L ic. %ci J . VMtnlmi plažam v
Leto XXIII., št. 143
Upravoištvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5.
Telefon St. 31-22, 31-23. 31-24 Inseratni oddelek: Ljubljana, Puccinijeva olica 5 — Telefon št. 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poštno-čekovnem zavodu št. 17.749. za ostale kraje Italije Servizio Conti. Corr.' Post. No 11-3118
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr.
Italije in inozemstva ima Unione Pubbliciti Italiana S. A. MILANO
Ljubljana, torek 29. junija 1943XXI
Cena cent 80
Itkijt vsak dan razen ponedeljka Naročnina znala mesečno Lir 18.—, ca inozemstvo vključno s »Ponedeljskim Ja» tromc Lir 36.50.
Uredništvo : Ljubljana, Puccinijeva ulici b. 5. — Telefon kev. 31-22, 31-23, 31-24.
R olcopisi se ne vračajo.
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pob-
bliati di provenienza italiana ad estera: Unione Pubbficiti Italiana S. A. MILANO.
Le attrezzature portuali
di Biserta
ešficacemente attaccate
n naviglio alla Sonda bambardato — Tre velivoli nemici
distrutti
II Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data di 28 giugno 1943-XXI il seguente bollettino di guerra n. 1129:
Una nostra formazione aerea ha effica-eemente attaccato a Biserta attrezzature portuali e naviglio alla fonda.
Bombe e spezzoni sono stati sganciati nel pomeriggio di ieri dall'aviazione nemica su Gerbini (Catania), la cui popolazione
ha subito qualche perdita e> nella notte scorsa, su Reggio Calabria e alcuni minori centri della provincia dove vittime e danni sono in corso di accertamento.
Le artiglierie della difesa Reggio abbat-tevano due apparecchi; un altro aereo ve-niva distrutto in combattimento da cac: "a-tori germanici sulle coste meridionali della Sicilia.
Luške naprave v Biserti učinkovito napadene
V pristanišču zasidrano brodovje bombardirano — Tri
sovražna letala uničena
Glavni stan italijanski Oboroženih sil
je objavil 28. junija naslednje 1129. vojno poročilo:
Naša letalska skupina je učinkovito napadla pristaniške naprave v Bizerti in tamkaj zasidrane ladje.
Včeraj popoldne je sovražno letalstvo odvrglo bombe in zažigalne liste na Cer-bini (Catania), čigar prebivalstvo je utr-
pelo nekaj izgub, preteklo noč pa na Reggio Calabria in nekatera manjša središča pokrajine, kjer žrtve in škodo še ugotavljajo.
Obrambno topništvo v Reggiu je sestrelilo 2 letali; tretje letalo so v bojih uničili nemški lovci nad južno obalo Sicilije.
Obupen polužaj čaiagkafškove Kitajske
Japciska blokada onemogoča vsako redno oskrbo čang-
kajškove vojske
šanghaj 27. jun. s. Nedavni sestanek v Washingtonu in britanska obljuba, da bo tudi Velika Britanija sodelovala z Zed'nje-nimi državami pri zadnjem napadu na Japonsko, čim bo mogoče, dajeta tukajšnjim novinarskim in političnim krogom pril;ko za presojo sedanjega položaja na Daljnem •izhodu. Jasno je, tako pripominjajo, da so vedno večje težave čungkirjške vlade v prizadevanju za nadaljevanje borbe zbudile v Zedinjenih državah in Angliji bojazen, ki ni neutemeljena, pred bližnjim kitajskim zlomom. Odkar so Zedinjene države stopile v vojno in je bila birmanska cesta zaprta, je odporna sila Kitajske stalno pojemala. Japonci strogo blokirajo Kitajsko, v katero prihajajo lahko samo angleška m ameriška letala, razen v kolikor je še odprta pot za pomoč iz Rusije. Notranji položaj na Kitajskem je strašen; lakota kaže svoje posledice tudi že v vojski in odnosi med osrednjimi organi v čunk=ngu m pokrajinami so se zelo poslabšali. Navzočnost čangkajškove žene v Ameriki in zunanjega ministra Soonga v Angliji je nedvomno bistveno pripomogla k novemu zanimanju zaveznikov za kitajsko stvar. Tudi v Angliji, čeprav v manjši meri kakor v Ameriki, narašča zaskrbljenost zaradi energičnih japonskih prizadevanj po utrditvi zasedenega ozemlja. Navzlic tveganjem, ki jih zahteva razdelitev oboroženih sil, pa se zdi, da hočejo Angleži in Američani voditi vojno v Aziji z večjo energijo. Izgledi angleško-ameriške akcije pa so za sedaj zelo omejen;. V Birmi bo sezona monsunov v kratkem onemogočila sleherni poizkus za zopetno otvoritev birmanske ceste, ofenziva na Južnem Facifiku od otoka do otoka bi bi'a zelo počasna, dočim ni nobene resne možnosti za učinkovito bom-
bardiranje japonskih industrijsk h središč. Položaj Japonske je torej tak da ji dopušča neskončen odpor proti angl^ško-ame-riški akciji.
Velik uspeh japonskega protiletalskega tspssištva
Tokio, 26. jun. s. Japonski glavni stan objavlja: Japonske protiletalske baterije so na področju Salomonskega otočja v času od 20. do 25. t. m. sestrelile 27 sovražnih letal.
Birmanski list o borbi za indijsko neodvisnost
Bangun, 27. jun. s. Vplivni birmanski list »Sun« piše o pokretu za indijsko neodvisnost jn poudarja, da bodo indijske množice, ako bodo vztrajno in borbeno vodile civilno neposlušnost, zanesljivo dosegle svoj cilj, popolno neodvisnost Indije. Ako pa naj indijski narod s uspehom vodi oo-por sile, mora nujno spoštovati zunanjo pomoč, tcda v tem pogledu bi moralo opogumljati Indijce že samo dejstvo, da je Japonska jasno označila svojo voljo, da ji nudi popolno podporo, čim bi jo zahtevali. Glede civilne neposlušnosti piše list, da indijski narod nadaljuje v tem pogledu bojkot britanskega blaga, protestne demonstracije in politične nemire, ter trdi, da ima ta kampanja velik pomen v političnem življenju države. B rmanci prav iskreno žele, da bi Indijci dosegli svojo neodvisnost, m list poziva indijske mncž'ce, naj podvoje svoje napore in si odločno prizadevajo, da dosežejo podporo Japonske, ki predstavlja zanje zadnjo priliko, kakršne ne smejo zapraviti.
Oimev evropskega novinarskega kongresa
Narsdl Osi se nilesli ne bodo nehali boriti
Berlin, 26. jun. s. Listi se še zmerom na vidnih mestih bavijo z zaključnimi deli evropskega novinarskega kongresa na Dunaju, pri čemer podčrtava j o predvsem govore, ki so jih imeli včeraj nemški govorniki z naslovom »štiri svobode Evrope« in sicer izločitev židovstva, kapitalizma, boljševizma in imperializma. Nemški dnevniki poudarjajo v zvezi s pobudami tega kongresa neobhodno in neizogibno potrebo, da Evropa nadaljuje vojno do zmage, glede česar dajejo narodi v krajih, ki jih je zadel angloameriški letaJski teror, najsijaj-nejše primere vztrajnosti in pravega junaštva. Ni mogoče zanikati, piše »Volkisoher Beobachter«, da je nemški narod bolj zadet od angleškega aii ameriškega glede
svojih dobrin in svojih težko pridobljenih premoženj in niti se ne more zanikavati, da so danes žal tisoči in t'soči nemških državljanov po mnogih predelih Nemčije ostali samo z onim, kar nosijo na sebi. Toda sovražnik se kruto moti, če misli da je Nemčija zaradi tega že blizu razpada in da Nemci mislijo na to, da bi odvrgli orožje in pristali, da so premagani. Temu naisprcti Nemci nikoli ne bodo zahtevali, da bi prenehali boriti se proti tako barbarskemu sovražniku, vse dotlej, dokler ne bo poražen. Primer osnega prebivalstva, ki ga bijejo sovražni letalsk; napadi, zaključuje list, kaže še bolj, kako sovražnik gradi svoje nade na gibljivem pesku in zato bo njegovo prebujenje še mnogo hujše.
Ameriški radarji se nočejo vrniti na delo
Stavka povzroča velik zastoj v ameriški vojni proizvodnji
Stockhoim. 25. jun. s. Proti ukazu svojega vo* ditelja Lewisa, ki je stavko proglasil za končano, nadaljujejo rudarji severnoameriških premogovnikov svoj odkriti upor in se po večini nočejo vrniti na delo. Najmanj 50 odstotkov izmed njih ni hotelo prenehati s stavko. Gre za več sto tisoč mož, ki sedaj pridružujejo svoji borbi proti podjetjem in proti vladi tudi še svoje nasprctstvo proti lastnemu predsed* niku Lewisu, o katerem trde, da se je dal ku-piti od plutokratske framasonske lige in je tako obrnil hrbet 650.000 rudarjem v Srednji Pensilvaniji, koder se jih je le 20 odstotkov vmilo na delo. Škoda v proizvodnji premoga in zaradi tega tudi v proizvodnji jekla je slej ko prej velika. Že sama stavka je doslej veljala ameriško vojno proizvodnjo izgubo najmanj 100.000 tcn jekla in jeklame poudarjajo, da bodo prisiljene zapreti svoja podjetja, če bi iie to stanje nadaljevalo.
Notranji minister Iskes je na tiskovni konferenci napovedal recioniranje premoga v Zedinjenih državah in Bela hiša je opozorila na možnost, da se stavkujoči delavci lahko pri* silijo v vojaško službo, za kar bi se izvršila potrebna sprememba obstoječega zakona o novačenju.
Buenos Aires, 25. jun. s. Nadaljujejo se delavski nemiri v vseh Zedinjenih državah.
Rudarji še niso prišli na redno delo. V mnogih rudnikih zapadne Pensilvanije se večina delavcev še ni javila in sicer se jih izmed 200.000 delavcev ni še javilo 125.000, v zapadni Virginiji pa še 10.000 rudarjev ni prišlo na delo. Jeklarna »United States Steed Corporation«, ki je ena izmed največjih proizvajalk jekla, namerava še bolj omejiti proizvodnjo, ker je 14 njenih plav-žev popolnoma ugasnjenih zaradi pomanjkanja premoga.. Na drugi strani pa so tudi delavci v jeklarnah zahtevala zvišanje svojih plač, da bi tako krili sedanje izgube.
Nebrzdan ameriški
imperijalizem
Buenos Aires, 27. jun. s. Zedinjene države se predajajo najbolj nebrzdanemu im-perijalizmu. List »New York Herald Tribune« poudarja, da je izolacijonizem v Severni Ameriki mrtev. Stari izolacijonisti so spremenili taktiko in se strinjajo z z vsemi ostalimi Američani, da bo stric Sam, če mislita Velika Britanija in SSSR razdeliti svet po svoje, z dobro nabrušenim nožem odrezal zase lep kos.
Odredbeni Ust PNF:
Rim, 27. jun. s. Odredbeni list narodne fašistične Stranke poroča: Odposlanstvo narodne fašistične Stranke pri ustaški stranki je končalo svojo nalogo. Fašist Luigi Fiocca, bivši podvodja imenovanega odposlanstva, je bil imenovan za predstavnika narodne fašistične Stranke pri Kraljevem poslaništvu v Zagrebu s posebno nalogo, da tvori vez z ustaško stranko. Fašist Carlo Balestra iz Mottole, bivši vodja odposlanstva narodne fašistične Stranke pri ustaški stranki, pa je bil imenovan za generalnega inšpektorja GILaa. Fašist Giorgio Savini je bil imenovan za generalnega inšpektorja GILa. Za nadzornice GILa so bile imenovane Ambrosino Ma-i ria, Bragaglia Alfonsina, Cavalleri Lija, j De Filippis Anna, L'Elmi Maria Luigia, Maggiotto Marcella, Patti Marianna, Cate-rina Pescarini. Rastelli Laura, Vincenzoni Alma.
Poročna posojila
Rim, 27. jun. s. Notranje ministrstvo poroča, da je bilo v mesecu marcu 1943-XXI podeljenih 2024 zakonskih posojil v skupni višini 3,028.700 lir. Odkar se ta posojila podeljujejo pa do 31. marca 1943 je bilo sprejetih skupno 242.472 prošenj za posojila v skupnem znesku 380,751.430 lir.
Koncert italijanske glasbe v Nanklngu
Nanking, 27. jun. s. Koncerta stare italijanske glasbe, ki so ga priredili italijanski umetniki in ga ponovili v mednarodnem klubu tega mesta, se je udeležil tudi predsednik nacionalne Kitajske Bangldngvej, ki ga je sprejel ob odhodu Kraljevi veleposlanik Italije Talianj. Vsi navzoči so umetnike nagradili s ploskanjem. Med poslušalci sta bila tudi zunanji in propagandni min'ster nacionalne Kitajske, japonski pooblaščenec in mnogi drugi predstavniki diplomatskih zastopstev v Nankingu poleg številnih osebnosti intelektualnega sveta prestolnice.
Ameriška hvaležnost
Buenos Aires, 27. junija, s. List »El Pu-eblo« objavlja članek, v katerem prikazuje nasprotje med uslugami, ki jih je Italija napravila Severni Ameriki, in zahvalo. ki jo za te usluge nudijo Američani v obliki čimdalje hujših letalskih bombardiranj.
Novi diplomatšM zastavila Španije
Madrid, 27. jun. s. Objavljen je ukaz o imenovanju tehle izrednih odposlancev in pooblaščenih ministrov: Teodomira Ugui-Lara Šale za Urugvaj, Josee Rojana Me-rona, ki je sedaj v Rumuniji, za novega ministra v Turčiji; na njegovo mesto v Rumuniji je imenovan Manuel Gomez Barzanallana, doslej generalni konzul v j Londonu; v Venezueli Miguei Espeiino To-drozo in v Paragvaju Luis Olivares Ru-guera.
Smrtna nesreča generalnega
komisarja sa Nizozemsko
Berlin, 27. junija, s. Med svojim službenim potovanjem v Francijo je postal žrtev smrtnega incidenta komisar narodno-soci-ailistične stranke na Nizozemskem in generalni komisar za zasedeno nizozemsko ozemlje Fritz Sehmit. Hitler je odredil pogreb pokojnika na stroške stranke.
Zagrebški 2aspzn
v RudinspeSti
Budimpešta, 27. junija, s. V Budimpešto je prispel zagrebški župan Werner, ki bo ostal nekaj dni v madžarski prestolnici kot gost budimpeštanskega župana.
Samooskrba Evrope
Buenos Aires, 27. jun. s. Državni oddelek za poljedelstvo v Zedinjenih državah je objavil razpravo o stopnji avtarkije v prehrani, ki so jo dosegle posamezne države Evrope v letih 1936 do 1938. Iz te primerjave je razvidno, da so posamezne države dosegle na tem področju: Italija 94 odstotkov, Nemčija 83 odst.. švedska 91 odst., Francija 85 odstot.. Nizozemska 67 cdstot., Švica 52 odstot., Belgija 52 odstot. in Norveška 43 odstot. Samo Danska je prekoračila meje svojih potreb s proizvodnjo 103%.
Zmanjšanje uvoza mleka iz Amerike v Anglijo
Lizbona, 27. jun. s. Z današnjim dnem je bil obrok mleka v Angliji znižan za četrtino. Oblasti utemeljujejo to znižanje s sezonskim zmanjšanjem proizvodnje, toda dejstvo je, da zaradi pomanjkanja prevoznih ladij ne uvažajo več kondenzirano mleko jz Zedinjenih držav in Kanade.
Nov rastlinski plin
Madrid, 27. junija, s. Po dolgih letih proučevanja je vojaški kaplan Lorenzo Marin iz Malage izumil nov rastlinski plin, ki je kemično popolnoma čist in se da spraviti v posode, kjer lahko nadomesti bencin. Posode s tem plinom se lahko uporabljajo tudi pri avtomobilih. Poskusi so dokazali, da razvija ta plin 7500 kalorij kakor bencin. Razen tega je mogoče uporabljati ta plin tudi za razsvetljavo in gonilno silo.
Kriza avstralskega
parlamentarizma
Lorenzo Marquez, 25. junija, s. Iz Can-berre poročajo, da je ministrski predsednik Curtin glede na slabe izkušnje s parlamentom, ki je resno ogražal trdnest njegove vlade, izjavil: »Jasno je, da parlament ne posluje in da se je treba zateči k večji avtoritet naroda.« Curtin je hotel s tem namigniti, da bi se ne obotavljal, čeprav je demokrat, razpustiti demokratski parlament, samo da mu ne bi delal na-daljnih sitnosti v političnem in vojaškem vodstvu države.
Odbiti sovjetski napadi pri Demidovu ln Velikih Lukah
Neprestani letalski napadi na sovjetske železnice
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 28. jun. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Krajevni sovražnikovi napadi na področju vzhodno od Demidova in pri Velikih Lukah so bili zavrnjeni. V ostalih odsekih vzhodne fronte je dan v splošnem potekel mirno. Dnevni in nočni napadi letalstva so bili
usmerjeni na železniške cilje v zaledja sovražnika.
V popoldanskih urah 27. junija je oddelek 60 angleških bojnih in lovskih letal na morju pred Sheveningenom napadel nemški konvoj. Sovražni oddelek je bil razkropljen, sestreljenih pa je bilo 9 letal. Konvoj je z neznatnimi poškodbami prispel v svojo namembno luko.
Hod
riški poraz v zraku
Berlin, 26. jun. Kakor poročajo iz tukajšnjih vojaških krogov, se je osni protiletalski obrambi posrečilo samo včeraj zbi-ti nad zapadno Nemčijo in nad Sredozemljem 74 ameriških večmotornih bombnikov. Nemška obramba je zabeležila na letalski fronti zadnjih 24 ur nove uspehe posebne važnosti. V Berlinu naglašajo, da se je polet ameriških bombnikov proti severni Nemčiji popolnoma ponesreč'1 in da nobeno ameriško letalo ni doseglo svojega cilja, ki je bil po vsem videzu Bremen.
V bliskovitih napadih nemških lovcev so bili napadalci prisijeni vrniti se ter odvreči svoj tovor na slepo. Prvič v tej vojiu se je pokazalo naravnost senzacijonalno dejstvo, pravijo v Berlinu, da je bi letalski napad odbit v pravem snrslu besede. Vse kaže, da je bil sovražnik silno presenečen zaradi tega neuspeha. Bajeslovna številka nemških lovcev, ki jih ameriški letalcj navajajo kot uničene med tem poletom, je seveda le gorostasna izmišljotina, s katero hočejo zakriti svoj poraz. Resnica je namreč ta, da Nemci niso izgubii niti enesa letala, Američani pa 25 bombnikov. Bilo bi preuranjeno izvajati prenagle zaključke in zatrjevati, da se nevarnost dnevnih naletov poslej lahko smatra kot odstranjena. Verjetno je, da si bo sovražni izmislil nove metode in drugo taktiko, v vsakem primeru pa je izven dvoma, da so milili časi, ko so ameriški letalci lahko izvrševali dnevne polete z neznatnimi žrtvami. Nemška obramba je sedaj tako močna, da jim bo to lahko vedno preprečila.
Lep uspeh je obramba dosegla tudi pro-šlo noč, ko so nad Porurjem nemški nočni lovci uničil; 30 bombnikov. Ta degodek dokazuje, da imajo nemški lovci odlično tehnično pripravo, ki zbuja najboljše nade Videli bomo, je dejal nemški vojni strokovnjak, koliko časa si bodo Britanci in Američani lahko še privoščili tako znatne izgube.
Vse nemško časopisje se še vedno obširno bavi z ustrahovalnimi sovražnikovimi poleti. V zvezi s tem zatrjujejo, da bombar-d*ranje Pcrurja nikakor ni naperjeno proti vojni industriji. Ni res, da so b le zadete samo stanovanjske hiše, ki stoje v bližini tovarn, marveč so bile nasprotno zadete le take tovarne, ki stoje v središču stauo-vanjskih skupin. To je tedaj ravno pravo nasprotje tega, kar dela nemško • letalstvo, kadar napade britanska mesta. Opaža se tudi, da jc sovražn k zadnje čase pojačil uporabo fosforja, ki se ga Nemčija ni nikoli posluževala. Vse to je povečalo sovraštvo med ljudstvom, ki bo zrastlo do strahotne nepomirljivosti nemških povračilnih akcij. Tako pravijo berlinski komentatorji.
»Lokalanzeiger« piše, da se Anglosasi v velikem obsegu poslužujejo sistema, ki ao ga svoj čas Angleži z uspehom uporabljali protj Burom. Ne upajo se napasti celine, ker vedo, da so povsod zbrane in pripravljene nemške sile, da jim prizadenejo kak novi Dunkerque. Zato obračajo svoje orožje proti ženskam in otrokom. Angleži no takrat v taboriščih zaprli družine burskih vojakov, da bi slednje prisilili k predaji. Danes Anglosasi ponavljajo ta poskus na-dejajoč se, da bo trpljenje družin prisililo bojevnike k opustitvi borbe. Te nade pa so prazne, pravi list. Res je, da sovražnik lahko do gotove mere ojači svoje ustrahovale e napade, toda Nemci niso brez obrambe, kakor so bili Buri.
Ne moremo se dotikati obrambe, pravi Ust, toda nedvomno bo učinkovitejše ono orožje, ki se ga doslej še nismo posluževali/ To je orožje represalije. L. 1940 je Hitler čakal cele mesece, preden je izpolnil svoje ponovne opomine. Tudi takrat je bOo mnogo nepotrpežljivost; v Nemčiji, toda naposled pa se je videlo, da je bilo pričakovanje izpolnjeno nad vsako mero. Nemško letalstvo je silovito udarilo po britanskih mestih. Isto se bo zgodilo tudi to pot v vteliko večjem obsegu. Ako nemške vojaške oblasti oklevajo, imajo za to gotovo dovolj razloga. Udarec, ki ae bo nekega dne zrušil na sovražnika, bo akcija brez primera. Mnogi znaki kažejo, da zbuja navidezna, nedelavnost nemškega letalstva pri Angležih mnogo strahu. Britanci so tako rekoč v položaju zločinca, ki pričakuje izvršitve smrtpe obsodbe in zato se njegova groza pred smrtjo le še podaljšuje.
Angleži bi radi verjeli, kar jim pripoveduje njihova propaganda; da je danes Nemčija preslaba, da bi vračala udarce, vendar vse kaže, da ta vera pri Angležih ni preveč trdna. »Lokalanzeiger« pravi: »Dobro namreč vedo, da dela vsa evropska celina z zagrizenostjo v proizvodnji orožja. Že najmanjši del tega zadostuje za izvršitev represalije. Dva meseca že pripravljajo in izpopolnjujejo nemški tehniki nove iznajdbe. Orožarne so polne orožja in eksplozivov, ki bodo nekega dne uporabljeni.«
Ta dan, pravi berlinski Hst, je že določen, toda nočemo napraviti Angležem usluge, da bi ga objavili. Naj čakajo in trpe muke pričakovanja. Dobro vedo, da bo ta dan neizbežno napočil. (II Piccolo.)
Ameriška podmornica se je potopjUa prt vežbah
Buenos Aires, 26. jun. s. Ameriško mornariško m!nistrstvo objavlja Izgubo podmornice »R-12«, ki ae je potopila mod vež-
banjem pred vzhodno ameriško obalo. Izmed 108 mož posadke so se mogli reSiti samo nekateri. Ker je tamkaj morje globoko, podmornice ne bo mogoče dvigniti.
Razkroj v ssv^tskem gospodarstvu
Stockhoim, 26. junija, s. Boljševiški list »Trud« piše, da mnogi delavci navzlic vojni še vedno kažejo nedisciplino in včasih celo površnost pri delu, ki se mu skušajo izogniti z vsemi sredstvi. V zadnjem času so se pripetili pogosti primeri, da se delavci in uradniki niso prijavili na delo, češ da morajo obdelovati vojne vrtove. Svet sindikatov SSSR, pripominja list, je objavil odredbo, v kateri pravi, da se delo v vojnih vrtovih sme opravljati samo v prostem času. Obdelovanje osebnih in kolektivnih vojnih vrtov, pripominja list, je sicer zelo koristno, toda jasno je, da ne sme biti na škodo vojne proizvodnje. Tudi delo za zbiranje šote ne napreduje v smislu smernic in »Pravda« piše, da so preteklo zimo skoro vsa mesta ostala brez goriva zaradi zapoznelega in pomanjkljivega zbiranja tega kuriva.
Nova žrtev GPU
Berlin, 27. jun. s. Iz pregleda listin, ki so jih našli v Smolensku, izhaja, da je med žrtvami GPU tudi neki turški državljan, ki je služil v poljski vojski kot poročnik, namreč Hamid Mahed Korknas, ki je bil zajet na vzhodnem Poljskem obenem z številnimi drugimi poljskimi oficirji in odveden v taborišče pri Kozielsku, kjer so ga drugi ujetniki prosili, naj bi sestavljal koncentracijski list pod naslovom »Orbis«. Čeprav je ostala publikacija tega lista strogo tajna, je zaplemba kopije lista imela za posledico aretacijo Korknasa, ki je bil pozvan pred ljudskega komisarja v Moskvo. Sovjetski kapitan Kuprij je tedaj izjavil, da je bil Korknas »protisovjetski element« in da bi zato ne bilo več primerno, da se še nadalje vzdržuje.
Rooseveltov poraz v kongresu
Stockhoim, 26. jim. s. Rudarska stavka v Ameriki v zadnjih 24 urah ni niti najmanj pojenjala, pač pa so se stavkujočim pridružile nove množice delavk, pri vsem tem pa se polovica stavkujočih sploh upira ponovno iti na delo. Ker je sedanji čas zelo kritičen, ni bilo mogoče drugače kakor spraviti ta problem pred reprezentančno zbornico in senat, ki sta z veliko večino odobrila novi zakon, po katerem je vsako stavko smatrati za protizakonito dejanje. Skoraj istočasno, ko so glasovali o tem zakonu, pa je prišlo obema zbornicama v roke pismo Roosevelta, ki je vložil svoj veto proti temu zakonu. Predsednik je v tem pismu izjavil, da je pripravljen spremeniti zakon glede vpoklica k orožju na ta način, da bi zvišal skrajno mejo obveznikov od 45. na 65. leto in tako dosegel, da bi bila velika večina stavkujočih in neposlušnih mobilizirana in tako ne bi mogla več izvajati protidržavnih dejanj. Eden senatorjev je takoj zavzel odklonilno stališče glede te Rooseveltove pobude. češ da gre za eno izmed znanih demagoških gest predsednika, ki bi hotel na eni strani braniti delavce, na drugi strani pa doseči izboljšanje situacije. Predsednikov veto proti omenjenemu zakonu je bil nato zavrnjen z 244 glasovi, med njimi 114 demokratskimi in 130 republikanskimi To je prvič, da je Roose-velt. odkar je prišel na oblast, doživel tako hud poraz na področju delavske zakonodaje.
Pogrešan ameriški letalski general
Lizbona, 25. jun. s. V Londonu objavljajo uradno, da se brigadni general Nathan Betford Forrest, poveljnik 8. skupine severnoameriškega letalstva, ni vrnil lz letalske bitke, ki je bila 13. t. m. v zraku nad Kielom.
Rekviriranje avtomobilov v Siriji
Ankara, 25. jun. s. Po vesteh iz Bejruta so začele vojaške oblasti tudi v Siriji kakor že v Iraku in Iranu naglo rekvirirati zasebne avtomobile. Razen tega so ustavili nadaljnje razpečavanje bencina za zasebno uporaba.
Japonski letalski napad na Rusel
Lizbona. 27. jim. s. Posebno poročilo mornariškega ministrstva Zedinjenih držav obvešča, da je oddelek japonskih letal včeraj napadel ameriške postojanke na otoku Rusel, kjer je bila povzročena Skoda na napravah.
Pristojnost za sajenje kaznivih dejan] po naredbah Vis&kega komisarja v LJubljani
Duce, Prvi maršal cesarstva, Poveljnik vojnih sil na vseh bojiščih, je na podlagi čl. 17. ia 20. vojnega vojaškega kazenskega zakonika izdal 12. junija 1943/XX1. razglas, ki je bil objavljen v »Službenem liotu« 26. t. m. in določa naslednje:
Razglas z dne 19. novembra 1942XXI o pristojnosti za sojenje kaznivih dejanj po naredbah Visokega komisarja v Ljubljani se razveljavlja.
V pristojnost Vojaških vojnih sodišč spada sojenje kaznivih dejanj po naslednjih naredbah Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino:
1)	naredba s predpisi glede radijskih sprejemnih in oddajnih aparatov z dne 5. jfcilija 1941/XIX. St. 64;
2)	naredba z določbami za prihajanje v mesto Ljubljano in za odhajanje iz mesta z dne 9. marca 1942/XX, št. 41. vendar le glede kaznivega dejanja iz drugega odstavka čl. 5;
3)	naredba o uvedbi obveznost; civilne službe z dne 5.junija 1942/XX. št. 106;
4)	naredba o neveljavnosti kakorkoli prenarejenih novcev in bankovcev in o obveznosti njih oddaje z dne 19. junija 1942/ XX. št. 119;
5)	naredba o omejitvi avtomobilskega prometa z dne 20. junija 1942/XX. št. 120;
6)	naredba s predp'"si o rekvizjciji nepremičnin v uporabo za vojaške namene z dne 8. julija 1942/XX. št. 140;
7)	naredba s kazenskimi določbami za neustrezanje oblastvenim nalogam z dne 16. julija 1942/XX. št. 146.
8)	naredba o obvezni oddaji smuči z dne 19. julija 1942/XX. št. 151;
9)	naredba s predrvsi o rabi zvonov z dne 11. avgusta 1942/XX. št. 158;
10)	naredba s predpisi o posedovanju, hranjenju in prevažanju soli in tobaka z dne 24. septembra 1942/XX. št. 181;
11) naredba o zaplembi imovine upornikov in ustanovitvi zavoda za upravljanje in likvidacijo te imovine z dne 6. novembra 1942/XXI. št. 201;
12)	narodba o povečanju kazni za zLofin-stva, izvršena izkoriščajoč okolnosti, povzročene po vojnem stanju z dne 4. decembra 1942/XXI. št. 226 vendar le za kazniva dejanja pod črko a) čl. 1;
13)	naredba s predp'si za nadzorovanje gibanja Ln bivanja tujcev v Ljubljanski pokrajini z dne 11. decembra 1942/XXI. št. 228 vendar le za kazniva dejanja po čl. 20. 'in 21;
14)	naredba s predpisi za rabo in no§e-
nje fotografskih aparatov z dne 9. decembra 1943/XXI. št. 229;
15)	naredba o spremembi predpisov glede poslušanja radija z dne 7. februarja 1943/XX. št. 15.
V postopkih, spadajočih v pristojnost Vojnih sodišč ia ozemlju Ljubljanske pokrajine, se premičnine, zaplenjene ob ugotavljanju kaznivega dejanja zoper ureditev potrošnje, če so lastnina obdolženca ali je njih zaplemba dopustna in če nimajo pomena za kazenski postopek ter to Visoki kom'sar zahteva, laJiko čeloma ali deloma vrnejo potrošnji jn se sme odrediti njih izročitev ustanovam, določenim po Visokem komisarju. Dobljena vsota se takoj odvede v neobrestovani poštni sodni polog. Vrnitev potrošnji se lahko odredi tudi, če je bila odrejena zaplemba.
Vsote, dobljene od sodne prodaje ali od vrnitve ' potrošnji stvari, zaplenjenih s pravnomočno sodbo Vojaškega sodišča v postopkih, ki so mu dodeljeni s tem razglasom, se stekajo v blagajne Visokega komisariata.
Ta razglas se objavi z uvrstitvijo v uradni list »Gazzetta Ufficiale del Regno dTtalia« in se poleg tega uvrsti tudi v Službeni list za Ljubljansko pokrajino.
resnice
Znacline ugotovitve ameriških {liscev
Buenos Aires, 25. jun. s. Tu je zbudila veliko zanimanje publikacija »Avtobiografija Zedinjenih držav«, ki jo je sestavila italijanska novinarka Marija Napolitano Martone. ki je združila v njej spise 24 severnoameriških piscev. Zelo značilne so na primer izjave pisca Channinga Pollocka. ki zelo ostro nastopa proti brezbrižništvu ameriškega naroda nasproti nevarnosti svoje obogatitve in razvrednotenja dela, ko ugotavlja, da je Amerika postala »zemlja izkoriščanja za slehernega prostaške.ga demagoga in slehernega plemenitega zbiralca glasov, odkar jo je prevzelo lahkomiselno mišljenje, lahkomiselno življenje, lahek zaslužek, nespametni predsodki in cela vrsta največjih bedastoč«. Pisec domneva, da bi Amerika z lahkoto prešla v fašizem ali komunizem, in priznava, da sta vpliv korupcije na eni strani in prevratnih teženj na drugi strani odstranila spoštovanje za sleherno stvar in sleherno ose* bo. Pollcck opozarja na nizko duhovno raven ameriškega ljudstva kakor tudi dobro stoječih krogov, ko piše. da medtem ko nižji sloji oblegajo prodajalnice hrenovk in med uživanjem hrane gledajo, kako obešajo črnca, plačujejo višji sloji 40 dolarjev, da lahko prisostvujejo razmesarjenju črnca v boksarski borbi.
Zelo zanimive so nadalje informacije o Rooseveltu. ki jih ebjavlja znan novinar. Pisec piše med drugim, da velja predsednik Rcosevelt zelo drago svoj narod. Za svojo' službo voditelja ameriške usode prejema 75.000 dolarjev (komaj 10.000 dolarjev več kakor znani nogometni sodnik Mcntain Landis), toda iz raznih prejemkov narašča ta številka na manj skromni znesek 797.637 dolarjev, ki niso pod* vrženi nobenemu državnemu odtegljaju.
Indiskretni novinar poroča nadalje, da ie Ro-osevelt od marca 1933 do januarja 1938 prejel za tako imenovane »predsedniške pristojnosti 1,719.685 dolarjev, da je v tem razdobju osebje njegove hiše in njegovega urada veljalo državo 614.231 dolarjev. 8 agentov in 42 poli* cijskih agentov, ki morajo nadzirati njegovo osebo, pa 243 393 dolarjev. Stroški za vzdrževanje Bele hiše pa so prav orientalsko razsipni, kar velja tudi za stroške predsednikovih potovanj sprehodov, ribolovov, volilnih potovanj, in diplomatskih potovanj. Roosevelt potuje po kopnem v posebnem vlaku, sestavljenem iz 10 vagonov, v katerih je vse polno sorodnikov, tajnikov, raznih parasitov in politikov, ki imajo vsi rravico do 5 dolarjev povračila na dan za potne stro=ke. In ker si Roosevelt ne more dovoliti zabave ribo'ova ako ga ne spremljata vsa i dva hišica, in ker so njegovi ribolovi zelo pogcoti, stroški za dnevno vzdrževanje rušilcev na rctovanju pa znašajo vsaj 1.368 dolarjev, si lahko predstavljamo, koliko veljajo predsednic kove zabave.
Vse te stroške pa prekašajo stroški New Dea'a. znamenite Rooseveltove stvaritve, ki jo je Mennken 1. 1939 označil za »ogromen polom«. pripominjajoč, da si ni mogoče zamišljati gospodarskega načrta, ki bi bi! boli katastrofalen. saj je moralo' ameriško ljudstvo zaradi nje* ga plačati državi več nvlijonov samo za njegovo vzdrževanje, pri vsem tem pa je samo ostalo praznih rok.
Koračna je pripomba drugega novinarja, ki pripoveduje o življenju visokega funkcionarja gospoda Flvnna predstavnika nekega okrožia. Novinar Michel! pripoveduje da je cele tedne iskal tega gospoda v svojem uradu, a aa n; našel. ker je bil vedno* zaposlen z zasebnimi posli v klubih zabavnih lokalih itd Tako je končno ugotovil, da ie v 13 mesecih videl Flvnna v uradu samo štirikrat, pa še tedaj je bil pokrit in v plašču. Ko je novinar končno/ Flvnna le nek;e iztaknil, ga je ta odpravil z nekaj besedami, češ da je bil pač na dopustu, če ni bil v uradu. Novinarju je izročil pisano poročilo, v katerem je zelo naravno pojasnil delo svojega urada.
Drugi zeVdni primeri pa so tile: Novinarka Marta Gellorn se je nedaleč od Kolumbije ponesrečila pri nekem avtomobilskem incidentu. Pri nesreči ji je pomagal neki gospod, ki jo je dohitel z drugim avtomobilom, ko se je peljal na neko linčanje, kar je smatral za nenavadno priliko ki je ni hotel zamuditi. Kakih 100 av* tomobilov se je zbralo na tajnem nočnem sestanku, kjer so v luči avtomobilski žarometov zažgali nekega črnca, oblitega s petrolejem, in nato obesili. Še pred smrtjo so viseče telo spremenili v gorečo bakljo. P^ tem prizoni se vsakdo mirno vrne domcv m zaspi. Zan:m:vc je, da se je tak dogodek pripetil pred nekaj leti namreč 1 1936.
Glede obešanja pa zasluži pozornost še novejši dogodek, ki datira iz leta 1940. Novinar Biggs pripoveduje, da je med obešanjem nekega črnca množica kazala pravi kriminalni sadizem.
Tako vidimo, da je ta »avtobiografija Zedinjenih držav« zares zanimiva zbirka zgodb 'n neizpodbitna obtožba proti ameriški družbi, ker se pod skorjo žeje po zlatu skrivajo najbolj kriminalne napake. In prav predstavniki te po* kvarjene družbe naj bi zanesli svojo civilizacijo na evropsko celino
Kmpcija v ameriškem sodstvu in upravi
Lizbona, 25. jun. s. Severnoameriško vrhovno sodišče je razveljavilo sklep podrejenih vojaških sodišč proti komunističnemu agitatorju Scheidemannu. Scheidemann, ki je bil že davno naturaliziran Američan, je bil nato izgubil državljanstvo zaradi svojega delovanja, ki je bilo izrazito protinacionalno. S tem, da je vrhovni sodni dvor razveljavil ta sklep, je postavil na glavo tradicionalno ameriško načelo, po kate* rem je delovanje komunistične stranke naperjeno proti vladi v nasprotju z ustavo. Javno mnenje ostro kritizira to sodbo in slišijo se trditve, da je bila izrečena predvsem zaradi Rcoseveltovega pritiska na sodnike, ki jih je sam imenoval, zlasti pa na židovskega svetnika Frankfurterja in prijatelja Mureghyja. Republikanska stranka še posebej protestira proti temu kompromitiranju dostojanstva najvišje politi-čnopravne ustanove v Zedinjenih državah in republikanski listi napadajo tudi Willkiea, ki je Scheidemanna branil in se tako izpostavil za zagovornika komunistične ideologije.
Lizbona, 25. jun. s. Po vesteh iz Washing-tona je senator Truman predložil nekaj točnih obtožb, trdeč med drugim, da obstoji špekulacija in samovolja v samem upravnem organizmu izvršnega odbora za vojne stroške in vojne dobave. Senator Truman zaključuje svojo obtožbo z zahtevo po izčrpni preiskavi o norih stroških, ki jih odreja Rooseveltova vlada.
SPOŠTOVANIM NAROČNIKOM
IN ČITATELJEM! Zaradi današnjega praznika bo izšla prihodnja številka »Jutra« jutri, ▼ sredo proti večeru.
linea"
Izšla je 34. številka glasila zveze borbenih fašijev za Ljubljansko pokrajino. Uvodnik se bavi z vprašanjem olgovomosti plu-tokratske demokracije, ki je izzvala sedanjo vojno. Naslednji članek se spominja obletnice premirja s Francijo. Sledi poročilo o prevzemu poslov novega Visokega komisarja in Zveznega tajnika Eksc. Lambra-sse. Daljša razprava je posvečena razpustu Kominterne. Ostale strani so odmerjene kulturnim in organizacijskim vprašanjem, vsebujejo pa tudi precej čtiva za vojake. List je kalkor vedno opremljen z zanimivimi slikami.
GLEDALIŠČE
DRAMA
Torek, 29. junija, ob 18.30: Skupno življenje. Red Torek. Sreda, 30. junija, ob 18.30: Stari in mladi.
Red Sreda. Četrtek, 1. julija, ob 18.30: Skupno življenje. Red A.
*
C. G. Viola: »Skupno življenje«. Igra v treh dejanjih. Sodobna igra o zakonskem problemu trikotnika. Osebe: advokat Mas-sari-J. Kovič, Magda, njegova žena-Ša-ričeva, Guido Fiore-Nakrst, gospa Ferran-te, Magdina mati - Nablocka - Putjatova, Antonio, sluga-Kosič. Režiser: prof. O. Šest
Zadnja dramska premiera bo A. Strind-berga »Nevesta s krono«. Delo je grajeno s pomočjo pravljičnih simbolov in razkriva odnos človeškega dejanja in nehanja do metafizičnih sil in njegovo povezanost z njimi. Glavne vloge bodo igrali: Šariče-va, Danilova, Jan, Rakarjeva, Debevec, Marija Vera, M. Skrbinšek in Cesar.
OPERA
Torek, 29. junija, ob 18: Traviata. Izven.
Znižane cene od 24 lir navzdol. Sreda. 30. junija: Zaprto. Četrtek, 1. julija, ob 18: T'ha voda. Opereta. Red Četrtek.
*
G. Verdi: »Traviata«. Opera v štirih slikah. Osebe: Violetta-Vidalijeva, Flora-Po-ličeva, Anina-Ramšakova, Alfred-Cuden, Germont-Janko, Gaston-B. Sancin, Doup-hol-Anžlovar, Obigny-Dolničar, dr. Gren-vil-Lupša. Solo pleše Japljeva. Dirigent: D. Zebre, režija in scena: C. Debevec, zborovodja: R. Simoniti, koreograf: inž. P. Golovin.
Prihodnja operna premiera bo D Albertovo delo »Mrtve oči«, ki ga pripravlja Samo Hubad kot svoj operni dirigentski debut. Besedilo, ki ga je napisal pred kratkim umrli znani romanopisec H. H. Ewers skupaj s H. Kenryjem, je prevedel N. Štritof. Opero bo zrežiral C. Debevec, glavni partiji sta zaledeni s Heybalovo in Primožičem.
Smrt balgarsrzsga terorista
Sofija, 25. junija, s. Bolgarska policija je včeraj izsledila enega izmed največjih krivcev novejših antontatov v Sofiji. Gre za terorista Sevija Eičeva Gerrgijeva, ki je bil včeraj ustreljen v Sofiji, ko je poskušal uteči. Na poziv, naj se preda, je Georgijev skušal streljati na policijo, toda zadela ga je krogla. Georgijev je bil komunist, ki je odgoveren za življenje mnogih bolgarskih državljanov. 2e dolgo so ga iskali kot navadnega komunističnega emi-sarja. Udeležil se je bil med drugim državljanske vojne v Španiji pod izmišljenim imenom Mihael Strogov.
Na klopi preizkušnje
Ugledni itaFjanski public st Mario Appe-lius je objavil te dni v glavnem glasilu fašistične stranke »II Popolo d'Italia« članek tele vsebine:
»Te dni objavljajo in razširjajo po radiu v sovražnih državah najbolj fantastične in nesmiselne vesti o položaju v Italiji in razpoloženju italijanskega naroda. Deset milijonov Italijanov in sinov Italijanov, ki žive v inozemstvu in ki imajo v Italiji svojce al; celo najožje sordnike, je tako podvrženih te dni hudi živčni vojni. Smilijo se nam. Sovražna propaganda prikazuje Italijo v barvah, ki so nasproti stvarnosti prav takšne, kakor je tema noči nasproti svetlobi dneva.
Nasproti propagandnemu potvarjanju tolikšnega obsega se nam prostovoljno vsiljuje naslednje vprašanje: Koga hočejo pre-variti? Francoze? Arabce, Moskvo? Turčijo? Britanska narode? Indijo? Nesrečne severnoameriške množice? Al; morda južnoameriške? Italijane v Ameriki? Anglosaške napadalne Čete, ki so določene za kak tvegajoč poskus, kakršnega menijo, da morajo napraviti?
Izključiti namreč moramo, da bi hotela sovražna propaganda preslepiti narode Osi ali trojnega pakta, k; prav dobro poznajo dejanski položaj v I tal'ji po neposrednih obveščevalnih organih, ki so na italijanskem ozemlju. Po pameti moramo izključiti tudi Švico, Španijo, Portugalsko in švedsko, te nevtralne države, ki imajo v Italiji svoje novinarje, ki sami lahko osmešijo vse izmišljotine angleško-ameriške propagande.
še bolj nesmiselna je domneva, da bi London in Washington s temi svojimi puhlicami hotela vplivati na italijanski narod, ki ima pred očmi resnično sliko Italije, namreč lastnega doma. Kaj tedaj? Ako bi hoteli dati Italijanom samo primer bedastoč, ki se objavljajo v inozemstvu o naši državi, bi lahko navedli samo to, da je alžirski radio, medtem ko je prestolonaslednik Umberto obiskal v Kalabriji žrtve severnoameriškega letalskega lopevstva, istega prestolonaslednika pričakoval v Alžiru, kjer da naj bi ... vodil pogajanja o pogojih italijanske kapitulacije. Neverjetno, toda resnično! Zato ponovno vprašujemo: Koga žele s tem prevaliti? Kakšni zapleteni razlogi notranjega, med zavezniškega ali mednarodnega značaja zavajajo angleške in ameriške voditelje, da razvijajo to ogromno propagandno kampanjo proti Italiji na temelju senzacijonalnih laži, sramotnih potvarjanj in obrekovanj, ki so nuj-
no obsojene na osmešenje že v najkrajšem času?
Nič namreč ne opravičuje teh sovražnih laži. Slika, ki jo Italija nudi svetu, je slika m'ru, resnosti, energije, reda, kar postavlja italijanski narod na enakopravno raven s prvimi narodi na svetu. Skozi tri leta je bil italijanski narod z moško vztrajnostjo kos vojaški teži britanskega imperija, kateremu so se kasneje pridružile še Zedinjene države z vsemi njihovimi vojaškimi razpoložljivostmi. V trdih dneh Abe-sinije, Eritreje in Libije je italijanski narod pokazal, da zna prenesti udarce z isto odločnostjo kakor angleški narod. V teh treh letih so odpadli vsi predsodki o italijanski občutljivosti. Ako so angleški živci železni, so italijanski iz jekla.
Prebivalstvo južne, srednje in severne Italije, izpostavljeno še hujšemu bombardiranju kakor je bilo bombardiranje Lcr.-dona, ker je račje, bolj divje in površno, je ohran;lo zgledno zadržanje. Ako so Angleži ponosni na vedenje prebivalstva v Londcnu, so Italijani dokazali, da so najmanj enakovredni prebivalcem britanske prestolnice.
V	preizkušnji prehranbenih in gospodarskih ome;jtev je italijanski narod pokazal fizično in moralno trdnost, s kakršno se morda lahko tudi Anglež; bahajo, toda noben narod ne more trditi, da jo je prekosil. Pri organizaciji svo;'e prehrane in svojih prevozov, kakor tudi v funketjoniranju nad vse trdih vojnih dsjatev smo pokarali sposobnost; in vrline, ki niso prav nič manjše kakor sposobnost in vrline drugih narodov, toda pri tem še s to zaslugo, da ne razpolagamo s tolikšnimi možnostmi in rezervami kaker drugi narodi.
V	vojaškem pogledu smo izpisali strani bleščečega kolektivnega in posameznega junaštva, ki bi si jih lahko sleherna vojska štela v čast. DožJveli smo neuspehe, toda kateri narod jih v tej vojni ni doživel? Važno je le to, da nas ne bremene nečastne strani kakor ra primer angleška kapitulacija v Singapurju.
Spričo popolnega nasprotja med italijansko stvarnostjo in lažnivo sliko, ki jo je narisal sovražnik, smo prisiljeni misliti da se Angleži in Američani boje prikazati Italijo svetu, svojim narodom, Italijanom in Evropcem v Ameriki takšno, kakršna Je; da se namreč boje, da bi svet spoznal, da ima italijanski narod — razen izrednih vrlin genija, umetnosti, humanosti, nadarjenosti, pesništva, ravnovesja, prenašanja, globoke civilizacije in duhovno gosposkost. k; označujejo vse »vtšje narodec — tudi
Gospodarstvo
Nove cene vino
Pred dobrim tednom smo objavili narel-bo Visokega komisarja o razvrstitvi in določitvi cen, kl je stopila v veljavo 16. t. m. Kakor je obvestil Visoki komisariat sindikat gostinskih podjetij pri Združenju trgovcev so bile s tem dnem razveljavljene vse prejšnje cene za vino, in sicer tudi one, ki so bile posameznim trgovcem in gostilničarjem odobrene s posebno odločbo Visokega komisariata. Od gornjega datuma naprej se morajo vsa vina prodaj s ti izključno po cenah navedenih v novi naredbL
Vina, ki v naredbi oz. razpredelnici A. in B. naredbe niso taksativno našteta, se smatrajo kot navadna vina. Prav tako se vina boljših vrst, za katere je v naredbi omejitev, da se smejo točiti le v steklenicah, točijo odprta le iz opletenk po posebej določeni ceni.
Stara vina (t. j. več ko tri leta stara vina) se po novi narelbi smejo dajati v potrošnjo izključno v buteljkah, polnjenih pri proizvajalcu. Na steklenici mora biti razločno naveden letnik proizvodnje. VL"a. ki .33 se doslej prodajala kot stara, vina (Chian-ti 1938), se odslej prodajajo po cenan, uo-ločenih za IL in III. vrsto, toda. le, če ustrezajo vrstam in kakovostim, navedenim v razpredelnicah A. oz. B. Ce tem pogojem ne ustrezajo, se pro lajajo kot navadna vina.
Izrečno je opozoriti gostinske podjetnike, da pri razdelitvi vina po alkoholnih stopnjah upoštevajo le ono stvarno stopnjo, ki jo vino ima., ker bodo organi za kontrolo cen, v vsakem dvomljivem primeru, upravičeni odvzeti vzorec vina, ki ga bo preiskal poseben, za preizkušnjo določen oddelek. Ce se izkaže, da vsebuje vino manj alkohola kakor ga je prodajalec navedel in kakor je za dotično vrsto in ceno minimalno predpisano, bo prodajalec kajznovan, ker je prodajal vino po višjih cenah.
Pri nakupu vina je trgovec dolžan kupcu vpisati na fakturo vse podatke, ki so po citirani naredbi potrebni za razvrstitev vina, t. j. vrsto, letnik, alkoholno stopnjo, naziv itd. Samo s temi na fakturi vpisanimi polatki se bosta mogla dokazati kakovost in vrsta vina.
Gostinski pxljetnaki morajo na posodi, iz katere se v obratu točijo odprta vina, lia-značitl vrsto in naziv vina in alkoholno fltopnjo. Pri vstekleničenih vinih morajo biti vsi ti podatki razvidni na izvirni etiketi.
Cenike po novi naredbi dobe gostilničarji od podjetnika 28. t. m. naprej v pisarni Združenja trgovcev - Sindikat gostinskih podjetnikov.
Gospodarske vesti
=» Napredujoča elektrifikacija italijanskih železnic. V Italiji so pričeli z deli za elektrif kacijo železnic leta 1905. Toda šele v faš:stični dobi so se pričela dela za elektrif kacijo žoleznic v velikem obsegu, zlasti v letih po izbruhu svetovne gospodarske krize. Po podatkih, ki so b:li objavljeni v zvez', s proračunom, je sedaj v Italiji elektrificiranih že 5415 km prog državnih železnic. K temu je še prišteti 1838 km elektrif ieranih železne, ki pr padajo zasebnim družbam.
= Iz trgovinskega registra. Pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani je bil izvršen izbris zaznambe o odložitvi plačil za šest let. — Pri Zalružni tiskarni, družbi z o. z. v Ljubljani je bil zaradi odstopa izbris:n poslovodja Karol Ceč, vpisan pa novi poslovodja Joža Kcšiček, generalni ts.jnfk Ljudske tiskarne in knjigarne v Ljubljani — Zaradi končane likvidacije je bila izbrisana Ljubljanska gradbena družba z o. z. v Ljubljani.
= Odškodnina za elektrarno v Fali. Kakor je znano, je šef za civilno upravo na Spodnjem Štajerskem ustanovil leta 1941. podjetje »Oskrba z energijo, Spodnja Štajerska«, v katero je vključil rudnike Trboveljske premogokopne družbe in državne rudnike na Spodnjem Štajerskem ter falsko. velenjsko in trboveljsko elektrarno. V zadnjem času so bila pogajanja med Švicarsko elektrarniško in prometno družbo v Baslu, ki je lastnica delnic družbe Fala d. d., in sicer zaradi odškodnine za prevzeto falsko elektrarno, kakor tudi za odkup udeležbe iste švicarske družbe pri Štajerski elektrarniški družbi v Gradcu. Kakor poročajo iz Curiha je bil že sklican občni zbor delničarjev baselske družbe, da bi odobril pogodbe glede plačila odškodnine za falsko elektrarno in za odkup udeležbe pri Štajerski elektrarniški d. d. v Gradcu. Ker pa so se zaključna pogajanja zavlekla, je bil občni zbor preložen.
— Nemške državne železnice v lanskem letu. Nemške državne železnice so izdale letno poročilo za preteklo leto, ki se nanaša na poslovanje železnic v Nemčiji sami brez železnie v Protektoratu, Poljski generalni guberniji in v zasedenih področjih in tudi ne obsega premoženjskih vrednot prevzetih železnic v Alzaciji in Lorer.i ter na Spodnjem štajerskem in Gorenjskem. (Glede poslednjih so vnešene v zaključne račune le številke o dohodkih in izdatkih.) Prometno-pclitično sega delokrog nemških državnih železnic seveda v vse zasedene dežele in danes dirigirajo nemške državne železnice dejansko promet obsežnega dela Evrope s skupno dolžino prog 152.000 km. Nemške državne železnice so imeli v sami Nemčiji lani 9.8 milijarde mark dohodkov (9.0); od tega odpade na potniški promet 4.0 milijarde (3.2), na blagovni promet pa 5.2 milijarde (5.3). Razmerje med potniškim in blagovnim prometom se je spremenilo v primeri s predvojno dobo v korist potniškega prometa, na katerega je pred vojno odpadla le ena tretjina vseh dohodkov nemških državnih železnic. Tudi skupni izdatki so narasli na 9.4 milijarde mark (8.7), kat je v zvezi s povečanimi materialnimi
vrline discipline, vztrajnosti, reda, trdnosti in hladnokrvnosti, ki so potrebne, da se zmaga.
Na klopi preizkušnje dokazuje italijanska rasa vrlin«, kl spravljajo v zmedo so-vražn'ka, stil, ki drži anglosaško pretira-nost, dostojanstveno in umsko strnjenost, ki ponižuje Francoze, veliko plemenitost, ki nezadrin* sili neštete narode, da vidijo v mirnem obrazu moderne Italije vzvišeni obraz starega Rima.«
in personalnimi izdatki. V službi nemških državnih železnic je sedaj 1.4 milijona oseb. Cisti obratni izdatki so lani narasli na 4.7 milijarde mark (4.4), izdatki za
vzdrževanje in za obnovo pa na 4.6 milijarde mark (4.2), pri čemer zaradi štednje z ljudmi in materialom zneski za vzdrževanje in obnovo niso bili v celoti izdani in so bili deloma le računsko upoštevani. Zato izkazuje bilanca tudi povečano likvidnost. Vrednost železniških naprav se je lani povečala za 1.1 na 42 milijard, vrednost zalog na 563 milijonov (509), razpoložljiva likvidna sredstva pa S3 narasla na 2.6 milijarde mark (1.7). V zvezi s prevzemom nekaterih železnic se je družbena glavnica povečala za 0.6 na 20.8 milijarde mark. Izravnalni sklad se je dvignil od 660 na 700 milijonov mark. Cisti presežek obratnega poslovanja je znašal skupaj z izrednimi dohodki 518 milijonov mark (432); od tega je prejela državna blagajna 376 milijonov, 177 milijonov je bilo izdanih za obresti, 40 milijonov za izravnalni fond, 44 milijonov pa je bilo preneseno na novi račun.
= Ustanovitev madžarskega semenogoj-skega podjetja v Ukrajini. Kakor poročajo iz Budimpešte je bila tam ustanovljena družba za semenogojstvo Dunav-Dnjeper, ki je sprejela od nemških oblastev koncesijo za ustanovitev velikega semenogoj-skega podjetja na nekem bivšem boljše-viškem državnem posestvu v Ukrajini. Glavni udeleženec pri tem podjetju je Andrej Mecser, dolgoletni predsednik Madžarsko-nemške trgovinske zbornice v Budimpešti, ki je znan kot gojitelj selekcioniranega semena za koruzo. Listi poudarjajo, da je Mecser prvi Nemec, ki je prejel koncesijo za ustanovitev podjetja v Ukrajini.
= Gospodarske vesti iz Srbije. V Srbiji bodo v kratkem ustanovili tvora ico za proizvodnjo glicerina in sicer s sodelovanjem srbske poslovne centrale za sladkor, mela-so, pivo, špirit in kvas. — Izredni občni zbor Jadransko-podunav^ke banke v Beogradu je sklenil povišanje delniške glavnice od 24 na 40 milijonov din. V bodoče bo delniška glavnica razdeljena v 27 milijonov din osnovne glavnice in 13 milijonov d narjev prioritetne glavnice.
= Domača proizvodnja plugov v Srbiji in na Hrvatskem. Nedavno smo poročali, da so v Srbiji pričeli doma izdelovati pluge in da je tvornica Vistad že do konca lanskega leta izdelala 600 plugov, letos pa je proizvodnjo še znatno razširila, tako da je bilo v prvih petih mesecih t 1. izdelanih 15.000 plugov. Z domačo proizvodnjo plugov pa so pričeli tudi na Hrvatskem. Minister za kmečko gospodarstvo dr. Balen je te dni izjavil, da bodo v kratkem izdelali na Hrvatskem 10.000 plugov, 1000 bran, 5000 sejalnih strojev in 1.3 milijona komadov raznega orodja za kmete. V teku enega meseca bo izdelanih prvih 1000 novih plugov.
= Pred slabo žitno letino v Zedinjenih državah. Po najnovejših cenitvah bo znašal letošnji pridelek ozimne pšenice v Zedinjenih državah 13.66 milijona ton. medtem ko se je v aprilu glasila cenitev na 14.02 milijona ton, lani pa je znašal pridelek 19.44 milijona ton. Tudi cenitev letošnje letine jare pšenice je nižja, in bo znašal pridelek 6.23 milijona ton nasproti 7.57 milijona ton v lanskem letu. Tako bo celotni pridelek pšenice za letos za 6.8 milijona ton manjši, kar je posledica neugodnega vremena, trajnega deževja in drugih okoliščin.
= Nagli razvoj ribištva v dunavski delti. V zadnjih letih se je v izrednem ob-sesru razvilo ribištvo v vodah dunavske delte ob Cmem morju, kar je pripisati uspeli organizaciji odkupa in odpreme na-lovljenih rib. Medtem ko so leta 1940. nalovili v dunavski delti samo 2 milijona kilogramov rib, je količina nalovljenih rib naslednje leto narasla na 4 milijone kilogramov. lani pa celo na 8 milijonov kilogramov. Za prevoz rib so na razpolago posebni majhni dunavski parniki, katerih število se bo še pomnožilo. Računajo tudi z nadaljnjim povečanjem lova, ko bodo urejene potrebne hladilne naprave v Bukarešti.
= Nemški stroji za turške tvornice tobaka. Zaradi racionalizacije obratovanja v turških cigaretnih tvornicah je direkcija turških monopolov oddala nemškim tvrdkam veliko naročilo za dobavo strojev za izdelovanje cigaret, ki so namenjeni predvsem za cigaretno tvomico v Djubali. Naročilo se nanaša na 11 takih strojev, ki bodo izdelani v seriji. — Turški parlament je sklenil, da se poviša prometni davek na izvozno blago od 12.5 na 15% vrednosti.
= Uporaba gonilnih jermen iz mirujočih tvornic v Nemčiji. Nemški pooblaščenec za gospodarstvo z usnjem je v aprilu t 1. odredil da se morajo v vseh industrijskih obratih, ki mirujejo, prijaviti gonilna jermena. da bodo na razpolago za tvornice. ki obratujejo. Sedaj so bile določene še odkupne cene za ta gonilna jermena in je bil odkup razširjen tudi na gonilna jermena iz gumija in tkanin.
Skrb Italije za črno goro
Italijanski listi poročajo iz Cetmja, da so italijanske oblasti v Črni gori izvršile razne akcije, ki so pripomogle k izboljšanju položaja civilnega prebivalstva. Tako so na primer plače nameščencev v Črni gori v letu 1942. bile za 25 milijonov lir višje kakor odgovarjajoče plače v prejšnjih časih. Izvršena so bila mnoga cestna dela, za katera so izdali 40 milijonov lir. Izboljšanih je bilo tudi 14 brzojavnih central s 650 km dolgim omrežjem. Na novo so bile napravljene nekatere nove električne centrale ter vodovodne naprave. Tudi v zdravstvenem pogledu se kaže očiten napredek, kajti ustanovljeni so bili mnogi ambulatoriji in zdravstvene postaje, kjer nudijo vojaški zdravniki prebivalstvu potrebno pomoč. Doslej so italijanski zdravniki pomagali črnogorskemu prebivalstvu v približno 20.000 primerih.
Ako želiš dobro prodati oglašuj v »Jutra«!
Stopetdesetletnica rojstva JožeSa Ressla
(1793—1943)
Usoda pozabe in najčešče nikakršnega upcštevanja je zadela že premnoge slavne Izumitelje. Z njihovimi umskimi plodovi, doseženimi z vztrajnim duševnim in nepopisno trudoljubnim ročnim delom ter združenimi z neverjetnimi skrbmi, sitnostmi m težavami, so se že okoristili kakor tudi se slej ko prej okoriščajo nepregledne množice ljudi. Toda med le-temi so le prav redki, ki jim je ta ali oni dobrotnik znan komaj po jmenu, a kam li, da bi bili o njegovem dejanju in nehanju vsaj nekoliko poučeni, odnosno da bi v splošnem količkaj vedeli, kako bolj ali manj hudo so se morali boriti po navadi in domala vsi izumitelji brez izjeme za svoj življenjski obstanek. Povrhu pa ni bilo njihovo veliko pri-za.devanje za občno blaginjo človeštva vsekdar niti priznano in še manj ceni vredno poplačano.
In med take znamenite može se ne le sme, marveč mora prištevati Josef Res-s e 1, ki je izumil slavno znani ladijski vijak, s katerim se je začela parna plovba kmalu popolnoma preurejati in modernizirati.
Ressel se je rodil dne 29. junija 1793 v Hrudimu, okrajnem mestu ob Hrudimki na vzhodnem češkem. Ko se je izšolal v gozdarskem učnem zavodu v Mariabrunnu blizu Dunaja, je dobil službo v Pleterjah na Dolenjskem. Potem je služboval na Primorskem, pcnajveč v Triestu pri na-mestništvu, 'naposled kot logar in intendant ali upravnik. Njegovo veselje do tehnike ga je neumorno priganjalo, pečati se z različnostmi, katere so se je tikale. Zlasti se je na moč prizadeval za izum porabne-ga brezhibnega ladijskega vijaka dlje časa, prav za prav dokler ni njegovega truda kronal uspeh ter je dobil leta 1827. pooMa-stiJno Listino za viiak, ki je omogočal ladji njeno neprestano pitgibanje. Svoje raznotere zanesli o več tehničnih rečeh ie rac razodeval svojim znancem. Toda varan spričo preifirokosrčne zaupljivosti se je odločil vnaprej to opuščati iz razloga, ker se je njegovo prizadevanje za vedno nove izume omalovaževalo. Zato je tudi svojo družino zmerom opozarjal in svaril, naj nikar niltoli ne j»ozablja njegovega velikega mnogoletnega truda za izboljšanje ali pa povsem novo ustvaritev tega in onega. V njegovi otftalini so bili najdeeni važni zapiski, nanašajoči se na gradnjo ladij in različnih strojev.
Po službeni potrebi se je mudil J. Resel nekaj časa mimogrede tudi na štajerskem, kjer je izbiral les za mornariške naprave ter obolel za legarjem- Zategadelj je bil prisiljen — sam brez žene in otrok — oditi se zdravit v Ljubljano, ;n sicer v staro deželno bolnišnico na sedanji Ajdovščini, v kateri je leta 1857. v noči med 9. in 10. oktobrom izdihnil, ko mu je bilo torej nekoliko nad štiri in .šestdeset let. Pokopali so ga pri Sv. Krištofu. Na njegovi gomili je bil postavljen nagrobnik v obliki visokega stebra iz temnosivega marmora, stoječ na štirivogelnem podstavku v lepi močni žeiezni ograj'. Na stebru, ki ga je krasilo pozlačeno sidro s hrastovo vejico, Je bil nemški nap:s, ki je pričal, da je bil Josef Ressel c. kr.' gozdarski intendant pri na-mestništvu, izumitelj ladijskega vijaka, rojen v Hrudimu leta 1793., umrl v Ljubljani dne 10. oktobra 1857. Navedenemu napisu je bilo pridruženo pozneje še tole, prav tako nemško besedilo: Iz spoštovanja do genialnega logarja in izumitelja so dali ob-
noviti ta spomenik leta 1879. tovariši njegovega poklica v Državnem društvu avstrijskih gozdarjev. Po prvi svetovni vojni, ko je b:l spomenik popravljen, sta bila nap'"sa nadomeščena s primernim samoče-škim besedilom, goraj omenjeno sidro pa je nekega dne, kakor toliko drugih kovinskih predmetov na opuščenem starem ljubljanskem pokopališču, neopaženo izgnilo Pr; urejanju sedanjega Navja v letih 1937. ;n 1938. je dobil tudi Resslov nagrobnik na njem svoj prostor.
Kakor dosti drugim izumiteljem, tako je jel izkazovati svet tudi Resslu po smrti čast in priznanje. Cesar Franc I. ga je priznal za pravega izumitelja ladijskega vijaka ter v zvezi s tem dovolil, da je uživala njegova obvdovela žena dosmrtno pokojnino. — Rojstno mesto Hrudim, tedanja državna prestolnica Dunaj in gozdarska akademija v Mariabrunnu so mu postavili spomenike. — Ljubljana se je oddolžMa njegovemu spominu s tem, da je nadela prostoru med nekdanjim Mesarskim, a sedanjim Zmajskim mostom in Sv. Petra cesto ime Resliev trg. Ko pa je bila narejena leta 1882. cesta, ki drži od rečenega mostu proti glavni železniški postaji, jo je po'menoval občinski svet z imenom znamenitega raumrtelja. — Izza leta 1937., osemdesetletnice njegove preminulosti, pa ima Ljubljana tudi skromen njegov spomenik ob Aškerčevi ulici, namreč na trati, zasajeni s šestimi v-tkimi jagnedi, t. j. pred poslopjem tehnične fakultete našega vseučilišča. Spomenik, obrnjen s čelom proti temu poslopju, je omislilo Udruženje inženirjev in arhitektov v Ljubljani. Pommk. štirivogelni kamen v obsegu 2 m 70 cm, visok dva metra, širok spredaj in zadaj po 60 cm, a ob drugih dveh straneh po 80 cm, stoji na kommti plošči, poldrag meter dolgi, 1 m 30 cm široki in ped visoki. Na kamnu zgoraj je pričvrščena pol metra visoka železna plošča, na katere levi polovici je upodobljen ladijski vijak, desno polovico pa zavzema iz vlitega železa napravljeno izumiteljev© obličje (v nadnaravni velikosti), katero sloni na kamnitem kapitelu, štrleč em kot podstavek 5 z stebra. Na stebru ie vklesano spodaj: Josef Ressel, izumitelj ladijskega vijaka 1793—1857. na desni njegovi dolžinski strani pa je povedan naslov postaviteljev.
Ressel je žel za svoj veliki izum ln ostalo svoje delovanje namesto vsestranske počastitve, občnega pr'znanja in zaslužene slave zgolj preganjanje, zavist ;n celo oporekanje glede izvirnosti njegove duhovite iznajdbe. A ob st ©petdesetletnici njegovega rojstva pozna ves svet plod njegovega duha oziroma izum, ki je najizdatneje sopri.-pomogel parnemu brodarstvu do n'keli poprej slutene veljave in razširitve.
Alojzij Potočnik.

Najdražja znanilka poletja nam je cvetoča lipa. Tudi letos se je mogočno razcvetela in vsepovsod razširja svoj blažilni, sladki vonj. Ni čudno, da Slovenci že od davnine častimo lipo, ki je lepa in koristna. Njej v čast imamo številne ljudske pesmice in od davnine naši samouki in mojstri rezbarji cenijo lipov les. To pač še od tistih davnih dob, ko so naši poganski predniki ob lipah častili bogove in so malike rezljali iz lipovine.
Skratka, lipo pozna pri nas vsakdo, zato je ni treba podrobno opisovati. Tudi je povsod znano, da je njeno cvetje zdravil-
Sknpina bohotno razcvelih sobnih lip
no. Caj lz cvetja kuhamo največ za pot>-nje ln čiščenje krvi. Zadnje dni je v lipah polno obiralcev cvetja. Posebno v nedeljo si jih lahko videl vsepovsod v košatih in dehtečih krošnjah.
Pri nas rasteta dve vrsti lip, malollstna in velelistna lipa, vendar glede zdravilnosti cvetja med njima ne delamo razločka. Po več cvetov se druži na skupnem peclju ob rumenkastem, črtalastem podpornem listu. S tem listom vred trgamo cvetje, ko je lepo razcvelo. Cvetje, ki prijetno diši po medu, je izvrstna paša čebelam. Suho cvetje pa ima drugačen, Se boFj prijeten vonj. V tovarnah znajo iz suhega cvetja pridobivati blagodišeče olje, ki je še mnogo dražje nego olje iz vrtnic. Cvetje sušimo vedno le v senci, na planem ali pod streho. Več kakor leto dni staro cvetje izgubi zdravilno učinkovitost.
Lipa ima krhke veje. zato ne plezaj nanje, ampak podstavi lestvo. Na lomi vej, marveč reži razcvetja z mladik v podstavljeno košarico ali pa naj pada na tla, kjer ga potem pobereš. Cvetje beri samo ob sončnem vremenu! — Tudi lipovo oglje Je koristno — ne samo za risanje in za likanje kovin — marveč tudi v zdravilstvu: za čiščenje zob in kot dobro sredstvo pri pokvarjenem želodcu.
Iz kroga čitateljev smo prejeli naslednji dopis: Lipa je v najlepšem cvetju, toda prvi cvetovi se že zapirajo in suše. Mimoidoči opazujejo in tolmačijo, da je škoda, ker bo cvetje ostalo neporabno. in komu naj bo to v korist? Obiranje lipovega cvetja je bilo ponudeno vsakemu, kdor bi hotel; toda pod pogojem, da ne lomi vej. Kako bi izg'edali mestni drevoredi s polomljenimi vejami! In od polomljenih vej ni pričakovati, da bi prihodnje leto lipe spet cvetele. Torej dvojna škoda. Vsakdo, ki se pripravi h kateremu koli delu, mora imeti delu nrimerno orodje. Če hoče kmet cbde'ati njivo, se mora poslužiti pluga, brane in motike. Krojač mora vzeti v ro-
I resti di nn apparecchio inenrsore nemico, abbattuto a Comiso — Ostanki sovražnega letala, ki je bilo sestreljeno pri Comisn
ke merilo, kredo, nit in škarje, kuharica lonec, kuhalnico in nož. Obiralci lipovega cvetja naj bi se pa poslužili dolge lestve, ki bi jo prislonili na močno vejo. ter bi cvetje obirali od zunanje strani. Tako bi šlo zelo hitro od rok in brez škode. Seveda za tako obiranje niso otroci, ampak odrasli. Toda kje lestvo dobiti? Morda bi se dobil kak dobrodušen ljubljanski vrtnar ali kmetovalec, ki bi jo posodil. Vsekakor ni dovolj, da človek pazi le na svoje, ampak dolžan je paziti tudi na tujo lastnino.
itrašu® posledice
cajfficvejlega pstresa v Turčiji
Poročila, ki prihajajo iz turškega potresnega ozemlja, v okolici Adapazarja v Carigrad in Ankairo, vedo oovedati, da je katastrofa mnogo večja, kak<*r so opis>vala prvotna poročila. V Adapazarju samem so vsa poslopja porušena. Na tisoče prebivalcev je brez strehe. Tudi v sosednjih krajih Hendeku in Geineju je škoda velikanska. Nek očividec iz Adapazarja ve povedati, da je kraj en sam kup razvalin. Po cestah so postavljeni šotori, policiji je moralo priti na pomoč vojaštvo in v skupnem delu odstranjujejo ruševine ter odkopavajo zasuta poslopja iščoč mrtve in ranjene. Preživelih skoro ne najdejo več, kajti kdor Je bii lažje ranjen, si je sam pomagal na prosto, kdor pa je bil hudo poškodovan, je v .tem času že podlegel poškodbam. Električna centrala, ki je preskrbovala Adapazar z razsvetljavo, je hudo razdejana. Mesto z okolico je ponoči brez luči. Prebivalstvo bivakira na prostem in tuli ponoči spi pod vedrim nebom. Med mnogimi poslopji se je porušila tudi kaznilnica, ki so jo morali zaradi tega izprazniti. Mnogi deli mesta so v ognju, kajti po potresu so izbruhnili številni požari, ki še vedno niso pogašeni.
Po najnovejših vesteh je potres v Adapazarju popolnoma porušil postajno poslopje, vse mošeje, javne zgradbe, tvomiike objekte in podobne zgradbe večjega obsega. Ndfti ena hiša ni ostala nepoškodovana, žrtve potresa v mestu samem cenijo trenutno na 1.500 ljudi, vendsir je to število po sodhi poznavalcev krajevnih razmer rajši premajhno. Ker so zveze z mestom pretrgane, še ni mogoče dobiti natančnega pregleda o posledicah potresne katastrofe. Vsa vozila, ki so bila v mestu na razpolago, so prestrašeni prebivalci najeli, da so se odpeljali v Carigrad in druge kraje, kjer upejjo dobiti zasilno streho in nekaj hrane.
Prvi transport, ki je pripeljal v Carigral ranjence iz Adapazarja, je obsegal 45 oseb. Večinoma so bile med njimi ženske, Iti so se nahajale v trenutku nesreče v kinematografu, kjer so se tla močno zamaja ia pod nogami. Gledalci so takoj pritisnili proti izhodu in so se zatekli pod drevesa v bližnjem drevoredu. Toda drevesa jim niso nudila nobene Z3iščite. Tudi nje so potresni sunki izruvali iz zemlje in mnogo ljudi, ki so menili, da so si z begom na prosto rešili življenje, je bilo pod drevesi usmrčenih. Kinematografsko poslopje se je med potre-
som popolnoma zrušilo. Pod njegovimi razvalinami je obležalo več sto oseb, ki se niso mogle rešiti v prvem trenutku po nesreči. K sreči je ostala velika vojaška bolnišnica v Adapazarju nepoškodovana. Bolnišnica je namreč izven mesta in tako je bilo mogoče vsaj to poslopje uporabiti za nastanitev ranjencev. Baje je v Adapazarju tisoč hiš popolnoma podrtih, nadaljnjih tisoč pa je tako poškodovanih, da ni mogoče v njih več prebivati. Oblastveno poročilo pravi, da so našteli doslej 12S4 mrtvih. Seveda pa s tem ni povedano vse. Mnogo ljudi je še pod ruševinami in upravičena je bojazen, da gre število mrtvih na tisoče. V okolici Adapazarja nahajajoče se vojaštvo je balo takoj mobilizirano za pomoč prebivalstvu. Podnevi in penoči raizkopavajo ruševine, uspeh pa je vedno bolj žalosten. 2ivih ljudi izpod razvalin ni več dobiti, povsod ležijo strašno razmesarjeni mrliči.
V neposredni okolici Adapazarjzso doslej našteli 730 mrtvih in 210 ranjenih. Mesto Hendek, ki slovi kot kraj pridelovalcev tobaka, je pri potresu izgubilo najlepšo četrt stanovanjskih hiš. Izpod razvalin so doslej potegnili 25 mrličev in 110 ranjenih. Obupni položaj še poslabšujejo neprestane nevihte s hudimi nalivi. Očividci pripovedujejo, da so bili potresni sunki v Adapazarju dvakrat močnejši od potresa v Ersindžanu leta 1939. Od tedanje potresne katastrofe je bilo na turškem ozemlju nič manj kot 40 močnejših potresov.
Med mrtvimi ki jih je zahtevala najnovejša potresna katastrofa, so doslej ugotovili ravnatelja finančne direkcije, voditelja mestnega gradbenega oddelka in ravnatelja magistrata v Adapazarju. Tudi okrajni glavar v Hendeku je mrtev. Novejša poslopja., tako n. pr. magistrat, justična palača, mestna bolnišnica in še nekaj drugih večjih zgradb, leži popolnoma na tleh. Daleč naokoli ni nikjer hiše, v katero bd se tipali stopiti ljudje. Vsi zidovi ion vse stene so razmajane, ljudje prebivajo v šotorih na prostem, oskrbo pa dobivajo iz poljskih kuhinj vojaških oblasti, ki ao se zavzele za nesrečne civiliste.
Naročite se na romane DOBRE KNJIGE!
Dve smrtni žrtvi
sobotne nevihte
Ljubljana, 28. junija.
Neurje, ki je v soboto kmalu po 13. divjalo skoro celo uro, je razen velike škode, ki jo je povzročilo na polju, zahtevalo tudi dve smrtni žrtvi, jn s'cer 11 letnega dijaka Janeza škerla in 47 letnega Janeza Avšiča. Nesreča se je zgodila na Avšiče-vem travniku ob Cesti v Zeleni log. Avši-čevi so bili odšli v soboto že na vse zgodaj iz Sneberij na svoj travnik, da pospravijo mrvo. Z njimi je bil tud. Janez škrl. Prvi naliv, ki jih je dohitel na. travniku, je minil brez nesreče. Ob drugem nalivu so se spet razkropili, nekateri pod z mrvo naložen; voz, Janez Av.š'č in Janez škerl na sta z dežnikom ctopila pod srednje visoko jelšo. Okoli treh je nenadno silno počilo. Ljudje pod vozom so opazili, da je eden izmed konj padel na tla in podrl še drugega. Ko so priskočili, da bi konjema pomagali, so videli ležati nepremično na tleh tudi Janeza Avšiča in škerla. Obema so skušali z umetnim dihanjem pomagati, toda rjih trud je bil zaman. Strela, ki je udarila v jelšo, je na mestu usmrtila oba, ki sta pod njo' vedrila. preskočila nato na mokrega konja !n ubila tudi njega. Janeza škerla, ki je sin-odinec ključavničarja v »Saturnusu«, so včeraj popoldne pokopali na pokopališču pri Sv Križu, Janeza Avšiča pa so pripeljali v Sncberje. od koder jo bil pogreb na pokopališče v Devici Mariji v Polju.
Novi atlas za ljudske šole v Nemčiji
Pred kratkim je bil izdan za nemške ljudske šole nov zemljepisni atlas, ki je po poročilu »Nemškega vzgojitelja« razdeljen v dva dela. V prvem delu so razen kart o podnebju, geologiji, prebivalstvu in gospodarstvu tudi tri glavne karte, ki predstavljajo ožjo domovino, razširjeni zemljepisni pojem, v katerem leži ožja domovina in Veliki Rajh. V drugem delu je več zemljepisnih kart. katerim se pridružuje ostala vsebna Osnovne karte predstavljajo velikonemski prostor s Srednjo Evropo, severne in vzhodnomorske pokrajine Severne Evrope, Sredozemlje in Južno Evropo ter nazadnje celo Evropo. Izvenevropski kontinenti so predstavljeni v celoti in v podrobnostih.
BL Sušteršič, Dolenjski mofiv
KULTURNI PREGLED
S 1
Ob prvi javni produkciji igralskega oddelka Glasbene akademije
Na splošno ni navada pisati za produkcije pojasnila. Produkcije so zato, da se predstavijo same. Ce so dobre, ni treba ni-kakšnih pojasnil, če so slabe, pa tudi najbolj obširna pojasnila ne morejo nič pomagati. Tako je splošno naziranje. Pa vendar pišemo pojasnila celo za gledališke predstave, pri katerih nam je celotno delo mnogo bolj znano in pri katerih upravičeno kakovostno tudi mnogo več pričakujemo. Razen tega je ta naša produkcija v tem smislu in v tem okviru tudi prva te vrste. Zato menim, da ji nekaj pojas-nilnih besed zaradi pravilnejšega umeva-nja in presojanja nikakor ne more biti v škodo.
Z igralskimi šolami doslej pri nas nismo imeli kdo ve kakšne sreče. Prvi igralski šoli po prejšnji svetovni vojni, ki jo je z mnogo dobre volje in z zelo majhnimi sredstvi vzdrževalo še Združenje igralcev, sem že leta 1926 napisal turobno-pateti-čen nekrolog. Kljub vsemu kričečemu pomanjkanju v izobrazbi našega igralskega naraščaja in kljub vsem bolj ali manj opaznim prizadevanjem raznih posameznikov, je ostalo to pereče vprašanje polnih petnajst let v smislu javnega, strokovnega in sistemskega šolanja popolnoma nerešeno. Usoda vsega našega igralskega naraščaja je bila prepuščena vodstvu in naključnemu udejstvovanju ljubiteljskih ustanov ali pa zasebni pobudi bolj ali manj zanimanih. strokovno usposobljenih, včasih tudi neusposobljenih učiteljev. Potreba po javni državno vokvirjeni m podpirani, sistematični, strokovni šoli je bila
torej eminentna. In tej nujnosti je naša na novo ustanovljena Glasbena akademija s pravim razumevanjem vodstvenih faktorjev z otvoritvijo igralskega oddelka tudi takoj odpomogla.
Ni moj namen predstavljati cilj in ustroj tega oddelka v vseh njegovih podrobnostih. Kdor se za to zanima, mu bodo v pisarni rektorata Glasbene akademije prav gotovo z vsemi potrebnimi podatki natančno in vljudno postregli. Naš namen je edinole ta. da v grobih obrisih predoči-mo čisto na splošno poglavitne smernice našega dela, da prikažemo glavne metode našega igralskega vzgojenja, da pojasnimo v kratkih oznakah naše produkcije spored, njen točasni n a -men, in s tem v zvezi tudi njen prostor in njeno obliko.
Smernice.
Gledališče je predvsem umetnostna ustanova. Za umetnostne predstave je treba umetniških izvajalcev. Umetnik pa je vedno harmonična sestavina nenavadne nadarjenosti in prav tako nenavadnega znanja. Nadarjenost dobi po naravi, znanje pa si pridobi v šoli. Darovitost je prirojena, znanje pa je vzgojeno in pridobljeno.
Igralska (kakor vsaka umetniška) darovitost je redka. Gledališko nadarjen ni vsak. Zato je treba kandidate za gledališki poklic predvsem natanko in dobro izbirati. Mnogo jih je prijavljenih, dosti uslužbenih, malo poklicanih, še manj izvoljenih. Dolžnost gledališke šole je torej predvsem: strogi izbor. (Pa se zgodi
tudi tukaj, da — šola obrača, gledališče pa — obrne ...)
Izbor pa ob prvih poskusih ni čisto la-hak. Zelo redke so darovitosti, ki jih je treba s krepko roko ukrotiti, "da se od samega prekipevanja igralske sile ne razle-te. Mnogo je igralskih bistev, ki spijo, ki so zakrknjena ali zamorjena in ki jih je treba šele obzirno, prijazno, ali pa ostro potresti in vzbuditi. Tako kipeče ali pa drameče se talente je treba zelo različno prijemati, gojiti in oblikovati. Vsaka dobra gledališka šola je zato samo na videz kolektivna in šablonska. v resnici pa je vedno individualna in do neke meje improvizatorična. Seveda je to individualno in improvizatorično obravnavanje odvisno neposredno od učiteljeve sposobnosti. Čim manjša je ta sposobnost, tem manjša je zmožnost omenjenega postopka.
Tako izbranemu gojencu pa mora nuditi šola po našem mnenju predvsem troje:
1)	mu mora odpirati pogled v bistvo igralske umetnosti in igralskega poklica,
2)	vzbujati mu mora specifično igralski izraz in 3) dajati mora temu izrazu specifično ieralsko obliko. Razvojna črta je približno tale: teoretične osnove zlasti za dramsko igro — spoznavanje čustveno-umske vsebine — obvladanje telesa, gla-" s u in govora, — oblikovanje določenih značajev. Zraven tega še vsi spremni predmeti, ki služijo za lažje umevanje in boljše izvrševanje igralske stroke in poklica. Ali: če govorimo v smislu načrtnega ustroja in dejanskega okvira, ki je določen za učno dobo štirih letnikov, potem lahko rečemo, da je I. letnik določen (v glavnih predmetih seveda) za teoretično tvarino v dramski igri in tehniki govora, II. letnik za vzbujanje čustev na podlagi
lirično-epično-dramskih pesnitev, HI. letnik za vaje v doseganju skladnosti med izrazom telesa in govora v smislu zahtevane predloge in slednjič IV. letnik za izgraditev in oblikovanje različnih značajev.
Na sedanji produkciji nastopijo izključno samo slušateljice in slušatelji II. letnika Glasbene akademije (dve pa sta gojenki II. letnika Srednje glasbene šole).
Metode
Metode igralskega poučevanja so različne. Predpisanih ali občerabnih ali splošno veljavnih predmetnih učbenikov ni. Kljub častitljivemu Rotscherju, kljub Goetheju, kljub Hagemannu in kljub Sta-nislavskemu si mora igralski učitelj pripraviti tvarino sam. Ce kje. velja v igralski stroki: da so živi primeri in živi vzorci vse.
Način razvijanja in negovanja igralskega naraščaja je še najbolj podoben onemu, ki ga uporablja kmet, ko obdeluje zemljo (ali vrtnar, ki obdeluje vrt). Ledino je treba najprej očistiti navlake in smeti. Potem jo zorje prvič. V tej fazi se mi zdi, da zemljo nekoliko boli, pa tudi kmet mora imeti zastaven plug in znatno moč v rokah. Zorano zemljo pognoji. In spet prevrača. Potem pa seje. Sonce pogreje, dež škropi, vrtnar zaliva tudi sam. Pri nas pa je tako, da je igralec prst in rastlina obenem in da mora biti pri naši stroki učitelj sočasno sonce in dež in še vrtnar. Ko roža raste, skrbi vrtnar da bi dobila roža čim plemenitejši značaj. Ko klasje dozoreva, ko popje zabrsti. pogleda kmet ali vrtnar in vidi, da je tu marsikaj uspelo, tam marsikaj tudi ne, da pa se vsi ob večni rasti učimo, da moramo neumorno izboljševati in da si moramo vedno na novo prizade-
vati ln stremeti za dosego čim lepšega značaja, ki pa je v ideala seveda sploh nedosegljiv. Čim bolj so lepe rože, čim žlahtnejši njih vonj, tem vrednejši je vrt, tem srečnejši vrtnar.
Zadnja in hkrati najtemeljitejša oblikovalca igralskemu gojencu sta tudi pri najboljši šoli — življenje in poklic. Ta dva sta učitelja, kruta in neizprosna, oba ostrejša kot najbolj stroga šola.
Zato ni dobra taka igralska šola, ki nas pripravlja samo na službo, pri tem pa ne upošteva, da je igralstvo — življenje in poklic. V službi lahko cve-teš, poklic pa te zdrobi.
Spored prve produkcije
Spored ima dva dela in sicer obsega prvi samo Prešernove pesmi, drugi pa dva odlomka iz grške, enega iz japonske in enega iz romantične dramske literature. Pri sestavi sporeda se nismo v tem letniku ozirali še toliko na osebnost izvajalca kolikor mnogo bolj na okvir v načrtu predpisane snovi. V celoti je vplivalo stremljenje pripraviti spored, kjer morejo gojenci pokazati predvsem to učno razdobje pretežno govorne kulture. Močno je tudi odločalo naziranje, da mora vsak slovenski igralec nujno skozi Prešerna. Duhovno in oblikovno. Mislim, da brez globokega doživetja Prešernovega bistva ne moremo v naši. igralski umetnosti do našega bistvenega izraza in bistvenega sloga. Ne vemo kdaj, in po kakšni poti bomo to dosegli« vemo pa. da nam je igralcem neizogibno treba ne toliko morda razlaganja Prešernovega življenja in pa tolmačenja raznih njegovih črk, kot pa doživljanja in umevanja njegovega duha.
Drugi del pa je izbran tako, da more gojenec pokazati z rahlo čiuMepo na*
ika
•	Polkovnik Bartolomeis padel v Albaniji. Iz Rima poročajo, da je padel v Albaniji konjeniški polkovnik Lodovico De Bartolomeis. Dne 13. junija ga je zadela svinčenka iz razbojniške puške. Polkovnik De Bartolomeis se je udeležil vojnega pohoda proti Jugoslaviji, sodeloval je pri čiščenju Hrvatske, februarja letos pa je prevzel poveljstvo polka »Firenze« na albanskem ozemlju. Boril se je vedno na čelu svojega oddelka.
•	Novi poslanik Finske pri Vatikanu. Papež Pij XII. je sprejel v soboto v svečami avdienci novega finskega poslanika pri Vatikanu ministra Harrija Holma. Poslanik je izročili papežu akreditivna pisma. Po svečani avdienci je papež povabil Harrija Holma v svojo knjižnico, kjer se je z njim pol ure razgovarjal.
•	Otvoritev počitniških kolonij GILa. »Piccolo« poroča, da se otvorijo letošnje počitniške kolonije GILa v pokrajini Trieste dne 2. julija. V kolonije bodo poslali na tisoče baJil in malih Italijank. V pokrajini Trieste bo otvoril GIL 25 kolonij, v katerih bo prostora za 4.000 otrok.
*	časopis za italijanske vojake v Grčiji. V Atenah je izšla prva številka lista za italijEinske vojake na grškem ozemlju »Ra-diofante«. Na prvi strani objavlja Ust slike KraHja in Cesarja ter Duce jat, potem pa se vrste člani, beležke, fotogiafski posnetki in risbe, kakor tudi športna rubrika, tako da bodo italijanski vojaki z novim Ustom lahko zadovoljni.
*	Raba profesorskih naslovov za vseuči-liško osebje. Italijanski ministrski svet je na svoji zadnji seji razpravljal o naslovih italijanskih vseueiliških nastavnikov in sprejel osnutek z: Ikona, ki ureja pravico do naslovov vseučiligkih profesorjev ter njih uporabo.
*	Tragična nesreča pri kopanju. Iz Man-tove poročajo, da so se šli kopat v reko Pad profesor glasbe Paolo Vincenzi, 19-letna Marija Benassi ter 211etna Vanda Rizzati. Trojica je hotela preplavati reko Pad. Vincenzi je bil dober plavalec ter je zaupal svojim izkušnjam. Toda nesreča je hotela, da je Benassijevo začela obhajaU v vodi slabost. Vincenzi jo je hotel rešiti, toda zašla sta oba v vrtinec, ki ju je pogoltnil na dno reke. Rizzatijeva se je rešila, ker je ušla sili vrtinca.
u— 501etnico rojstva praznuje danes g. Hinko Christof, referent Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani. Rojen kot sin šolskega upravitelja g. Josipa Christofa, dne 29. junija 1893 v Kostanjevici na Krki, je bil od 1. 1911. do 1919. v zasebni službi, 1. 1920. a je stopil v službo Pokojninskega zavoda v Ljubljani, kjer je še danes. Ob srečanju z Abrahamom mu želijo prijatelji in znanci še mnogo zdravih in srečnih let
u— Diplomirani so bili na juridični fakulteti gg. Bajt Aleksander, Boruaič Vadi-tnir, Fink Božidar, Hribar Zvondimar, Jereb Jernej, Sire Lipe ter gdč. Kovzičec Vlasta in Kržič Marija. Iskreno čestitamo.
u— Z ztadpjo nedeljo glede vremena nismo bili nič kaj zadovoljni. Po sc-botni nevihti smo upali, da se bo zjasnilo, toda že zgodaj dopoldne je začelo deževati in je polagoma rosilo do poldneva. Vse do poznega popoldneva so se po nebu podili tlebelj oblaki, potem pa je za nekaj časa posijalo sonce. Slabo vreme pa ni prav nič motilo naših Trnovčanovj ki so imeli svoje žegnanje. V ponedeljek zjutraj je ležala megla, ki 3e je dopoldne dvignila, toda nebo je bilo precej oblačno. Najvišja temperatura v nedeljo je dosegla 18.5 stop. C, najnižja toplota v ponedeljek pa je bila 10 stop. C. Barometer je kazal 764 mm.
u— Ravnateljstvo I. moške realne gJmna-zfje v Ljubljani javlja, da se s 1. julijem preseli v lastno šolsko poslopje v Vegovi ulici 4. Od tega dne se bodo vsi izpiti in vse šolsko delo opravljali tam. Vsi razglasi ravnateljstva bodo nabiti na glavni deski v avli ali pa pred ravnateljevo pisarno.
u— Sprejem v 1. razred drž. vadnice.
Ravnateljstvo drž. učiteljišča v Ljubljani poroča staršem, ki so priglasili svoje otroke za sprejem v 1. razreci tukajšnje deške in dekliške vadnice, da bo zdravniški pregled v Higienskem zavodu (prej Šolska poliklinika), Aškerč&va cesta, v mesecu juliju, in sicer za dečke 5. julija in za ds-klice 6. julija, obakrat od 8. ure dalje. Starši, ki želijo svoje otroke še prijaviti za sprejem v 1. razred tukajšnje vadnice,
naj to store 2. julija dopoldne v pisarni učiteljišča. Ravnateljstvo pripominja, da je dečkov že dovolj prijavljenih, pač pa je prostih še nekaj mest za deklice.
u— Preizkušnja alarmnih siren, kakršna je bila v ponedeljek 28. t. m. ob 10. dopoldne za alarm, bo v sredo 30. t m ob 10. zopet za znak za prenehanje nevarnosti, na kar opozarjamo prebivalstvo, da se ne bi razburjalo po nepotrebnem.
u— Obvezno cepljenje proti tifusu je v Ljubljani končano in se selaj nadaljuje oddaja zaščitnih tablet proti tifusu vsem drugim, ki se še žele cepiti proti tifusu. Kakor smo že objavili, deU mestni fizikat te tablete brezplačno od ponedeljka 28. t. m. do ponedeljka 12. juUja vsak dan od 8. do 9. ure v mestni ambulanci v pritličju Maih-rove hiše na Krekovem trgu št. 10. V časnikih je mestni fizikait že večkrat priporočati in poudarjal veUko važnost tega cepljenja ter zato tudi upravičeno upa, da bo ljubljansko prebivalstvo v velikem številu prišlo po zaščitne taiblete zoper tifus in s s tem zavarovalo svoje zdravje pred to ne-vairno boleznijo.
u— Praznično zdravniško dežurno službo bo vršila od ponedeljka od 8. ure do srede do 8. ure zjutraj mestna zdravnica dr, Žitko Jožica, Ljubljana, Pleteršni-kova ul. 13, telefon 47-64.
u— Zegoza—Mali gospodar obveščata svoje člane, da bo organizacija razdelila ta teden v sredo, četrtek in petek dopoldne in popoldne samo nakazila za junijski obrok krmil. Vrstni red je: sreda, 30. junija, dopoldne črke A, B, C, Č, D, popoldne E, F. G, H, I, J; četrtek, 1. julija, dopoldne črke K, L, M, N, popoldne O, P, R; petek, 2. julija, dopoldne črke S, Š, T, U, popoldne V, Z, Z. Kdor zamudi, mu zapade junijski obrok krmil. Blago samo se bo delilo šele s 5. julijem po že določenem redu, ki je objavljen v oknu društvenega lokala. Zaradi izrednega izdajanja naka- j zil odpade ta petek sprejem volne in kož ter vsa ostala prodaja.
u— Peta Oklepna produkcija Glasbene akademije ima na sporedu recitacije gojencev oddelka za igralsko umetnost. Spored obsega pesmi našega pesnika Prešerna in odlomke iz klasičnih dram. Nastop bo v sredo, 30. junija, v mali filharmonični dvorani. Sporedi bodo naprodaj v knjigarni Glasbene Matice po 3 in 1 liro.
u— Na šoli Glasbene Matice se bo začel počitniški tečaj v četrtek, 1. julija. Poučevali se bodo: klavir, violina in razni orkestralni instrumenti. Tečaj bo trajal ves julij in avgust. Sprejemajo se dosedanji gojenci šole Glasbene Matice, pa tudi novi, ki se obvežejo, da bodo obiskovali pouk tudi v šolskem letu 1943-44, ki bo začel 1. septembra. Vsi gojenci naj se zbero v četrtek, 1. julija, ob 10.30 v Hubadovi pevski dvorani, da zvedo natančen urnik. Prijave sprejema in daje podrobna pojasnila pisarna Glasbene Matice.
u— Učite ae strojepisja! Novi poletni strojepisni tečaji — dnevni in večerni — (eno-, dvo- in trimesečni) se pričnejo v ponedeljek 5. julija. Pouk je dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. Desetprstna učna metoda. Specrjalna strojepisna šol®: Največja moderna strojepis-nica, raznovrstni stroji. — Informacije in prijave dnevno: Trgovsko učilišče »Chri-stofov učni zavod«, Domobranska 15.
u— Važno za vsakogar sedaj in v bodoče je znanje stenografije in strojepisja. Novi poletni tečaji se prično v ponedeljek dne 5. juUja. — Pouk je dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. — Zahtevajte prospekt. Informacije in prijave dnevno: Trgovsko učilišče »Christo-fov učni zavod«, Domobranska 15.
u— Step-ples. Vas zanima? Vas veseli naučiti se ga? Istega poučuje Pogačar Drago, solist opernega baleta. — Prijave: Mestni trg 13.
u— Počitniški tečaji za tuje jezike v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2, prično dne 7. julija. Cas pouka po želji v začetnih in naprednejših oddelkih. Najuspešnejša učna metoda Istočasno otvarjamo nove tečaje knjigovodstva In stenografije za začetnike in sposobnejše. Pojasnila in vpisovanje dnevno do 19. ure.
»DOLOREX« tablete proti zobobolu. — V lekarnah Lir 2.50.
u— Lepo, medlo se lesketajočo kožo po sončenju napravi Tschamha Fii. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in parfume-rijah.
u— Velike povečane fotografije po vaald sliki izdeluje lično in solidno foto B E M, Ljubljana, Wolfova 6.
u— Novo knjigo Jeglič, O vrtovih in vrtni umetnosti dobite v knjigarni Žužek, prehod nebotičnika.
Z Gorenjskega
Vitez železnega križa na Gorenjskem.
Poročnik Axmann, odlikovan z viteškim križcem reda železnega križa, je kot gost koroške mladinske organizacije prišel tudi na Gorenjsko, da si ogleda vsa tri okrožja. Na Jesenicah ga je sprejel župan dr. Klein z mladinskim vodjo iz Radovljice. Gost se je najprej odpeljal v Gozd-Mar-tuljek. kjer si je ogledal učiteljišče. Nato je v Kranjski gori predaval v taborišču dečkov in deklic iz vzhodnega Berlina, ki so tu na oddihu. Potem si je ogledal enako taborišče v Dovju-Mojstrani.
Državna železniška direkcija v Beljaku je objavila v dnevnikih svojega območja oklic pod naslovom: »Nemška državna železnica kliče nemške mladeniče.« Od 1. avgusta letos se bodo pri železnici namestili gradbeno-tehnični pomočniki in kandidati za strojevodje. Sprejmejo se mladeniči v starosti od 14 do 16 let. ki so dovršili osnovno ali meščansko šolo ter so nemškega pokolenja. Tri leta se bodo praktično šolali, nakar bodo tri leta praktično v vež-bL Prošnje morajo vložiti najpozneje do 10. julija.
Zaključne tekme gorenjske mladine so
bile ob lepem vremenu v Skofji Loki. Nastopilo je 16 oddelkov, ki so pokazali lepe uspehe. Posebno ostro sta tekmovala mla-deniška oddelka učiteljišča v Kranju in narodnopolitičnega vzgojevališča v St. Vidu. K počaščenju zmagovalcev so se pripeljali deželni mladinski vodja Hans Reg-ger, nadomestni pokrajinski vodja Thimel in odlikovanec z viteškim križcem poročnik Axmann.
Nova naredba za zaščito mladine je bila uveljavljena tudi na Gorenjskem in Spod. Štajerskem od 23. junija dalje. Dečkom in dekletom izpod 18 let je v času zatemnitve zabranjeno zadrževati se na javnih cestah in trgih. Mladina izpod 16 let se brez odraslega spremstva ne sme muditi v gostiščih. Mladini od 16. do 18. leta pa je vstop v gostišča dovoljen brez spremstva samo do 21. ure. Dotlej lahko tudi obiskujejo filmske predstave, ki so za mladino dovoljene. Obisk kabarejev in varietejev je mladini izpod 18 let docela zabranjen tudi v spremstvu staršev. Strogo je tudi omejeno uživanje alkohola in kajenja v javnosti. Ker hočejo vse te določbe biti vzgojne, se v primeru hujših prekrškov lahko izpremeni mladinski zapor v prostovoljno delo. Denarne kazni se lahko le izjemoma uveljavijo.
Spodnje štajersko
Državna dekliška voditeljica dr. Jutta Riidigerjeva je, kakor smo poročali, v soboto prispela iz Gradca na Spodnje Štajersko. V Mariboru sta jo pozdravila vodja nemške mladine Heimatbunda Schil-cher in spodnještajerska dekliška voditeljica Lorinserjeva. Obiskala je med drugim mariborsko šolo »Narvik« ter mladinski dom v Rušah. Na šolskem gradu Freudenau pri Apačah jo je pozdravil zvezni vodja Steindl, nakar si je gostja ogledala ta zaved, v katerem se vzgajajo dekliške voditeljice za Spodnje štajersko.
Visok službeni obisk iz Berlina. Glavna oddelna voditeljica pri državnem ženskem vodstvu v Berlinu ga. Warnecke je prispela na Spodnje štajersko. Predvsem je nadzorovala naloge našeljeniških skrbnic v brežiškem okraju. Na povratku iz Brežic je obiskala Laško, Celje in Rogaško Slatino, kjer se je zadržala delj časa, od tod pa je potovala dalje v ptujski okraj.
Reja sviloprejk na Spodnjem štajerskem se je sistematično pričela. Na meščanski šoli v Ptuju in na šoli pri Svetem Urbanu so že od lani bile v teku priprave, da se je zdaj lahko pričela reja v vsem ptujskem okraju. Ptujski gozdarski urad je zasadil 80.00 murv, ki se bodo že letoš-no jesen lahko izkoriščale. PtujsKi okraj je podnebno zelo ugoden za rejo sviloprejk. 1. julija bo v Ptuju poseben tečaj, v katerega pride po en učitelj z vsake šole v ptujskem okrožju, da se seznani z rejo sviloprejk. PredvajaU bodo tudi poučni film.
Fiiatelistično društvo v Mariboru je bilo ustanovljeno na pobudo prosvetnega urada Heimatbunda. Podobno združenje bo ustanovljeno tudi za dijake in šolarje.
Okrožna glasbena šola v Celju priredi danes za zaključek drugega šolskega leta v slavnostni dvorani Okrožnega doma produkcijo. Nastopili bodo izbrani gojenci z raznimi instrumenti ter pevske skupine in mladinski orkester, šola šteje ob zaključku leta 497 gojencev.
Pri streljanju golobov — pravi mariborski dnevnik — je treba strogo paziti, da ne bi bili ogroženi tudi goiobi-piamonofte. Kdor ustreli takega goloba, bo strogo kaznovan.
Kazen za ukradeno kolo. Henrik Lorbek in Leopold Jančič iz Maribora sta se morala zagovarjati pred sodnikom v Gradcu, ker sta 12. maja ukradla kolo. 2e večkrat kaznovani Lorbek je bil obsojen na 6 mesecev zapora, njegov tovariš pa je srečno odnesel s šestimi tedni
Ne»reče. Na športnem igrišču v Mariboru je padel 141etni Anton HaguUn z droga in si zlomil levo nadlehtje. 151etni Bela Mano iz šanc pa je bil napaden od nevarnega psa in ima hude poškodbe. Pii nabiranju lipovega cvetja je padla 501etna Frančiška HribernLkova iz Letuša z drevesa in si zlomila roko, 551etna Terezija Cviklova pa je padla s črešnje in si zlomila nogo. Pri sekanju drv si je 261etni Janez Beischmack iz Starega trga odsekal dva prsta. V Rogaški Slatini zaposleni Rek Strein se je pri delu nevarno opekel
s paro.
Iz Hrvatske
Budimpešta 27. junija, s. Hrvatski po-j aisnik v Budimpešti Ivo Gaj, ki je bdi od-j poklican v Zagreb, je bil sprejet pri re-i gemtu Horthyju, ki ga je pridržal v prisrčnem razgovoru. Regent H<>rthy je odli-koval ministra Gaja z velikim križem reda Svete madžarske krone.
Hrvatje na novinarskem kongresu. V ponedeljek se je začelo na Dunaju zasedanje drugega mednarodnega novinarskega kongresa. Zastopanih je 21 narodov in sodeluje 350 delegatov. Na otvoritvenem zborovanju je kongresiste med drugimi pozdravil tudi predstavnik Hrvatske dr. Huhn.
Vseučiliščniki bodo dobili za izpite dopust. Ministrstvo oboroženih sil je objavilo v hrvatskih listih razglas, da lahko dobe vseučiliščniki, ki so bili mobilizirani, če so se prijavili že prej za izpit, dopust, toda najdalje do 15. julija.
Operna pevka Anka Jelačičeva se je poročila. V torek zvečer se ie v cerkvi sv. Katarine v Zagrebu poročila znana operna pevka Anka Jelačičeva z dr. Jurijem Pavkovičem.
Dnevi hrvatske knjige. Po poročilu hrvatskih listov bo teden od 26. junija do 3. julija posvečen hrvatski knjigi. Svečana otvoritev je bila v soboto dopoldne, v nedeljo pa je bila akademija, posvečena hrvatski knjigi. V tednu hrvatske knjige bodo tudi številna predavanja v radiu.
Proslava začetka poletja v Zagrebu. Na predvečer koledarskega nastopa poletja so Nemci tudi v Zagrebu imeli svečanost po svojih starih običajih. Slavnostni prostor je bil na travniku za mestnim savskim kopališčem. Bilo je zbranih nekaj tisoč Nemcev in Nemk. Prireditev so počastili s svojim obiskom tudi številni predstavniki hrvatskih oblastev. Zbrane Nemce sta nagovorila poslovodeči vodja nemške narodne skupine Fritz Krotz in nemški poslanik Siegfried Kasche.
Žetev v polnem razmahu. Iz južne Hrvatske poročajo, da je žetev v večini krajev že končana. Kmetje poročajo, da je letina povsod zadovoljiva, v nekaterih predelih celo izredno dobra. ZlaF+i sta dobro obrodila krompir in žito. Iz Slavonije poročajo, da je tam žetev zdaj v polnem razmahu. Dež, ki je letos vedno ob pravem času napojil zemljo, Je pripomo«"-da so žito in tudi drugi poljski pridelki prav dobro obrodili. V Osijeku je zbranih mnogo poljskih delavcev iz raznih krajev države, kamor prihajajo kmetje po delovno moč.
Hercegovinski pastirji so šli v planine. »Nova Hrvatska« poroča, da je ureditev življenjskih razmer v Hercegovini omogočila tudi pastirjem, da so z živino odšli v planine na pašo.
Iz Srbije
Vest o smrti dr. Alberta Kramerja se je
razširila po Beogradu že v soboto, dne 29. majnika. Ljubljanska dnevnika »Jutro« in »Slovenec«, ki sta nam v Srbijo prinesla to težko vest. sta bila namah razprodana. Vseh naših ljudi, posebno še njegovih nekdanjih ožjih sodelavcev in ne-številnih prijateljev, ki jih je pokojnik imel v Beogradu in po vsej Srbiji, se Je polotila globoka bol nad izgubo, ki nas je zadela. Tudi beograjsko »Novo Vreme« je priobčilo vest o smrti velikega in poštenega javnega delavca, ki je z veliko doslednostjo in ljubeznijo skozi več desetletij tako plodno in nesebično posegal v naše Javno življenje. — V Valjevo Je prišla vest o smrti dr. Alberta Kramerja že v ponedeljek, 31. maja. in se je zelo hitro
razširila med tukajšnjimi slovenskimi nr-seljenci. Ko je še dan ali dva kasneje beograjsko »Novo Vreme« objavilo to vest, so mnogi valjevski odlični meščani začeli izražati slovenskjm naseljencem sožalje, poizvedovali za podrobnosti o smrti dr. Kramerja in želeli na vpogled tudi slovenske časopise. Iz teh razgovorov je bilo razvidno, da ie bil pokojni dr. Kramer tudi med valjevskimi vodilnimi krogi dobro znan. ker je poleg drugega prihajal tudi na shode v Valjevo. Njegova smrt je vzbudila obžalovanje tudi med valjevskimi srbskimi krogi.
Smrt kosi. V Vrnjački banji je umrla do težkem trpljenju gospa dr. Arnškova. soproga zdravnika iz Hrastnika, na Ubu pri Lazarevcu pa gospa Sajkova iz Slovenske Bistrice. Pokojnima blag spomin, preostalim družinam naše sožalje.
Beograjski trg je letos izredno bogato založen. Vidi se iz vsega, da je mnogo več pridelka, kakor ga je bilo lani. Urad za cene je prepustil letos pridelovalcu in preprodajalcu izvestno svobodo, kar je v toliko hvalevredno, da prihajajo pridelki v dosti velikih množinah na trg.
Iz Novega mesta
n— Od 1. julija do 15. avgusta bo delovni čas v krojaški delavnici Adama Franca od 6. do 13. ure.
Radio Ljubljana
TOREK. 29. JUNIJA 1943-XXI.
7.30: Slovenska glasba. — 8.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 10.30: Prenos pete maše iz Bazilike Sv. Petra v Rimu. — 12.20: Plošče. — 12.30: Poročila v slovenščini. — 12.45: Pisana glasba. — 13.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 13.10: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.12; Klasični orkester vodi dirigent Manno. — 13.45: Komorna glasba. — 14.00: Poročila v italijanščini. — 14.10: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanec. — Lahka glasba. — 15.00: Poročila v slovenščini. — 17.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 17.10; Pet minut gospoda X. — 17.15: Dt. Koren Janko: Živalske bolezni, ki se zdravijo z operacijo predavanje v slovenščini. — 17.35; Koncert tria »Emona«. — 19.30: Poročila v slovenščini. — 19.45: Politični komentar v slovenščini. — 20.00: Poročila v italijanščini. — 20.20: V deželi operet — orkester vodi dirigent Gallino. — 21.35: Orkester »Armonia« vodi dirigent Segurini. — 22.00; Predavanje v slovenščini. — 22.15: Oike ster vodi dirigent Petralia. — 22.45: Poročila v italijanščini.
SREDA, 30. JUNIJA 1943-^X1
7.30: Pesmi in napevi. S.00: Napoved časa; poročila v Italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Lahka glasba. 13.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 13.10: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini 13.12: Orkester vodi dirigent Petralia 14.00: Poročila v italijanščini. 14.10: Mali orkester vodi dirigent Stane Lesjak. 15.00. Poročila v slovenščini. 17.00: Napoved časa; poročila v itabjanščini. 17.15: Koncert klasičnega tria. 17.35: Koncert pianista Richarda. 19.00: »Govorimo italijanski«; poučuje prof. dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: PoUtični komentar v slovenščini. 20.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 20.20: Pisana glasba. 20.50: Koncert ljubljanskega godalnega kvarteta (L, Pfeifer — 1. vioUna, A. Dermelj — 2. violina, V. šušteršič — viola, A. šedlbauer — čelo). 21.30: Predavanje v slovenščini. 21.45: Operna glasba na ploščah. 22.15: Orkester Cetra vodi dirigent Barzizza. 22.45: Poročila v italijan-
o
ščini.
u
ALBA DE CESPEDES:
»NAZAJ NI POTI
junijski roinan DK
Knjiga je od začetka do konca pisana z osvajajoče, lahkotno, svežo virtuczno-stjo, z ostroumnim psihološkim opazovanjem in z jasnim etičnim občutjem. Ro man nam odkriva ne le zanimiv pisateljski temperament, temveč tudi tisto, kar bralci zmeraj instinktivno Iščejo: slikovit svet in skupino ljudi v vrtincu življenja in usode.
V podrobni prodaji se dobi roman »Nazaj ni poti« v knjigarnah in upravi naših listov. Broširani izvod velja 13 lir, vezani pa 28 Ur.
značbo predvsem glasovno in govorno sposobnost.
Prostor in zunanja oblika
V navadi je, da se vrše igralske produkcije v poklicnih ali ljubiteljskih gledaliških dvoranah. Z vso odrsko opremo, z vso razsvetljavo, v v§ph maskah in kostumih. V našem primeru smo se temu običaju nekoliko izneverili. Razlogi so preprosti: učna faza, v kateri so izvajalci zdaj. ima opravka, kakor smo že poudarili, predvsem z govornim oblikovanjem, torej si o pristni izvirni igri. o ustvarjanju značajev. o rabi oblek in mask še nismo toliko na jasnem, da bi se jih mogli s primernim smislom in pridom upravičeno posluževati. Celotno gledališko igranje, ki zahteva mnogo več znanja in zlasti mnogo več skladnosti kot jo imamo v tem času mi, smo prihranili v našem oddelku izključno le za — absolvente.
Po občutku neke intimnosti igralske umetnosti (in s tiho slutnjo skromnega odziva s strani občinstva) smo si izbrali malo filharmonično dvorano. Na praznem odru. z navadno razsvetljavo, v navadni obleki, brez maske in brez kostumov. Preprosto, brez okrasja in brez vseh pripomočkov, ki bi preprostejše samo slepili, umnejše pa motili	Ciri, Debevec
Razstava slJk
Miloša šušferšiša
Mladi slikar Miloš šušteršič, ki se Je predstavil naši javnosti lansko leto z dvema razstavama svojih prvencev, razstavlja to pot 15 svojih najnovejših oil pri A. Kosu. Krajinski motivi, zbrani pod naslovom »Moja pomlad«, so nastali letošnjo pomlad v Velikih Laščah in naj vonazo-rujejo novo stopnjo Šušteršičevega umetniškega razvoja, v kolikor bi utegnila pri-
nesti kaj zanimivega in zadovoljivega v tej res kratki časovni razdalji.
Zdi se nam, da je bila lanska »Dolenjska« vsebinsko močnejša in tudi v izrazu bolj pestra, da je letošnja spomladanska podoba, ne glede na enostavnejše predmetne oblike iz narave brez pravega zelenja, vse bolj rahla, mehkobna in preprosta že tudi z ozirom na splošni slikarski izraz. Slikarjev resnobno težki temperament je bil lani bolj razgiban, razmeroma živahnejši, dasi še malo sproščen, letos pa je naravnost zadržan, pritajen in skrit za privzeto držo namerne in vmišljene, ne pa naravne preprostosti. Koliko bolj prirod-no bi učinkovale slike, če bi slikar obogatil barvno melodiko svojega spomladanskega hrepenenja z gostejšim ln sočnejšlm, recimo bolj aromatičnim sončnim sojem. Groharju je bila baš pomlad v cvetju najtežji problem, ki ga je klasične rešil. Šušteršič si je izbral motiv hiše z obdajajo-čim jo praznim ali že razcvelim drevjem, motiv vasi in holmov v ozadju, vse to v najlepšem skladu z značilnostmi naše pomladi na deželi, na vasi. Iskal je razpoloženje in impresijo nežne prikuplji-vosti s sredstvi zunanje preprostosti, ki .fo tehnična skromnost izvedbe še bolj poudarja. Umetniško neposredno pristna je sladka otožnost samote, ki obdaja plaho tišino krajinskega privida kakor s sanjsko odrevenelostjo: svojevrstni učinki sli-karjevega doživetja naše zemlje.
Zgodnji spomladanski motiv bi še pogrešal živahnejši kolorit (izrazito delo te vrste je »Kmetija I« s svojim modrim nebesnim ozadjem), toda belo majsko drevje v polnem cvetju (»Velike Lašče«) potrebuje več zraka, svetlobe, sočne komplementarne zelene barve, čeprav so poe-dine partije že tudi v tonu lepo napredovale. Običajno prevladuje značilna rumen-kastorjava, ki je deloma nekoliko prešib-
ka in enolična v celoti, izvzemši fino občuteno skladnost v »Hrastju«. Šušteršičeve tanko in lazurno nanešene barve na grobem in hrapavo udarjajočem platnu so po nepotrebnem apnenasto zamolkle, razredčene, sicer pa je videti, da si nabira šušteršič na poti svojega spopolnjevanja vedno več izkušenj, ki jih bo izkoristil za sprostitev svoje senzibilne notranjosti. Poetično nastrojeni motivi naše pomladi so našli v tej zbirki umetnikovih kompozicij tankočutnega tolmača naših krajinskih lepot in so v poedinostih zadovoljivo uspeli.
F. S.
Naš jezik
Jezikovna paša
128)	Posejati — posev a'i posčvek; zasejati se — zasev ali zasevek; strnišče.
»Mu je po vsem licu in po bradi poganjal dovolj gost posev.«
Pravimo — včasih s ponosom, drugič sramežljivo — da smo Slovenci kmečki narod. Polomije v oznakah kmečkega porekla dokazujejo, da smo se že prilično po-kmetavzili.
Kaj je »posev«?
Posčv=posevek je to, kar je človek po-sejal, dočim je ono, kar je zraslo brez njegovega sodelovanja, zasčv=zasčvek.
Kocin po licu in po bradi, katerih si kmetavzar ne obrije, ni nikdo posejal, ne morejo biti potemtakem nikak »posev«. Pa tudi ne »zasev«, ker imamo za to po vsem Slovenskem udomačeno in rabljeno oznako strnišče!
129)	Znešeno jajce se izvali.
»Kokoš zakoplje jajce dva čevlja globoko in se zanese na sonce, da bo izleglo mladiče.«
Dlakava živad mladiče izleže ali poleže. Ze v glagolu samem je povedano dovolj
jasno, kdaj moremo rabiti to oznako — samo tam. kjer se menja »lega« mladičev, kjer torej mladiči pridejo iz enega kraja na drugega. Perjad jajce znese, znešeno izvali (neperjad — ribe — jajca oziroma ikre zležejo!). Sonce v gornjem stavku ima isto vlogo kot na jajcih sedeča koklja — da namreč s svojo gorkoto jajca oziroma mladiče izva'i. Kakor vidimo, je razlika med izleženimi = poleženimi in izvaljenimi mladiči.
130) Rana; brazgotina=zaceljena rana, obrunek. brazda.
»So njegovi kakor igle ostri zobje zarisali osuplemu divjaku v golo stegno dve vzporedni brazgotini.«
Da je naša zdravstvena besedna kultura. kljub vsem prizadevanjem zadnjih let. še zelo pomanjkljiva, nam kaže gornji stavek. Kar zarišejo pasji zobje v stegno, je rana, kadar se ta zaceli ali zabrazgotini, nastane brazgotina. Pleteršnik, na katerega se marsikdo sklicuje, je tu čisto jasen: »brazgotina, f. die Narbe, die Schramme«. Ni pa tako jasen Tomšičev Nemško-slo-venski slovar: »Schramme t praska, brazgotina«, ker istoveti dve stvari, ki sta različni kot včeraj in danes, zakaj praska je sveža ranica, brazgotina pa zaceljena, dočim je Schramme znakazuioča (grda) brazgotina = obrunek.
Nič manj netočen ni tale stavek: »so njegovi ostri zobje vtisnili dve rdeči brazdi v črnčevo nogo.«
Kaj je brazda na človeškem telesu?
Poznamo: brazde na obrazu—gube. brazda qa dl»ni=-jarčički, brazde na koži (Hautspalte), rftnično brazdo (Gesalfalte) ter brazdo—brazgotino. Vgriznfni, ki je omenjena v gornjem stavku, pa bi megli reči brazda šele, ko bi bila zaceljena! Torej! dve rdeči rani.
131)	ZIata žila je na danki, v obrazu so
razširjene žilice. Mož z »zlatožilniškim obrazom«.
Z žilo na človeškem telesu označujemo v slovenščini arterijo=žila utripalnica, veno =žila dovodnica, ker srcu kri dovaja; razen tega pravimo: žilav ud, žilav človek =kitav, mišičav. Da vemo. za kaj gre, moramo postaviti dopolnilo, če stvar iz zveze ni jasna.
»Zlata žila« pa je isto. kot hemoroid, to je razširjena vena na danki.
»Zlatožilniški obraz« bi lahko pomenil dvoje: da so žile in žilice na obrazu razširjene. kakor jih imajo tisti, ki jim je hud mraz žilice na licih ohromil, ali pa. da imajo ljudje z zlato žilo posebne znake na obrazu. Drugo bi bilo prav, če bi bilo res, prvo je zgrešeno, ker je »zlata žila« čisto določen pojem, ki je omejen zgolj na danko. V obrazu in drugod rečemo, da so žile razširjene.
132)	B°1ezenski=patološki; bolesten,
Ze v točki 61 Jezikovne paše sem obrazložil, da je boleč, bolečina telesno, bolesten. bolest duševno nerazpoloženje. bolezenski pa isto kot patološki.
»Na njihovih obrazih si čital histerično, lakomno, skoro bolestno radovednost.«
»Brata je našel takrat vznemirjenega in bolestno razburjenega.«
Jasno je, da bi moralo stati v prvem stavku bolezenska radovednost in v drugem bolezenska razburjenost, ker je v obeh mišljen patološki pojav, saj pravimo tudi »bolezensko ljubosumje«, »bolezenska st*»st«, kadar sta tako razviti, da sta patološki. Radovednost in razburjenje sta bolestni takrat kadar povzročata bolest (duševno nerazpoloženje) drugemu!
Dr. Mirko Cernii.
Novo četrtletje
i I I
Roman »Nazaj ni poti«, delo sodobne italijanske pisateljice Albe de Cespedes, je naletel tudi med našim občinstvom na nedeljeno priznanje. Z njim je zaključeno spet eno četrtletje »Dobre knjige«, ki si pridobiva od meseca do meseca več prijateljev. Prihodnje tri knjige te odlične zbirke, ki res zasluži ime dobre knjige bodo: v juliju: »Vzhod in zapad«, v avgustu: »Borci proti smrti« in v septembru »Pokojni Matija Pascal«. Prav na kratko lahko povemo o teh knjigah tole:
Luigi Pirandello:
„Fckojni Matija Pascal"
Pisatelj velja za prvaka sodobne italijanske dramatike in literature sploh ter je bil odlikovan z Nobelovo nagrado. Roman »Pokojni Matija Pascal« je njegovo najbolj«; pripovedno delo in je v številnih prevodih dosegel svetovni sloves. Duhovito spisana zgodba, polna svojevrstnega finega humorja in prave Pirandellove ironije, pripoveduje o nesrečnem človeku, ki je po raznih naključjih in zmotah dvakrat umrl in je bil za ljudi že zlavnaj v grobu, ko je v resnici hodil v sredi med njimi ter doživljal mnoge prečudne zapletljaje svojega življenja. Roman je eno izmed Piran-dellovih zgodnjih del, vendar spoznavamo Že v njem obrise pisateljeve svojevrstne življenjske zasnove, ki je dobila v njegovih slovečih dramah toliko presunljivih izrazov. Po splošni sodbi je ta roman eno izmed reprezentativnih del sodobnega italijanskega pripovedništva. Prevod je oskrbel Božidar Borko.
Pearl S. Buck:
Vzhod m zapad"
Nobelova nagrajenka, ki se je s svojimi romani z Daljnega vzhoda tako zelo priljubila tudi našemu občinstvu, prikazuje i
v svojem delu »Vzhod in zapad« Kitajsko na prelomu. Tudi v tej knjigi eksotizem pisateljici ni namen, niti samo dekoracija. V intimno izpoved mlade, a v starem dunu vzgojene Kitajke, je strnila Pearl Buck svetlobo in sence te skrivnostne dežele Ljubezen čistega srca, ki premaga predsodke preteklosti in prezir novotarjev, je vodilni motiv te plemenite zgodbe. Roman je prevedla Olga Grahorjeva.
Paul de Kruif:
„B3rci prsti mirti"
Slavni zdravnik, nizozemski rojak, nam v devetih poglavjih pripoveduje življenjske usode mojstrov medicinske vede, borcev proti smrti, tistih mnogokrat pozabljenih junakov zgodovine, ki so z neusmiljenim žrtvovanjem samega sebe tako pomembno in nesebično služili človeštvu. Kakor fantastičen roman se berejo opisi epohalnih odkritij, ki dandanes tolikim ohranjajo življenje in ki jih označujejo večini neznana imena Banting, Minot, Schaudmn, Wagner-Jaureg itd. Knj'ga, ki bo po svoji snovi za našo zbirko in za našo javnost velika novost, je napisana brez strokovne prenatrpanosti, s prožnim peresom poznavalca in človekoljuba. Knjiga bo izšla v prevodu dr. Mirka černiča.
NAROČITE SE NA „S>OBF*© KNJIGO"!
V	zbirki »Dobri knjigi« izide vsak mesec en roman in tudi naročnina se lahko plačuje mesečno. Knjige se dobe broširane ali vezane v polplatno in tiskane na boljšem papirju. Naročnina znaša:
a)	za naročnike, ki so obenem naročniki »Jutra«, »Slovenskega naroda« ali »Domovine«, mesečno 10 lir za broširano in 20 lir za vezano izdajo;
b)	za ostale naročnike mesečno 11 lir za broširano in 22 lir za vezano izdajo.
V	podrobni prodaji velja vsaka knjiga 13 lir broširana in 28 lir vezana. Naročniki DK dobe torej knjige po znatno nižji ceni in imajo še to ugodnost, da se jim dostavljajo knjige na dom, ako pri naročbi izrecno ne sporoče, da bodo sami prihajali po nje. Novi naročniki lahko dobe po znižani ceni tudi dosedanje romane DK, kolikor so še na zalogi.
Naročnike sprejemajo v Ljubljani uprava naših listov v Narodni tiskarni in njeni inkasanti; v Novem mestu pa tamkajšnja podružnica »Jutra« in »Slovenskega naroda«. Iz drugih krajev se lahko naroči »Dobra knjiga« po pošti na naslov: Uprava »Jutra«, Puccinijeva 5.
Tudi čez psSetje pletemo
Kljub štednji, kljub pomanjkanju volne pletemo še naprej. Igle šklepečejo in pod spretnimi prsti nastajajo ljubeznive in okusne reči — pulloverji, čepice, bluze, telovniki. Človek se sprašuje, od koi toliko volne? Pa saj si znamo pomagati na vse načine. Na primer tako, da sparamo staro
volneno jopico, navijemo volno na primerno deščico, jo tako operemo in posušimo, da je kakor nova! Pa tudi nova celulozna volna ni. da bi jo človek zavrgel, saj je maiione tako topla kakor prava volna in tudi peremo jo lahko, če smo pri tem dovolj previdne in ne uporabljamo pretople vode. Evo telovnika, ki se mola letos posebno navdušuje zanj! Dolg je, kakor so dolge jopice molernih kostumov — fantovsko preprost je in hkratu ves ženski v svoji rafiniranosti. Nosimo ga poleti preko vseh pralnih bluzic.
*
Poletne bluze
Obe bluzi, ki ju vidite na naši skici, sta izdelani po istem kroju. Opremljeni sta s kratkim oplečkom, spredaj in na hrbtu na-
brani in imata ljubek deški ovratnik, spredaj pa ju zapnemo z gumbi iz biserne matice. In vendar se tsko silno razlikujeta druga od druge, da ju na prvi pogled človek nikakor ne bo mogel smatrati za sestri. Prva je iz belega organ lija ali bstista in jo krssijo spredaj čipke ,ali vezenina, druga pa je iz pralnega vzorčestega tvoriva ali iz umetne svile ter učinkuje polog eegant-
ne popoldanske bele bluze docela športno. *
Nekaj nasvetov
Kako štedimo s sukancem? Pri sešivonju moramo uporabljati dolge niti, ko pa isti rob prešijemo s strojem, moramo paziti, da šivamo kak milimeter stran od uporabljene niti, da jo potem lahko potegnemo iz tvoriva in znova uporabimo. Mnogo sukanca pa zapravimo z nepotrebnim šivanjem na stroj, ker nit dvojno toče. Zato razne malenkosti rajši prišijemo z roko. Na stroj pa šivaimo štedljivo. če cn del takoj nastavimo k drugemu in šivamo naprej, niti pa porežemo šele pozneje, ko smo z vsem gotove.
Da se obleka zadaj ne izboči. Pri polnih postavah se vsaka obleka zadaj izboči, če veliko sedijo, kar ni ravno lepo videti, zlasti ne, če je obleka izdelana iz kakega kre-pa ali mehkega volnenega blaga. Temu se debelušne dame ognejo, če nosijo pod obleko kombinežo iz tafta, ki je okoli bokov nekoliko tesnejša od obieke. Zaradi tega se obleka pri selenju ne nategne tsko zelo in se potemtakem tudi ne izboči. Pri volnenih oblekah si pomagamo tudi tako, da nam šivilja prišije zadaj na obleko od enega šiva do drugega podlogo, ki je takisto ožja od vrhnjega tvoriva obieke.
Kako pravilno krpamo nogavice. Mnoge žene krpajo nogavice in perilo ter druga oblačila iz trikoja tako, da napeljujejo niti navpično in počez, točno v smeri zank. Tako zakrpana mesta pa seveda niso raztegljiva in zaradi tega okoli zakrprnega mesta zanke ponovno popokajo. Povsem drugače pa je, če krpamo s poševno, diagonalno napeljano nitjo. V tem primeru se zakrpano mesto rszteguje kakor sama nogavica, zanke, ki ga obkrožajo, pa se tako hitro ne raiztrgajo.
DETERSIVI,
SCIAMPO
CANDEGGIANTI,
cercansi ovunque rap-presentanti introdotti drogherie. alimentari. Scrivere:
ČISTILNA SREDSTVA, ŠAMPONI, BELILA,
iščemo povsod zastopnike, ki obiskuieio dro-ceriie. koloniialne trgovine. Pišite:
CASSETTA 8 B — UNIONE PUBBLICITA ITALIANA — GENOVA
Drobne zanimivosti
Jubilejna znamka bolgarskega kralja.
Poštno ministrstvo v Bolgariji je sklenilo, da izda za 25. obletnico zasedbe prestola po kralju Borisu dne 3. oktobra jubilejno znamko s sliko kralja Borisa.
Zemeljski plaz v Gibraltarju. Iz Gibraltarja poroča DNB, da se je pred kratkim na vzhodnem delu trdnjave sesedla zemlja. Približno milijon ton težka masa zemlje in kamenja se je premaknila. Ker bi odstranjevanje plazu trajalo več kakor leto dni, so vojaška oblastva sklenila, da bodo na prizadetih krajih napravila nove dohode v notranjost utrdb.
i^ffij-
Ferenc Kormendi:
Z.M G T A
Roman
Čas je tekel... Niti za hip se ni ustavil. Meseci so bežali kakor minute ... Anici pa je bilo pri srcu vedno tesneje: še zmerom ni vedela, kako je neznancu ime. ZamišIJ žia in žalostna je posedala po svetlih sobanah, vsa tiha in resna se je sprehajala po grajskem vrtu. Njena lica so bledela in modre oči so izgubljale lesk.
Cas pa je tekel in tekel...
Križem sveta
šesti rojstni dan bolgarskega prestolonaslednika. V sredo 23. junija so v Bolgariji praznovali šesti rojstni dan bolgarskega prestolonaslednika Simeona. Dopoldne je bila v katedram Aleksanlra Nevskega svečana služba božja, po maši pa so se pred cerkvijo poklanjale deputacije domoljubnih združenj in vojaških oddelkov. Svirala je vojaška godba, general Mihov pa je imel na množico nagovor.
Zvišanje prejemkov delavcev in nameščencev na Grškem. Grški ministrski predsednik Rha'.lys je sporočil atenskemu tisku da bo vlada v najkrajšem 6:su zaradi draginje podvzela potrebne korake za zvišanje prejemkov de.avstva in zasebnih nameščencev.
Zamenjava starih znamk na Grškem.
Grško postno ministrstvo je sklenilo sp:a-viti v premet vse stare znamke izza. predvojne uobe. Ukrep je bil potreben zaradi varčevanja; stare znamke bo:lo najprej pretakali, n kar pridejo v prodajo.
Kobilice na Gr£kem. V mnogih grških pokrajinah so se letos pojavile kobilice v ogromnih rojih. Kobilice povzročajo silno škodo, zato jih z vsemi razpoložljivimi sredstvi pekončujejo.
Cepljenje pr®ti davici in škilatinki v Bcigariji. Zdr-vstevna kcmliija je sklenila, da se bo moralo prebivalstvo copiti proti davici in škrlatinki. Cigane, ki so glavni raznašaici nalezljivih bolezni, bodo prisilno razkužili.
Petrclcjski vod ob crsti na Aljasko.
»Kolnische Zeitung« poreča, ta sa pred več meseci začeli graditi pstrolejski vod ob 1500 km dolgi avtomobilski cesti na Aljasko. Po izjavah ameriških strokovnjakov bo naprava že v potih mesecih gotova.
Nove znamke v črni geri. Guverner za črno goro je izdal ukaz i~a iz .1 a jo dveh novih znamk. Ena izmed zn:<mk fco navadna, druga pa bo spominskega značaja. Poštna uprava v črni gori bo v najkrajšem času začela izdajati znamke, izvršene po umetniških zasnutkih.
Obratne nerade v AsnerlSil
Ministrstvo za cieio je objavilo statistiko E po kateri je v času od julija 1940 do ja- | nuarja letos, torej v 30 mesecih izgubilo v Zedinjenih državah življenje zaradi obratnih nezgod 48.500 delavcev. Ministrstvo samo navaja, la se je večina nesreč zgodila v oboroževalni industriji. Poleg tega se je v ameriških tvomicah v tem času ponesrečilo 258 000 de'avcev. V primeri z ameriškimi žrtvami v vojni, ki znašajo v 18 mesecih po ameriških podatkih 2.000 mrtvih, 40.000 pogrešanih, 15.000 ranjenih in 11.000 ujetih, je število obratnih nezgod naravnost ogromno. Nemški listi poročajo še, da je bilo v omenjenem času 5.3 milijona ameriških delavcev povprečno po 3 tedne bolnih ali za delo nesposobnih. Tudi o »plavem« ponedeljku govori nemški list. V ladje lelnicah skoro vso k ponedeljek manjka desetino delavstva. Seveda pa takih stvari ameriška statistika ne navaja.
»Ne bom se vmešaval v čustveno življenje svojih otrok, to je stvar njihovega lastnega življenja« — to je bilo geslo Antala Waltra. Da, toda Agica in Ana bi se že morali poročiti. Nekoč se je v družbi govorilo o skorajšnji Agičini poroki in nekateri so omenjali za Agičine-ga bodočega moža že sina generalnega ravnatelja neke velike banke. Nekoč se je o Ani raznesla*govorica, da se bo kmalu poročila z nekim mladim veleposestnikom. Kasneje sta ta dva iznajdljiva raznašalca novic razglasila: »Z Agico se bo oženil lastnik največjega lesnega podjetja v državi, Ana je obljubila svojo roko mlademu političnemu voditelju dobro znanega imena.« In tako dalje.
Vsi ti mladeniči so prihajali v družbo Waltrovih deklet. Vesti o poroki so se naglo porajale in spet po malem neopazno ugašale. Morda se je dogajalo to zato, ker se je Agica bolj ljubeznivo, kakor je imela navado, zazrla v kakega mladeniča, ali pa je Ana katerega izmed njih pogosteje vabila na obisk nego druge. Tudi ni izključeno, da je te čenče širil ravno tisti, ki si je želel, da bi se ta doslej samo šepetana novica zares uresničila. Neredko je potem poiskal Antala Waltra kateri njegovih odličnih prijateljev, ali pa Adelo Waltrovo katera njenih davnih prijateljic: »Ali se ti ne zdi, da mlajši brat Alberta Alta ... prav dobro ga poznam, izvrsten fant je ...« »Zadnjič pri nas nisem niti opazila Ane in tistega prijetnega fanta Hatszeghy-ja ...« »Povej mi, draga moja, ali je res, da Agica simpatizira s Kristijanom Mi-kulo...« »Zadnjič v klubu, čakaj, kdo je že to pravil? da tvoja hčerka Ana in mladi Szalay...«
Gospa VValtrova je z zagonetnim usme-vom sprejemala ta zaupljiva vprašanja svojih prijateljic in je molčala, kakor da sploh ničesar ne ve ali pa kakor da ve vse. Antal Walter je odgovarjal zadržano in površno: on sam ni doslej ničesar slišal, pa se tudi ne zanima za nezanesljive čenče, saj poznajo njegovo načelo, da starši nimajo besede v čustvenem življenju svojih otrok, bomo že izvedeli ob pravem času. Sicer pa sta dekleti še mladi.
Dekleti pa sta med tem čestitali k poroki večini svojih prijateljic, sami pa se nista poročili. Agica je nekega dne odgovorila na previdno materino vprašanje, izgovorjeno s pritajenim strahom, da se ji res nc mudi s poroko, saj še niti osem in dvajset let ni stara, danes se z žen it vi jo ne mudi tako kakor v nekdanjih časih, sicer pa tudi... trenutek je pomolčala, trdo je gledala materi v oči: sicer pa je sklenila, da se bo poročila šele po Anini poroki.
Te besede in zvok glasu je bil tak, da je gospa Waltrova globoko osupla dolgo časa molčala. Ana pa je pogosto samo začenjala pogovore o govoricah, ki so se porajale o njenih domnevnih zakonskih načrtih, smejala se jim je, kaj vse si ljudje ne izmislijo iz dolgega časa. Potem je dodala, da se doslej še ni srečala z moškim, ki bi ji ugajal. Zares? Zakaj ne? Gospa Waltrova je takoj obžalovala svoje besede, kajti Ana je mirno odvrnila na njeno razburljivo vprašanje: ker ni doslej nobenega moškega zares ljubila, niti enega izmed teh. ki bi jo morda hoteli za ženo, ni ljubila z resnično ljubeznijo. Ali je izbirčna? je v duhu vpraševala gospa Waltrova in se skušala s to mislijo pomiriti. Izbirčna, toda nekega dne se bo vendarle v nekoga zalinbila. A Agica? Tudi ona se bo poročala. da le pride k nravi pameti.
Toda Agica ni priš^ k pam<?ti. Niso j: je prinesla leta. ki so potekala, ni ji je prineslo počasno, komaj opazno za-
pravljanje njene mladosti, ni ji je prinesla včasi že kar neprikrita skrb staršev. Skrb in strah: vse se je osredotočilo okoli Anine poroke, ki se je zavlačevala. Pri tem pa sta jela 3tarša nenadoma čutiti, da z Agico nekaj ni v redu.
Zgodilo se je to že pred leti: dekleti sta se smučali v okolici Innsbrucka. Na izlet ju je spremljala mlada tovarišica. Dekletom se je odlično godilo v majhnem gorskem hotelu, neutrudno so po ves dan smučala, zvečer pa plesala z vescii-mi avstrijskimi in inozemskimi fanti. Ana se je resignirano spogledovala, ko pa se ji je kateri izmed fantov hotel približati, se mu je posmehovala. Agica se je čutila kraljico sredi koprnečega kroga svojih oboževalcev. Vsi so vedeli, da sta krasna Agica in grda Ana hčerki budimpeštanskega veleindustrijalca milijonarja. Med smučanjem in plesom se je porodilo upanje v romantično pustolovščino in senzacionalno poroko.
Neki obubožani nosilec zgodovinskega avstrijskega imena se ni dolgo obotavljal: v začetku drugega tedna je odkril Ani ljubezen in jo prosil za roko. Ana je resno do konca poslušala njegovo izpoved, nato pa mu je z zadržanim smehom odvrnila, da ji je jako žal, da pa je že oddala svoje srce ubogemu budim-peštanskemu poštnemu uradniku. In potem sta se obe z Agico in tovarišico smejali majhnemu baronu, ki je bodisi verjel Aninim besedam ali pa je začutil, da se mu je Ana posmehovala ter se jih je začel takoj viteško in ogorčen izogibati. Agica je tiho dejala: »O, meni.. .€ in utihnila, kajti hotela je reči, da ji je že skoraj vsak fant izjavil ljubezen in najmanj deset jo je že prosilo za roko, toda obzirno je nadaljevala: »...meni pa ubožček ugaja.« Ana ni pokvarila šale: »Ali ga ne bi hotela vzeti?« je vneto vprašala. Agica ni takoj odgovorila, kasneje pa je rekla, da baron ni prosil nje za roko, da pa bi lahko obrnila vprašanje: »Zakaj ga noče Ana?« »Ali si zaljubljena vanj?« je Ana resno vprašala mesto odgovora. »Kje pa!« je odgovorila Agica.
Bilo je to res in ni bilo res: neki mladenič je ugajal Ani bolj kakor vsi drugi, vendar ji ni tako zelo ugajal, da bi s® zaljubila vanj, morda pa se je nekoliko vendarle zaljubila in si tega svojega čustva ni hotela priznati samo zato, ker... Bog ve, zakaj ne. Nedavno je bilo Agici šest in dvajset let, fant, sin bogatega bostonskega advokata pa še ni bil star štiri in dvajset let. Mladenič je na koncu drugega tedna odpotoval iz hotela, s prijateljskim smehljajem se je poslovil od deklet in vprašal Agico, ali ne pride kdaj v Ameriko, ako ne, ali se bosta spet kdaj srečala in kje. Kajpak je laskavo vprašanje skrivalo v sebi tudi že odgovor: nikoli več. Pa vendar ni bilo tako.
Vreme se je nepričakovano izpreme-nilo, neke noči je nastopila odjuga, zjutraj je bilo v globoki tišini že slišati oddaljeno, grozeče grmenje. »Nevarnost plazov!« se je glasila v veži športnega hotela zla jutranja novica. Proti poldnevu se je dvignilo živo srebro do šest stopinj nad ničlo, prostor pred hotelom je bil v eni sami mlaki. Nekaj gostov se je odpravljalo k odhodu, drugi so upali, da bo spet začelo zmrzovatL Ozračje pa se je od ure do ure bolj segrevalo in tretjega dne so ostali na vrhu le še najbolj trdoglavi gostje. Dekleti sta ta čas ždeli v veži, ne da bi si vedeli nasveta. Hoteli sta ostati tu do konca meseca in podzavestno oklepanje tega sklepa ju je očitno oviralo, da nista mogli odpotovati dvanajst dni prej.
Maksimalni c2m.l1
Maksimalni cenik štev 9 ki vel?a po naredb: Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10 aprila t I. naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje cene na drobno (z všteto trošarino):
1.	Kruh iz enotne moke v kosih do 400 g 4.30 lire. v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 lre; testenine tz enotne moke 3 90 lire za Kg: enotna pšen»čna moka 2.70 lire; enotna koruzna moka <s.20 ure; riž navadni 2.70 •tre; fižol 6 lir za Kg
2.	Jedilno olje (olivno) 14.70 lire za liter; surovo maslo 28.40 lire za kg; slanina so-i jena 19 Ur za Kg; mast 17 lir za kg.
3	Kis, 4% vinski 6.35 lire za liter.
4	Mleko 2.50 lire za Uter; kondenzlrano mleko v dozah po 880 g 15.90 lire za dozo. v dozah po 385 g 7.55 Ure za dozo.
5.	Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire za kg. v kockah 8 35 Ure.
6.	Mehka drva, razžagana, franko skladišče trgovca v Ljubljani 33 60 lire za stot; mehki roblanci (žamanje), približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 Ur za stot; trda razžagana drva 40 lir za stot; enotno milo, ki vsebuje 23—27% kisline 1.10 Ure za kg.
Ka} vem, ka| znam!
197.	Kakšen nas!ov je imel ruski presto-Ienas!edn!k ?
198.	Kaj je »kan« ali običajneje »han«?
199.	Kaj je ChPlon?
200. Domino
r=
4- \ + /
r=
Postavite si 9 kamnov domina (ki si jih lahko tudi sami napravite s svinčnikom in papirjem) tako, kakor stoje na naši sliki. Potem jih prelagajte tako, da bo Število vsakih treh kamnov, če štejete od zgoraj
dol ali od leve na desno in obratno, ali v obeh prečnicah enako. Kako je treba
seštevati, je s slike lepo razvidno. ♦ • *
Rešitve nalog 26. t. m.:
293.	Južnoafriška država Rodezija se imenuje po Cecilu Rhodesu.
294.	Janus je bil bog časa; z enim obrazom ie gledal v preteklost, z drugim v bodočnost.
295.	Beseda »forenziški« označuje stvari, ki se nanašajo na sodstvo.
296.	Križanka.
Vodoravno: 1. Dora, 3. groš. 6. si, 7. mož. 9. ne, 10. ar. 11. em (M), 13. lak, 14. oje. 15. on, 17. pl. (plural), 18. še, 19. Iva 21 ki, 24. eter, 25. mora.
Navpično: 1. drsališče, 2. ro, 4. ir, 5. špecerija, 7. Mr. (mister), 8. že, 10. ako, 12. MOL, 16. ni. 17. pa, 20. vi, 22. že, 23. to.
ESKIMI
»Zakaj pa jokaš. Tonček?«
»Ah, igramo se raziskovalce severnega tečaja, in jaz sem Eskimo, pa bi moral popiti vse ribje olje, ki ga je dal gospod doktor Pavletu!«
RES JE
»Ali veš Lojze, kdaj je najugodnejši čas za obiranje sadja?«
»Kadar je pes privezan.«
ŠPORT
Tekma zamujenih priložnosti
njstojna Igra z zmago Marsa nad Dopolavoroan tt. —' l>ve drugI točki za moštvo Korotana, ki zasede II. mesto
Nič kaj veliko nogometnega si nismo obetali z včerajšnje glavne prireditve domačega prvenstvenega sporeda, da ceio bali smo se na tihem, da bo treba spet pripisati kaj k onemu žalostnemu poglavju c slabem nogometu in še slabšem vedenju njegovih izvajalcev in vendar se je zgodilo baš obratno. Nasprotnika včerajšnje tekme za točke v I. diviziji sta med tekmovanjem od aprila sem že nekajkrat prestopila te in one določbe iz pravilnikov in tudi po svojem trenutnem položaju v tabeli sta imela razlogov dovolj, da M ne bila izbirala sredstev za dosego zmage m vendar sta si izstavila v tem dvoboju najlepše spričevalo.
Če smo do zdaj govorili zmerom .e o tem da dragi znajo igrati fair m ostati nravi športniki tudi tedaj, če zmaguje boljši, moramo to pot ugotoviti še to da znajo ostati dostojni športni borci tudi taki ki so že na indeksu bolj grčavih, če le hočejo. Ne vemo, komu se je treba zahvaliti za to razveseljivo spremembo in tudi ne, ah bo tako ostalo tudi v bodoče, toda povejmo še enkrat, da je bila včerajšnja najvažnejša igra za pike kljub Ijud-lianskemu razredu nastopajočih na zgledni Bportni višini. Tehnično sta enajstonci Marsa m Dopolavora t. t. gotovo zaostajali za znanjem, ki smo ga vajeni gledati pri Ljubljani in njenih permutacijah toda pri tem je tekma le nudila mnogo lepega in z Marsove strani tudi dobro povezanega, vidno pa je bilo na obeh straneh pomanjkanje pravih strelcev, kajti sicer bi bili gledalci prišli na račun tudi glede števila golov. Tako pa so morali čakati vec kakor celo uro, preden je iz mnogih zrelih in prezre lih situacij padel prvi zgoditek v korist Marsovcev.
2 s 0 za Mars
Z neogibno zamudo — pet minut je je bilo tudi včeraj - sta se sodniku gosp. Mehletu, ki sta mu bila v pomoč — to pot je tudi treba ni bilo — gg- Dorcec m Zaiec predstavili obe enajstorici v nekoliko drugačnih postavah kakor običajno. Mars je prišel brez žigona in kaznovanega Perka s Potočnikom kot desnim krilcem ter Kocjanom kot levim krilom, medtem ko so tobakarji postavili dva mlada igralca na obe krili (Klemenčiča in Žagana), srednji krilec Roth pa je prevzel vodstvo
napadalne petorice.
Doberletova enajstorica. ki je letos bolj opoteče sreče, čeprav pridno dela m ne zamudi nobene priložnosti, da bi ne bila »zraven« pri vsakem treningu, se je lotila svoje naloge s silnim poletom in veliko odločnostjo Pri tem zaslužijo vsi enako pohvalo, najbolj pa napad, ki je v tej neobičajni sestavi zaigral nadvse dopadljivo uprizoril vrsto 'epa zamišljenih akcij, od katerih pa jih je le premalo zaključil s streli, ki bi bili nazadnje zadeli še na skoraj nepremagljivega mojstra Oblaka, če bi bil ta včerajšnji napad vsaj približno toliko streljal kolikor je znal priti do primerne razdalje za strel, bi bih Dopolavoristi neizprosno odšli poraženi s košem golov. .
še bolj uspešna, sorazmerno seveda, je bila obrambna formacija, ki sicer ni bila zaposlena najbolj nevarno, je pa vse poskuse nasprotnika, da bi vsaj rešil čast, onemogočila več kakor zanesljivo.
Tudi" moštvo Dopolavora iz tobačne tovarne se je včeraj predstavilo kakor prerojeno. čeprav so njegove vrste nekoliko razredčene in so morale nekatera mesta
_ v zvezi s službenimi objavami Nogo-
mestne zveze — zasesti mlajše moči, je vendar v splošnem ostalo na svoji višini, pri čemer pa je celo pridobilo na udarnosti v splošnem, ker je opustilo težko igro in se posvetilo samo še tehnični in taktični strani igre. Pri tem seveda ni uspevalo najbolje, toda kljub temu se je v odlomkih pognalo v napade, ki so povzročili tudi Marsovcem nekaj zaskrbljenih časov. Predvsem je napadu manjkalo dobrega strelca mimo tega, da sta obe krili le s težavo prihajali do žoge ali pa sta jo izgubljali vse prehitro, zato pa je moštvo v obrambnem delu imelo dragoceno moč v vratarju Ob-laku, — pa tudi oba branilca sta se izkazala kct žilava stebra, preko katerih se ni dalo priti prav poceni, čeprav poraženo — in sicer brez pripombe in opravičila — je Jenkovo društvo včeraz zaputilo zelo dober vtis in si vidno popravilo oceno, s katero je vstopilo v zaključni del tega tekmovanja.
Igro samo bi lahko označili kot tekmo zamujenih priložnosti, kajti iz bloka, ki nas spremlja na nogometne tekme, posnemamo naslednje najbolj značilne ugotovitve:
Mars otvori in prevzame pobudo. V 5. minuti pa ima Dopolavoro priložnost, toda Mam strelja mirno. V 10. min. kot za Mars — in nič. V 12. min. spet kot za M. — in spet nič. V 25. min. dve krasni priliki za M. — in tudi nič. Minuto kasneje spet tako, to pot v korist D., toda spet brez spremembe. V 32. min. so spet tobakarji na dobrem, toda uspeha ni. Izid je še zmerom 0:0. V 34. min. zaigra M. novo šanso in tudi v 40. strelja Fajon ostro in nevarno, toda preko droga. Po 45. minutah še zmerom 0:0. Po cdmoru se pesem nadaljuje. V 1. min. kot za D. — in nič. Dve minuti kasneje kot za M. — in nič. V 10. minuti nevarna akcija Marsovcev, toda Oblak se ne da. Gol visi v zraku, toda rezultat še zmerom 0:0. V 18. min. spet Oblak reši nevarno situacijo. V 21. min. nova zamujena priložnost, to pot na račun M. Potem pride slednjič 23. minuta; po lepem pred-ložku prejme žogo Kocjan in jo pošlje preko Oblaka v desni kot 1:0 za Mars. Potem gre dalje v znamenju zamujenega. V 34. minuti se spet odlikuje Oblak. Minuto kasneje uspe lepa poteza Marsa, ki ji deloma kumuje Kisel, in razlika je 2:0. Strelec je Doberlet. Takoj nato Fajon spet za-strelja zrelo stvar. V 38. min. je enaka slika na strani Marsa; zdaj se spet odlikuje Porenta. Ničla ostane. Tik pred koncem še ena parada odličnega Oblaka in potem konec — dolge vrste poskusov in samo dveh uspehov.
Sodnik g. Mehle je posloval dobro, imel pa je tudi lažji posel kakor zadnjič ali predzadnjič.
Z: 1 za Korstan
Dopoldne so na igrišču Korotana, ki pa še ni, kakor bi bilo treba, odigrali drugo najvažnejšo tekmo dneva, in sicer Koro-tanci in žabjačani za drago mesto v tabeli. čeprav sta bih moštvi skoraj enakovredni in je na takšen izid tudi kazalo prav do zadnje minute, je vendar domačim uspelo, da so prav pri piki ustrelili zmagovit gol in si pripisali obe točki ter ž njima bržkone tudi dokončno zasedli drugo mesto v tabeli.
Igra sama ni prinesla mnogo omembe vrednega in je potekala v znamenju značilne borbe za točke. Do odmora je ostalo pri 0:0, potem pa so Korotanci po Kumer-ju prešli v vodstvo, kar pa je žabjak kmalu izravnal. V 45. min. je slednjič Gaber-šek zadel še enkrat v mrežo žabjaka in postavil končni izid.
*
Med rezervami in mladinskimi moštvi so bile včeraj odigrane naslednje tekme za točke:
rezerve: Mladika - Vič 7:0, Korotan - žabjak 3:1 in Ljubljana - Hermes 2:1;
med mladino: Doi>olavoro t. t. -
Mladika 2:1, Ljubljana - Mars 5:0. *
Prvenstveno tekmovanje v obeh glavnih divizijah se bo nadaljevalo v nedeljo, dne 4. julija t. 1., s tekmama: Mars - Hermes (iz I.) in Korotan - Mladika (iz II. divizije).
Rejci za dostojnost ln čast
Proti vandalizmu na travnikih, njivah, vrtovih in gozdovih — Nova številka „Ma£ega gospodarja"
Dve današnji tekmi
Od 9. dalje na stadionu Hermesa v šiški
Tudi današnji praznik ne bo brez športnega sporeda, čeprav bo razmeroma skromnejši, kakor je bil pretekli četrtek in zadnjo nedeljo in bo ves odigran že v dopoldanskih urah na stadionu Hermesa v šiški.
Na sporedu sta dve prvenstveni tekmi iz tekmovanja rezervnih moštev po temle sporedu:
ob 9.: žabjak - Ljubljana i" ob 10.: Hermes - Mladika.
Vsa štiri moštva, ki nastopijo danes, spadajo med kandidate za najboljša mesta v tej konkurenci. V prvi igri igra vodilna Ljubljana z Zabjakom, ki je sprva vozil dobro, zadnji čas pa nekoliko popustil. Gotovo bo skušal to pot kar se da popraviti poraz, ki ga je moral v nedeljo spraviti v dvoboju s Korotanci.
V drugi tekmi se bosta predstavili rezervni enajstorici Hermesa in Mladike, ki sta obe precej izenačeni in tudi ne slabi. Ker med temi nasprotniki ni povratnih tekem, je vsak nastop obenem odločilen in je zato v obeh tekmah pričakovati zanimiva in napeta srečanja.
s— S.K. žabjak. Za današnjo tekmo z rezervo Ljubljane naj bodo vsi ob 8.30 v garderobi. Kurent, Stergl in Remic sigurno!
Kar že dolgo leži marsikomu na srcu. je zdaj nekdo zapisal v »Malem gospodarju«, glasilu Zveze društev »Mali gospodar«; v mestu se je razpasel vandalizem v takšnem obsegu, da je ogroženo že vse, ne le naša čast. Nič več ni varno pred barbarskimi nagoni in dolgimi prsti uničevalcev — na vrtovih, njivah in travnikih. Prej smo dolžili lt tako imenovane zajčkarje. da so pustošili travnike, posegali po tuji detelji na njivah, izmikali korenje in smukali listje z drevja. Vandalizem se je zdaj razpasel šebclj, toda ne le na račun prisiljene reje malih živali.
«Krma sama zrase»
Mnogi se oprimejo reje malih živali, ker mislijo, da je dovolj, če imajo samo žival. Krma sama zrase, pravijo, in po tem se tudi ravnajo; žanjejo povsod, kjer niso nikdar sejali. Toda, kar je še posebno žalostno, skrivajo se za otroki, "ki jih navajajo posegati po tuji lastnini; otroke pošiljajo »na pašo«, zlastf ob večerih, da bi bilo »bolj varno«. Otroci naskakujejo travnike, pulijo travo, jo žanjejo s srpi, se valjajo po nji. jo mandrajo. Še mnogo več škode j napravijo marsikje, ker precej trave pomandra-jo ter na pol uničijo. Žalosten pogled se nudi na nekatere travnike, kjer se je obetala lepa košnja; trava je uničena, kakor da bi na travniku divjala divja čreda. Tako »zajčkarjem« rase krma sama. Pisec pravi v »Malem gospodarju«: »... Brezobzirno žanjejo s srpi in trgajo z rokami — navadno pozno zvečer ali zgodaj zjutraj — nepoklicanci in neupravičenci, ki se malo zmenijo za lastnika in so povsem izgubili čut, ki loči. kaj je moje in kaj ni Otroci s cekarji, košarami in vrečami hodijo po sredi travnikov in planejo na vsako malo boljše zelenje ter ga gocela iztrebijo, kakor bi ga po-brili. Veliki travniki so večkrat kakor puščave z majhnimi oazami.«
Ker mnogi rejci niso dovolj resni..,
Pisec nadaljuje, da se vse to dogaja, ker mnogi rejci niso dovolj resni ter pretiravajo v reji; »sproducirajo« mnogo preveč živali, kakor bi jih lahko prehranili. Mnogi rede živali, ne da bi jih najmanj skrbelo, ali bodo imeli za nje krmo, ter se zanašajo na krmo. ki »sama zrase«. Rejsko društvo si seveda ne more želeti, da bi padel očitek na njegove člane- češ da so med njimi rejci, ki nabirajo krmo na tujih travnikih. Društvo zbira okrog sebe le dostojne male gospodarje, ki lahko rede živali s svojimi sredstvi, zato pa odklanja slehernega, ki bi rad redil živali na tuj račun. Za rejo na tuj račun ni nobenega opravičila. Kdor ima resno voljo, se lahko oprime reje malih živali na primeren način.
Vandali druge vrste
Pravi rejci pa imajo dovolj razloga pritožen vati se tudi nad opustcševalci druge vrste, vandali, ki ne spadajo med zajčkarje. Meščani niso imeli nikdar dovolj spoštovanja do narave, ko so zapustili mestno zidovje. Navadno puščajo povsod sledove, ko hodijo na sprehode. Za njimi ostajajo konzervne škatle, neokusen, umazan papir, pomandrana trava, zavrženo potrgano cvetje. Zdaj se pa pritožujejo rejci, ki imajo travnike ali njivice, da pridelu* jejo krmo za živali, ker jim »sprehajalci« delajo veliko škodo zlasti ob nedeljah. »Ob ne-rHjah vidite cele trope »sprehajalcev", ki romajo križem kražem po travnikih in njivah-utirajo pota, kjer se jim zljubi in mandrajo travo in vsako rast. kakor da je vse to brez vrednosti«, pravi pisec. »Rejci morajo jeseni kupovati drago seno, ki ga potrebujejo za svoje živalce precejšnje količine. Odrasli in otroci se pode sredi travnikov za cvetlicami, ki jih lahko vsakdo kupi na trgu za nekaj lir, ne da bi delal ogromno škodo... Časopisje je v dolgih člankih razlagalo, da je Ljubljana za čebele prava puščava in da se čebeloreja ne more razviti ker je premalo cvetja. Pa vse to nič ne pomaga... Namesto, da bi starši poučevali otroke, kako naj čuvajo cvetje, naj ne kvarijo tuje lastnine in naj ne delajo škode, pa še z njimi sami počenjajo ves ta vandali zem ... Ne občutijo, kako boli pridnega rejca, ko vidi, kako mu uničujejo vse, s čimer bi lahko uspešno prehranil živali. Na deželi bi ne opazili takšnega početja. Tam je za vsakogai travnik enako neprehoden kakor njiva. Travnik je za našega človeka na deželi vrt, ki ga ne sme teptati in mu to niti na misel ne pride. Le ob poti se skloni tu pa tam, da dekle utrga cvetko. Hoja po travniku mu je pravo barbar* stvo. Naš slovenski človek je dostojen in ima čut za čast... Še bolj kakor doslej bo moralo časopisje poučevati, kaj je prav in kaj ni, kaj je dostojno in kaj častno.«
Predvsem vzgajajmo mladino
Res, predvsem moramo poučevati mladino, kakor pravi pisec. Moralna škoda, ki jo bomo utrpeli, če bomo dopustili, da se v mladih ljudeh ne bo razvil čut za lepo in dobro — bo nepopravljiva. Toda čuta dostojnosti ne poznajo več mnogi odrasli, zato se ne smemo čuditi, če so nekateri celo ponosni na svoje otroke,
češ da so tako pogumni in podjetni. Pobalinstvo med našo mladino postaja zdaj že vrlina. Pisec pravi, kaj se lahko pripeti včasih človeku. ki koga posvari, ko mu delajo škodo. Včasih se res pr.peti, da se kdo oprosti češ. nisem vam namerava! škodovati, a večkrat so krivci telo ogorčeni, da jih »motiš« pri kraji ali da jim braniš sprehajanje po travniku.
Ogorčenje med «športniki»
Pisec tudi omenja, da so najbolj ogorčeni divji nogometaši in slučajnostni športniki, ki si kratkomalo prlaste travnik, ne da bi se zmenili za lastnika, ali pa proglase del zemljišča kar za javno last ter groze z vsemi mogočimi in* stancami. če jim lastnik ali najemnik ne pustt, da bi počenjali, kar bi se jim zljubilo. Pri nas se lahko zgodi tudi kaj takšnega: Revni ljudje so obdelali ledino, da bi pridelaii zase nekaj najpotrebnejšega živeža. Toda šolarji ljudske šole so kratkomalo populili fižolove preklje ;n sestavili iz njih in vejevja, ki so ga sklestili z drevja, šotore za indijanske gre ali vrata za gol ... —O naši »zlati mladini« bi sploh lahko povedali marsikaj. Zona bi nas mcrala spre-leteti, če bi se zamislili, kaj nam derašča iz takšne mladine. Koliko <kode napravijo poba-lini že v rožniških gozdovih! Tja zahajajo oboroženi z malimi žagami in sekirami _ ter neusmiljeno klestijo, podžagavajo in lomijo mla* do drevje in tu pa tam odžagajo tudi vrhove večjim drevesom. Kdor je poznal naše gozdove prej. jih zdaj skoraj ne more več spoznati, ko zaide vanje. Med gozdne vandale je pa
treba šteti tudi letos številne odrasle, ki hodijo na svoje uničevalno delo navadno zvečer, ko se jim ni treba več bati čuvaja.
Stremimo po resni reji!
Tako se glasi naslov članka v «Malem gospodarju« (Fr. Skobl). Pisec v njem biča, kar je nastalo slabega v zadnjih letih v zvezi z rejo malih živali ter pravi, da se število preudarnih. resnih rejcev ni mnogo pomnožilo. Predvsem obsoja »zajčkarje«, pa tudi veriž-nike. ki so začeli prekupčevati z živa:mi. Ku« povali so od rejcev, ki so se trudili, da bi zredili lepe živali; kupovali so po čim nižjih cenah ter barantali kakor konjski mešetarji, potem so pa prodajali živali po pretiranih cenah. Včasih je bila tista žival trikrat prodana v enem mesecu. — Lanska konjunktura je zavedla marsikaterega rejca, da si je pridržal več živali čez zimo. Seveda ni računal na zmikavte, ki so se zlasti jeseni »specializirali« na kokoši, pa tudi na kunce. Tudi koze in prašiči niso bili povsod vami pred njimi. Prizadeti 6o bili številni rejci tako, da si ne bodo mogli več opo-moči. — Kakor vse kaže, pravi pisec, bo pri* hodnje leto bolje. Reja si je od zadnjih udarcev že precej opomogla; zopet so lepe živali v hlevčkih in tudi s krmo so se rejci kolikor toliko preskrbeli. Delo rejcev napreduje stalno; za to si je pridobila velike zasluge rejska organizacija. ki neprestano poučuje rejce v svojem glasilu in tudi po časopisju, a največ jim pomaga z rednim razdeljevanjem krmil v sodelovanju z »Zegozo«.
Občni zbor Muzejskega društva
Glavno pozornost je društvo tudi lani posvečalo izdajanju svojega glasila »Glasnika Muzejskega društva"
Ljubljana, 23. junija.
Snoči proti večeru je bil v čitalniških prostorih Narodnega muzeja letošnji občni zbor Muzejskega društva za Slovenijo. Predsednik rektor dr. Milko K o s je pozdravil navzočno članstvo in zastopnike. Med tem je bil kot zastopnik IV. prosvetnega oddelka Visokega kemisariata insp. Silvo Kranjc in kot zastopnik Prirodoslovnega društva njegov predsednik prof. dr. Košir.
Pred prehodom na dnevni red se je občni zbor spomnil vseh lani umrlih članov. Med njimi sta tudi dva častna člana: prof. Paulin in prof. Ferdinand Seidl. Prof. Paulin je bil izvoljen za častnega člana že leta 1911, profesor Seidl pa leta 1915. Oba sta bila počaščena s častnim članstvom, ker sta si pridobila velike zasluge na znanstvenem področju 'n pri raz* iskavanju slovenske zemlje. V društvenem glasilu so bile priobčene mnoge njunih važnih razprav. Lani so umrli tudi: prof. dr. Gregor Krek, ki se je vedno zanimal za društveno delovanje, profesor glasbe Josip Kamnikar v Osijeku, finančni višji svetnik Perpar in inž. Anton Klinar. Zborovalci so počastili njihov spomin stoje in s kratkim molkom
Društvo je lani delovalo po smernicah pravil in imelo lepe uspehe. Predvsem je šlo odboru za vzdrževanje kontinuitete, da bo mogoče po vojni obnoviti delovanje v vsem prejšnjem obsegu. Nadaljevalo je z izdajanjem svojega glasila Glasnika Muzejskega društva, za kar gre zahvala vsem podpornikom, med katerimi je na prvem mestu Visoki komisariat. ki je naklonil 11.000 iir. Zahvala velja tudi vsem zvestim članom, časopisju in ravnatelju Narodnega muzeja, ki je dal društvu vedno na razpolago prostore za sestanke in seje.
Ker je izvoljeni tajnik odsoten, so si njegovo delo razdelili in ga opravili trije drugi odborniki. Računski zaključek je letos za nekaj lir slabši kakor lani. Dohodkov je imelo društvo 19.095 lir, izdatkov pa 19.672 lir. Tre* nutno ima gotovine 11.037.16 lire. Stroški so se nekoliko zvišali zaradi majhnega povišanja honorarjev za članke. Na drugi strani je bilo lani veliko večje zanimanje za stare društvene
publikacije, ki so jih precej kupovali. Revizorji so našli poslovanje odbora v najlepšem redu in so predlagali razrešnico s pohvalo, kar so zborovalci soglasno odobrili.
Društveno glasilo Glasnik je izšlo o božiču kot XXIII. letnik. Poslano je bilo v zamenjavo na 100 naslovov. Med novimi društvi, ki pre* jemaio publikacije Muzejskega društva v zameno za svoje publikacije, sta sedaj tudi Schveizerische Gesellschaft fiir Urgeschichte v Frauenfeldu in Društvo profesorjev juridične fakultete v Ljubljani. S tremi naslovi je bilo lani mogoče obnoviti stike in izmenjati publikacije. Ob občnem zboru leta 1942 je bilo v kartoteki 220 naslovov v zameno prihajajočih revij. Kot posebne pošiljatve so prišle v društveno knjižnico razne slovenske knjige. Ravnateljstvo Narodnega muzeja je odkupilo iz društvene knjižnice 302 knjigi za 3000 lir. Glasnik je lani izšel na 128 straneh in so ga člani prejeli za 20 lir članarine. Vseboval je razprave iz domače zgodovine in druge.
Po kratkem odmoru je bil pri volitvah iz* voljen ves lanski odbor, ki ga sestavljajo: rektor dr. Milko Kos kot predsednik ravnatelj muzeja dr. Josip M a L, knjižničarka univerzitetne knjižnice Melita Pivec-Ste 1 e-t c v- a, univ. prof. Jakob Kelcmina, univ. prof. dr. Jože T u r k, insp. Silvo Kranjc, prof.Maks Miklavčič. vršil dolž.rav.Etnografskega muzeja dr. Rajko L o ž a r in prof. Stanko Jug kot odborniki. Preglednika računov sta višji insp. Hugo T u r k m prof. dr. Valter Bohinc.
Pri slučajnostih je bilo sklenjeno, da se poviša društvena članarina za prihodnje leto od 20 na 30 lir. Po polurnem zborovanju je predsednik zaključil zborovanje z zahvalo vsem sodelujočim.
Naročite se na romane DOBRE KNJIGE!
ZAHVALA
Vsem, ki ste z nami sočustvovali in nas tolažili ob nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega soproga in dobrega očeta
KUNAVER-ja LUDVIKA
gradbenega tehnika in lastnika realitetne pisarne
naša prisrčna hvala.
Posebna hvala gg. zdravnikom kirurgične klinike, čč. sestram za ljubeznivo nego.
Zahvaljujemo se vsem darovalcem prekrasnega cvetja, gg. pevcem za prelepo petje, čč. duhovščini, vsem tovarišem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
Sv. maša zadušnica se bo brala v sredo, dne 30. junija 1943. ob 8. uri v župni cerkvi na Viču.
Ljubljana, dne 28. junija 1943.
GLOROKO ŽALUJOČI OSTALI
EMILIO SALGARI
s
IB0V
PUSTOLOVSKI ROMAN
Moko, črnec herkulske postave, oborožen z več samokresi in sekiro, je skočil iz čolna. Njegova bela tovariša, Carmaux in Stiiler, sta storila takisto. Oba sta bila krepka, zajetna moža preko štiridesetih let, zarjavele polti in trdih, oglatih črt, ki jih je delala gosta brada še bolj drzne. Oborožena sta bila z mušketo in kratko sabljo. Za obleko sta imela samo volneno sraco in kratke hlače, ki so odkrivale miši-časte, z brazgotinami pokrite noge.
»Ne zamerite, kapitan,« je rekel Carmaux, »zdi se mi, da rinemo v pustolovščino, če gremo mi štirje sami v mesto!«
»Te je mar strah?«
»Na duše mojih mrtvih, ne! Tega si nikar ne mislite o meni. Samo zaradi vas sem rekel!«
»Črni gusar ne pozna strahu!« je odvrnil poveljnik. Nato se je obrnil k možem v čolnu: »Vrnite se na ladjo in recite nadporočniku Morganu, naj bo nared in naj čaka mojega znamenja!... Zdaj pa k
oskrbniku vojvode Van Goulda!« je ukazal spremljevalcem.
»Da, ko bi se le kdo pokazal na ulici, da bi ga vprašali po njem!« je Carmaux znova izpregovoril. »Vse je kakor izumrlo!«
»Tamle gori vidim trdnjavico! Če bo treba, vprašamo ondi. Naprej, vodil vas bom!«
Med tem se je bilo stemnilo. Vihar je tulil po predmestnih ulicah. Iz črnih oblakov so švigali bliski, ki jih je spremljalo strašno grmenje. Niti v trdnjavici niti na ulicah ni nikjer gorela luč. Vse hiše so bile zaklenjene, odkar se je bil raznesel glas, da so se izkrcali morski razbojniki, strah in trepet prebivalcev.
Mahoma je Črni gusar obstal. Zadel je bil ob postavico, ki se je urno potuhnila za voz sena.
»Kdo je?« je zaklical.
Ker ni bilo odgovora, je ukazal Moku, naj prime sumljivca. Črnec je potegnil silovito se branečega izza voza.
»Pomagajte! Ubiti me hočejo!« je zavekal nesrečnež, očiten pohabljenec. »Siromak sem, nikomur ne storim nič žalega! Izpustite me!«
»Kam si bil namenjen?« je osorno vprašal kapitan.
»Posadko je hotel naščuvati na nas!« je rekel Carmaux.
»Ne, vaša prevzvišenost! Zaklinjam se, da ne! Samo po zdravnika sem hotel, kajti žena mi je bolna!«
»Če lažeš, te dam obesiti na najvišji jambor ladje!«
Urejuje: Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tisfes
»Verjemite moji prisegi!«
»Odgovori mi! Ali poznaš dona Pabla de Ribeiro, oskrbnika vojvode Van Goulda?«
»Da, gospod!«
»Tedaj nas pel ji k njemu! Kje stanuje?«
»Tu blizu! Na koncu ulice!«
Krdelce je spet krenilo naprej. Ustavili so se pred čedno enonadstropno hišo, nad katero je štrlel majhen stolp.
Poveljnik se je ozrl, ali ne preži kje sovražnik v zasedi. Nato je glasno udaril s težkim bronastim trkalom ob vrata.
V prvem nadstropju se je odprla oknica, in i.ekdo je zaklical:
»Kdo je?«
»Črni gusar! Odprite, ali pa začnemo streljati!«
»Koga iščete?«
»Dona Pabla de Ribeiro!«
Iz notranjščine so se začuli razburjeni glasovi.
»Imaš bombo, Carmaux?« je tiho vprašal kapitan.
»Da. gospod.«
»Položi jo k vratom! Ako ne odklenejo, si odpremo sami!«
Sedel je na vogelni kamen nedaleč od hise in jel čakati, kaj bo.
2. POGLAVJE Don Pablo de Ribeira
Kmalu nato se je skozi oknice v prvem nadstropju ^svetila luč in s stopnic so se začuli koraki Gusar vzdignil. Z mečem v eni roki, s pištolo v drugi
je obstal pred vhodom. Njegovi ljudje so se bih rSSJostavili obakraj vrat.
Nevihta je razsajala čedalje bolj srdito. Žvižgala je po ulicah, in debele kaplje so padala izpod neba. Oknice na vseh hišah so ropotale.
Ko je bilo videti, da se obotavljajo odkleniti vrata, je kapitana minilo potrpljenje. Še enkrat je spustil trkalo. Nekdo se je oglasil:
»2e grem, že grem, gospoda!«
Ključ je zaškripal, in vrata so se počasi odprla.
Pokazal se je zastaven mož kakih šestdesetih let, ki sta ga spremljala dva črna služabnika. Njegova šiljasta brada je bila bela in gosti beli lasje so mu padali na ramena. Imel je temno, s čipkami obšite svileno obleko in visoke rumene škornje s srebrnimi ostrogami Za pasom mu je viselo eno 'istih španskih bodal, ki jih imenujejo »mizerikordije«.
»Kaj hočete od mene?« je vprašal starec, in čutiti je bilo, kako mu glas drhti,
Namesto odgovora je stopil poveljnik s svojimi ljudmi v hišo.
Starec je ponovil vprašanje.
»Gospod Ventimiljski nima navade, da bi se v veži razgovarjal z ljudmi!« je prišlec rezko odvrnil.
»Če je tako, pojdite z menoj!«
Vsi skupaj so krenili po širokih stopnicah iz rdečega lesa in stopili v elegantno opravljeno sobo, ki so jo krasili stari španski gobelini Srebrn rogovilast svečnik je stal na mizi z vložki iz biserne matice in srebrnih ploščic. FUbustir se je z naglim pogledom prepričal, da soba nima drugih vrat. Nato se je obrnil k spremljevalcem:
tiakarnarja: Fran Jeran — Za inaeratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič — Vsi s Ljubljani