Aattj VETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE OreiniOkt ta npr»miHrt pee-rtorl; 11607 M. Lswn»« 14, 1 tU. Francozi in Američani napredovali šest milj IZDELOVANJE OPREME NAPREOUJE. produkcija & J8K zadostuj« be v frak Na Neville Isladu le težke za pšesico RAZNE POLJSKE SKU- določena za leto IPINE SO SE ZDRUŽILE _ _ _ _ 1919. DOLOČITEV CENE SPODBUDI s FARMARJE K DELU. Psenlta ima veliko prehranitveno * vrednoet. Washington, D. podtajnik Cravell, ravnatelj, je naznai vanje pušk, strojni napreduje. 250 155 milimeter«; A bra so že poslali v Fr;' *So. • Mr. Crowell je ' Si, da je edino Bethlebem Ste* ■* ^ompaii-.ja isvežbana v izdelo\f«aju pro-(luk tov za oprenini department, devetnajst drugih koinpanij je pa šele pričelo z izdelovanjem teh prodpktov. Povedal je tudi, da bodo v vladni tovarni ua Neville Islandu blizo Pittsburgha izdelovali edino velike topove, od katerih bodo najmanjši štirinajstpalč-niki. Po pogodbi, ki je napravljena za zgradbo te tovarne z United States Steel korporaeijo, bo stala ta tovarna #150,000,000. Za ves obrat je pripravljenih 1,000 a-krov sveta, na katerem zgrade tudi hiše za delavee. Strojne puške zdaj hitro izdelujejo. Lahki Hrovvingovib nt roj nih pušk izdelajo na mesec ud &4U0 4e »,000, m H,000 do 7,000. Mr, Crouell je dejal, da aedaj strojne puške zadostujejo za vse potrebe v Franciji. Kasnejše bodo izdelali Sc večje število strojnih pušk za vežbanje v Združenih državah. . ' Po poročilih niso divizije še o-premljene z Brovvningovimi strojnimi puškami, ki so sedaj v akciji na' Francoskem. Toda takih poročil je nemogoče nadalje zadržati, kajti del /iineriškc armade v Franciji je oborožen z Uro-wningoviuii strojnimi .puškami Traktorjev ali vlačilnih avtomobilov za artilerijo izdelajo zdaj vsak mesec 1,200. Mr. Orowell jc dejal, da šc ni dosežen višek v produkciji. Smodnika nc primanjkuje in ravnotako tudi nc potrebščin za oskrbniki department. Pušk izdelajo 200,000 na mesec, samokresov pa 50 do BO tisoč, poleg pa pričakujejo, da sc produkcija v 60. dneh še po m no-ži. Podtajnik ni hotel govoriti o moči zavezniškega in ameriškega topništva in ga primerjati z nemškim Dejal je le, da bodo Ameri-čani in zavezniki sc dobro poslu-žili topov, ki jih producirajo in pošljejo onkraj oceana. VAŽNO ZA JUGOSLOVANE PRI REOI8TRA0IJI. Washington, D. 0, — Predsednik Wilson je izdal proklamaeijo, v kateri pravi, da cena za pšenico — $2.20 bušelj — ostane v veljavi tudi za leto 1919. Zimsko pšenico bodo prodajali po tej ce-ifi, todif predsednik je dodal, da pred prihodnjo žetvijo imenuje komisijo, ki pregleda povišane produktivne troške, da vidi, Če je "treba spomladi povišati ceno, ali če ONtaue taka, kakeršno je določil. Povišanje cene, če bo določeno, jc rekel predsednik, bo veljavno le za producente, ki so do tega časa postavili na trg pšenico, pridelano v letu 1918. Izjava se dotika tudi mogočega miru v letu 1920 z dodatkom, da garantirana cena po vladi mogoče pade, če bo Evropa lahko dobila pšenico iz južne polovico sveta. Izguba v tem slučaju bi znašala do pol miljarde dolarjev. Predsednik Wilson je z določanjem (»ene za pšenico prihodnjega l^ta spodbudil farmarje, da pojdejo na delo in posejejo njive s pšeuičuim zrnom. Pšenica igre veliko vlog«, skoasj. ■minfrajbutil i I NA KONFERENCI. ZDRUŽITEV VELJA, IZVOJB-VANJU SVOBODNE POLJ-SKE. Poljaki v Ameriki ao pripadniki dveh različnih katoliških oerkev. Dne 12. septembra VRŽENI reglstraci|ski d'n" CEZ REKO AISNO. REGISTRIRALO SE BO NAD 12 MILJONOV MLADENIČEV IN MOŽ. Za prvi razred dobe 3,300,000 registriran oe v. vlogo pri prehranftvi armade in ljudstva. Ce je dosti kruha, je prehranitveno vprašanje že skoraj ua polovico rešeno, čeprav človek ne živi samo od kruha, ampak potrebuje za svojo prehra-nitev tudi drugih jedi. Ce bo drugo leto pridelek ravnotako velik kot letos uli pa šc večji, tedaj bo kruha dosti četudi letina v letu 1920 ne bo izredno dobra in še nc bo vojne kouec. To menda hoče ^doseči predsednik in zato je njegova odredba pametna in na meatu, ki določa ceno pšenici za prihodnjo spomlad. VELIK POŽAR V ŽITNICI. Chieago, 111. — Najvažnejše vprašanje za Slovenca, Hrvate ln Srbe pri registraciji dne 12. eep-tembra, ki so sc priselili v Združene države, je petnajsto vpraša nje, katero ae tiče narodnosti in is katere države se je priselil na seljeoec, ki je tuj pode nik m ni državljan Združenih držav. Zapri mero naj aluži sledeče: Avstro-Ogrska (Kimnjsko), Jugoslovan ali Avatro-Ograka -Chieago, 111. — Požar je uničil »edem poslopij in Šeet žitni«* iz že-lezolietona v Rondoutu, kl drže 200 železniških voz Žita. ftkoda znaša $500,000. Ogenj jc največji, kar jih poz najo v zgodovini ob »evernem ob režju Miehiganakega jezera. Mr. Mecker je telefoniral kapitanu Moffettu, poveljniku velikojezer ske mornariške vežbališčne posta gane in Llbertjrvllli. Kmalu so spelo 2,000 mornarjev in pome yralo Kaniti. Ognjegaael so prihiteli na po moč iz No rt h Chicaga, Wauke Kana in Liberttyvills. Kmalu so spoznali, da poelopij ne morejo rešiti, ker jc primanjkovalo vo de. . Ogenj so odkrili okoli šestih zvečer in v par urah ae jc zbralo okoli pozorišča do 500 avtomobilov. lz žitnic so bruhali dolgi, svi-tli, ognjeni jeziki proti nebu, kl so razsvetljevali okolico. Vročina je bila tako velika, da so jo občutile tračnice na glavni progi Milwsukee ln Ht. Peu! že-lezniee in de je bil uatevljen že-lemiški obrat. Vzroki, ki so pov- Detroit, Mich. — Na poljski narodni konferenci, ki jc bila o!) državami v tukajšnjem mestu, so bile sprejete resolucije, po katerih so se razne skupine poljskih narodnih organizacij, ki so si do sedaj nasprotovale, združile y celoto, du si pribore neodvisno Poljsko. V rezolueiji pravijo na nekem mestu, Če Poljska dobi zopet svojo neodvisnost, nc bo tlačila svojih prebivalcev. Vsi državljani Poljske bodo imeli ue glede na narodnost, vero ali politično prepričanje enake pruvice. Konferenca jc obljubila loja!-nost Združenim državam iu predsedniku Wilsonu jc izrekla zahvalo in zaupanje. Priporočila jc osvoboditev in združitev ("Vliov in Slovakov, Jugoslovanov, Ru-munccv in Litvineev. John F. Smulski iz Chicagu jc bil izvoljen predsednikom ekseku-tivnega odbora 14 Poljskega narodnega depart men t a.'' Navzočih je bilo 1000- delegatov in njih mandati so veljavni za štiri leta, če se skličejo enake konference, Na konferenci je bilo od 1,000 delegatov osemdeset odstotkov rimskih katoličanov, med katerimi jc bilo 300 rimskih katoliških duhovnov. Ta fakt je značilen, etlb u-rab. S frorfte tudi jnvljsjo, ,- gc.,erslni štsb pri|Hiro/il vsem 000 ion več kot v prejšnjem te birojem vojnega de pa rt meni s, ds dnu. Pri tej produkciji ni vštet se nova naročila, ki . ki so trs rs bil i pri rud- lovarnarjem, skrčijo v ............ 17hlli . '.I..IU. '..U. ............J««*, ttrvll« 'MlJ > r.,,.. . pn.vta.rlMml «. V S-'«lra tAV\, odkar Jih Je zadela prva ne«re čs ob Mami Izprsznjeno ozemlje jih oddsjo j med Veslo in Aiano nudi strašno Imrtiovs ! sliko nemške kstselrofe Ve« terl- mi odbili ln eden Je pedel ne tis. Neksj Američanov Jc bilo lshko rs njenih, Ijotidon, fl sept. - Vojni stsn js vi ja, ds eo sngleški avijatiki uničili 4A5 nemških iHsl ud svr» sls, kaao »rit je priAeli ofenzivo V Pikardiji Anglija bo dokaaala, da je unl Ctls 150 potapljač l^mdon Olsvool stsn snglešks mornarice hoče objsvlli imens po-(I>elje ns % str. 1. kol.) • IH7T proivl m/ fm '_ISMa dnrao rm—n sadelj ta praaaikov._ LASTNINA SLO VENSKI NARODNE PODPORNE JEDNOT* T—r: Cana oglasov po dogovor«. Rokopiai as so rrs*sje. Mlliflh Miiih * drtave (izveš Ctucago) la Conods M M ll.ftO u i> i u-tm in 76c sa tri masece; Ckieage la tnosomstve |iM aa [ttf m pol loto. fl.lt wo trt »aaceo. • ta a? k. Uir»£S^M«7cUM|«, ♦THE enuchtenment: Or|U of tkm SltrrMlc N.UomI Booof dal)? «*"pt and Bolid»y» Ow.*d Wy tk* Sloveolo N«lWmi B««ofit Advortialng on __JI Ualtod Stat« (ezeept Chicago) OMeage aad fotoign couotrtea, f4 f0 por year. aad C—ada M f« yaar; zastrti v štirih letih. Veliki okraj v j Franciji, v katerem m- nahajajo premogovi in železorudni rudniki pride najbrž kmalu pod francosko oblast, ki jih je sovražnik zase izčrpaval skozi zadnje štiri leta. Ko se to zgodi, izgubi sovražnik velik del vojnih sredstev, kar oslabi njegovo obrambo in mu bolj zanesljivo prinese popoln poraz. Sa-moposebica je, da nemška armada ni prepustila*radevolje Lensa zaveznikom, ampak se je umaknila iz njega, ker je bila prisiljena. Vsi dogodki na zapadni fronti govore jasno kot beli dan, da Nemčija ne more izvojevati zmage z orožjem, zato pa postajajo kajzer in nemški militaristi mehki in govo-rančijo o "častnem miru", prestolonaslednik pa deklamira, da ni "ognjožrc". Nemški kajzer in pruski militaristi prihajajo počasi na kolena in zato ne morejo Združene države in zavezniki preje odnehati, dokler ne bodo popolnoma na kolenih. Do popolne zmage bo treba res še doprinesti žrtve, ali te žrtve ne bodo zastonj, kajti mir, ki se sklene po načelih predsednika Wilsona, je vreden še višje cene, kot jo tirja po-polnona zmaga nad avtokracijo od nas. In zato naprej PH. -r Dopisnik ia Meaaant Valleyja sa prlt«uje, v 193 številki Prosvete, čemu moj dopia v tem listu, čel, da kradeio rojakom v njegovi naselbini dobro ime Trdi, da aem v protialov-jtf, oziroma da aem se pregrešil »roti pravilom naše organizacije, ker "napadam" avoje brate člane po listih. Kaj pa aem poročal, la je bilo v nesoglasju z reanieo f Dopisnik J. K. trdi, da ao vsi do zadnjega kupili llbefti-bonde ali vojnovarčevalne znamke. -Kdaj )* aem jaz trdil nasprotno? Marsikdo, ki je v začetku nasprotoval nakupu bondov, jih je pozneje kupil, ker je bil moralen pri-■e obotavlja- Datssi v »klopaju 0». (J-H 30-18 ) pmU. vašoge boooa 1» aal, d* wmm j« t Ua dmiom poUkla aorošalM. pMOvtto >• ptmv Prodajanje liberti bondov 4. vojnega posojila M pridne 38. septembra. Za demokracijo in svobodo stare domovine I Vaak saveden ameriški Slovenec mora biti član Slovenskega republikanskega zdrože-»Ja. ' . Obiščite "čikaiko fronto" na obali Michiganakega jezera — veliko vojno rassUvov Orantovem parku. Velika zbirka vojnih trofej B zapadnega bojišča. Dnevne bitke popoldne in sveder. Vstopnina 50 centov. NAPREJ DO ZMAGE! do popOine zmage! Z. DOPISI Zavezniške zmage na zapadnem bojišču so pričele učinkovati na pruske junkerje, nemške militariste, kajzerja in časopisje v Nemčiji. Kajzer, ki je bil najbolj gosto beseden v prvih dveh letih vojne in je še lani nosil pokonci glavo, je pričel postajati mehak kot vosek pod palcem. Preje je govoril .samo o nemškem meču, ki izvojuje zfna-go, zdrobi vse sovražnike in diktira mir. Zdaj piha tudi pri njem veter od druge strani in pričel je gtjvorančiti o "častnem miru". Seveda časten mir )z kajzerjevih ust pomeni, da nemški diplomatje izigrajo tako karte na mirovni konferenci, da kajzer. ostane še kajzer in se lahko pripravi za drugo še večjo svetovno vojno. Nemški prestolonaslednik'posnema svojega očeta. Dal se je celo intervjuvati od budimpeštanskega madžarskega lista "Az Est", da dokaže, da je krotak kot jagnje. Poročevalcu je rekel, da ga ljudje napačno sodijo, če ga pri-kazevajo kot "ognjožroa". In tožil je, da se Nemčija bojuje le za svojo eksistenco. Seveda ni prestolonaslednik govoril tako pred enim letom. Takrat je soglašal s svojim očetom — kajzerjem, ki je imel še polna usta o nemški zmagi. Značilen je tudi pojav, da se nemško časopisje trudi na vse kriplje prikriti nemškemu ljudstvu resnico o dogodkih na zapadni fronti, da ne spozna resnosti položaja, ki je nastala vsled poraza nemških generalov. Nemška armada je bila navajena marširati naprej in nemško ljudstvo je bilo prepričano, da je nemška armada nepremagljiva. Zdaj se vsled dogodkov na zapadni fronti prikaze vajo med nemško armado in nemškim ljudstvom prvi znaki panike. In če rjemško ljudstvo izve popolno resnico o porazu za nemškp vlado na zapadni fronti, tedaj se lahko ta panika tako razširi, da jo ni mogoče več ustaviti. Logično iz tega sledi, da nemško časopisje prikriva ljudstvu resnico o porazu, da se panika ne razširi in mogoče ne vzplamti v vihar proti kajzerju in njegovim svetovalcem. Položaj v notranjem Nemčije je označil neki švicarski državljan, ki se je pred kratkem vrnil iz Nemčije, da nastanejo notranji nemiri, če se bodo morali Nemci še umikati. On prerokuje, da *e mogoče odigrajo dogodki kot ob času ruske revolucije. Verjetno je, da postajajo panični na bojišču in doma, ali to še ne garantira, »*vršllo in stavka predno šenstvo iz Chieage in oko- i N'" SNPJ Peter Žnidaršič. Oollinerood, 0 V tukajšnjih | plan nad nami. induatrljaji se čuti precejšnje po- lice bo imelo aeatauek v nedeljo i Znpmi je odposlal narodnemu S. septembra v aokelski dvorani vojnemu svetu brzojavko, v kateri delal ob tako zgodnji jutranji url,| na 1903 Ho. Racine Ave. oh 3 po- Je priporočil, da se naj zavzame to ve najbolje on aam. MogoAe je poldne. Namen tega sestanka ho «tvar ln tako le spal In sanjal lepe atvari Ropot j nk lepa nje, kako pridobiti kar naj-pa ae je čul tak. kot da leti er»-|več slovenakega ženstva za ude lešho manifestacije SRZ v nedc izravnajo sporna vprašanja na miren na^in. John Matjazieh. ' Ij« dne 1& septembra ob priliki, "Proaveto.'* Naročajte ia širite svoj Uit « VESTI Z BOJIŠČA, mnm ~ veljnikov nemških sobmerink, ki ,40 potopljene ali vjete. 8 tem hoče Anglija dokazati, da je Lb>yd tieorge povedal resnico, ko je pred nekaj te»odo mogle uatavlti zaveznikov in če izgine vsako upanje za ofeu-aivne operacije, tedaj bo Nemčija ponudila premirje. } iz Berlina poročajo, da se kan. eelar Hertliug zelo trudi za uvedbo volilne reforme. Kajzerjeva vlada ima za to več vzrokov, poglavitni vzrok pa je. ker hoče kej-zer potolažiti skrajno nezadovoljno ljudstvo z drobtiuami notranjih reform. Dunajski m budimpeštanski list se te dni rnuogo havijo z naraščajočo silo ameriške armade in ponatisnili* *o tudi Ludendorf-fov intervju, OT je dejal, da ni mož no več zanikati, da Amerika nudi zaveznikom veliko pomoč v ma-terijalu in moštvu.-Tekaj v drugi Kapi je pa Ludendorff rekel: Mi bomo že omehčali Atueriča-ue kakor smo Ruse." Ameterdam, 8. sept. — "Koel-nk«che Volkszeitung" javlja, da je v Berlinu in vsi provinc i ji Hrandenburg razglašeno obsedno stanje. Razglas obsednega stonja je podpisal general von Linsiugen, ki svari prebivalstvo, ds čaka os i ra kazen vaakogar, ki bo še nadalje fiiril "frivolne in izdajalske vesti o nemškem poveijništvu, pret-i-raval o zmagah sovražnika in me-ial v sumljivo luč odporno ailo nemške armade, katera zmagovito drži sovražnika nazaj". (Jeneral Linsingen zaključuje, da upa, da bo njegovo svarilo ea-dostovalo in da mu ne bo treba izvajati posledic razglašenega pre-kega soda. Omenjeni list poroča dalje, da je obsedno stanje razglašeno tudi v Vratlslavi in po drugih večjih mestih Nemčije. To dokazuje, da so bile reanične vesti zadnjih dni o veliki nezadovoljnosti Nemeev in outri kritiki, ki jo je ljudatvo naperilo proti milita rističnim glavarjem zaradi jmrar.ov na zapadni fronti. Socialistični "Vorvvaerts" v llerlinu je v eni avojih zadnjih številk mahnil indirektno po kron-princu zaradi njegovega intervju-vn pred nekaj dnevi, Vketeremse je izrazil kronprinc, da Nemčija ne želi uničenja sovražnih držav. — "Vorwao»ta" primerja kronprin-čeve besede z izjavo kajzerja, njegovega očeta, ki je dejal zadnjega junija o priliki petindvajsetletni-«-e svojega vladanje, da mora vojna trajati toliko čaaa, dokler ena stran popolnoma ne podleže. Olau-kar pravi, da je nekaj podobnega kakor kronprinc povedal tudi dr. Kueblmann, valed Čeaar je moral takoj politično umreti, "Uda lkal Anzei-gerju", ki pravi, da jc "nemška armade s težkim srcem ostavila goro Kemmel v Flandrijl in bo-dočnoati bo šele dopuščeno, da lz-ve ftirša javnost, zakaj je padla ta mogočna poatojanka". 800,000 vdov v Nemčiji. Amsterdam. ~ Berlinski 'Tag' je objavil pismo monakovskegn zdravnika, drja. Hansa von Her-tlga, ki piše, da Je danes po zelo konservativnem računu 800.000 vdov v Nemčiji. Hertlg priporoma, da nemška vlada prepove ponovno možitev vdovam, da bodo imele dekleta kakšno priložnost za možitev, ko se vrne peščico zdravih in za ženite v sposobnih iz vojne. ' Zavezniški letalci uničili 1000 hiš v Carigradu. Amsterdam. — "Frankfurter Zeitung" poroča, da mo bombe zavezniških letalcev zadnji torek povzročile velik požar v Carigradu, Hi je uuiČil okrog tisoč hiš. Zavezniški avijatiki so metali bombe in manifeste. sameev Llojrd George je napil idravioo Oompers u London.L1oyd Oeorge je na pil zdravico Samuelu Gompersu, |de.) predsedniku Ameriške delavaV« ——- zveze In njegovi delegaciji pri Vai aorodniki KerenakiJe ao v j« < > Vesli Iz Rusiie. Bolj še viški zastopnik v Londonu zaprt. London. —- Angleška vlada jc v četrtek ukazala zapreti zastopnika sovjetske vlsde v Londona Muksima Lifvinova, njegovega tajnika in nekaj drugih oseb, ki ko bile v zvezi z Litvinoviin poslaništvom. Vlada je obvestila ljudske komisarje v Moskvi, da ostane Litvinov v "preventivnem zaporu" toliko časa, dokler nc pri dejo na varno državljani Velike Britanije, kolikor jih je%še na ru-kem teritoriju, ki je pod kontrolo soVjeta. Obenem jc prišlo poročilp, du je bilo v sredo napaden angleSkl konzulat v Moskvi. Vest še ni potrjena. V Moskvi se Re nahaja angleški generalni konzul li. H. Loekhart in konzul "Wardrop, katerima sovjetska vlada ne da potnega lista. Sovjetska vlada zahteva, da se mora prej izkrcati Litvinov v Bergenu na Norveškem, predno dobe anglefiki konzul potne liste za neoviran odhod iz Ru-sije. Britiška vlada pa zahteva ravno nasprotno,-da Litvinov ne odide prej iz Anglije, dokler ne bodo angleški konzuli in državljani v Rusiji na varnem. Petrogradska "Pravda" ima podrobnejše poročilo o sobotnem napadu na anglefiko poslaništvo v Petrogradu. Pri tem napadu je bil ubit britiAki vojaški ataše Fr. Cromie. Omenjeni list piše, de so sovjetske oblasti v Moskvi izvedele, da se v britiAkem poslaništvu skrivata voditelja protirevo-lueionarjev geuearl Savinko ln Fllonenko, vsled čeaar so ukazale sovjetu v Petrogradu, da se izvede pretakava. (Man ir,redne komisije za preprečenje kontrarevolucije jc šel v spremstvu straže v poslaništvo, ali ko je dospel v prvo nadstropje, so iz hodnika počili streli iu eden stražnikov je bil ubit, drugi pa ranjen. Sledil je bolj in v tem boju je padel angleški ataše Cromie. ' Londonsko časopisje je princ-Jo ostre članke proti boljševikont vsled tegs dogodka iu poživlja vlado, da ne sme niti zn las odnehaj! od svoje zahteve, da namreč sovjet najstrožje kaznuje rtiorilec atašeja. Kornilov j« zopet umrli London. — Brzojavka iz Koda-nja, ki se opira tm nfko poročilo v "1'olltikenu," se .glasi, da je bil v boju med Čehoslovakl in rdečo gardo v Kketerinogradu zadnje dni meseca julija nbit tudi general Kornilov. (Kornilov je bil ubit najmanj že dvajsetkrat in parkrat je izvršil samomor, odkar je izginil km/ilu po padcu Kcreuskijeve vla- Ameriške vesti. RA2TPRAVA O LOVt NA MLA-ONESR V SENATU. Waahington, D. 0. - Predsed-mk WibK»n je naročil justičnemu tajniku Oregonrju, da mu predloži poročilo o lovu na mlačneže v Ne ur Vorku. Zakaj predaednik aehteve poročilo, se ue ve. Vprašal je aa porodil« po ostri debati v senatu. Senator Smoot iz države Uteh, je predložil razoiueijo, v kateri priporoča, da vojaški aenetni odsek preišče in dožene, kdo je iadal poreče, da rojaki iti ffibrnorji pomagajo pri lovu na mlačneže. Resoluciji je ugovarjal senator Kir-by iz Arkausasa. da ni bila sprejeta, toda aenaror Smoot se je odločil, da jo predloži prihodnji dan. V uradu generala Crowderja ao izjavili, du so bile aretacije izvršene brez vednosti tega urada in njegovega pooblažčen ja. Kasnejše zvečer so avtorativno poročali, da je bil lov na mlačne-že v Nevv Vorku izvršeu pod direktivo justičnega departmenta in da je odgovornost zanj prevzel J. Bruce Bielaski, šef depart-mentnega biroja za preiskave.' Senator Chamberlain ja dejal, dasiravno smatra mlačneže za nizke ljudi, vaeeno naj se jih prime po postavah. Senatorji Calder iz New Yorka, Brandegee iz Conneeeticuta, Gore iz Oklahome in Johnaon iz Kalifornije so se pridružili senatorju Chaipberlaiuu Ju obsodili aretacije. Senotor Poindexter iz Washin-tona je zagovarjal okcijo in jo imenoval pravično vojaško postopanje. Senator Lodge je povdarjal, da senatorji morajo poznati odgovorno avtoriteto, kajti vojaki in mornarji, ki so pomagali pri aretacijah, so le vbogali avoje oficirje. Senator Poliudexter je odgovoril, da se prav nič ne briga, kdo je odgovoren. i iui,.m • FARMARJI V VERMONTU SO PREJELI $400,465 POSOJI JILA. banketu, katerega je priredila an-gleške vlada delavaklm gostom iz Amerike. George je dejal, da zdraviea velja obenem Ameriki, kl je zastavila vse svoje sile za poraz avtokracije. Amsterdam. — "Izvestja" v Moskvi poročajo —kakor javlja jo Čez Berlin, — da je Izredni odbor za preprečenje kontrarevolucije ukazal prijeti in zapreti vae -orodnike bivšega preošlJe potem svojega cenlca, da si togleeda lil oceni imsctftvo. Poaojilo se dobi do .V) odstotkov vrednosti zemljišč« nli 20 odstotkov aktualne vrednosti strojev, orodjs, poslopij In drugih farmarakih pripomočkov. Tako lahko farmar dobi sedem-tieset odstotkov posojila na Vrednost njegove farme. Od posojila plača 8 odstotkov obresti, k I gi lahko izplača v petih letih, ali ps v štiridesetih letih. V prvem zveznem zemljišč ne m bančnem distriktu, ki obsega o-seiu držav je vprašalo za posojilo 3,275 farmarjev. Prvi zvezni zem-Ijiščtii bančni distrikt je od ustanovitve posodil $3,351,195., far-mar ji so ps vprašali do sedaj za $10.887,253 Po osmih državah se v»ota ras. deli takole: Vermont, $400,465; Muesoihu-sette, $1.857,985; Muine. $807,- njegovi- (soproge, češ, da hoče zapustiti jpcKto. Sodišče je zanj odredilo $1,000 poroStva. Seipp nI mogel položiti jittroštva itt moral je v zapor. Ko so ga privedli pred aodni-ku, je njegova soproga pričela, da vedno dele iu sesluži $140 na mesec. Izroči jI ves denar, da preživi sel* in dva njena prejšnja o-troka. Vrne mu le nekaj eentov za tobak in druge majhne osebne troške "VI mialite povedati, da ste da li tega Človeka aretirati rodi tega, kar ste sedaj reklif je vpra šal sodnik. "Dali ste ga zapreti in pustili v zaporu!" "VVell, rekel je, da se bom ne kega dne xhudila in ga ne bom našla tukaj," je hitela soproga "Obtožba je črtana," je rekel sodnik. "Mladi mož, lahko gre-ate. Ali ni Akandal, da ste dali tako dobrega soproga, kot ga iinnte vi, »apreti? Slomška Narodoa Ostaaevlieoa a. egella Patfporna Jadaeta- lakore. IV. JaatJa Maf a HL iutaota LOV NA MLAČNEŽE ^ IJJKN. ustav New Vork, N. Y. — V četrtek pred polnočjo je Charles F. De Woody, šef justičnega biroja v New Vorku na od(^lk\i za preiskave, ustavil lov na mlučneže. Drugi dan je mr. De Woody dejal, da se lov mogoče razširi prek določenih dni. OBSOJENE OLANE I, W W ODVEDEJO V KAZNILNICO. Ohioago, IU. — V petek so bi-le vse priprave dovršene, dn odpeljejo obsojene člane I. W. W. v kaznilnico v Lepvenvvorth. Sodniki Baker,. Alschuler In Kvans so odkltTnili peticijo, da ostanejo Ae nadalje v okrajnem zaporu. Ce niso advokatje obsojencev v petek popoldne izposlovali, du ostanejo Ae v okrajnem zaporu, tedaj so jih odpeljali v kaznilnico. DROA v doku. OLiVKI BTANi NST—6t SO. LAWHDALJI AVJL, IMKIOASO, illimuin. opejlvki odbobi PraMaikt Joka Vagriš, bes 100, La HaU«, Ui. L Fod^radsadalk t J Hratkuvlš, S. F. D. A boa M, Olrard, Iui • II. rodpredsrJalki Joltf KuhslJ, aa ZA 8*lag Ava^ Ho. Okinago, Iti. Tajalk t Jaka Vevdsrbar, t70a Bo. Lawa4ala Ava, Ohioago, 1IL Bkagajatkt Aatoa j. Torboroa, p. o. Boa 1, OUon, 111. Zaplealkati Joka MoUk, 400a W, tisi Bi, NADSOBN1 Joie Askrotli, boa NI Paal Borgor, H\-Irt Bt., U P. B. Taaobor. m Abaaj Ava, POBOTNI Aatoa Hrast, Boa 110, Oaaoaabsrg, Pa. Kadtiob, bos «aa, Baittbtoa, Pa. Koaolf Plot« r lok, bos 4M, BHdgovUlo, Pa. Jskob MlkUvšM, Ln Haa S, WUlookr Pa. M. PotiuTtok, 14016 Bala Ave« OslHairaa^ «. Jolo IsTortaU. "i m ■ čl i^frr V BHO V ni KBBATBIKl P. j. Bora, M. D., MOI Bl Oalr Ava, TIitHobI, VHK DBNABHB 1ADIVB IN BTVABI, M ae Maje «L Ofrataaga o4bota la M. N. p. J. aaj «o poBljaJe aa aaalovi JOHN VNfcDEBBAB, »«07-80 Bo. Lawa«ato A^ Bkleaga, UL PRITOŽB* OLBDB OKNBBALNBOA POSLOVANJA aa jaHJiJii aa oaak>« JOtB AHBBOHO, bo« 001, Oaaeaabaig| Pa, PHtoibo prepirljive raobtaa, kl ale fk t«SM prfg H Smga loitaaaa. as pollljaje aa eaaloTt avton HBf BT, bes 140, IbiiaSin, P« vb1 DOPISI, raaprava, Oaaki, aoaaagtlg ML aa ■glOOieOa" aa pošiljaj« oa aaslov.i UBEDNlfiTVO 1TBOHVITB", OOflT—00 Ba, LatrUalO Ava, Oklosge, Ul. VHE ri'BAVNI*KB BTVABI, aaroOalaa, oglasi, te poOUJajo aa aaak^i upban NlftTVO "PBOBVBTB", 000T-0T Ba Uireiala Ava, Oklaago, Ul. V korcpoadeaol a laJalMvem Bi N. P. J, eroOalOlvoaa la apravalllvam Pro.rtt." aa rabilo laaaa arašaikoa, aaarreO iijllli aaalev, M Ja la eavedaa, sko lolito, «ts be vsaka atvar hitre Portamouth, Va. — V mornariškem doku je drča zemeljskih plasti pokopula nad tucat ljudi. Ne-ofieijelno poročajo, da je Atiri-najst oseb mrtvih. ZADNJE VESTL AMERIlKI PARNIK TORPEDIRAN. Waahington, d. 0. 6. septembra. — Mornariški department je aprejel poročilo, da je nemška potapljate potopila ameriški par-nik "Lake Owena." Pat mornar jav ja iignbljenih. Parnik je noaU 2^08 ton in ja prevešal blago. Potopljen ja bil v tujih vodah dna 8. aeptembra. TRINAJST NORVBiKIH LA DU POTOPLJENIH. .London, 8, aeptembra. — Nor vaško poolaništvo naznanja, da ja Norveška isgnbila trinajst ladij v avgnatu. Dva norvoška mor narja aU iagnblla življenja. HOLANDSKA PROTESTIRA I PROTI MORJENJU RIBI ČEV. Haag, 8. aeptembra. — Hol ind aki poalanik v Berlinu ja piojol Inštrukoijo od holandaka vlide, da protestira proti pogreoanju norveških ladij iiven prapoveda noga paan in potopljenjn osem holandOkih ribiških ladij. PoOlanlk ja dobil tudi nalog, protestira , kor oo poveljniki rl-i bifkih ladij morali podploati U : POTREBUJEMO: Mladeniče v sturostl Bi let ali več za učenje tiskarskem delu, dobra plača takoj v začetku, Čista iu svitla tis-k emu. /glasile se pri: The Penton Prosa, 1138 Ohaat-nut Ava., Oleveland, Ohio, "Proavata" piše aa blagoatanja ljudatva. Ako aa atrlnjaš a njenimi idejami, podpiraj trgovoe, kl oglašajo v Proaveti. — V oalogi Imam vae aa vaakdanje potrebššl-na po a menil ceni. ANTON ZORNEL. POZOR KROJA0I. Potrebujem takoj žtlrl kroja-Ške pomočnike v stalno delo. Dobra plača, /glasite sc osebno aH piamenn prh Tony Fortuna, krojač, 87 Iron Street, Johnatovvn, Pa PIVO! Delajte Vaša pivo aaml doma brez aparatov, Kn vrč Lngerbeer-Kztrakta narejenega iz pravega sladjn (malr.) in hmelja, da (K) steklenic fine kipeče, od prnve Ba-vurske a« komaj razlučujoče plve, ter atane samo $2.00; po pošti 10c več. Pošilja ae vsa kraje Zdr. Dr-lav. NaroČilom Je prilagati denar ali Moncy order ter naslavljati, na: A. Pestotnlk, 375 R, 184th Ht., NKW VORK, N. V. Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK m Ptss At«., PlttohBTih, Ps, arol Brtfok. Si.Hr K ^ttPje .0*HBje aaf%M aObaMia osapo* Boisoal mdnrU. M huMI). M«.' IIM« Jrkftl« Jakrkta ta t«M>k to« 0* IMUuIU OO4O, MOravbs $ eolovosgo, Prof, Dr. Mullin ZDRAVNIK — SPECIALIST SA SLOfENOS 411—4th Avcnuc (VA SPROTI POSTE) Pittsburgh, Psu NeaaiijA sanja 0 premirju Bazel. Avica. - Mno^a anameJ jet potlačil revolta v I Javo, ki jim« bUa prečltana. Poalanik bo aAhtaval odškodni no aa blago, Id je bUo vzeto 1 ribiških ladij. KANOELAR ONIRAL. REZI POTREBUJEMO Rudarja aa delo pri dobro tnanem rudniku. Dovolj premoga i* km nadaljnlh 20 let, Nobenih delavskih neredov ml kar je rudnik v obratu. Tu je 9 čevljev čUlega premoga Plačama od vosa. Rabijo ae električne avetll-ke Aole in cerkve. Naš rud-nik se nahaja na polovični poli aied I niontoan, Pa ln lirotemrvlilo, l'o l lb'* t lakirane. Poulična želeiml* ca vori in najbližje mesto do rudnika je Fairbanks, Pa. Rudnik je pomeri pod I-meuom ' Seeright " Pišite nam zs jiojaonll« katere od» Sip . . go\iiijiinio » vs^oi materi cut, $1,154,445; New Vork, B4. Vem kje se nahaja Ker mu imaiu J» J^lkB. PUma naslovite 588^28; New Jeraey. $1,247,515 poročat I nekaj salo vežwg«, 1 —■- igla atnjene čiutelje, če kdo ve za njegov naalov rmj mi ga naznani ali pi nej ae mi aem prijavi na'] H imoj naalov Malh Pelrič, P O. B. London, 8, septembra — Orof Hertling, nemški kanoalar, Je ra zigniral t* poročilu aanovakaga poročevalca "Dally Eapreoee Ja(] slaka adravje varok raaigneolji KJE JE FRANK PAVLI07 | Pred štirimi leti je bival v Cliff Mine, Pa. od tao. Je Md v Wesr; B v SE Bleft lo MlaO »rafcaa Ura vi 524; Khode Islend, $180,580; Nea \owion, Pa. pot^n pa nekam| llampahire , $184.505; Canneeti.|ludlene Cou^it/, Pa. in aedaj nej AKO JE SOPROO PREDOBER Denver, Oolo — Walt#r Metppo ao gPolIrBli ne aaktevo '858, Oakdale, Pa (8z) aOraraik, aOO lalae oOaa la kitee vao bo la, OaiaOas, oblati, Irgaaja krrao bolMBi, babae loči j 0vaa* beloaai aaeOkia. Oadeavl vaako boloeaa kauro peovooa^ v avojo ogkr . bo. OpoeaMJo oajbol)o evropska, som* tka U ootoiik Ooiov avota ačaovUa. Nia ka aaaa Naavot br>s»lal>» TeOoo pro-gU4 milaiaa JaaOea. Pri aal * «4revi veliko OUtlo BUveaeov Oračaa aro e0 A #alvoJ «0 • I JU oaaao ei 10. «a 0. "PreaveOe", ja almevlte praveča ao. da ae vam m aatavl Mol. MILKO VOGRIN Nov®U. — Spisal dr. Stojan. (Nedeljevanje.) Pni Izmed vneli oh rebri ee Vogrin. Premagujoč kolikor le mo-1 v0grin le zavoljo nje trpi! nji združila Olga in Ogrin Vaj manj nt' pa more sedaj kaj takega misliti, ko je Vogrin brez stalne službe in povrh Ae v roko tako ranjen, da bode težko kdaj do do-bra ozdravel. Zetorej ai ie one bolj prizedevlje, da prepriča Olgo o pravičnem revnenji Robertovem ter jej zetre vsako misel, da goče ovoje notranje boje, jeme Ol-l A aeue« s omaterine besede ma go tolažiti — on, ki potrebuje eem. ^ upjivg|^ a,, Olginega srea. Nje-na j večje toložbe. j na prva . |,tro„ Robert je 44Ne žalujte, gospii-a Olgo! Opo- hot(?, ^ ^ ljubosumnosti ugono-gumitoee. Saj ni tako hudo, ka- MtJ Vogriua, utisnola *c je tako kor so vam dozdevlje. Rea, bHj globoko v njeno dušo, da se je ni umm ¥ gggtnej nevarnoati, ali mog|J| y ,.lJ(kll vnu.\^\ Zatorej pet hitro zave. Nato ste ga pa spravili mati in sestra k potrebnemu počitku I Pri belem dnevu še došli ate Olga in nje mati domu. Solnee je ravno pošiljalo zadnje žarke vl- boga dekliea da ae jim tako pozno v noči poroča le mort — nesrečnega prijatelje I A predno naAani to elutnjo avoje j, tudi preetrašene j materi, zazvoni v tretje. Mati skoči zdaj so k i m vrhovom v slovo, ko pogle- ^ g0nci, odpre okno in zakliče da Olga še enkrat tja na dom Vo- ven v temno noč: "Kdo jet" grinov, a potem stopi v vilo, Trepetajo pričakujete hči in me- Mnogo so imeli nocoj govoriti H odKOVOra kar oglasi moški je tudi hotela /daj je ui več. In tudi otroka hode menda le ozdravela." Te besede iz ust naj«!ražjega bitje utešile mo dekličino srce. Zdajci privzdigne Olg* zopet glavo in, ' * k'"|)Pijai"eij".K .................." I Lahko ai mislimo. kako jc 011 USUP uol, zagledavšl pri Vogrinovib Ol proti materi kar opravičevati Vogrinovo mnenje, a k toiuii ui bilo več lu priložnosti. Prišel je ravno v tem trenotku pogleda Vogrinu z objokanimi o-čmi. Ta pogini pa je izražal vao gorečnost njene ljubezni, a tudi strah in dvom v njuno bodočnosti Olga je takoj, sepezhHH Vogri-na, slutila, da ga je v dvoboji smrtno ranil — bsron Robert. Ali vendar je moral zdaj Milko vse natanko razložiti, kal^o je prišlo med obema do dvoboja, kje in kako sta se bila. Tzrok dvoboja bil je Olgi kakor gospe Skenovskej celo razumljiv. A manj zapopadno pa je bilo obema, kako »e je dvoboj vršil« Nato je razložil Vogrin Robertove pogoje ter poudarjal krviželjno ravnanje iu strast njegovo. Vse to je bilo seveda Olgi in njemu samemu dovolj jasno. AH gospa Skenovska je pripotovala Vogrinovo nezgodo le nesrečnemu naključju, ki je nad obema enako vladalo v istih trenutkih. To pa je storila ona s tem namenom, du odvzamn svojej hčeri strašni sum, kakor da je stregel baron Robert naravnost Vogrinu poŽivljenpju 11 Olgina mati je na vno moč sku šsla vsestransko dokazati, da se ne more o baronu tako hudo misliti, kakor misli Vogrin. Če* nje govo početje je malo da ne opra vičeuo, saj gu je bil Vogrin sam prvi razžalil. "Robert je bil tedaj prisiljen", nadaljuje gospa, "očletiti svojo sramoto in rešiti Časi selil in svojim rojakom. Tu di njega hi bila lahko ista nezgoda zadel ii kakor Vas. In jaz vem, da bi Vam krivico delali, ko bi mi v tem slučaji tako sodili o Vaa, gospod Vogrin, kakor Vi o baro-nu Robertu 1" A vsegn tega ni Olgina mati toliko iz lastnega prepričanji! go voribi, kakor iz skrbi in ljubezni do svojega ubogega otroka. IIvi delu jc namreč, da ni upanja več da bi sc kdaj v zakonskem živijo- Skenovski med seboj. Kihard se je kar zavzel, ko mu je moti Vogrinovo nezgodo v dvoboji /. lio-bertoui naznanil.i. Vse dogodke glas: "Na gospo Skenovsko donel jc nujen telegram z Dunaja!" To- naznanilo delalo je razen u iu uzroke morala mu je natanko, tis na Olgo in mater Deklici se zdaj Olg«, zdaj meti opisovali. Tu- j« «rc« pomirilo in hipoma zadu-di predmet večernemu pogovoru j *»'a strašna slutnja o Vogrinovej go in nje meter. Vse drugo bi si bil prej mislil, le tega prizora ne. Saj je on molčal o dvoboji, kakor sc je bilo dogovorilo med boritelji. A glej, zdi j vedo tudi Skenovuki o tej nesreči l Dolgo so se šc mudili naši gostje pri Vogrinu. Oovorilo sc je osobito o bodočej zasedbi Bosne in Hercegovino. Pri tem sc je pa vzlasti poudarjalo, kakšno naključje, rekli bi liožja kazen, je pozvala barona Roberta takoj drugi dan po dvoboji v vojsko! Tam bode imel dokaj prilike, skušati svojo moč in sekati roke svojim nasprotnikom! Ali vse to ni bilo Vogrinu nič novega. Zakoj dr. Sirnik jc z zdravili vred donašal svojemu bolniku tudi dnevnih no-vostij, ki ga utegnejo zanimati. Solnee uc je že nagibalo proti zatonu in gore so jele žareti, ko sc poslovijo gostje od našega rojaka. Vogrinova mati spremlja gospo, lo do jezera. Milko pa ostane sain na svojem mestu, žalostno gledajoč — za Olgo. A sreča mu nI naklonjena. Kmalu so mu zakrili drago bitje košati drevesni vrhovi. Tedaj sc pa ohrabri, napne vse svoje moči ter gre tja na rob, od koder zonet vidi — drago mu deklico. Kakor da bi gledal Olgo dane« zadnjikrat v življenji, tako nepremično zre zdaj za njot — Žalostni pogledi v bodočnost in sedanjost pa mu o- hilu sta le baron Robert in Vogrin. Mati se jc seveda i zdaj trudila, svojima otrokoma dokazati, da je Kols-rt le prisiljeno iu celo opravičeno ravnal. "S piva Je bili. (ligi vendar obadva priznati, da ni bilo Robertovo početje in ra* nanje v dvoboji — hudobnega in zločinskega namena! Tako sc jc dala nuposUd ven. dar Olga navidezno pregovoriti, ali v svojem srci ni bila prepričano ° materinih besedah. Kako pa tudi? Saj .je pozuula Robertovo neizbrisljivo sovraštvo do Vogrina iu strastno ljubosumnost njegovo. Na misel jej jc prihajal zadnji pogn*or Robertov z njo tam v gozdiči. Njegovi rezki glasovi doneli ko jej zdaj uho kakor še nikdar prej. St oprav nocoj razumela je njegovih temnih besed strnšui pomen! Pozno je že bilo v noči, ko ne spravijo Skenovski k počitku. Vse v hiši jc žc mirno spuvalo, lc v Olginej spalnici gorela jc mc luč. Deklica iu nje muli niste mogli |>o tem viharnem dnevu najti zaželenega miru. Govorjenjem in čita-njem ste si pregnnjuli žnle uporni-ne in tešili razburjeno srce. Kazalo na uri se je že pomikalo proti polnoči. Ravno pu je hotela Olga upihnoti luč, kar nekdo no hlr snem zvonci močno pozvoni. "Jezus Marija, imuna, kaj je to?" vzklikne Olga vsa prestrašena. "'Nekdo jc pozvonil, ali si slišala f" Obed ve poslušate molče, še dihati si skoro ne upate. Zdaj zvoni v diugn. "Moj Bog, kaj je tn?" vzdihuje Olga. "Gotovo je došlo kako ža- IX. temnijo dušo in oči, telesno močjlostno poročilo od kogn tukaj, ga zapušča; — on se zgrudi na tla morda celo od dr. Sirnikn!" , ter omedli ... In pH ich besedah stopi deklici Vsa prestrašena dramilu je po- mrzel pot po obrazu. Huda misel tem mati, prišcdši nazaj, svojega Milka. Čudno sc jej jc zdelo, da ga se jej rodi v glavi in strašna slutil ja prešine njeno srce. Ona tre- ni našla ua prejšnjem mestu. Ali peče kakor šiba na vodi: Pred vse si Je vedela takoj tolmačiti, ko j seboj gleda v meglenej podobi — ga najde tam na robu — ležečega! Vogrina mrtvega! ... V svojej v omedlevici. Milko se k sreči zo-| razburjene J domišljiji menila je u- Hinrti. A grozne misli pa so vsta-jale v duši gospe Skenovske. Tre-jietala je v svojem srci za dragega moža in skrbnega očeta svojih otrok!! Kakor zbegana zavije «e hipoma v nočno haljo stopi sama v pri t ličje do vrat, da sprejme brzojav no izročilo. Vsa bleda in preplašena bere nekaj trenotkov pozneje vpričo svoje hčere telegram, ki se je tako le glaftil: "Nujna potreba, da prideš z o-trokoma vred z jutrašnjim hitrim vlakom k meni domu. Tvoj Skenovski" Kakor grom iz jasnega neba, u da rile so tc heoede na Olgo mater. Obedvc ste premišljali po tem mnogo o uzroku tega poročila. Olga je trdila, da je baron llohert na Dunaji, in baš on je pouzročil to njihovo odpotovanje A mati je mislila vsa v skrbeh, da jc njen soprog nenadoma emrtno zbolel. Vsaku si je pa po svojem slikala ruzne slučaje in nasledke, ki nastanejo, ako se ta ali ona slutnja uresniči Konec vsemu pa je vendar le hil sklep, da odpotujejo jutre v torek n hitrim vlakom od tod. Ali kaj jih pričakuje doma,'to j«' zakrivalo temno, Ihepro-zorno /ogrinjalo!! / Verjetno je eeveda, da ste Olga in nje mati še zdaj manj mogli počivati nego prej. Jeli ste torej pripravljati za odhod, kar je bilo potreba.; St opra v zjutraj, ko se je začejo daniti, zatisnili ste svoje trudne oči. Ali zlati žarki jntemega solnca ao ju danea pre hitro vzbudili iz blagodejnega spanja! o ' './j,'. Žalosten je bil tu dan za Olgo. Še posloviti se ni mogla od Vogrinu. Zakaj že predpolden jc bil došel vlak, ki jo je odnesel iz toli priljubljenega kraja, l^e po dr. Sirniku so »poročili Vogrinu najsrčnejše pozdrave v slovo. Vzlasti pn mu je Olga,»želela, naj ostane srečen in hitro ozdravi! Še isti dan sporočil je dr. Sirnik svojemu prijatelju Vogrinu, de so Skenovski odpotovali na Dunej. Vai, zleeti pa Olga pozdravljajo ga presrčno v slovo. Čudno je uplivalo to naznanilo na našega rojake. S prva ni hotel verjeti Sirnikovirn besedam. Ali čim dalje, tem'bolj se mu je dozdevalo vse to resnično in verjetno. Sej pa je tudi včerej gospa Skenovaka proti njemu zagovarjala barona Roberta; ali aieer ni bila to njena navada. Tudi pri odhodu se je vedla proti njemu, kakor se mu je boš zdaj dozdevalo, nekako mrzlo ter mu bila celo mlačno in malomarno podala roko v slovo. Iz vsega toga je torej naa Milko sklepal, da se je v srci Olgine matere ohladila prejšna prijaznost in naklonjenost do njega. Konečno jc moral uvideti, da ni nikakega upanja več za-nj, naj bi ga tudi Olga še teko iskreno in goreče ljubila. V Vogrinovej duši jela se je sedaj celo porajati misel: Ske novaki so le s tem namenom od potovali, da odpravijo Olgo od njegove bližine. Da šc več! On si je v svojej razburjenosti celo domišljeval da so zaradi tega ta ko hitro odpotovali, ker še hočejo Olgo in Roberta prej zaročiti, ne-| ga »e zadnji napoti v Bosno. , "A zakaj mi pu ni Olga o tem ničesa povedala?" vpraša večkrat sam sebe Vogrin. "Saj ne morem verjeti, da bi me bila ona včeraj nič ne vedela o svojem odhodu! Je-li to odkritosrčno? Jeli to znak prave in goreče ljubezni?!" Take strašne misli rojile ko Vogrinu po vročej glavi. On je začel naposled celo dvomiti — nad Olgino ljubeznijo do njega. Ali kaj ne stori človek v obupnoetiT Kaj ne počenja v svojej ljubezni? — Najhujše misli, najKtrašnejše Hlutnje vzbujajo se v človeškem srci tedaj, ko iskreno ljubimo. Ljubosumna in neverna postaja takrat duša človeška; človek se muči sam in trpinči v svojej ljubezni ! Kuako je bilo tudi z Vogrinom. Hud črv je glodal v njegovem srci. Strašna bolest pretresala je njegovo dušo. On si je domišljeval, da ga Olga ne ljubi več, a da tudi ljubezen do njega ni bila nikdar — odkritosrčna! S to boljo v srci bil je Vogrin potrt, tih in zamišljen. Nikdar pa ni črhnol o tem ne besedice, niti proti materi niti proti svojemu prijatelju dr. Sirniku. A tožil pa tudi ni o svojej oeodi. Z mirnostjo je prenašal vse breme svoje dušne in srčne bolesti ter zatajeval sa mega eebe. Pri vsem tetn bila je velika nesreča, da ni ta dušna bol uplivala na njegovo telesno bolezen. Do sredine meseca julija bila je Že ra-na ne njegove j levici precej zace lila. Tudi njegovo telo se je že do dobra okrepčalo. Ldiko je ho dil v obližji ne kratke sprehode. Sploh pa se je smelo po vsem akle-pati, da bode Vogrinova roka v enem meseci vendar toliko ozdravele, da jo bode mogel brez ekrbi. če tudi previdno rebiti. Ko se je bil Vogriu telesno precej utrdil, pregenjal si je dolg čas zbranjen in pisanjem. Najpoprej je piaal grofu KonarSkemu. Ta ga je že bil pismeno vprašal, za-kaj ga ni tako dolgo na svoje mesto. Težko je bilo Vogrinu na to vprašanje odgovoriti, a še težje naravnost resnico povedati. Vogrin gostoljubno«t, poslovi se za vse-bi mogel službo nastopiti. A delati grofu nadlego s svojo boleznijo, to se mu pa ni videlo niti častno niti umestno, vzlasti v kopeli ne. Zatorej mu odpiše, da je bolan; bolezen pa mu ne dopušča, v krat-kem nastopiti službe pri njem. Za-roditega je najboljše, da stopi ce-lo iz njegove službe, osobito ker gre itak grofov sin Hugon na jesen v vojaško akademijo. Slednjič ga še poprosi Vogrin, naj mu pošljejo na dom vse njegove stvari. In zahvalivši se za prijaznost in se še ni čutil tako zdravega, tla lej od te rodbine! Molo dnij potem dobi naš prijatelj odgovor od grofa. Pismu je bilo pridejano dobro plačilo. In zahvaljujoč se za njegov trud, želi mu grof hitro ozdravljenje in srečno bodočnost. (Dalj«) POZOR SLOVENSKI UJETNIKI V ITALUI. Vojakova družina. Lev. N. Tolstoj: — Mili smo revni in smo stanovali koncem vasi; mati, sestra, babica iu jaz. Babica je nosila staro krilo in bel pas, na glavi jc imela cuujasto ruto iu vrečo na hrbtu. Imela mo je rajši kakor meti. Moj oče je bil vojak. Ljudje so dejali, dii je bil pil in valed tega je moral biti vojak. Sponi in jam sc šc, kako je prišel na dopust. Naša hiša jc bila majhna, v sredi so bile za oporo gnojne vile; po njih sem bil nekoč splezal • lo vrha, padel in si razbil glavo ob klopi. Tisto mesto se še vidi na čelu. \ koči je bilo dvoje malih oken, eno s cunjami zamešeno. Naše dvorišče je bilo majhno in odprto. V sredi je bilo korito. V hlevu amo imeli samo starega konja s krivimi nogami — kra-\e nismo imeli — in dvoje ovac in jagnje Jag-nje jc spalo pri meni. .ledli smo kruh in pili vodo. Delati ni mogel nihče; mati jc vedno tožila o s\ojein trebuhu in babica n svoji glavi. Sestra pa jc delala le zase; kupovala si jc nakitje iu st* hotela omoliti. Mati je holchnls vedno bolj in potem je ro- • lila malega. Materi so pontlali na trati, babica je i/posodila c m I soseda denar in poslala strica Ne-ftslii i*o popa. Sestra je povabila na krst. Tedaj stt prišli ljudje in prinesli sabo cel«* ti lil. l.tv Teta je pokrih mizo Potem jc privlekla lopi m b rent o vihIc S ai no sedli na svoje meto l\.. je prišel pop, s»n pristopila boter in botra n zadaj sta stala teta Akulina z malim. Najprej >o molili \-«», |Mttciin so prinesli malo dele, pop VM J<- prijel in potopil \ votlo. Tedaj mi je bito nenadoma lesno in nem kriknil^ "Ne delajte hudo malemu!" Babica »e je rarlnulila iu dejala: " Molri, »leer ti pribitim eno?" pop un je trikrat potopil in izročil teti Aku tni Potem ga je r n \ H \ tkanino in nesel mate-11 Mii ttato. Potem «o \„i m<.Hi ii,ir,, Itubi.s jr napol iila tri sklede s kašo, jo |H>lila « postnim tli jem n »< dvignili, m* zahvalili babi. i in o si «e p» i i"«,|ramll, jr joksi in mati ya je t uspavan- Podpisani bi rad izvedel za mo-jega brata Ivan Repar, kateri se nahaja nekje v Italijanskem ujet-ništvu, doma je iz lška Loka, št. 20 fara Ig. Ujet je bil 25. julija 1915, preje se je nahajal na sledečem naslovu: Ivan Repar, sol-dato 5 Compani Reparto Prigio-neri Di Guera, Maddaloni Caser-ta, Italija. Zadnje njegovo pismo sem prejel 4. aprila, 1916 kjer mi je poročal, da se nahaja v bolnišnici in potem pa nisem več slišal o njem. Prosim če kdo kaj ve o njein»naj mi naznani, na moj naslov: Aloia Repar, 1121 N. 4th Street Barberton, Ohio. U. 8. America.. ko zazibala v spanec. Kašljala je, a je vedno pela. Nekoč se ponoči zbudim in slišim, kako mati plaku. Babica je vstala in rekla: "Gospod Jezus kaj ti je?" Meti je dejala: "Mali je mrtev." Babica je prižgala luč, omila jc malčka. g:i oblekla v čisto srajčko opasala s pasom in položila pod sveto podobo. Ko se jc zdanilo, je babica šla in se vrnila s stricem Nefedom. Stric je vzel dvoje starih dcak in napravil krsto, čisto majhno krsto in položil vanjo malega. Mati je sedlu h krsti in zdihnvala ter ihtela potihoma. Potem je vzel stric krsto in jo odnesel h pogrebu . . . To jc bilo veselje, ko se je možiln sestra. Prišli su mužiki in prinesli sabo hlebec kruha in žganja. Žganje so ponudili materi in mati ga jc pila. Stric Nefed je odrezal kos kruha in ga podal materi. Jez sem stal ob mizi in sem tudi hotel kos kruha. Potegnil sem mater za rokav in ji po-sepetal željo v uho. Mati se jc zasmejala in stric Nefed je dejal: "Kruha hoče?" in mkodrczal velik kos. Vzel sem kruh in otlšel v čumnato. V čumuati je sed.>la sestra. Vprašala mc jc: "Kaj pravijo mužiki?'' Dejal aem: "Žganje pijo." Tedaj se jc zasmejala in rekla: t*pomisli, jaz naj vzamem Kontlrasko." Potem jc bilo Žcnitovanje. Vsi so vstali zgodaj. Babica je kurila peč, mati jc gnetla testo iu teta Akulina je umivala meno. Sestra je nbula nove čevlje in oblekla rde«; sarafan, zavezala si je lepo mto in nI delala. Ko sc je soba ogrela, se je tudi mati lepo napravila ; potem je prišlo mnogo ljudi — vsa koča jc bila polna Potem se je pripeljalo med žvenketanjem kraguljčkov troje kmečkih vosov. V zadnjem vo-ktt jc sedel Ženin Komlraška v novem kaftšnn in visoki goapoaki kapi. Stopil jc is voza in šel v kočo. Sestra je oblekla nov plašč in potem so jo l»eljali k ženinu. Ženin in nevesta sta sedla za ml-ro in vsi ao častitali. Potem so vstali, molili in sli ven. Kondraška je dvignil vestro v voz in »topil sam v tlrbgega Vsi no vstopili, ae prekrivali in odpeljali. Vrnil sem se v kočo in sedel k oknu. ds počsksm, dokler se nc vrnejo svetle. Meti mi Je dala kos kruhs; jedel sem in kma-tu iaspal Potem me je mati zbudila in dejale: ' Prihajajo!"? dala mi je testen valj in rekla naj sedam za mizo Kondraška in <«estra sta vstopila in za njima upiogo ljudi, še več kakor preje. Tudi na cesti jih je stalo nekaj, gledali so skozi okno. Stric Gerasin jc vodil ženina; prišel je in dejal:- "Glej, da se izgUbišl" Ustrašil sem se in hotel ven, toda babica je rekla: "Pokaži svoj lesteni valj in povej, čemu je!" In povedal sem. "Aji ne stanuje pri vas vojakova žena Ma-trone?" "Da, to je moja mati," pravim jaz. Vojak me pogledu in de: "Ali poznaš svojega očeta?" Jaz odgovorim: "Vojak je; nisem ga še videl." Vojak veli: "No, pojdi, pelji me k Ma-trotil, pismo imam zanjo od očeta." Jaz vprašam: "Kakovo pismo?" Ije pojdi, boš žo videl." In vojak hiti z mano tako naglo, da ga komaj dohajam. Zdaj smo pri naši hiši; vojak se pokriža, vstopi iu pravi: "Bog vos pozdravi!" Potem odloži, m' ogleda po koči in veli: "Ali je to vsa družina?" Mati ne reče ničesar, neprenehoma opazuje vojaka ; ta pravi: "Kje pa je mati?" In joke. Tedaj steče mati k Očetu in ga poljubi. Jaz splezam na njegova kolena in vse preišče m. Nič več ni jokal, ampak smejal se je. Potem so prišli ljudje, on je pozdravil vse in pripovedoval, da je dobil stalen dopust. Stric Gerašin je položil denar pod kozarec, vlil čezenj žganje in ga dal meni. Vzel aem kozarec ln ga dal materi. Potem smo šli ven; drugi ?o obsedeli. Potem smo pili žanje, jedli žolco in meso ter plesali in peli. Stric Gerasin je pil nekoliko žganja in dejal: "Kako grenko je to žganje". Potem je prijela sestra svojega ženina za ušesa in ga poljubila. Dolgo stno peli in plesali, potem so se odpravili vsi iu Kondraška je vtel sestro s seboj nu svoj dom. Pozneje smo še bolj uboŽali. Konja smo prode I i' ht obe ovci; pogneto nismo imeli kruha. Mati je izpolnjevala pri sorodnikih. Knislu je u-mria babica. Se vem, kako je mati jokale ln stokala : "Ah ljube meti, zekaj si me zapustila! Kaj naj počne zdaj tvoja nesrečna sestra! Kako naj zdaj Živim naprej? Tako je dolgo Jokala in zttihovala. Nekoč sem pazil na konje in sem šel z drugi-mi dečki po deželni cesti. Po poti pride vojak . potno torbo čez pleča. Ore k nem in vpraša : "It katere vasi ste?'1 "It Nikolkoje," odgovorimo Ko ho prignali živino, je prišla tudi starej-ša sestra in poedravila mater. Oče je dejal r "Kdo ps je mlada žena?" Mati se je smejale ln rekla: "Svoje lastne hčere ne potna ve#!" Tede.i jo je pozval oče k sebi, jo poljubil in vprašal, kako Živi. Mati je šla peč jajčnik in je poslala sestro po žganje. Seetra je prinesla litersko steklenico, ki je bila zamašena s papirjem, in jo postavila na mizo. Oče je vprašal: "Kaj je tof Mati "To je žganje zate." Oče: "Ne, ne, že pet let ne pijem več, toda daj mi jajčnik." Molil jc, sedel za mizo in jedel. Potem jc dejal: "Ako bi ne opustil pijače, nikdar bi ne bil podčastnik in nie bi me ne bilo vrnilo domov." Pri tem je potegnil iz polne torbice mošnjo z denarjem in jo dal materi. Mati se je veselila in naglo odšla, da jo skrije. Ko so bili vsi proč, je legel oče zadaj lia klop, da zaspi in položil mene poleg sebe. Mati je ležala pred našimi nogami. Dolgo sta se pogovarjala, skoro do polnoči. Po tem sem zaspal. Zjutraj pravi mati: "Ah, drv nimam." "Ali imaš sekiro?" — "Da, toda staro, skrhano," Oče se je tfbul, vzel sekiro in šel na dvorišče. Tekel sem za njim. Oče je izpulil dolg drog iz strehe, položil ga na klado ir ga razsekal brzo v majhne kose, jih nesel v kočo in dejal: "Tu imaš drva; zakuri peč, jaz grem danes na pot; hočem kupiti hišo iu drv«. Kravo moramo tudi imeti." Mati pravi: "To po velja mnogo denarja". — Oče: "Delali bomo. Tu že tudi dorašča krepak kmet". Pri tem pokaže oče na me. Potem je oče molil, jedel kruh, ac oblekel in de jal materi: "Ako imaš Uvela jajca, speči jih v pepelu do opoldne", in je odšel. Oče se ni dolgo vrnil. Prosil sem mater, da ho čem k njemu. Ona pa je rekla: "Ne." Hotel sem vseeno proč, toda mati me ni pustila in me je tepla. Sedel se m na peč in pričel jokati. Tedaj pa je stopil oče v kočo in vprašal: "Zakaj jokaš?" Jsz rečem "Hotel sem za taboj, toda meti me ni pu stila in me je tepla". In jokal sem še glasneje Oče sc je smejal, šel je k materi in se dele!, ks kor bl jo lepel. Obenem je rekel: "Ne tepi Fedje! Ne tepi Fedje!" Msti se je delala, kekor de bi jok sls Tedsj se jc tiče zopet zesmejel in dejsl: " Ali so vajbie solte po ceni!" Potem je sedel za mizo, me vsel k sebi in vskliknil: "Tako, stara, zdaj nama daj kosilo; jesti hočeve". Meti nema je dala kašo in jajca in smo jedli. Mat| je vprašala "No in bruna?" Oče previ "Sem jih kupil; za osemdeset nibljev; Hpovinn, bela kakor steklo. Samo pusti mi čaaa; kmete na pojimo t žganjem, pa nam zidajo državno pe lečo!" ^^ •M t lej ae nam je dobro godilo .,. ,