa Tavšanoviču, Stanojeviču od 3 na 2 leti. — Mijatovič je imenovan poslancem v Londonu, general Pantelic poslancem v Berolinu in Kosta Kristič poslancem v Bukareštu.
Blago za plesne obleke po 35 kr.
do 14'65 meter — istotako črna. bela in barvasta Henne-bergova svila od 35 kr. do gld. 14-65 meter - gladka, progasta, križasta, vzorčasta, riamasti itd. (ok. 240 kakovostij in 2000 raznih barv, vzorcev itd.), poštnina in carine prosto na dom. Vzorci točno. V Švico dvojni pismeni porto. (4t> 7.3 4)
Tovarne za svilo G. Henneberg (c.in k. dvomi zal) Curih.
Umrli so:
3. februvarija. Jakob Vovk, paznik, 46 let, Florijanske ulice 35, snsic-a.
V bolniinici:
31. januvarija. Barbara Mihelič, gostija, 73 let, plučna tuberkuloza. — Janez Magerl, natakar, 35 let, srčna hiba.
Tujci.
3. februvarija.
Pri Slonu: Gruber, pl. Malberg, Weiler z Dunaja. — Hohenstern iz Pulja. — Gaspari is Hrastja. — Benigher iz Ilir. Bistrice. — Morc-utti iz Trbiža.
Pri Maliču: Reiner, Ross, Haas, Herling, Reieh z Dunaja. — Haselst-uner, Wal iz Gradca. — Hofbauer iz Tržiča.
Pri ,htz>it?n* kot01 tvoru: Koinouz z Dunaja. — Bohm iz Ljubljane.
Zahvala.
86 1
Za premnoge dokaze sočutja, kateri so nam dosli ob bolezni in smrti našega iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta in svaku, gospoda
Egidija Kastreuz-a
za obilno udeležbo pri pogrebu izrekamo prisrčno zahvalo znancem in prijateljem od blizu in daleč, osobito preč. duhovščini zatiški in šentvidski, gg. uradnikom e. kr. deželne sodnije ljubljanske, c. kr. okrožne sodnije novomeške, e. kr. okrajnega glavarstva v Litiji, okrajnih sodišč v Velikih Laši'ab, Litiji, Novem Mestu in Zatičini, e. kr. davkariji v Litiji in Zati-čini. gg. notarjem, zdravnikom, poštarjem, poštnim uradnikom in učiteljem, gg pevcem za nagrobnico, darovateljem premnogih krasnih vencev, najbolj pa se onim, kateri so na-! tolažili ob najtužnejšem času bolezni sedaj v Gospo iu poeivajočega rajnika. V Zatičini, dno 4. ftbruarija 1895.
Žalostni ostali.
Tremensko sporočilo.
C as i Stanje
opazovanja j
loplon.n po Caliija
Veter
Vreme
2 >-a s
•go« «
s -
7. n ljut '3 n. pop. 9. « iveč.
729-5 729 2 728 8
brezv. sl. zapad
oblačno
Srednja temperatura
^-474 —0 2
—34.......
—2-7'. za l-9° pod normalom
0 00
Poslano.
Vsled mojega poslanega ▼ »Slovencu" it. 10 in vsled odgovora g Seemanna na poslano v „Slovencu" št. 11 se je izvršila na mojo zahtevo strogo uradna kemična preiskava treh mojih sveč raznih velikosti, ravno od iste pošiljatve, iz istega vira, od koder je bil dobil gosp. Seemann ono svečo, katero je dal poskušati gosp. prof. Knapitsoh-u.
Tukajšnje c. kr. kemično poskušče-vališče je našlo, da so bile vse tri analizo vane sveče iz pravega čebelnega voska.
Vsled tega sem vložil toibo proti g. Seemannu.
Toliko v odgovor na mnogoštevilna vprašanja.
Jernej Kopač,
lastnik voščarne pristnih čebelno-voščenih sveč v Gorici. 85 1—1
Na prodaj je iz proste roke
Itisa
v Trnovski ulici štev. 13.
Več se izve pri lastniku Francu Kramer ju, posestniku v Kurji vasi št. 6.	77 3—3
Pri c. kr. poštnem in brzojavnem uradu v St. Petru na Krasu
se sprejme
poštni sluga.
Dotični mora biti neoženjen. zmožen v branju in pisavi, nad 25 let st*r. krepek, ter se mora z dobrim spričevalom dotičuega gospoda duhovna izkazati. Plačilo po dogovoru.	84 2—1
C
Lekarna Trnk6ozy, Dunaj, V.
Medicinalno
olje iz kitovih jeter.
CJRilbje olje.>
Priznano najbolje učinkujoče in pristne vrste, vedno sveže v zalogi. Steklenica z navodilom o porabi 60 kr.. dvojna steklenica 1 gld., 12 malih steklenic 5 gld. 50 kr, 12 velikih steklenic 10 gld.
Dobiva se pri	563 14
llbaldu pl. Trnkoczy-ju
lekarnarju v Ljubljani.
Pošilja, se obratno po^to.
Lekarna Trnk6ozy v Gradca.
i> n n a j $ k a borz a,
rasfl
Dne 5. februvarija.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru.....
Avstrijska zlata renta 4%......
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron
Ogerska zlata renta 4 H.......
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld. .	. . .
London vista...........
Nemški drž. bankovci za 100 m.nem. drž. velj.
20 mark............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini...........
100 gld. 80 kr.
100 125 100 124 99 1078 416 124 60 12 9 46 5
8i 70 80 75 25
25
20
70
14
85',
65
84
Dn6 4. februvarija.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 5% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega inesta.......
4% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4 f, Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	„ južne železnice 3% .
„	„ južne železnice 5% .
„	„ dolenjskih železnic 4%
150 gld. 50			kr.
lti2		75	
199		—	
99		40	
145		25	
131		25	
108		25	
111		25	
67		—	
100		—	
230		—	
174		25	
130		75	
98		50	n
Kreditne srečke, 100 gld........198	gld.	—	kr.
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	149	„	—	„
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	18	,	—	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......23	„	75	„
Salmove srečke, 40 gld........69	„	50	„
St. Gen6is srečke, 40 gld.......70	„	—	„
Waldsteinove srečke, 20 gld......50	„	—	„
Ljubljanske srečke.........25	„	—	„
Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld.	184	„	50	„
Akcije Ferdinandove sev.železn., 1000 gl.st.v.	3477	„	50	„
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	572	„	-	„
Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . .	105	„	—	„
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	88	,	—	„
Montanska družba avstr. plan.....92	„	20	„
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	173 „	—	„
Papirnih rubljev 100 ................132	„	67	„
Nakup in prodaja vsakovrstnih drtavnlb papirjev, srečk, denarjev itd. Savarovanje za zgube pr: irebanjlh, pri izzrebanju najmanjšega dobitk E ■ 1 a n t n a izvršitev narodil na borzi.
'ilJiJiiliAliHIUMMHHBHHHBHHHIHHBHBHII
Mentarnična delniška družba
„M 12 K C IT
Wollzeile it. 10 Dunaj, MariahilfsrstrassB 74 B.
66
JSJT Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvaroh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulaeljskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocegi >br«st.ovanja pri popolni varnosti H§T nn ložeulh glavnic.
Iidaiateli Dr. Wnn Unnftift