Naročnina Dnevna izdajo za državo SHS mesečno ZO Din polleino 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 35 Din nede.)sRa Izdal a celole no vJugo* Slaviti 120 Din. za Inozemstvo 140 D VENEC S iedensko prilogo ^Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov i stolp, pelll-vrsla m n 11 oglasi po 1 50 IniU.veCIl ogln&l nad 45 mm viilno po Din veli Iti po 3 In 4 Din, v uredn>SI«>m delu vrstica po tO Din d Pr večiem □ narocnu popuM Izide, ob 4 zlutra.) rožen pondeljKfi ln dneva do prazniku UrcanlStvo /e v Kopllar/evt ulici Si. 6 111 Rokopisi se ne vračalo. netranlclrana pisma se ne sprejemalo UrcdnlSlva rele/on 41. 2OHO. upravntStva St. 2328 Političen list sa slovenski narod Uprava /eoKoptlar/eui ui.ši.G ^ Čekovni račun: Cfubl/ana štev. 10.650 In I0.3-S9 sa Inseiale, Sara/evoSI. 7563. Zagreli SI. 39.011. Vraga In Dima; SI. 24.797 Živahnost italijanske diplomacije Ko je te dni zboroval Svet Društva narodov v Luganu, je časopisje prineslo vest, da pride tja tudi Mussolini. Namen njegovega potovanja bi bil ta, da se v osebnem razgovoru s francoskim zunanjim ministrom Briandom pogovori o spornih točkah med Francijo in Italijo. Teh pa je precej. Med obema romanskima sosedoma že dolgo ne vladajo prisrčne razmere. Posebno v Italiji je razpoloženje napram Franciji naravmst sovražno. Ta sovražnost se je še povečala, ko je bil nedavno v Parizu morilec italijanskega konzula obsojen samo na dve leti. Zato je evropska javnost z veseljem sprejela omenjeno vest. Kajti ureditev vseh spornih vprašanj med tema državama bi gotovo šc bolj utrdila mir, ki si ga vsi želimo. V poslednjem trenutku pa se je g. Mussolini premislil in poslal je v Lugano svojega intimusa in specialista za zunanjo politiko drž. podtajnika Grandija. On je eden najbolj okretnih in bistrih diplomatov in je desna roka diktatorja v vseh zunanjepolitičnih vprašanjih. Na podlagi njegove zamisli in od njega izdelanega načrta se izvršujejo vsi akti italijanske ekspanzivnosti v Sredozemskem morju, na Balkanu in bližnjem vzhodu. G. Grandi je imel v Luganu kratke sestanke z Briandom in Chamberlaincm. O teh izdana obvestila vedo povedati, da je prišlo do sporazuma v "seh vprašanjih. Ta sporazum pa je bil tak, da se je g. Grandi že po dveh dneh odpeljal v Rim. Takoj nato pa v Turčijo in je ravno sedaj v Angori gosi Kemal-paše, diktatorja nove Turčije in jugoslovanskega državljana, rojenega tam nekje ob Ohridskem jezeru. Uradno poročilo fašistovskega dopisnega urada pravi, da je odpotoval v Angoro zato, da »vrne obisk« turškemu zunanjemu ministru. 2e ta uradna suhoparnost pove dovolj. Kajti Ruždi-bej, turški zunanji minister, tudi jugoslovanski državljan in bivši zdravnik v Skoplju, je letos ob Veliki noči v Rimu podpisal »prijateljsko pogodbo« z Italijo. Pa še to se javlja, da bo g. Grandi iz Angore potoval v Atene. Seveda zopet samo zato, da vrne obisk g. Venizelosu. Tudi g. Veni-zelos je kmalu po Veliki noči obiskal večno mesto in podpisal z Italijo prijateljsko pogodbo in obenem poseben protokol, ki se tiče solunskega pristanišča. Obiska madžarskemu predsedniku g. Bethlenu, ki je tudi takrat v Rimu podpisal »prijateljsko« pogodbo, pa g. Grandi nc bo vrnil. Ni potrebno, kajti Madžari so sigurni. Kljub sporazumu v Luganu in kljub temu urad-emu obvestilu o značaju potovanja Musso-linijeve desne roke pa je jasno da gre pri celi zadevi za široko zasnovano akcijo. Italijanska zunanja politika je prej kot slej vsa naperjena proti Franciji. Nobeno uradno prepričevanje o miroljubnih in nedolžnih namerah po m-rp '"t ~ • 1 Vi r* ~ rr»n»-t f nrn 1 rn ^ *~sedoma vrri ž vahna dip lomatska berba za prcviaao na Bainanu in v Sredozemskem moiju. Vprašanje italijanske aktivnosti na Balkanu je za Rim življenjskega pomena po zamisli g. Musso-linija. Iskreno prijateljstvo bilo katerekoli balkanske države s Francijo, četudi je to prijateljstvo posledica najiskrenejše želje za mir, smatra Rim za nevarno njegovemu hotenju po ekspanzivnosti. Tiranska pogodba, vsled katere je Albanija prišla v popolno odvisnost od Italije; najintimnejše prijateljstvo z Madžarsko; napori, pridobiti za sebe Grčijo in Bolgarijo, vse so to samo jasne poteze proti vplivu Francije v tem delu sveta. Obkroževal"a politika Italije, njena želja po razbitui Male antante, se vidi v vsaki novi akciji faš:stične diplomacije. Pod njenim varuštvom je prišlo nedavno do sporazuma med Poljsko in Madža-sko; ta diplomacija je živahno na delu, da odtuji Romunijo Mali antanti, in že krožijo vesti, da odide prihodnje dni romunski zunanji nrnister v Varšavo; njen uspeh je sporazum med Grčijo in Bolgarijo, sprejet cd atenskega parbmenta pred par dnevi. In sedaj g. Grandi — tako piše svetovno časop;sje — »sondira teren. v koliko bi prišla Turčba v po5t«>v kot faktor italijanske pol:t!ke na vzhodnem Sredozemskem morju in na Balkanu.« Po dosedanjih izkušnjah moramo verjeti takim vestem. Vsled naše iskrene miroljubnosti sc srer niti najmanj ne bojimo, ne smemo pa se udaMi praznim iluzijam. Se manj pa je na mestu v teh težkih časih vsled enostranskih interesov snreicnrti pohvaie od takih prijateljev Zločin na ie nad državo in narodom, pričakovati od take strani podpore. Pred sejo DS nobene odioCitne Belgrad, 19. dec. (Tel. »Slov.«) Prestolnica je danes praznovala praznik sv. Nikole. Radi tega je delo tako v ministrstvih, kakor tudi v poslanskih klubih skoro popolnoma počivalo. Tudi pričakovana vladna kriza ni nastopila. Med drugimi dogodki je omeniti samo sestanek Vukičeviča in dr. Korošca in njuna posvetovanja v radikalnem klubu z radikalnimi prvaki. Sestanka Vukičevič-Koro-šec se je udeležil tudi zunanji minister dr. Voja Marinkovič. Sklenilo se je, da odpotuje minister Maruikovič v Švico. Značilno je. da odpotuje g. Marinkovič v inozemstvo še pred sejo DS kluba in se torej tega glasovanja ne bo udeležil. Mnogi politični krogi sklepajo iz njegovega odhoda, da je stvar v demokratskem klubu tako rekoč že urejena in da ni tako ostra, kot so jo časopisi napovedovali. Današnja »Pravda« napada v uvodniku Pribičeviča, o katerem pravi, da je popoln anahronizem v naši notranji politiki. Isto-tako se trdi, da ima DS zveze z zagrebško opozicijo, torej tudi s Pribičevičem, in da je Davidovič najbrž ravno radi tega hudo in-transigenten, da zahteva izstop svojih članov iz vlade. Pisava DS-organov je značilna radi tega, ker se vidi, kolikšna razcepljenost vlada v DS-vrstah, tako glede Zagreba kakor glede pogledov na vlado. Po obvestilih, ki smo jih dobili, pred soboto ni pričakovati značilnih sprememb in bo najbrž šele DS-klub odločil, kako bo postopala vlada, ali bo podala ostavko, ali pa bo četvorna koalicija delo nadaljevala. Vendar pa je nervoznost še vedno zelo velika, kar se kaže v tem, da so iz obiska dr. Korošca na dvoru, kjer je bil samo pri maršalatu dvora, belgrajski politiki skovali dve avdienci pri Nj. V. kralju, ki naj bi bili v zvezi z vladno krizo. Po naših informacijah pa predsednik vlade danes sploh ni bil sprejet v avdienco, ker ni za njo niti zaprosil. Zagreb In vesti o v'adni krizi Zagreb, 19. dec. (Tel. »Slov.«) Vesti o krizi vlade radi pritiska DS-ministrov, predvsem pa radi Davidovičevega pritiska, so se v Zagrebu živahno obravnavale. Posebno se je obravnavalo vprašanje, iz katerih razlogov je Davidovič podvzel tako akcijo. Z gotove strani se je zagotavljalo, da je prav za prav želja Davidoviča in Pribičeviča, da bi prišlo do ostavke sedanje vlade ter da bi bodočo vlado sestavili RS, JMO in SLS. V tem slučaju bi bila vlada odvisna od prihoda KDK v parlament, ki bi prišla vsa v Belgrad in vrgla vlado pri sprejemanju proračuna. Na ta način, je zagotavljal zelo ugleden član KDK, bi postal položaj normalen, ker bi se KDK vrnila v parlament. Ker se ob njeni navzočnosti ne bi sestavila vlada, ki bi bila poslovna, bi se šlo na volitve. V krogih KDK so prepričani, da bi v tem slučaju KDK dobila mandat za sestavo volivne vlade. Za to se posebno po svojih prijateljih v Belgradu zavzema Pribičevič brez znanja radičevcev, ker je mnenja, da bi se na ta način izmotal iz težavnega položaja, v katerega je KDK zašla. Sp@r p mi r Rastoč odpor proti iskan?u italijanske ali madjarske pomoči Zagreb, 19. dec. (Tel. »Slov.«) Kakor je Vaš dopisnik iz najzanesljivejše strani zvedel, je prišlo med vodstvom KDK do spora radi hrvatske akcije v inozemstvu. Kakor se je opazilo pri nekaterih frankovcih in radikalnih radičcvcih, sc ti prizadevajo, da si pridobe naklonjenost Madjarske in Italije za hrvatsko stvar. V vseh objektivnih krogih KDK se je to zavrnilo kot škodljivo za hrvatske interese. Pod vtisom vseh teh dogodkov je Pribičevič uvidel, da je nemogoče še nadalje trpeti taka prizadevanja. Prizadeva sc zato, priti v stik z belgrajskimi političnimi činitelji. Tako je sprejel nekatere politične obiskovalce iz Bel-grada, ki so mu poročali o položaju in prinesli vesti od Davidoviča. Brez ozira na tre-noten političen položaj v Belgradu išče Pribičevič izhoda iz sedanjega položaja, kar pa se mu še ni posrečilo. Te dni je pred svojimi uglednimi pristaši izjavil, da on sploh ne ve, kako se bo še vse to končalo in da mu ni mogoče sestati sc s bankovci in radičevci, ki da širijo najbolj fantastične ideje in na ta način rušijo vso državno avtoriteto in možnost sporazuma med Srbi in Hrvati. To je opazil tudi »Obzor«, V svojem članku se peča s tistimi, ki hočejo s pomočjo Madjarske in Italije kovati kapital za svoje strankine svrhe. »Obzor« pravi, da sc z Italijo ne more računati prijateljsko, ker se je v zadnjih petdesetih letih pokazalo, kakšne želje imata Italija in Madjarska glede Hrvatov. Zato »Obzor« ostro napada Paveliča, ki je dal dopisniku milanskega »Corriere della Sera« izjavo. »Obzor« pravi, da je izjava nesrečna in škodljiva za hrvatrko stvar. Zdi sc, da je tudi »Hrvat« spoznal težavnost položaja. Njegovi članki so mnogo bolj objektivni. Nc napada več tako ostro, ampak hoče na vsak prepričati, kako je treba na miren način urediti hrvatsko vprašanje radi državnih interesov. V uvodniku se bavi s federalistično oziroma prav za prav z avtonomistično ureditvijo države z ozirom na vesti, da se pripravlja trialistična ustava ter pravi, da jc na ta način mogoče urediti hrvatsko vprašanje. sniiii&irao mednarodnega kredita za železnice Posl. Žebot in Kremžar za žetežnifare Belgrad, 19. dec. (Tel. »Slov.«) Ker je prejšnji železniški minister general Milosav-ljevič porabil od začetka 1928 do avgusta 1928 iz tekočih dohodkov železnic več sto milijonov za zgradbo drugega tira Belgrad-Vin-kovci-Novska, je na koncu proračunskega leta zmanjkal kredit za delavske mezde, urnine in plače dnevničarjev. Po izkazu ljubljanskega ravnateljstva manjka samo v Sloveniji za strojni oddelek 4,700.000 Din, za vzdrževanje prog 2,000.000 in za prometno službo 3 milj. dinarjev. Za celo državo zahteva železniški minister naknadni kredit 300 milj. Finančni Posvetovanj rad'ka'ov Belgrad, 19. dec. (Tel. »Slov.«) Dopoldne so se v narodni skupščini vršila posvetovanja radikalnih prvakov Vukičeviča, Mihajloviča, dr. Milana Stojadinoviča in finančnega ministra dr. Subotiča. Na seji so razpravljali o Davido-vičevi zahtevi, da se zakon o razdolžitvi kmetov sprejme še pred proračunom. Finančni minister je obravnaval z radikalnimi prvaki efekt, da se najdejo sredstva za Davidovičev zakon v sedanjem proračunu. Ugotovilo se je, da so velike težave, če naj sc ves proračun znova obteži s tem izdatkom. minister se temu protivi. Med železniškim in finančnim ministrom se vršijo pogajanja za ' nakazilo tega kredita. Poslanca Pušenjak in Kremžar sta prejšnji teden v tej stvari intervenirala in zahtevala izplačilo naknadnega kredita. Včeraj in danes je posl. Žebot obiskal merodajne čini-telje in jim predočil, da bi bilo katastrofalno, ako bi se na zimo odpustili dnevničarji in delavci na progi in bi se delo omejilo na 4 dni. Od sedanjih pogajanj in od stališča finančnega ministra je odvisno, kako se bo ta pereča zadeva uredila. Be'gra;ske vesti Gotov je ukaz, s katerim se postavlja za zastopnika zunanjega ministra dr. Ilija Šumcn-kovič. Jutri ali pojutrišnjem bo zunanji minister dr. Marinkovič predal vse posle zunanjega re-sora svojemu zastopniku. V zunanjem ministrstvu je končano poročilo o predvojnih dolgovih Franciji. Poročilo bo v teku treh dni predloženo seji ministrskega sveta. Dela odbora za javna dela so končana. Finančni minister jc dal na razpolago 500 milijonov dinarjev. Odgovor Hrvata — , Jutru" Zagreb, dne 17. dec. Gospod uirednik! Bodite tako dobri in objavite te vrstico kot odgovor na »Jutrov« uvodnik z dne 16. t. m., ko piše »Jutro«, da so vsi Hrvali zaradi Koroščeve politike zasovražili Slovence in da ga boli srce (»Jutro« ima torej tudi srce), ko vidi, da dr. Korošec, ki ima veliko zasluge za narod in državo (hvala Bogu, da »Jutro« to enkrat priznava), s svojo politiko škoduje dobrim odnošajem med Hrvati in Srbi. Najprej bi vprašal »Jutro«, kako bi se s Hrvati danes postopalo, če no bi bil predsednik vlade dr. Korošec? Opozarjam le na l>elgrajske liste, ki neprestano napadajo dr. Korošca, ker da je proti Zagrebu premil. Demokratski politiki, ki so baš SDS najbližji, očitajo vsled tega dr. Korošcu, da je jugoslovanski Korenski. Če je »Jutru« le količkaj do resnice, naj se samo vpraša, če more predsednik vlade voditi z ozirom na neverjetno izjave voditeljev in tiska KDK sploh še bolj pomirljivo in popustljivo politiko? Kakor pravi besni Rolandi nastopajo politiki od KDK in vendar je skušal dr. Korošec z Jo-bovo potrpežljivostjo uplivati na nje, da prenehajo s svojimi nepremišljenostmi. Ali misli »Jutro ;, da objektivni Hrvatje vsega tega ne vidijo? Ali morda misli »Jutro«, da je ves hrvaiski narod oni zagrebški tisk, ki živi od same senzacije? Naravnost paradoksno je, da napada »Jutro« dr. Korošca, ker da se nc ozira dovolj na Hrvate, »Slovenski Narod« pa, ki je last istega konzorcija, ker da jo za revizijo ustavo v trialističnem smislu. Kje je tu logika? Kje je tu doslednost? Sicer pa bi moralo biti zlasti slovenskim sairiostalcem jasno da mi Hrvati zasledujemo' ttidi njih politiko. Ni nam neznano, d;a nas celo sedaj, ko je na vrhu »hrvatska« orientacija SDS, tožijo voditelji SDS Belgradu, da smo za amputacijo in da smo separatisti! In ti nasprotniki hrvatskega naroda imajo po-giRn, da se celo javno hvalijo z »zadrugami«, ki da so si jih priborili, ko so 1. 1925. preganjali Hrvate. Na sam badnjak so preglasili obznano in sedaj imajo drznost, da se ponašajo s svojimi železnimi metodami. Prav nič ni treba samostalcem, da nam kličejo v spomin svoje grehe, ker jih mi še nismo pozabili. Čeprav danes Hrvati ne kažejo na druge, Id je iz divjega unitarca in centralista postal de-fetist, pa bomo mi o tem že še govorili, ko pride čas. Še se spominjamo onih večnih komisarjev in komisarijatov za časa Pribičeviče-ve strahovlade, še nismo pozabili na razne razpuste društev in preganjanja Pribičeviče-vih političnih nasprotnikov in še danes vedo Hrvati, kako je nastavil Pribičevič na hrvatsko univerzo profesorje, pa čeprav niso bili ti zadostno kvalificirani. Pa je morda »Jutro« pozabilo, kakšno škodo so naredili samostalci s svojim delom pri Slavenski, Jadranski in Balkanski banki? Če bi se zmenili, ne bi mogli bolj škodovati hrvatskemu gospodarstvu, kakor so s temi polomi. Ali so morda tudi iz tega vzroka pričeli svojo kampp.njo proti Narodni banki, češ da je tudi ona v službi velikosrbske hegemonije? Ali bi hoteli zrušiti še dinar? Gospodje vendar vedo, da je prevzel Zagreb vlogo posrednika med velikimi svetovnimi tržišči in našimi kraji in da bi moral plačati tujini v dobrih tujih devizah, dočim bi pa svoje terjatve dobil le ničvredno domačo valuto, če bi namreč dinar padel. Ali hočejo na vse zadnje škodovati zagrebškim trgovskim krogom? Ali je zato nastala kampanja proti Narodni banki? če sodimo po njih dolu v preteklosti, bi skoraj morali priti na take misli. Vse kaže, da je !o delovanje samostaicev soo~ znala zagrebška gospodarska javnost m zato odločno odklonila od samostaicev aranžirano borbo hrvatskega gospodarskega sveta proti dr. Korošcu. Naj se »Jutro« ne skrbi za odnošaje mod Slovenci in Hrvati. Ako mi Hrvati in Slovenci nismo na isti liniji, ni to napaka dr. Korošca, temveč so temu krive žalostne razmere v državi. Ko bodo to likvidirane, se bomo Hrvati zopel; našli skupaj z večino Slovencev. Do tedaj pa naj dr. Korošec še nadalje po svoji uvidevnosti vodi državno politiko, ker Hrvatje vemo, da jo za nas neprimerno boljše, če je na vladi dr. Korošec, kakor pa kak samo-stalec. Na vse zadnje pa moram tudi vplačati, s kakšno moralno pravico piše »Jutro« o hrvatskih interesih? Naj se samo spomni vsega onega, kar je pred 16ti pisalo proti Zagrebu in hrvatskim voditeljrm! Hrvat Zagrebčan. Francozi o naših razmerah | ysfflgf Zmagtlje'H> proti HUlflllllllallll Mladi, v svetu le malo in slabo znam Mladi, v svetu le malo in slabo znani državi pač ni in ne more biti vseeno, kakšno mnenje si svet ustvarja o njej. Zato je prav, da vemo in zasledujemo, kako pišejo o nas in naših razmerah ugledni tuji listi. V zadnji številki najuglednejšega francoskega časopisa »Revue des dcux mondes« piše obširno o naših razmerah Maurice Pernot. Potem, ko je pod skupnim naslovom »Les Balkans nouve-aux« v treh zaporednih člankih opisal Grčijo, Bolgarijo in Romunijo, je posvetil četrti članek naši državi pod naslovom »Jugoslavija na preizkušnji«. G. Pernot podčrtava zlasti eno težavo: naši vodilni krogi izobraženstva, ki še z eno nogo stoje v kmetski hiši, ne razumejo ali nočejo razumeti kmetskih potreb. Nato podaja g. Pernot zanimivo sliko Srba, Hrvata in Slovenca v osebah Davidoviča, Radiča in Korošca, s katerimi sc je razgovarjal. Iz tega zanimivega odstavka naj podamo vsaj nekaj odlomkov! »Predsednik združenih demokratov, bivši ministrski predsednik, notranji in prosvetni minister Davidovič me je sprejel zjutraj pred skupščinsko sejo. V njegovem pogledu prav ko v njegovem nasmehu opaziš rahlo resignirano melanholijo človeka, ki ni uspel, a se nikakor ne misli pritoževati. Francosko se izraža malo težko, a vendar z mirnim in iskrenim poudarkom, ki te navda takoj z zaupanjem in naklonjenostjo.« Po tej karakteristiki navaja razgovor med njima. Najprej obsoja Radičevo demagoško hujskanje proti Srbom, hvali delo koaliranc vlade, ki stori, kar pač more, a je njena naloga težka: razlaga, čemu je pač res uprava pomanjkljiv _ni sposobnih uradnikov, najboljše je pobrala ▼ojska, mladi niso dovolj pripravljeni. V Mace-doniji so te napake najočitnejše; ljudje pa so v Macedoniji dobri in nam naklonjeni. »Kadar bomo postopali z njimi pravično in človeško, bo to manj ugodno ozemlje za bolgarske in italijanske intrige ... Macedonski kmet ne more razumeti, kako je mogoče, da ostaja reven, kljub temu, da dela v bogati pokrajini. Trpeli so mnogo pod Turki, zato so tem bolj pričakovali od nas dobrohotnosti, ki bi jih z lahkoto pridobila za našo stvar. Tisti dan, ko jim jo bomo pokazali v obliki dobre uprave, poljedelskih bank in dobro organiziranih zadrug, ne bo več macedonskega vprašanja. Toda šc j enkrat: vladi moramo zaupati; dela, kolikor more, naloga pa je težka. 21. maja ga je sprejel Stepan Radič v skup-Ičinski pisarni. »Majhen in okrogel, modre, od razvnetosti in hudomušnosti mežikajoče oči, svetloba pa se je čudno poigravala v njp£ovih brkih in njegovi kozji bradi. Poteze v obrazu, roke, noge, trebuh, vse giblje v tem majhnem Človeku. Sedi a ne zdrži kar nič na mestu, Ko začne govoriti, ga ni več sredstva, da ga ustaviš; govori, govori, z lahkoto in včasih s presenetljivo točnostjo prehaja z enega predmeta na drugega. Vidiš, da se zanima za vse, da je videl vse, bral vse, poskusil razumeti vse. »Ko sem bil v Rusiji... v času. ko sem živel v Pragi... ko sem s ponarejenim potnim listom potoval na Dunaj...« »Vrag je,« so sodili eni, »cigan je,« so razlagali drugi. Radič je morda imel v sebi i cigansko kri i vražje sile, a bil je domoljub in tvorec brez primere. V teku svoje politične karijere je dvajsetkrat menjal svoje mišljenje, a je vse branil z isto iskrenostjo m silnostjo. Toda odkar se mu je leta 1903 posrečilo dvigniti kmetsko ljudstvo iz njegove brezbrižnosti in mrtvila ter ustvariti HSS proti avstro-ogrski monarhiji, proti meščanstvu m duhovščini, se ni nehal boriti za stvar, ki jo k smatral za pravo, ne da bi kdaj prišel do tega, da bi uredil in ubral svoje prizadevanje z delom drugih dobrih patriotov, ki so pri vsem občudovanju njegovega značaja po pravici smatrali njegovo početje za obžalovanja vredno.« Ob koncu dostavlja Pernot: »Stepan : Radič je še šel v skupščino in se tam šc enkrat ; prepustil nasilnostim svojega jezika, ki so po- j vzročile, da je bil večkrat izključen od sej. Ni i podiral nasprotnika z logiko dokazov, navalil I je nanj in ga stri s povodnijo ironije in hudo- j urniki psovk. V državi, kjer je kri vroča in j odpor živahen, stvar ni mogla zgrešiti slabega konca. V seji 20. junija je neki črnogorski poslanec sit sramotenja potegnil revolver. Republikanec Radič je vzkliknil: »Živel kralj!« Brž, ko je mogel, se je dal prepeljati v Zagreb, kjer je umrl 8 avgusta, potem ko se je obupno boril proti smrti, ki mu je preprečila, da bi dosegel svoj namen, kakor je rekel. 2iv, sijajen in zmeden duh, sprejemljiv, a vedno neukrotljiv značaj bi Stepan Radič svoj talent morda bolje uporabil v državi z ustaljeno upravo in močno disciplino, kjer skupnost tradicij in kulture varujejo pred vsako nevarnostjo pol. enote. V novo stvorjeni državi kakor SIIS je neurejena, zmedena in obupna Radičeva akcija mogla roditi samo nesrečo; in jo tudi je. Kakšna razlika med Hrvatom Radičcm in Slovencem Korošccm! Duhovnik brez oslad-nosti, a poln dobrohotnosti, UTejen, metodičen človek, ki bi mogel briljirati, a jc raje pameten, zelo živahen organizator, ki pa porabi več časa za delo kakor za govore, tak se mi je zdel abbe Korošec. Njegova predsoba je bila polna uradnikov in kmetov, ki so imeli s sabo tudi žene in otroke. Potrpežljivo sem čakal, da pridem na vr-fto, a brez posebnega upanja; tedaj mi mlad kabinetni načelnik dd znamenje, naj grem z njim; peljcl mc je do-pratfa majhnih vrat, ki Afganistanski kralj Amanullah je leto« s svojo soprogo obiskal skoraj vse večje evropske prestolice. Ko se je vrnil v svojo domovino, je pričel takoj uvajati razne relorme v smislu zapadnoevropske civilizacije in kulture. V tem je šel še bolj daleč od turškega reformatorja Kemal-paše. Pa tudi že preje je imel velike simpatije do Evropejcev. Mnogo avstrijskih in nemških ujetnikov, ki so se preko njegove države vračali iz Rusije, jc obdržal in jim dal ugledna mesta. Proti njegovim najnovejšim reformam pa so sc najpreje uprla južna plemena. Ko so se tem pridružila še severna plemena, je postal njegov položaj zelo težak in moral se je umakniti v utrdbo, ki jo čuva mali del njemu zveste vojske. Večina vojaštva sc je namreč tudi pridružila upornikom. Ozadje te vstaje je versko - nacionalno. Vendar pa se zdi, da ustaše najbolj podpirajo sov je ti in trdi se, da so tudi agenti Moskve prvi pričeli z agitacijo proti »nevernemu« kralju. Vstaja ima zato tudi važen političen značaj. Afganistan leži namreč med Sovjetsko Rusijo in Indijo. Zato se misli, da so Sovjeti — kakor svojčas na Kitajskem — tukaj poskusili svojo srečo, da napadejo Angleže na najbolj občutljivi točki. London, 19. dec. (Tel. »Slov.«) Vsi Ev-ropei, ki živijo v Kabulu, so na varnem v angleškem poslaništvu. V Kabulu je bilo proglašeno vojno stanje. Indijska poročila smatrajo, da se je vojska izneverila kralju radi tega, ker ji kralj že vet teduov ni plačal mezde, denair pa da je porabil za svoje zapnd-njaške reforme. Afganistansko poslaništvo v Londonu izjavlja v demantiju, ki ni verjeten, »da je bil napad roparske tolpe na predkraj v Kabulu uspešno odbit in da je mir popolnoma vzpostavljen«. London, 19. dec. (Tel. »Slov.«) Afganistanski vstaši so sestrelili letalo indijske armade, ki jo poskušalo vzpostaviti zvezo z angleškim poslaništvom v Kabulu. Oba letalca sta bila ujeta. Moskva, 19. dec. (Tel. »Slov.«) Ruske vesti iz Afganistana potrjujejo, da je brzojavna zveza s Kabulom prekinjena, in poročajo, da se vršijo hudi boji t vstaši. ki prodirajo. Vstaši zahtevajo, da se zadnje reforme prekli-čejo. Poleg lepa zahtevajo tudi. dn Mi Atnn-nulah odstopi. verske Pariz. 19. dec. (Tel. »Slov.«) Francoska vlada čvrsto vztraja na svoji zahtevi, da se verski redi zopet pripustijo v Franciji, in je zunanji minister Briand celo dobi! mandat, da tozadevni zakonski načrt odločno zastopa pred parlamentom. Kakor že prej, je francoska vlada odločena, da zakonski n;>črt uv« ljavi z vsemi skrajnimi sredstvi, ki so ji na razpolago, tudi s tem, da zahteva zaupnico, če bi bila vendarle še možna normalna večina, kar pa je dvomljivo, če se upošteva včerajšnje glasovanje v finančni komisiji. Pri tem glasovanju je bil včeraj najprej odklonjen predlog levice, da se odstranijo tozadevni členi 33 do 41 iz končnega obračuna proračuna z 20 proti 20 glasovi. Levica je zahtevala da se vprašanje reši s posebnim zakonom, ker nima nobene zveze s proračunom. Z istim razmerjem glasov pa je potem komiisija tudi odklonila, da bi se o teh devetih členih sploh razpravljalo in o tem sestavilo poročilo. S tem je posvetovanje o teh členih odgodeno najmanj do začetka januarja. Najbrže bo vlada predložila te člene komisiji za zunanje stvari, kjer jih lx> zagovarjal Briand sam, Zaščita najemnikov v FmntfM Pariz, 19. dec. (Tel. »Slov.«) Pravosodni minister Barthou bo jutri na ministrskem svetu predložil nov zakon o najemninah, ki naj nadomesti sedanji zakon od 1. aprila 1929 dalje. Kakor piše »Pariš Soir«, je o napovedbah Barthou-a prišlo v ministrskem svetu do hudega prerekanja, ker hoče Barthou podaljšati prisilno gospodarstvo do 1- 1932., torej do popolne izvedbo Loucheurjcvega naselitvenega ančrta. Več ministrov smatra zvišanje najemninskega koeficienta v sedanjem trenotku za neprimerno, ker je najemnina po zlati vrednosti že višja, kakor večina plač in mezd. Novi -/.akfin bi torej moral dovesti do nemirov in mezdnih bojev. Barthou pa vztraja pri svojem načrtu. Tudi vsi listi so mnenja, da bi odprava prisilnega gospodarstva mora1 a privesti do težkih vznemirjenj javnega mnenja. Vedno večji obseg pariške afere Pariz, 19. dec. (Tel. »Slov.«) V škandalu »Gazeite du Franc« sta bila obtožena dva nova sokrivca, agenta Handberger in \Veill, ki sta imela majhno zakotno banko in izdajala finančni listič »Javni interes«. Priznala sta, da sta delovala samo za »Gazette du Franc« in da ju je samo ta list financiral. Glavni urednik »Quotidfena« Dumay je moral demi-sionirati. »Action franpaise« trdi, da je n«m-ški industrijalec Arnold Rechberg tudi financiral »Gazetfe du Franca in ji tudi preskrbel zveze z nemškim centru mom. KraM Juri* pred ozdravljenem London, 19. dec. (Tel. »Slov. -) Jutranji listi pišejo optimistično o bolezni kralja Jurija, o kateri se od včeraj zvečer ni objavilo nobeno zdravniško poročilo več. Demonstracije ro a?istov Pariz, 19. dec. (Tel. »Slov.c) Včeraj je vdrlo 200 rojalistov v francosko poljedelsko ministrstvo, kjer so podrli vratarja in služi-telje, razbili okna in pisarniško opravo, potem pa demonstrirali proti poljedelskemu ministru Hennessyju. Preden je prišla pomoč, so izginili. Washlns$on posreduje Newyork, 19. dec (Tel. Slov.) Posebno imenovani odbor was.iingtonske konference za posredovanje v južnoameriškem sporu bo v če-tertek zjutraj odločal o načinu posredovalne akcije, katero bo petem ratificiral plenum, ki se bo sestal v četrtek popoldne. Posredovalna akcija se bo omejila na to, da bo ugotovila dejansko stanje, odločila o krizi in o poravnavi sedanjega spora. Najprej bodo predlagali nevtralen pas, potem pa se bo izdelal temeljit pogodbeni sistem o razsodišču in o posredovanju. Ženeva, 19. dec. (Tel. Slov.) Opustila se je namera za sklicanje izredne seje Sveta Društva narodov v Parizu za poravnavo spora med Bolivijo in Paragvajem, ker sta obe prizadeti vladi priznali razsodišče panameriške konference. Generalni tajnik Društva narodov Drumond odpotuje jutri iz Pariza na dopust v Anglijo. Reoaracrski problem Pariz, 19. dec. (Tel. Slov.) Jutri se bo sočasno v Berlinu in Parizu objavil dogovorjen komunike o načelih imenovanja strokovnjakov. Vsaka vlada bo imenovala dva neodvisna, enakopravna, v finančnih in gospodarskih vprašanjih posebno poučena in izkušena strokovnjaka, katerima se lahko pridajo posvetovalni eksperti. Nemška vlada bo svoja strokovnjaka imenovala direktno, reparaeijske države pa direktno ali potom reparaeijske komisije. Vse države se bodo skupno obrnile na Združene ameriške države, da bodo tudi one poslale d/a delegata. Strokovnjaki, ki niso vezani na navodila svojih vlad, bodo stavili predloge za končno ureditev repa-raciiskega problema. Proučitev plačilne zmožnosti Nemčije jc po sebi umljiv pogoj. Člani strokovnjaškega odbora bodo sami določili čas in kraj zasedanja. Naibržc sc bodo najprej posvetovali v Parizu, potem pa v Berlinu. Silen mraz na Poljskem. Varšava, 19. dec. (Tel. »Slov.«) V severnih in vzhodnih pokrajin Poljske se je danes ponoči znižala temperatura do 25 stopinj, na nekaterih krajih pa celo do 30 stopinj pod ! ničlo. Na vzhodu so mnoge železniške proge prekinjene radii snega. Mraz je na Poljskem j zahteval že 10 smrtnih žrtev. jih šc nisem videl, da bi sc bila odprla. Odprla j so sc in videl sem, kako mi gre naproti in mi ■ proži roko širokopleč človek s široko glavo in dobrodušnim nasmehom, ki mc takoj posadi poleg sebe. Govoril mi jc najprej o svoji stranki, »da noče biti verska, da spoštuje vse vere, j da pa je Slovenija katoliška in verna«; o gospodarskih organizacijah in razmerah v Sloveniji. Potem je govoril o notranjem položaju, da je koalicijska vlada našla nekaj dobre volje cclo pri Hrvatih. »Žalibog pa je tu vmes g. Radič, ki jc nepoboljšljiv. Ko je bil v vladni stranki, se je spozabljal tako daleč, da je smešil politiko ! vlade in napadal svoje tovariše ministre z naj-grobejšimi izrazi. Saj imam čisto rad Radiča, a vendar ne morem trpeti, da me obdeluje s »svinjo« v skun*čini, ko sva oba člana istega kabineta. — Prelom v februarja 1928, ki je HSS vrgel v opozicijo, je bil v veliki meri delo g. Radiča. Tedaj sem se poskušal z njim razgovarjati: nemogoče, to jc vrtinec misli in želji, a so nejasne ene ko druge. Vsak hip oporeka samemu sebi. Škoda je: zelo izobra- žen, dober govornik, spreten v pridobivanju množic ima neke zmožnosti za voditelja stranke, a mu manjkajo državniške « Glede vnanje politike jc zlasti poudaril, da ni res, da bi bili v sovražnem razmerju do Italije, da marveč želimo složnega sodelovanja. »Še eno besedo o Macedoniji. V Macedoniji smo delali napake; naša uprava je bila slaba; smo pa na tem, da Ee zboljša. Bolje plačam uradniki bodo tudi skrb-neje odbrani. Poznam pokrajino in se zanjo posebej zanimam. Ko bomo z Maccdonci dobro postopali, bodo izvrstni jugoslovanski državljani. Kar mene zadeva, bom storil vse, da nc bo več vzroka za pritožbe. Zatrl bom vse zlo- j rabe, a računam nanje, da napravijo konec komitaškim nasiljem.« Po tej sliki, treh zanj značilnih narodnih zastopnikov našega javnega življenja omenja atentat 20. junija in zaključuje: »Po mnogih brezuspešnih poskusih je kralj poveril skrb za obnovo zrahljane koalicije in sestavo novega kabineta Korošcu. Leader slovenske stranke je uspel in postal predsednik vlade.« Jugoslovanski klub za trafikante Belgrad, 19. dec. (Tel. »Slov.«) Jugoslovanski klub je v novembru interveniral pri monopolski upravi, naj se z ozirom na bedni položaj trafikantov in invalidov zopet zviša odstotek zaslužka pri prodaji tobačnih izdelkov od 4 na 5 odst. Monopolska uprava je ta predlog sprejela. Zebot je v imenu Jugoslovanskega kluba interveniral v finančnem ministrstvu. Dobil je obvestilo, da je finančni minister pristal na zvišanje od 4 na 5 odst. in podpisal tozadeven akt. Kakor smo se informirali, se bodo krediti za izplačilo zaostalih invalidnin otvorili dne 22. decembra. Zope* Uzun-Mirkovfč Belgrad, 19. dec. (Tel. »Slov.) Danes je vpokojeni general Uzun-Mirkovič znova dal izjavo časnikarjem in nekako demantiral svojo včerajšnjo izjavo. Trdil je, da so vesti nekaterih listov, kakor da hoče on v najkrajšem času postati šef radikalne stranke, popolnoma izmišljene. On uoče vstopiti v nobeno obstoječih strank, niti nima ambicije postati vodja kake sedanje stranke. Prepričan je, da bi takoj pri prvih volitvah dobil mandat, pri katerikoli stranki bi kandidiral, ker bi njegov program odobrilo zadostno število volivcev. Nadalje je trdil, da je bil njegov ideal, služiti kralju. Ce bi bil prepričan, da je kralj želel, da odide v Skoplje, potem bi bil pretrpel še večje ponižanje, ker dobro pozna kralja in vidi njegovo veliko ljubezen in skrb za junaško vojsko ter za blagor vsega naroda. Po njegovem mnenju so vse obstoječe stranke, srbske, hrvatske in slovenske, izgubile raison detre. Edina rešitev bi bila ustanovitev nove stranice, stranke bralstva, ki bi združila vse rodoljube, da bi rešili domovino iz sedanje krize- Ta stranka bi morala biti ustanovljena na popolnoma bratskem temelju brez vsakršnega preglasovanja. Dalje je govoril o kmetu, ki je bil v prejšnji Srbiji izročen nekaterim oderuhom, danes pa bankam, ki uganjajo isii oderuški posel. Treba je najti sredstva, da kmeta obvarujemo in da bo lahko svobodno izražal svoje mnenje. Uzun-Mirkovič se je spravil tudi na uradniško vprašanje in trdi, da morata biii kmet in uradnik svobodna. Pečal se je tudi z zunanjo politiko in zahteval več aktivnosti in manj ženialnosti. Radi ponovnih Uzun-Mirkovičevih izjav se je Vaš dopisnik obrnil na posamezne vladne politike, naj mu povedo svoje mnenje o njegovi akciji. Soglasno so trdili, da izvira iz osebne uižaljenosti in da stranka bratstva nima obstojne pravice, ker imajo vse sedanje stranke v naši državi ravno bratstvo med narodi.* svojem programu. Vsekakor UzunrMirkovič t svoji akciji ne bo uspel. Če se njegovi osebnosti pripisuje kaka važnost, je to le pretiravanje dejanskega položaja. Uspeh UPS Split, 19. dec. (Tel. »Slov «) V Vrgorcu so se vršile občinske volitve. Tisk KDK javlja, da ni HPS dobila nobenega mandata. To ni res. Pri sedanjih volitvah je HPS nastopila in dobila 4 mandate. Vese!a politika Zagreb prekosil Ljubljano. V Ljubljani smo imeli ob priliki angleške razstave teden angleške kulture. Zagreb pa nas je dal v ža-kelj, ki priredi — tri tedne angleško kulture. »Slovenski Narod« je pričel križarsko vojsko proti — švedskim užigalicam. Pri tem pa je zatajil celo šefa KDK, dr. Mačka, ker predlaga sicer vsa mogoča nadomestila za uži-galice, samo ne kresilnega kamna z gobo. Kdo jo kriv, da se razširja šund v Sloveniji?« — Kdo neki drug, ko dr. Korošec, kakor je čisto resno zapi.-al neki pisatelj v »Slovenski Narod«. Konec svobodomiselstva slovenskih liberalcev. Svet stoji na glavi in samo tako je mogoče, da čitamo v ».Slov. Narodu« debelo tiskano, da bodo posnemali Tomaža Hrena in zažigali knjige. Neverjetne skrbi imajo nekateri. Tako zahteva nekdo v »JntriK, da bi se uradno ugotovilo. koliko je star naš kralj. Ali morda redakcija »Jutra« tega ne ve? h časopisov »Samouprava«, glasilo radikalne stranke je začelo objavljati članke tudi v latinici. V Belgradu torej zmaguje pravo pojmovanje jugoslovanskega stališča, a v Zagrebu vlada Se vedno Vlaška ulica. Zaleski za kod;fikatfi® man]-š*n$k!fi pravic Varšava, 19. dec. (Tel. »Slov.«) Zaleski je o svojem konfliktu z dr. Stresemannom v Lugano izjavil časnikarjem, da je tudi on pripravljen, sodelovali pri reševanju manjšinskega vprašanja na širši podlagi. Že pre e je ponovno nastopal za mednarodno kodifi-kacijo manjšinskih pravic v Društvu narodov, ki pa bi morale biti obvezne za vse člane Društva narodov. Dunajska vremenska napoved; Večjidcl Jasno, mrzlo. Slovenska beseda in pesem v Po treh mesecih Ivan Martelanc Kakor evangelij je prišla pred meseci med nas vest, da dobimo Slovenci radijsko oddajno postajo. In kakor razodetje smo letos 1. septembra začuli: Halo, tu radio Ljubljana! Slovenska beseda je planila v vsemir in nesla pozdrav vsem našim bratom in sestram doma in na tujem, tistim, ki smo prosti in onim, ki po svobodi še neodrešeni koprne; in še vsem onim, ki jih je skrb za vsakdanji kruh pregnala daleč od doma. Kmalu bo štiri mesece od tedaj. Dan za dnem je med tisoči eterskih valov v svetovju eden, ki ncsi zvoke naše pesmi s seboj, ki našo besedo pripoveduje vsem, ki jo razumejo, pa tudi tistim, ki ji pomena ne vedo. Prosvetni program. Osnovna misel vsega dela in načrtov našega učitelja in voditelja Janeza Ev. Kreka in vseh naših velikih mož je bila ljudska izobrazba. Bogatejši in močnejši narodi severne Evrope so si osnovali več ljudskih univerz. Tu si vzgajajo voditelje za socialno, prosvetno in zadružno-gospodarsko življenje, laka visoka šola je lebdela pred očmi Kreku vse življenje. Ali ni doživela ta ideja uresničenja prav v naši radijski postaji? Prosvetna zveza, ki ima skrbeti za program oddajanj, se je tega koj prvi hip zavedla. Prosvetni odbor radijskega odseka je izdelal načrt za nekako 360 predavanj zaključene celote, razdeljenih v glavnem na sledeče štiri oddelke: 1. kako skrbimo za svoje telo, 2. kako spoznamo in obvladamo naravo, 3. človek kot duševno bitje, 4. duhovna dobrina človeštva. — V tem širokem okvirju se razvrste vse stroke, nekako 30 predavateljev jih obravnava. Do 15. decembra je bilo na sporedu 76 zdravstvenih predavanj, 14 prirodopisnih ur, iz domovino-znanstva 15 predavanj, 15 razprav o slovenski ljudski umetnosti in 81 predavanj iz drugih znanstvenih strok, filozofije, radijske tehnike, o gledališču, socialnih vprašanjih itd. Z literarnimi predavanji in recitacijami, ki jih je bilo dos-edaj 19, skušajo po radiu naši pesniki in pisatelji dobiti stik z ljudsvom. V pouk in zabavo so se oddajali tudi operetni in šaljivi nastopi (8), predvajalo se je 14 dram, humorističnih predavanj in pravljičnih ur je bilo do 15. decembra 28. Koj spočetka je tudi naša postaja po zgledu inozemskih postaj začela gojiti jezikovne tečaje. 5 tem je ustregla marsikomu, ki mu ni dano, cla bi obiskoval srednjo šolo, pa se želi izobraziti in izpopolniti v raznih jezikih. Poučuje se sedaj francoščina (32) pod vodstvom prof. dr. Stanka Lebena, nemščina (prof. dr A. Piskernikova, "28 ' ur), italijanščina (prof. I. Gruden, 14 ur), 'srbohrvaščina (prof. J. Mazovec, 15 ur). Naročniki so ž jezikovnimi tečaji silno zadovoljni, kakor pričajo zelo številni dopisi. Prosvetni odsek postaje bo skušal program še razširiti in spopoiniti. Na splošnjo željo se bo večja pažnja posvetila drami, priredili se bodo tudi razni strokovni tečaji, tako obrtniški, delavski, kmetski. Naši pesniki in pisatelji, svečeniki slovenske besede, bodo morali dobiti možnost, cla tudi po radiju povedo narodu to. kar so mu namenili podati v vezani in nevezani besedi. Uvedle se bedo recitacije iz raznih literarnih del, da ljudstvo spozna lepo slovensko knjigo. Glasbeni program. Glasbeni program se je v teh treh mesecih gojil z ljubeznijo in širekogrudnostjo. Prav vse panoge instrumentalne in vokalne glasbe so bile zastopane. Glasbeni referent se ni ustrašil niti nekih ultramodernih poskusov (n. pr. poskusi g. prof. Ncča z žago). Iz inozemstva dobiva postaja ponovna pisma, polna priznanja našim glasbenim sporedom, pevskim in godbenim. Jasno, da program naše postaje ne more biti tako obsežen kot so programi nekaterih sosednjih pestaj. Saj ima samo Dunaj n. pr. 300.000 plačuicčih naročnikov. Do 15. decembra izkazuje statistika vsega 80 pevskih in 118 glasbenih nastopov. Porazdele se nekako tako-le: godbe in orkestri 27, jazz in lahka glasba 23, kvarteti in komorna glasba 7, radio kvartet 24, radio orkester 17, citraški večeri 4; solistov na instrumente je nastopilo 23, med njimi n. pr. 6 krat violina, klavir 8 krat, cello 4 krat. Med pevskimi zbori je število solistov razmeroma precej visoko, namreč 49, mešanih zborov je nastopilo 10, ženskih zborov 5, ženska dvo in trospeva sta bila 2,moški zbori 3, okteti 3 in 8 kvartetov. Pri reproducirani glasbi se je predvajalo v tem času 1395 plošč. Omeniti moramo končno še prenose raznih prireditev. Opernih prenosov je bilo v tem času 11, cerkvena glasba se je prenašala 16 krat, med tem so všteti tudi trije orgelski koncerti, prirejeni posebej za radio, iz unionske dvorane se je prenašalo 16 koncertov, promenadnih koncertov je bilo 12, povečini z velesejma, ena prireditev se je prenašala iz velike kazinske dvorane. Zanimivo in razveseljivo je dejstvo, da si naši ljudje žele pred vsem kaj domačega, slovensko pesem, slovensko skladbo. Zelo so veseli nastopov šolske mladine, zanima jih slovenska cerkvena pesem, modema in stara. Skoro vsem tem željam je postaja že precej ugodila. S tem, da si je ustanovila lasten orkester in lasten kvartet, ji bo mogoče tudi bolj fiksirati glasbeni program za več dni naprej, ker vedne spremembe naročnikom niso kaj povšeči. Ognjišče slovenske besede in pesmi imamo v naši oddajni postaji. Žarišče, ki izžarja žarke v širni svet. Srce, ki kri poganja v ude našega naroda, tudi v tiste tam daleč v Westfaliji, v Belgiji, na Holandskem, v Franciji in v Ameriki. V duhovno občestvo spaja na tajinstven moderen način vse prijatelje in znance, prosvetni in glasbeni program jim duše ogreva, da se zavedamo bratstva, ki v slovenstvu temelji, v naši besedi, naši pesmi, v naši kulturi. In širnemu svetu oznanja, kje živi naš rod in kakšen je ter mu dan za dnem zatrjuje, da hoče živeti, da se hoče razvijati kulturno in gospodarsko. Kaj se nam še obeta Inž. prof. Mario Osana. Ljubljanska oddajna postaja, ki je šele 1. septembra 1928 pričela z rednim programom, se je morala boriti že prav spočetka z raznimi težkečami. Valovne dolžine v Evropi so bile že vse zasedene. Slovenske poslušalce so precej razvadile druge postaje, ki že več let obratujejo in ki so imele v tem času dovolj prilike, da se tehnično in programsko izpopolnijo. Tudi razpolagajo druge postaje s sorazmerno večjimi dohodki, ki so sto in tisočkrat višji kot dohodki naše postaje, kar izdatno vpliva na to, kaj lahko postaja nudi svojim naročnikom. Vendar kažejo dosedanji uspehi naše postaje, da se vse težkoče dajo z dobro voljo premagati, še več. Radio Ljubljana misli celo na razne tehnične izpopolnitve, da bi svojim naročnikom kolikor mogoče ustregla. Dasi se naša postaja z eno ali dvoelektron-skimi aparati jako dobro čuje n. pr. v Vilm na Poljskem, v Belgradu, na Cetinju itd., se v Sloveniji sami na žalost zvečer ne čuje povsod zadosti dobro, kar je fizikalno lahko razumljivo in o čemer bomo v kratkem še govorili. Za zboljšanje tega nedestatka, ki smo ga predvidevali že pred montažo postaje, se namerava v Mariboru postaviti pesebna postaja, ki bi bila s pomočjo visokofrekvenčnega telefona po žici stalno v zvezi z oddajnim študijem v Ljubljani Energija te postaje bi znašala 1 do 2 Ie- | tana II. razr. poročniki Aleksander Guk, Dra-gotin Drobnjak in Aleksej Vesič; v čin podporočnika naredniki Jakob Tkalčec, Ljudevit Ulčnik, Franjo Dilih, Ivan Kališ, Janko Ščulc, Franjo Lipovšek, Franjo Kostrič, Alojz Trete-njaBalkan« v Celju in jo je mahnil tjakaj. Našel je doma le soprogo g. doktorja, pa ji je povedal, da je jetniški paznik in da France nujno rabi od svojega denarja 70 Din. Gospa mu je res nasedla in mu izročila 70 Din. Cez nadaljnjih devet dni, ko je tudi Francu zasijalo solnce svobode, se je pa oglasil Franc pri dr. Keivbaumerju in zahteval svoj denar. Čudom se je čudil, da je sedel v zaporu s takim lopovom, ki mu je to-variški odnesel dinarčke. •k Pobegnil je iz držav, vzgojevališča v Ljubljani 11 letni fant v delavni obleki in sivi volneni kapi. Kdor bi ga zasledil, naj ga na- Pri nas dobite za vsakogar primerna darila priznano najkulantneje R A D I O-V A L speoialna radiotrgovina Kongresni trg Z stojnemu našemu konzulatu odnosno poslani- ; znani bližnji orožniški postaji, štvu, bodisi ustno, bodisi pismeno. Ako pa v. ~ tistem kraju ni našega predstavništva, naj biva- ■k Za 20.000 Din drobiža ukradenega. V sušaško pristanišče je priplul francoski parnik SSffil —— ■ - ' '--------------------------air-t-'—1* 'aa»mi;» —— ——■—■ je največ:a in najstarejša strokovna tvrdka, ima najnižje cene, najboljše Radio-aparate, nov cenik. Uutallana, Mastni tm 5 brezplačna dostava. »Tenerife«, ki je pripeljal iz Francije letala in državni kovani denar, izdelan v Franciji. Tovor je pregledal višji uradnik Narodne banke z dvema nižjima uradnikoma. Ugotovili so, da je izginila vreča z 20.000 Din. Uvedena je bila takoj preiskava, ki je ugotovila, da je nekdo na nepojasnjen način ukradel to vrečo na Sušaku. Obmejna policija vztrajno nadaljuje preiskavo. Albert Weinberger popolnoma oslepel Pred kratkim smo poročali o slučaju v zagrebški tovarni Hermanna Pollaka sinovi, kjer je uradnik Albert VVeinberger streljal na ravnatelja Henrika Weinbergerja, ki ga je odpustil. Albert VVeinberger je ravnatelja le lahko ranil, dočim je sebe zadel v glavo in se hudo poškodoval- Zdravniki so že tedaj izjavili, da bo Albert Weinberger okreval, da pa bo izgubil vid. To se je tudi res zgodilo in je Wein-berger popolnoma oslepel. Predvčerajšnjim ga jo zaslišala policija. VVeinberger bo najbrže okrog božiča odpuščen iz bolnice. Kaj bo potem počel, še ne ve. Morda bo šel v šolo za slepce. •k Napad na sniodnišnico v Prištini. Te dni so se pozno zvečer približali trije možje smodnišnici, oddaljeni kak kilometer od Prištine. Priplazili so se že na 50 do 60 korakov k smodnišnici, ko so jih straže zapazile in pričele nanje streljati. Prihitelo je še ostalo moštvo in nastalo je streljanje, ki je trajalo dobre pol ure. Ranjen ni bil nihče. Nočni napadalci so nato pobegnili- Domnevajo, da gre najbrže za napad albanskih komitašev. -k Roparski napad po ameriškem vzorcu. V vasi Osipaonici pri Smederevu je bil te dni izvršen drzen roparski napad na hišo bogatega trgovca in industrijca Boža Saviča. Pred hišo se je zvečer ustavil avtomobil in iz njega je stopilo več. oboroženih roparjev, ki so potrkali na hišna vrata Savičeva žena jim je odprla v domnevi, da je prišel njen mož. Roparji so vse ženske in otroke v hiši zvezali in zahtevali njih denar, ki ga pa niso dobili. Kmalu Bfljto^ je prišel domov Savič. Roparji so .zvezali »e njega in mu pobrali iz žepa 7000 Din in zlato uro. Preiskali so vso hišo in našli znesek 15.000 Din v miznici. Nato so hoteli odvesti Savica, da bi izsilili zanj od njegovih svojcev veliko odkupnino. Toda Savič je takoj izjavil, da ne gre z njimi, pa čeprav ga na mestu ubijejo. Roparji so nato to namero opustili in pobegnili z avtomobilom. ■k Velika poneverba. Te dni se je vršil nenaden pregled knjig in blagajne srbsko-pravo-slavne cerkvene občine v Sremski Mitrovici. Revizija je ugotovila, da je cerkveni blagajnik, neki trgovec, poneveril 120.000 Din. Trgovec je to priznal in izjavil, da je denar vzel v zadregi iz cerkvene blagajne, obljubil pa je, da bo škodo povrnil, čim mu bo to mogoče. Upra-vni odbor srbsko-pravoslavne cerkvene občine M. Struhwe: Steeple-Chase IV. Anemonov se je zleknil z vsem svojim drobnim životom v kot orjaškega osebnega avtomobila in besno dirjal po vlažnih angleških cestah, obkoljenih z visokimi, zdaj že napol golimi drevesi. Dva zadnja tedna v Parizu sta minila veselo in mirno. Veselile so ga potne priprave, pričakovanje novih vtisov od nove dežele in slutnja napetega delovanja. Morebiti se mu zdaj prvič posreči smetreno pričeti slikati. V zadnjih letih med dvema revolucijama in begom pred boljševiki je mogel storiti to vedno samo mimogrede. Motor se je nenadno ustavil, in Anemonova je iztrgal iz kroga teh prijetnih misli klic sluge, ki je odprl vratca: »Tukaj smo, sir!« Avtomobil je stal pred čedno graščino navadne angleške zunanjosti: rdeča, od časa že porjavela opeka, z bršljinom do vrha oviti zid, opeka na strehi, stolpiči. Zadaj, za hišo, sredi drevja so se videla druga, tudi zidana poslopja — konjušnice. Tako se je pričelo novo življenje. Dnevi so sledili drug drugemu popolnoma enaki. Anemo-novu ni bil nihče na poti. Vstajal je večinoma zgodaj, kakor vsi v hiši, in gledal ob svitanju jutranje skakanje po diamantnih poljanah, prvo in najbolj odgovorno delo pri dirkalnih kenjih. Dozdevalo se mu je, da se nehote, mimogrede navadi novega življenja in posla. Ta čas je bil Anemonov v svojem enaindvajsetem letu. Kot slikar je bil seveda šele zavetnik _ revolucija ga je presenetila skoro kot dečka Zato je izkoristil, kar je le moeel, neko- i liko mesečno bivanje v Parizu in kazal nekoliko J nadarjenosti. Sicer pa ie moral imeti slikar še druge j zmožnosti: bil je male postave, mišičast, suh in J kazal odločnost v vsaki svoji kretnji. V. Vsekakor je bil umetnik brc-zmejno začuden, ko je doživel po nekolikodnevnem življenju v novem kraju pri zajtrku sledeče: Brook je počasno natočil s portskim vinom trebušaste češke kozarce do samega pozlačenega roba, zalesketal z zobmi in pričel: »Mister Anemonov! Nikar ne mislite, da sem znorel. Toda vi niste sploh noben Anemonov. Vi ste Charles V/ilme .. To se pravi, niste popolnoma on, kajti njni Charley se je lani ubil pri liverpoolskih dirkah. Bil je kralj v steeple-chaseu (dirka s skakanjem čez zapreke) in moj najboljši jockey (športni jahač). Toda če je sploh mogoče misliti na dvojnika, potem ste baš vi v svetu edin, natančen dvojnik ponesrečenega Charleja. Ne govorim samo o tem, da je vaš ' obraz, obraz pristnega, ob Volgi rojenega Rusa, ampak je tudi natančen posnetek onega, ki je i zagledal dnevno luč ob naši Temzi. Ne, tudi vse ostalo: ta-le jeklena slokost in posebna hoja, I cel6 vaš popolnoma svojevrsten vrat, ki ste ga j enkrat za vselej za spoznanje pripomnili naprej, i kratkomalo vse v vaši osebnosti je od Charleja. i Poslušajte zdaj, kar vam ponudim. Dvajset let 1 ste stari. To pomeni, da je prepozno pričeti dirkati na daljavo po gladki progi. Ampak — zaupam svojim očem in slutnji —- lahko še postanete najboljši jockey na svetu za dirke z zaprekami. Predlagam vam torej, da si nadenete od danes ime Wilme. Boste pač George Wilme, kajti vaše krstno ime je Georgij. Vi ste bratranec rajnega Charlesa, slučajno vas je vrgla usoda pred leti na Rusko in tam ste zrastli. Srečal sem vas v Parizu in vas pripeljal k nam, kjer vas čaka od rojstva namenjena pot in poklic. Prijatelj dragi, le pomislite, kaka bodočnost se vam odpira! Nič ne dvomim o vašem uspehu. Sam kralj vam bo čestital, in vsa angleška vam bo ploskala. Molčite! Ni mi treba odgovarjati. Tako je. V prostem času pa boste lahko, kolikor vam drago, gojili vaše slikarstvo. To je vsekakor boljše kakor pijančevati. Saj vas že dobro poznam. Ko sem vas prvič zagledal na rue de Rivoli, sem vas zasledoval do vaše hiše. Naročil sem potem vestnemu detektivu, nr.j vas opazuje. Poznam vse vaše osebnosti in navade. A to še ni vse. Sklenil sem, da bo moja Betsy (in v tem trenutku je pokimala Betsy — mlečnobcla vrtnica v zlatem listju muhastih kodrov — Ane-monovu razločno in nežno z glavico), da bo Betsy vaša soproga. Zaupajte mi torej in vse dobro premislite. Odgovorili mi boste jutri pri zajtrku.« VI. Če si domišljujete, čitatelj, da Anemonov te ponudbe ni vzel resno ali pa, da je imel takoj odločen odgovor, potem se pač hudo motite. Angleževa ponudba je Anemonova globoko razburiia že iz tega vzroka, ker je bil rojen v stepni graščini in od mladih nog vajen konj. Če so mu zdaj nudili poglavitno snov za njegove slik" se je to tudi zgodilo baš vsled stare in prirojene ljubezni do njih. Razen tega bi dobil v slučaju, da bi pristal na Angleževo ponudbo: prav zanimiv posel (saj bi ga veselil vse boli kakor na primer služba v pisarni ali pri banki) in neodvisno, bogato življenje. Bilo bi sicer dokai nevarno, a zato polno pristne slave (drugače se pač ni moglo zgoditi tu, na Angleškem). Sicer — kaj bi naj potem počel s slikarijo? A vprašanje je bilo, kaj bi 7. njo počel v Parizu? Morebiti bi še moral postati težak, razlagati tovore na kolodvoru ali pa šofer, ki preži ves dan na zaslužek na križišču? Tukaj pa mu bi vsekakor preosta-jalo nekaj časa za njegov poklic in umetnost. Anemonov je bil jako zamišljen do samega večera. Vso noč ni zatisnil očesa. Jutri zgodaj pa je vstal, ne da bi zbudil služinčad in se odpeljal kar brez prtljage. Vodilo ga je neko neznano, a mogočno čuvstvo. Odšel je v London in odtod takoj, ne da bi se vsaj za trenutek ustavil ,naprej v Pariz. Sicer nam večkrat ni znano, zakaj storijo ljudje tak, ne pa drugačen sklep. Na isti * tčin se nenadno večkrat zmoti pri dirkah konj, ki je že skoro pridobil prvo nagrado: prekine tek pred ograjo na koncu steze, plane stran iz kroga in zapusti tekmo. VII. Pričelo se je torej zopet vsakdanje pariško življenje. Od somraka in do noči so ga napolnili kavarna »Rotonda«, bela kava s smetano, masleno pecivo in vedno isti neskončni razgovori. Anemonov ni postal nikoli dober slikar. Redkokdaj proda kako risbo in se loti navadno vsakega zaslužka. Malokdo ve za njegovo potovanje v Anglijo in tudi sam se ga nerad spominja. Če pa ga vprašuje kak radoveden sobrat: »Ali niste vi potovali po nekih opravkih na Angleško?« — sledi vedno eden in isti redkobesedni odgovor: »Sem. Dobil sem neko malo naročilo. Se ni vredno spominjati...« In vendar bi bilo lahko tudi tako: Velikansko polje je pretesno za črno, s cilindri pokrito množico. Klopi so prenapolnjene z najboljšimi angleškimi športniki. Spredaj v loži sedi kraljevska rodbina, in kralj sam, z ostro bradico in svetlimi očmi, v žaketu in z dežnikom, stiska roko ganjenemu Oeorgeu Wilmeu narodnemu junaku, na katerega so ponosna vsa Zedi-njena Kraljevstva.. v Sremski Mitrovici bo le le sklepal o nadalj- nih korakih proti trgovcu. ★ Zlato v pepela. Neka Anica Zupa v Splitu je našla te dni v štedilniku v pepelu zlata v vrednosti nad 80.000 Din. Zlato ji je bilo ukradeno pred mesecem dni. Ukradla ji ga je sluižikinja in skrila v pepel, sedaj pa ga je Anioa Zupa našla pri čiščenju štedilnika. Presenečenje je bilo seveda prijetno, vendar pa je le čudno, da gospodinja ni mesec dni osnažila štedilnika. Tajno zdravljenje alkoholikov. V zadnjem času jo zbudila občo pozornost neka flova znanstvena metoda za pobijanje alkoholizma, katera ie pokazala izvrstne in trajne rezultate. Neki za človeški organizem popolnoma neškodljivi rre-parati se primešalo tajno v hrano alkoholikov, kateri tega ne občutijo ne po vonju ne po okusu, pa tudi če bi sumili, da se jih hoče ozdraviti. Postopno delovanje preparata »Aroko I« povzročujc čiščenje organizma od'alkohola in obenem odvzema vsako željo po njem. Bolnik že dva tedna po tem ne more več piti alkohola, a v 3—4 tednu je končana ta blaga in ugodna kura in alkoholičar ostane za vedno trezen. Tvrdka Aro tre Cotr.oany (dep 3), Zagrca, Račkoga produžena ul. 20, pošlje pojasnila in cenik brezplačno in diskretno v zaprtih zavojih. Preparati gornje tvrdke po pravici zaslužijo, da se na nje obrne v prvi vrsti pozornost vseh onih, ki imajo v hiši alkoholika, toda tudi širša javnost bo odobrila delovanje navedene tvrdke za pobijanje alkoholizma v naši državi. ★ PREŠERNOVO ZBRANO DELO, prva celokupna izdaja vsega, kar je poteklo iz Prešernovega peresu, je pat najprimernejše letošnje božično darilo. Založništvo sc je potrudilo, da s prijetno žepno obliko, izredno lepim tiskom in papirjem in z nizko ceno iudi s svoje strani pripomore, da bo ta letošnji božični knjižni dar najlepši med vsemi. Cena bron. izvodu 10 Din, elegantno vezan v celo platno 55 Din. Dobi se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. ★ PRIJAVA DOHODKOV OD ZORADB. Hišni posestniki, kakor iudi iupne urade opozarjamo, da je lo prijavo vložiti do 15. januarja 1929 na pristojno davčno oblast. Tozadevno tiskovino jc dobiti v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani; pola 1 Din. ■k ŽEPNI VOZNI RED »EKSPRES«. Z oilrorn na vet'je spremembe voznega reda na nekaterih progah, je izdala administracija voznega reda »Ekspres* posebno korekturo proge, kjer se je vozni red spremenil s 15. od-nosno 19. decembrom t. I. Cenj. odjemalci voznega reda »Ekspres* dobe to »telcturo* brezplačno. Ostalim pa priporočamo, da si čim,preje nabavijo najnovejši vozni red »Ekspres«, ki ima edini vse ločne podatke. -k PRI ZASTRUPLJEN.ilII, ki jih povzroči pokvarjena hrana, dalje alkohol, nikotin, morfij in kokain, jo uporaba naravne »Franz-JoseJ« grenčiee zelo važno domače »rb&stvo. Zdravniški strokovni spiti navajajo, ddpri zaslrupljenjih s svincem »FRANZ-JO-SEF* voda'naglo odstrani trdovratno zaprtje, ki je glavni vzrok mučnim napadom kolike. Dobiva se v lekarnah, drogerijali in špecerijskih trgovinah. ★ LEPO BOŽIČNO IN NOVOLETNO DARILO za sadjarje je razpršilnik »IDEAL*. »CH E M0TEC H NA«, Ljubljena, Mestni trg 10. •k VSAKOMUR, KI POTUJE V ZAGREB priporoča se novoolvorjena »fč eslavracij a V al j a k* (Štajerska vinara), Marovska ul. 10 (Prolaz), Samostanska ul. 3. — Prvorazredna kuhinja in največja izbira štajerskih vin, ter zmerne cene. ★ Ia REMSCHEIDSKE ŽAGE: jarmenice, mlinske, krožne in druge v vsaki dimenziji, zajamčene, dobite najugodneje pri »JEKLO*, Stari trg, Ljubljana. -k ZA BOŽIČ spominjajte se vsi prejemniki položnic štev. 14.066 najbednejših. Podporno društvo slepih. <3? Na Gori pri Sodražici je imel preteklo nedeljo poslanec Š k a 1 j dobro obiskan shod. Z odobravanjem se je sprejelo zlasti poročilo, da tigodno napreduje vprašanje pregona plemenske živine v Italijo, cdkoder hodijo kupovat Italijani živino v bloške in sodraške vasi. Soglasno je bila sprejela zaupnica .Jugoslovanskemu klubu, zlasti njegovemu načelniku dr. Korošcu. Zborovalci so tudi izrekli zahvalo poslancu Škulju za njegovo neumorno delovanje v korist ljudstva. Pismo iz E«?is>!a Aleksandrija 15. Jfll. 1928. pritok, ..dBBfr Jftfo V .#4 m. Z vesčAjem opaizmske«: mesece do maja je pa izredno ugodno: ni ne mraza, ne vročine, pa tudi vlažnost je izginila. Drugače pa ni tukaj nič- posebnega. Da so ustavo suspendirali, se splošno nič ne pozna. Kako malo se tukaj ljudstvo briga za politiko, kažejo n. pr. občinske volitve v Aleksandriji. Pretekli teden je bilo voliti tri nove zastopnike v občinski odbor. Volivcev je bilo vpisanih okrog 6000, na volišče je pa prišlo 443 mož! SploSno se pa vsi zanimajo za bolezen angleškega kralja, dasi v politiki ni imel kaj prida besede. P. A. C. Cfublfana Sočna služba lekarn Drevi imata nočno službo lekarni dr. G. Piccoli na Dunajski cesti in G. Bakarčič na Sv. Jakoba trgu. 0 Slavnostna otvoritev razstave kiparice Karle Bulovčeve bo v soboto 22. decembra ob osmih zvečer v mali dvorani Narodne galerije. Središče razstave bosta dva ogromna kartona (vsak po IG m'), namenjena za muzikal-no dvorano, poleg tega več velikih glav v ilovici, posameznih skic junakov iz načrta za spomenik Petra Osvoboditelja, načrtov za re-lijefe ter več risanih študij in portretov. © Božičuica na ljubljanskem gratia. Kdorkoli bi hotel prispevati s kakšnim darilom k bo-žičnici na gradu, naj blagovoli to storiti takoj. Radi bi obdarovali otroke s čevlji ali s kako obleko. Omenili smo zadnjič tudi, da prosimo duhovnih in duševnih daril: kdo bi hotel plačati celoletno naročnino za nabožen list, za Glasnik Presv. Srca Jezusovega ali Kat. misijeni ali Kraljestvo božje ali Cvetje? — Dvakr .t da, kdor hitro da! Spomnite se posebno dece, ki trpi mraz in ki rabi obutev in obleko. — Kat. prosv. društvo. — Krekova mladina. © Božičnir* Klizabctino koulorenc.e pri Sv. Patru v Ljubljani jc v Sentpetrski prosVetl obdarila nad 100 najrevnejših otrok i obutvijo, perilom in obleko; vwk otrek je dobil tudi še nekaj za pod zobe. Konferenca izreka vsem p. n. dobrotnikom v imenu cbdarovanih otrok najtoplejšo zahvalo. — Kot bežično darilo je konferenca darovala 2-1 strankam (posameznim osebam ali družinam) denarni zmesek. O Kdo prevaja žund? Med krivce, ki so zakrivili poplavo šiuida v Sloveniji, spadajo gotovo tudi oni, ki te ..romane- prevajajo že dalj časa jo v Ljubljani javna tajnost, da prevaja to gnusobo v . tovenštino neki ml?. IcniČ in sicer za prav nizok honorar. Ta mladenič gotovo ni v tako slabem mat« ijainein položaju, da bi mu bilo treba to delo vršiti in gotovo v mnogo boljšem kot večina slovenskih mkdih Intelektualcev, ki bi tako delo prav gotovo z ogorčenjem odklonili. O Osleparjona Dolenjka. K oskrbnici Mariji Kopičevi v Kandiji pri Novem mestu je prišla v ponedeljek neka neznana ženska in ji z zgovornostjo dopovedovala, da je prišel brat Koptčeve iz Amerike v Slovenijo in da mora iti po njegovo prtljago v Ljubljano. Kopičeva je neananko debro pegostih in kaj jo ne bi, ko je vendar prinesla I ako dobro vest. Nato sta se odpravili cbe v Ljubljano. Prenočili sta v gostilni pri Starem Tičlerju. Tu ji je neznanka povedala Kopičevi, da je brat že na Rakeku, pa da ima sitnosti redi prehoda prehoda preko meje. Izvabila je iz nje ročno t rbico ter ji ukradla še nekaj perila. Neznana goljuiiica je nc.jbrže mislila, da je bila v torbici kaka večja vsota d^nrrja. No, te ravno ni bilo, kljub temu pa je Kopičeva le oškodovana za okrog 300 Din. 0 Orifnnalen trik tatice. Znana ljubljanska tvrdka je pred leti radi nerodnosti rdpu?tUa iz službe delavko Marjeto. Marjeta je bila nekaj ča- Ofepša Vas fe IDEAL-MILO Čisto, blago in izredno parfumirano. Cel#e S.1 hudi na tvrdko. pozneje pa je na to pazila. Prišla je, letošnja zima in Marjeta je ugibala, kako bi prišla do kake večje vsote douarja za božične praznike. Izmislila si je zvijačo, ki bi sc ji prav obnesla, da je ni poskušala večkrat uporabiti. S!o-pila jo namreč v trgovin", kjer je svoj čas služila in Izbrala lep ročni voziček. Dejak je, da ga bo plačala naslednjega dne, samo vprašala bo gospodinjo, če ji ie voziček všeč. Z vtziekom pa ni odšla naravnost skozi glavna vrata, kot store to drugi ljudje, temveč skozi skladišče. Tu je hitro nabasala v voziček kup dragih otroških igrač in perila, lepo zakrila vse s prtom in odšla. Pri iz! odu je pokazala kupni listek za voziček. Drugega dre je vrnila voziček tvrdki in si izbrala drugega ter tudi legi napolnila z igračami in rdšla. V tretjič pa je tvrdka engažiraln detektiva, ki je pazil, kdo krade v skladišču igrače. Ko je Marjeta napolnila tretji voziček in hotela oditi, je stopil k njej detektiv iu ji napovedal aretacijo Marjeto se je ujela. Pri preiskavi na njenem domu so našli že vse pokradeno blago in ga vrnili tvrdki. Marjeta pa bo morala božične praznike prebiti za rešetkami. je prvi in edini izdelek, ki je prirejen iz dr. Wan-derjevega sladnega ekstr«kta irtzaiamčeno 3' "/„ ribje a o ja. pa popo noma b^ez neprijetnega o'.;u^a in duha po rib em olju. -lemlje se suh ali r'Z'>plje i v ml ku, ter ima zelo prileten okus. Otoci in odrasli ga radi jemljejo ncolhodno oo'rpben pa o vsem, ki imajo pomanjkanje teka. Dobiva se v vseh lekarnah v velikih '.t-vojih po Din 42'— in v n alih zavojih po i»in 25 —. ".»K i 4h l&nm bar- Velik-a izbira: svile, pliša, volnenega blaga, /una, barhenta, '.ifona itd. pri JOSIP ŠLIBAR, LJUBLJANA Stari trg št. 21 (poleg Zalaznika). bo povsodi povzročila vest. da bomo na Božič poslušali radio z 6ariie%inii c&vml Nebeško glasbo imate lahko doma, ako si za svoj radio nabavite Tung^rum Barijeve cevi Bar""' Inbe ■> mh boliš h rsdio-trroutaah □ Visoko odlikovanje. Te dni je bil na \elikem županstvu svečano izročen red Belega orla V. primarijii in oblastnemu zdravstvenemu inšpektorju dr. Janku D e r n o v-š k u. Zaslužnemu delavcu na polju našega zdravstva ob tem visokem odlikovanju naše najprisrčnejše čestitke. □ Orlovski tečaj za duhovnike priredi v Mariboru v dneh 27. in 28. decembra Slovenska orlovska zveza. Na sporedu so važna in aktualna predavanja. Priglase za tečaj sprejema Orlovska podzveza v Mariboru. □ Preminuli sta Elizabeta Zemljič, soproga nadučitelja v pokoju, stara 70 let. Pcgreb jutri ob 15. uri tia Pobrežiu. — Ana Kocbek, soproga žel. uradnika, siara 52 let. Pogreb jutri ob pol 15. uri iz mrtvašnice na mestnem pokopališču v Pobrežju. □ Božičnico priredi prihodnjo nedeljo ob 17 pri Gačniku Ljudski oder v Studrncih. □ Za poiilično in gospodarsko društvo na Koroškem je nabiral prispevke po Ljubljani in Mariboru neki Franc F. Marib"! ka policija se je za zadevo zanimala ter ugotovila, da gre za pretkano goljufijo. □ Dramatična šola Ljudskega odra. Drevi ob 20. uri predava prof. dr. Dornik o slovenskem jeziku, njega izgovorjavi in btogoglasnosti. □ Silvestrov večer priredijo nižji poštni in brzojavni uslužbenci v restavraciji prt Treh ribnikih. □ Klub slov. kat. aksd. starešinstva ima drevi ob 20 sestanek v dvorani Zadružne gvjspcdarskc banke. □ Ošpice so se v Mariboru precej razpasle. Tedenski izkaz mestnega fizikata o gibanju nalezljivih bolezni beleži v času od 8. do 14. decembra t. 1. Zopet občuten porast glede slučajev obolelosti na ošpicah, katerih število je naraslo na 35 □ Posestne spremembe. Okrajna katastrska uprava v Mariboru sprejema v dneh 3., 4., in 5. januarja 1929 v svojih uradnih prostorih v Krekovi ulici 8 naznanila o izvršenih posestnih spremembah. Vsi posestniki zem'jišč v obsegu mariborske mestne občine se pozivajo, da prijavijo v lastnem interesu vsako spremembo v obsegu, obdelavi, prodaji itd. Po3ebno važna je ureditev mej, ker se prične prihodnje leto tiova izmera mesta, da se bodo ob tej priliki mogle izmeriti nove meje brez zamudnega ugotavljanja dejanskega stanja. Svari o pred nakupom Icarette fotografičnega aparata 6X6, ki mi je izginil z nahrbtnikom vred iz železniškega vora na gl. kolodvoru v Mariboru. — Brunon Rotter, Maribor. □ Od dela pobegnil. Predvčerajšnjim so bili kaznjenci iz tukajšnje jetnišnice zaposleni pri nekem delu r.a Betnavi. Sredi dela sc je posrečilo nekemu kaznjencu, da je pobegnil. Njegovemu begu se moramo zare3 čuditi, ker je manjkalo samo še 14 dni do njegove izpustitve. □ PRIPOROČAMO po konlcurenčnik cenah samo kvalitetno blago »KARO* induttrija čevljev Maribor, Koroška c. 19. Madama: f.o po abite Pnudre M n Parfum Bovr ols - Paril er Vzhodni v;čer, ki ga je celjsko Katoliško prosvetno društvo priredilo prolli ponedeijek v Orlovskem demu, je uspel v vsakem oziru in zadovoljil popolnoma tako prireditelje kot občinstvo. Saj ie bila beseda prelata dr. Orivca o Ciril-Mctodijski ideji' za večino udeležencev kot razodetje. Ga. dr. Lovšitiova ie z globokim otčutjem ter z dovršeno tehniko v rusKem jeziku poda a tri Solovjcvove pesmi. Mešani zbor Kat. prosv. društva je lepo izvajal »Gospodi« in »Svet« iz Kimovčeve staroslovenske maše. 'I udi improvizirani salonski orkester pod vodstvom g. Lenardona se ofccia polagoma razviti v važnega činitelja prosvetnega društva. Udeležba je bila kljub razmeroma skromni reklami velika. Saj je prisostvovalo večeru do 250 oseb. Tudi ta večer jc dokazal potrebo ustanove prosvetnih večerov tn mnogo prijateljev prosvetnega društva že sedaj fjovprašuje po vstopnicah za prihodnji večer, ki se pa vrši še le 14. januarja 1929 in lo posvečen geniju Leva Tolstega . .C Celjsko gl. ilatišče. Prihodnje gostovanje mariborskega gledališča se vrši na božični dan, 25. t. ni. oh 8. uri zvečer. Vprizori se Kv;>ptlova krasna igra -..Oblaki«, ki gane do solz, dasi ne s[>ada mod one težke drame, ki gmlo na živce. Zato so :.0bk.kk baš primerni za božič. S) Iz celjske bo nice. Predvčerajšnjim jc umrl v celjski bolnici Janez Galuf, posestnik z Vrha pri Šmarju v starosti 63 let. — Semkaj prepeljane kaznjenke so se napile lizola, so na potu okrevanja. & Pcskušer. sameumor. Včeraj okoli 9 dopoldne se jc ]>o mestu raznesla vest, da je na Slomškovem trgu skočila neka ženska v samomorilnem namenu skozi okno prvega nadstropja, obležala na cesti nezavestna in se smilnonevariio (»škodovala. Od tega jc res le to, da se je s skokom skozi okno skušala ubiti 47-lelna Marija Czerny, ki stanuje v prvem nadstropju hiše štev. 4 na Slomškovem tigu, da jc prvi hip obleža a v nezavesti, da pa sc je kmalu j/O prevozu v bolnico zavedla in so zdravniki ugotovili le lažje poškodbe. Opraskala se je nekoliko po nogah in bolečine čuti v trebuhu in križu, ni pa nikake nevarnosti za njeno življenje. Czernv se je zadnii čas pečala s pletenjem in izdelovanjem raznih ročnih del, vendar jc na splošno živela bedno in so se najbrž prav radi tega že dalje časa pojavljali pri njej zraki neke zmedenosti. er Drug drugega sta vredna. Včeraj v ranih po-polnočnih urah je imela celjska policija posebno srečo. Okoli 2 [x>jx)'ncči je neki K. ojoozoril stražnika na nekega Popoviča, ki da se nahaja na kolodvoru in ki je pred kakimi 14duevi, ko je prenočeval v gostilni Aniona Wocha v Mariboru, odnesel s seboj okoli Din 270.— vredno odejo. Policija je Popoviča prijela in ga poprašala po odeji. Sprva ni liotel ničesar povedati, polagoma pa je priznal, da ima K. prav, da pa žalibog odeje več nima, ker jo je s svojim kovčekom vred 9. decembra nekemu ne-znancu na kolodvoru v Cakovcu prodal za 85 Din. Po tej ugotovitvi pa se jc izkazalo, da se nahaja Popovičevo ime že v po'icijskem duevniku. Iz Novega Sada pišejo namreč, da je Pojoovič sumljiv hudodelstva tatvine in da se neopravičeno izdaja za zastopnika tovarne Silvestra Bernolda v Novem Sadu. Popovič je moral kajpak v z.ijx>r. A za njim je jirišel tudi njegov ovaditelj K., bivši trgovec, doma tam nekje pri Prevaljah. K. je hotel prenočevati v Celjskem domu, pa ga niso sprejeli, ker je bil brez denarja. V Celjskem domu ie pripovedoval, da biva stalno v Rogaški Slatini. Ko ga je vratar, ki Rogaško Slatino dobro pozna, vprašal, v kateri hiši da stanuje, je povedal hišo, za katero vratar ve, da pač stanuje neka gosp.t, a da je izključeno, da bi tam stanoval tudi K. Ko pa je hotela kmalu nato policija K- nekoliko natančneje pretipali, ie dognala, da jc tudi že zabeležen v policijskem dnevniku, kjer ga celjsko okrožno sodišče zasleduje radi suma hudo-de.stva goljufije. In tako jc tudi zdrknil pod ključ. napisi Tržič Z veseljem moramo priznati, da je duša nagega ljudstva v jedru Se zdrava in nepokvarjena. Morilo za to je brez dvoma tudi posečanje in zanimanje zu predstave in prireditve, ki naj mu nudijo bodisi razvedrilo ali izobrazbi. Prav zato, ker ljudje hočejo resnih in neoporečnih predstav, je dvorana prosv. društva na Skali vedno polno zasedena v čemer zopet pričata zadnji dve predstavi d ruš t v. ktaj in zlasti nedeljska igra »Ben-Hur<:, s katero so nam igralci tako prilicno tolmačili duha adventnega časa. Dolga je bila, pa smo radi čakali konca, zlasti Se, ker nam je odmore krafšala polno-številna društvena godba. Vsem igralcem, ki so nam pripravili tako lep užitek, smo hvaleča/i iu si želimo Se kaj takih iger. Vsem tistim, ki so morali radi pomanjkanja prostora oditi in žele, da bi se gra ponovila, sporočimo, da radi bližnjih praznikov ponovitve nc bo. Za drugič pa svetujemo zlasti oio-ličanom, da si pravočasno rezervirajo vstopnice v predprodaji, da ne bodo zastonj delali pota v Tržič. Predpriprave za tržiški radio večer, ki bo na praznik sv. Štefana, so v polnem teku. Priporočite se pravočasno svojim prijateljem, ki imajo radio, da boste videli, če vas bodo dostojno predstavili svetu. Na akademiji v proslavo desetletnice v »Našem Dcmu« je bilo nabranih 370 Din v narodno-obranibne namene. Trbovlje Mohorjeve knjige so, kakor smo že poročali, prispelo in se dobe pri gosp. kateketu Goro-grancu. Prepričani smo, da ostanejo dosedanji udje Mohorjeve družbe še naprej naročniki Mohorjevih fcnjig in vsak izmed teh naj pridobi še vsaj enega novegi uda. Vsem je znano, da so knjige Mohorjeve družbe v moralnem in intelektualnem oziru visoko nad zagrebškim šundom. ki strahovito pre-pravlja Slovenijo in kvari mladino. Vsak iaveden Slovenec je moralno dolžan bojkotirati ta vsiljiv smrad iz Zagreba, zlasti pa še mi v Trbovljah, kjer je tega morda uajveč. II. skupino rudarske indnige otvori v kratkem svojo pisarno v mali dvorani rudniške restavracije. Uradne ure se b. Jo delečile pozneje. Volivni imeniki se popravljajo ves mesec januar prihodnjega leta, Opozarjamo vse one, ki Se niso vpisali in ki so že dopolnili 21 leto, da se vpišejo v tem času v volivni imenik. t? Tiskovine za vlaganje davčnih prijav glede dohodka od zgradb v svrho odmore hišnega davka za leto 1929 se debe v občinski pisarni do 15. januarja 1029, in sicer za vse zgradbe, ki so podvržene hišnemu davku. Preteklo nedeljo se je vršil občni zbor kraj. org. SLS v Trbovljah. Obisk je bil nepričakovano dober. Novoizvoljeni odbor si je nadel nalogo, da bo zastavil vse sveje sile in moči za procvit organizacije Ln v korist delovnega ljudstva. Ptuj © Ptujsko gledališče. V nedeljo 23. t. m. zvečer izredno zabavna opereta »Jesenski manever«, a na Štefanovo, 26. t. m. cb 3. uri popoldne krasna in ganljiva igra »Oblaki«, ki je tudi za okoličane jako primerna. Slovenska Krajina Državna o?novna šota v Murski SobrAi. Desetletnico našega esvobojenja je izredno sveč _no proslavila mladina državne osn-vne šole. Nastopila je v tukajšnji ktac-dvorani z bogatim sporedom: do-klajnacij-mi, pevskimi točkami in kar s tremi igricami. Iz cele prireditve, kar so malčki srčkani in spretno izvajali, je zvenela iskrena ljubav do našo mile domovine in do one zapuščene, tugujoče ped krutim tujim jarmom. Proslave se je polnoštevilno udeležilo tukajšnje občinstvo, ki je z zanimanjem in živahnim ploskanjem dalo duška svojim občutkom in odobravanju ter kcncem proslave s ponosom na svojo mladino in s popolnim zadvoljstvom zapušček) prireditveno dvorano. Proslava je uspela kar najbolj*' v pcmos učiteljskemu zboru, na čelu « svorm upraviteljem g. Frsnjo Gabrijelčičem, ne-utrudljivem in vnetim pionirjem na šolskem polju. Slovenj^radcc. Redni letni občni zbor krajevne organizacije SLS se je vršit dne 16. decembra t. 1. Udeležilo se ga je prav povoljno število članov. G. načelnik .ie pozdravni došle člane ln se jim zahvalil za udeležbo zbora. Temu je s.! cd Jo poročilo glede pomena in namena organizacije. V istem so se smernice, ki so za vsakega člana mer- d.ijnie, prav temeljito orisale. Nato se je izvršila voHtev novega odbora. V odbor so bili izvoljeni gospodje, katerih pposobnest in ugled jrmči za d bro napredovanje naSe organizacije. Sprejeli so se tudi nekateri predlogi, ki so prav umestni in času primerni. Dobrna pri Celju. Tukajšnji krajevni odboi Rdečega križa je za bošičnico 17. t. m. obdaril 47 revnih učencev z obuvalom, oblekami in perilom. Vsi šolarji pa so prejeli po večji zavitek peciva tn stadčic. 17 občinskih revežev je dobilo izdatno količino živil. Vsem dobrotnikom srčna hvala. m srce Programi TtadJo-Cfuhlfana Četrtek, 20. dec.: 12.30 Reproducirana glasba in borzna poročila; — 18.30 Oskrbovanje rastlin, predava ing. Rado Lah; 19 Italijanščina, poučuje prof. Gruden; — 19.30 Zgodovina Slovencev, predava prof. S. Kranjce; — 20 Pevski odsek »Grafika« poje a spremljevanjem godbe Dravske divfzije sledeče pesmi: 1. E. Adamič: Ljubica vstani; 2. P. Jereb: O kresu; 3. Schubert: Podok-nica. Zbor z bariton-solo in spremljevanjem klavirja; 4. Grieg: N ova zemlja. Zbor z bariton-solo in orkestrom muzike dravske divizije. Bariton-solo poje i. Rus, na klavirju spremlja g. šivic. — 22 Poroč.la. Petek, 21. dec.: 12.30 Reproducirana glasba in borzna poročila; — 18.30 Gospodinjska ura, predava gdč. C. Krekova; — 19 Francoščina, poučuje dr. Leben; — 19.30 Varstvo spomenikov, predava dr. Franc Štele; — 20 Božične skrivnosti, poje g. Joža Likovič: 1. Marija v gloriji, 2. Marijina pot, 3. Marijino obiskovanje, 4. Sveti večer, 5. Sveta neč, 6. Pastirčkova pesem, 7. Moj dom, 8. Božična pesem izzveni... Na klavirju spremlja g. St. Premrl. — Radio-orkester; — 22 Poročila. :"Drugi programi Četrtek, 20. decembra. Zagreb: 17.30 Popoldanski koncert; — 19.30 Simfonični koncert češke filharmonije, prenos iz Prage. — P. aga: 13.30 Industrijska predavanja; — 19.80 Simfonični koncert radio-dnovnika; — 22.20 Reproducirana glasba. — Varšava: 17.10 Recitacije iz knjižnih novosti; _ 20.30 Verdijev večer; 22.30 Plesna glasba. — Katovice: 17.10 Recitacije; — 18 Predavanja; — 20.30 Prenos koncerta iz Kra-kova; — 22.30 Plesna glasba. — Dunaj: 11 Kvartet Dom in Svet 1928 Deseta, zadnja štev. XXXXI. letnika »Doma in Sveta«, ki sta ga urednika posvetila Andreja K a I a n u '— »bivšemu uredniku, skrbnemu varuhu »Dama in Sveta«, in dobrotniku slovenskih književnikov« ob sedemdesetem letu njegovega življenja, je morala razveseliti vse, ki jim je pri srcu napredek iti resnično umetniška kvaliteta slovenskega leposlovja. Pregelj. Pregljeva črtica: Moja krivda, moja največja... je čudovita mojstrovina in nedvomno najodličnejše slovensko leposlovno delo tekom zadnjega leta. Oh njem začutimo bližino svetovno literature in nam nudi popolno zadoščenje dejstvo, da slovenska lepe, književnost v svojih npjfooljših primerih ne zaostaja za njo. Obenem pa je ta črtica dokaz, kako se Pregelj v svojem umetniškem ustvarjanju zavestno in dosledno bori za novo vsebino ta obliko, za njuno orginično skla.dncst, izogibajoč se vsake stilno slučajnosti in nodognancsli. Ivan Pregelj je postal za Cankarjem naš najgloblji umetniški oblikovalec in glasnik sodobnega duhovnega stremljenja. Njegova beseda nam je enako potrebna v umetniškem ta etičnem oziru. Claudel. Dalje nam prinaša ta Stev. Sardcnkovo pesem Magdalena ter odlomek iz Paul Clandcl-OT« drame Talec, ki je, kakor vsa niegova dela, skoraj 1 iturgično-umetntški izraz katoliško duhovne urejenosti. Za Sestdosetletnico tega najmočnejšega sodobnega frenersKoga pisatelja, ki ga nekateri primerjajo z Dantejem, je nrinesel »Dom in Svet? tudi očrt njegove umetniške osebnosti (Rožo Vo-dušek in Dušan Grabrijan) in izbor pesnikovih pisem Jaauos-u Fiviere-u pod naslovom »Pogledi v Claudelovo živUenje, vero ta umetnost.; (izbral ta prevel D. Grrbrij-n) Ta pisma niso samo ključ v razumevanje Clnudelove svetovno-nazome usmerjenosti. umetniške tvornosti in estetskih nazorov, marveč so tudi globoko duhovno čtivo. V tej Stev. so je zaključil Članek »Ukrajinsko slovstvo* CM. Lubynockyj — I. Sedivy). — Dr. Stanko V urni k razpravlja v svojem »Uvodu v glasbo-vsebino hi formo v glasbi in stil v glasbi. Likovna nmetnost. Številko zakliučeva obširni ta izčrpni kritiki Fr. Vodnikove Slovenske religiozne lirike (Tine Debel jak) iu Razstave četrte peneraciie ter Kolektivne umetnostne razstave Ljudevila Vrečiča (Rafko uozar). Poslednjo oceno pojasnjujejo in ponazoru-jejo številne reprodukcije ocenjenih razstav'ienrh ,, »likerjev iz mlade rrenoraciie (Niko Pirnat: Dekle. risba; Olaf Gtobofnik: I.etos, olie; Franc Par-lovec: Študija, olje; Ljudovit Vrcčič: Plitvi čka jezera, olje; Miha MaleS: Žalujoča deklica, linorez; " wb!tur^ Mira Glava dečka, o te: Miha MaleS: Monrtipijn; Olaf Globočnik: Pastirji olje). Tako je Dom ta Svet,- tudi edina slovenja revija za moderno likovno umetnost m tudi v tem oziru dane* Že nepogrešljiv. - Tej štev ie priložena tudi slika jubilarja Andreja Kalana. ' • Ker smo p-samezno številke med letom sproti ocenjev«di, zato naj ob sklepu letnika Ie na kratko ugotovimo, da je bilanca tudi zadnjega letnika vsekakor aktivna. In če je »Dom ta Svet« verno zrcalo sodobnega literarnega, oz. umetnostnega stanji na Slovenskem _ kar nedvrmno ,e - potem moremo le Se z večjim upanjem gledati'v bodočnost. Da je bilo tudi lotos nek-kšno težišče v prosvetnem io ne leposlovnem delu jo samo znak, da vprašanje giforarne produkcije, Se ni zadovoljivo rrš^o. Zdi so pa, da je potreba po umetaLški besedi postala zopet močnejša in resnifeejSa. >Dom in Svet to skušal pespemt, čns, ko se t« naše leposlovje mZ ra™fo m razmahnilo: zlasti lirika je potrebna vzpodbude in bodrila. N-ša javnost pa naj se Zaveda da opravlja »Dom ta Svet« prevrne fuTkcib v našem kulturnem organizmu. lunkcijo Theoih^us' Donos h graditvi novega teatra. Da povemo najprej in kar naravnost: ves naš teater je veren izraz celotnega življenja, celotne ^ 16 lUStVar,i'a in ki «» Kakor je družba brez vsake notranje silo, brez tvornosti, edino obrnjena na trenutne efekte in senzacije -enako je z vsem današnjim teatrom, ki ima silo le •se. Sob reprodukciji čuvstev, morda včasih tudi misli, m nič več Zato ves današnji teater ne vodi, ne dviga, kaj šele, da bi očiščeval v najboljšem slučaju se človeka spravi v negotovost, v nekak dvom o družbi, ki je taka gospodovalka in edina boginia dana.snje dobe. Razvoj pa gre svojo pot - nikoli nazaj, ampak vedno naprej. Zato tudi vemo, da ne bo rod, ki je vzrasel v miselnosti absolutnosti obstoječih razmer in potence in kapacitete samega sebe tn vseh soljudi, da ta rod ne bo nikoli več mogel spremeniti svojega naziranja. Treba je nujno, da vzrase nov rod povsod in s svojim novim duhom prekvasi ecl svet, od najdrobnejše potankosti značaja posameznika do najtežjih problemov občestva. Nov rod mora tudi vtisniti svoj pečat teatru, kot enemu najvažnejših kulturnih faktorjev: Moralna potenca tentra je najboljši kriterij o moralni potenci celotnega sodobnega sveta. _ Teater — kakršen je danes, jo profesionalen: Profesijonalno je, n. pr.. da so teatrski igralci obično v navadnem življenju — bohomi, profesio- 1 Teophilus, misterij. Igrali so ga študenti v proslavo svojega praznika 8. decembra 1928 ob 4 popoldne v veliki dvorani L'niona v Ljubljani. Cerda; — 16 Kvartet Silving; — 17.30 Predavanja; — 19.30 Egiptska Helena, ooera. — Hudapevt: 12 20 Trio; — 20 Koncert; — 21.20 Iz oratorijev; — 22 Po poročilih kavarniška glasba. — Tfnilmise: 13.45 Orkester; — 21.30 Iz operet; — 22 Koncert. — Berlin: 16.30 Komorna glasba; — 17.30 Tolika glasba: — 18.40 Predavanja; — 21 Božični zbori. — Leipzig: 16.30 Koncert: — 10 Predavanje; — 20 Dunajske operete. — Muen-chen: 6.45 Gimnastika; — 16 Dueti; — 17 Predavanja; — 20 Tercet; — 21.10 Orkester. — Stutlgart: 16.15 Popoldanski koncert: — 18.15 Predavanje o misijonili v Oceaniji — 20.15 Simfonični koncert. — Bern: 16 Orkester: — 19 Šport; - 20.30 Orkester Odeon: — 21.15 V iolina. — Milan: 12.30 Kvartet; 16.S0 Kvintet; — 17.20 Otroško petje: — 20.30 Opera. — I Rim: 18 Trio; — 17.30 Vukalna in instrumentalna glasba; — 20.45 Opereta. nalno je, da nastopajo z zadovoljstvom in vsaj povprečnim uspehom skoro izključno v tako zvano »Glanzrollen« itd. Da je temu tako, je krivo edino-le dejstvo, da se je moral usužniti umetnik — denarju, duh — materiji. Družba, ki je moralno nizka in ki greši dnevno stotlsočkrat nad človekom, nosi tudi odgovornost za diskvalifikacijo notranje vrednote teatra. Saj jo tudi tu napravila iz stremljenja zajeti življenje in približati se večnosti — borbo za obstanek, trd boj za kruh. In vendar — je teater svetišče! In baš zato treba, da ga očistimo. Prvi znanilci so šele novih dni, vemo, vsi ti poskusi, toda upanje je svetlo in lepo, saj je z znanilci dano poroštvo! Teophilus! — Pokazal je r embrionalnem stadiju seveda še, toda vendar dovolj jasno za-r.natno, smer in delo in način dela novega teatra. Mislim, da ho točno označena njegova bistvena poteza s samo eno besedo: Doživetje. Igralec ne sme biti igralec, ne, on mora biti živ človek, kakršen je v življenju! (Ne odrekam »ličnega stremljenja dr sinjemu teatru, ki hoče tudi, da se igralec, vjivi v svojo vlogo: odrekam mu samo zmožnost zajeti in (»dati z in pred ljudmi, kakor so, novo vsebino. Sicer je pa tudi viiretje današnjega teatra problematična stvar) Za vsem svojim delom, nastopom mora stati cel človek! Vsakdo mora svojo vlogo doživeti! In s tem smo pokazali na bistveno potezo novega teatra. Kdor ni kot {1 o ▼ c k dober, čist, nas ne more nikdar prepričati o resničnosti svojega priknznnja In edino če nas prepriča, nas more dvigati, očiščevati, blažiti! Zato je nujno, da sta si v skladnosti vsebina igre in igralec. V tem smo čutili bnš novo pot pri Teophtlu, ki iina značaj srednjeveškega misterija. Že s tem je dovolj jasno označeno stremljenje novega rodu- da dospemo zopet do vlade duhi nad materijo, da ju spravimo v harmonijo. Vsebina Teophilo je ona najbolj primarno-cloveška, ko Vaze z vso drastičnostjo človeka v svojem padcu in vstajenju. Teophil je bil škof, toda vsled ne^porazum-ljenja s svojimi duhovniki ga ti odstavijo, preženejo in on živi zdaj v hudi bedi. — Iz maščevanja-željnosti zaroti hudiča-Satana, da mu zagotovi vse blagostanje in ves užitek na zemlji, sam mn pa zapiše svojo dušo. Vsemu se mora odpovedati, vse prokleti, slednjič celo njo, ki jo je vedno ljubil iskreno v svojem srcu — Devico Marijo. — Nato se vrže v uživanje, da bi si udušil vest in pohabil vse. Toda vest ga preganja stalno. Ob tihi uri, ko ae iru je njegov spremljevalec Satan oddaljil, vstopi ves mrk in obupan v cerkev za Marijin oltar. Knkor tozki udarci, pa vendar zopet knkor veselo oznanilo mu done besede propovednika: 0 Jezusu, ki je videl cestnina rja in ga d vi mil k sebi. o celotnem evangeliju, ki je ljubezen. Nihče ne bo pogubljen, samo če ima vero, ljubezen do Boga. Edino Gorje pa onemu, ki obupa, ki nima veš vere v božje usmiljenje. — Cerkev se izprazni — Teophilus ostane sam pred Marijo. Vrže se pred njo in jo roti in prosi odrešenja. — Marija stopi z oltarja in prosi kleče svojega otrokn-Jezusa za usmiljenje. Ta ji izroči Teophila, nakar ona s svojo močjo in oblastjo dobi nazaj pismo od Satana. Teophilus je rešen, krivda mu je odpuščena — on raztrga pismo, ki ga zavezuje hudiču in hvali v svojem odrešenju Boga in Devico Marijo. Taka je vsobira. Misterij je prirojen v najbolj priprostem ta naravnem stilu. Dejanja po pojmovanju od danes sploh ni. Igra se vrši edinole v dialogih in monologih. Baš vsled te svoje nekako primitivne note, ki zahteva tako od igralca k/>kor od gledalca tesnega sodelovanja in intenzivnega doživetja, iskrenosti in čuvstvovanja in globoke, otroške ve,-n ost i in priprostostl, je bil misterij za naš racionalisti-čen čas popolnoma novo razodetje: Sai si človek teatra brez vseh mogočih in nemogočih afektacij niti misliti ni mogel. Sicer ni racionalistična miselnost nikakor sposobna, da razume in dojme kaj otroškega, pri-prostega — toda razvoj zastavlja tudi tu svojo novo pot — in naše mlade delavce in ustvarjalce čaka še povsod težka naloga: Mimo praznih dvoran in kritiknstrsko zaobrnienih oči mora priti do vseh temeljev novega življenja. Toue Krošl. Zagrebško oismo Zopet smo dobili biblioteko: Tiskarna v,Mer-kantile- je pokrenila biblioteko »1000 najlepših novela« pod redakcijo urednika »Savromenikai, pesnite g. Ljube Wiesnerja. Te dni je izšel prvi zvezek, v katerem se nahajajo stvari Miroslava Krleža (Hodorlahomor Veliki), Francoza Alberta Samaina (Hialis, mali Favn z modrimi očmi), Hansa Heinza Ewers (Salsa de Tonates) in Josipa Eehegarav (Usmiljena smrt). Knjiga je zelo okusno opremljena na dobrem papirju. Prevodi so istotako odlični, a vsak zvezek velja 15 Din. (Zagreb, Ilica 35, tiskarna -,>iMerkantile«.) Galogažina marksistična revija »Kritika« javlja, da razširja svoj delokrog, pa bo. se zdi, posvečala več. pažaije literaturi, česar do sedaj ni bilo. V njej je do sedaj g. Gal-ogaža sicer zelo inteligentne in ostro polemiziral z našimi burioa/ninu pisatelji, društvom, listi, skratka z vsem ta vsemi. Stvari g. Galogaže se čitajo zelo prijetno, dočim so ostale brez izjeme vse brez vsake večje vrednosti. V zadnji številki je tateresatiten sestavek g. Galogaže o • Zbunjeno-sti veneeijanskih trgovaca« in U- Slnclaireova razprava >Kome pripada umjet-nik«. V zadnji številki »Nove Eirop<>< je zelo inter-csairten članek urednika čurčina o Politiki SI>-koalicije;. Curfim, čeprav so njegove simpatije na strani SDK, trdi, da SDK ninva vobče nobenega programa in da se šefi njenih grup diametralno ločujejo. Ne znajo stvarno, kam spadajo: ali meti m anarhiste ali republikance, ali so Jugoslovani ali separatniki. demokrati ali zagovorniki močne roke. Posebno očita CurČin Pribičeviču njegov ton posebno napram pročansktin politikom, ker ima on na to najmanj pravice, ko je v tem pogledu sam zpIo mnogo grešil. Razun tega se obrača čurčin proti Pribičeviču tudi zaradi njegovega impertinentnega tona napram drugemu ustavnemu faktorju. C. želi. /la bi SDK r7idelnln ivvritK-ro) program, a VOdstV" IISS zameri njegove destruktivne in nebrzdane izjave. Končno zahteva, da se ustava sptvmeni v pravcu pokrajiuakili avtonomij. Othelfe, najbolj dovrSeno umetnino Verdija, M igrali 16. L m. v belgrajskem Narodnem gledišču. Bilo bi želeti, da Othcla, ki je edinstvena mojstrovina v operni literaturi, dala tudi naša ljubljanske Opera. • Tedni angleške kultnre m se začeli 19. i m. v Zagrebu z otvoritvijo Razstave sodobne brtteke umetnosti. V gledišču se bodo igrali Shakespeare, Mane, Jororae, Shaw; v stolnici se bo predvajala angleška cerkvena muzika; na univerzi bodo zanimiva predavanja o dnevu angleške filozofije, 0 angleškem zakooodavstvu in o Angležih kot političnem narodu. Ruski arhiv, časopis za politiku, Inilturu i privredu Rusije, ki ga izdaja ruska emigracija v Belgradu, je izšel v II. zvezku z jako dobrini člankom Dr. Slonima o edinstvu dela Tolstega. Slede članki o raznih problemih sodobne sovjetske Rusije. InteresiraI bo zlasti Arhangelska članek o mladini v sovjetski Rusiji, o perspektivah poljedelstva, o strujah sodobne ruske literature ter o muziki v sovjetski Rusij.i. Dragocena je pridejana bibliografija gospodarske in zadružne literature v sovjetski Rusiji. R. A. jo pisan v srbskem jeziku, se naroča v Belgradu, ulica Kralja Petra 79, stane pa 120 Din na leto. Zbrana izdaia del v prozi Štefana Žeromskega. — Poljska književna založba »Towarzystwo Wy-slawnicze« v Varšavi se je, da kar najlepše proslavi desetletnico narodnega osvofcojenja, odločila založiti zbrano izdajo najmočnejših del v prozi znamenitega poljskega pisatelja Štefana Žeromskega, čigar dela ; menijo danes Poljakom najmočnejši izraz in najvišje vtelešenje narodnega duha iu njegovih duhovnih prijadevanj po Mickieviču. I.-daja, kt je zamišljena na široki zasnovi ljudske propagande k narodni zavesti pod ge_k>m: »Zeromski za vso Poljsko!« — bo obsegala 15 zvezkov, od katerih so izšli do sedaj 4. In sicer bodo v njej zastopana sledeča dela: »Verna reka,;, »Lepota življenja«, »Borba s satanom«, trilo-pfija, ki obsega povesti »Povratek Judeža«, »Zamet« in »Charitas«, dalje »Brezdomni ljudje«, »2arek«, »Smrtni ostanki«, »Sisifova de'a«, »Veter od morja«, »Povest greha« in »Cas pred pomladjo«. Fr. V. Jezus Kristus, ki leži kot dete v jaslicah, je prvi in največji misijonar! Oznanjat in širit je bri-Sel svoje kraljestvo! Prvi hip je obsegala njegova ljubezen vse narode: otroka v jaslicah razume divjak v pragozdu in Eskim o v večnem ledu. Širimo o božiču svoje srce! Storimo kaj malega za misi-jonc! Podarimo prijateljem, ".nancom, bratom, sestram mesto praznih čečkarij zdravo misijonsko knjigo. O božiču hočemo uuiiti posebno priliko. Slovenci že imamo nekaj misijonskih knjig: spravimo jih v vsako dražino prav o božiču. Od sedaj do Sv. treh kraljev hočemo nastaviti izredne cene: Za misijonske ambe: Jezusovo oporoka* ter Baraga in Knoblehar« 24 (mesto 31 Din; .Misijonska prireditev- in .»Janez Oebulj. 24 (mesto 30) Din; »Janez Cebulj« ter Baraga in Knoblehar«. 12 Din (mesto 16); »Jezusova oporoka tor -Janez Cebu]j<. 26 l>iu (mesto 35). — Za misijonsko terno: Jezusova oporoka^. Misijonska prireditev; ter -Baraga iu Knoblehar j 38 Din (mesto 51); .Misijonska prireditev* , Jane/. Čebulj. ta : Baraga in Knoblehar« 28 Din (mesto 36). Knjige se dobe samo v teh skupinah po taki ceni do sv. Treh kraljev. — NarcčLte pri ^Katoliški miaijonic, Tabor 12, Ljubljana. aSfS. C/utolfanslco ^UetiaMšče DRAMA: Začetek ob 20. Četrtek, 20. decembra, ob 15. uri: ROMEO IN JULIJA. Dijaška predstava pri znižanih cenah. Izven. Petek, 21. decembra. Zaprlo. Sobota, 22. decembra, ob 15. uri: MODRI OSLIČEK MIŠKO. Mladinska predstava pri globoko zui-žanih cenah. Izven. Nedelja, 23. decembra: BETLEHEMSKA LEGENDA, premijera. Premija reki abonma. Ponedeljek. 24. deeeinbra. Zaprlo. OPERA: Začetek ob pol 20. Četrtek 20. decembra: LEPA VIDA. Ked B. PeicJi, 21. decembra. Zaprto. Sobota, 22. decembra. Zaprto. (Generalka). Nedelja, 23. decembra: JONNY SVIRA. Izven. Ponedeljek, 24. decembra. Zaprto. Opozarjamo mt dijaško predstavo v ljubljanski drami v četrtek, 20. t. m. popoldne ob 15. uri. Vprizori se Shakespearjeva tragedija Romeo ta Julija pri znižanih dramskih cenah, kakor veljajo za dijaške predstave. Vstopnicc za mladinsko predstavo Modri osliček Miško, ki se vprizori v soboto 22. t. m. v ljubljanski drami so že v predprodaji pri dnevni blagajni v operi. Cene posameznim sedežem: partei-S in 5 Din, balkon 1 Din, galerija 3 Din, Dijaško stojišče 2, galerijsko 1 Din. Lože v parterju ta I. redu 4S Din, v II. redu 25 Din. Predstava je namenjena naši mladtaL Mariborsko gledališče Četrtek, 20. decembra, ob 20. uri: »VAŠKI ŽUPNIK^-. Gostovanje Tegernseer. Petek, 21. decembra, ob 20. uri: »IZDELOVALEC GOSLI IZ MITTER\VALDA«. Gostovanje Te-gemsoer. Sobota. 22. decembra, ob 20. uri: SLEČ IN PLA-NINKA«, Gostovanje Tegernseer. Prireditve in društvene vesti »Ljubljana« lina drevi ob 8 skupno pevsko vajo. Radi bližajočega sc Silvestrovega večera udeležba obvezna. — Pevovodja. Sv. Krištof. Drevi ob pol 8. uri predava v društveni sobi g. župnik p. Kazimir Zakrajšek o Ameriki. Skioptičue slike! Prosvetno društvo na Homcu priredi v nedeljo, 23. decembra ob 3. popoldne igro ^Razvalina življenja.« Pridite! Ša$ Splošni turnir Ljubljanskega šahovskega kluba, ki se ga je udeležilo 10 igralcev, je končal z zmago Ludislava Mrona. ki je dosegel 8 in pol točke in tako prejel tudi prvo nagrado. Drugo in tretje mesto si delila Šorli in Osipovič s 7 točkami. Četrti je Bezrukov s 5 in pol točkami, potem slede Tur-genjev, Beden, Losjev, Uuk, Lavrih in Jenko. Prvi »rije so si z doseženimi rezultati pridobili pravico igrati v glavnem turnirju. 7§o$pcdar$ho Dipl- agr. A. JAMNIK: Rešitev tiovenskecfa kmetrttva Zlasti za kmetijstvo so nastale mnogokje po vojni nove razmere, tako tudi pri nas. Slovenci smo prej našo precej intenzivno mlekarsko produkcijo kaj lahko prodali v državi in sicer na Dunaju, v Gradcu, Trstu, Pulju itd. Naše konje smo prodajali posebno na Koroško, prašiče pršutu ike na Koroško, na Dunaj, na Češko in v primorska mesta. _ Nismo pa po vojni samo prišli v težje konkurenčne razmere, izgubili sino stare trge kooeno-veljavno in ne samo to, te doslej uvozne države so postale v mnogočem izvozne in se s svojo izvrstno, garantirano kakovostjo s pomočjo sistematične organizacije in propagande uspešno uveljavljajo na trgih, na katere Slovenci Se nismo dosti, a si jih moramo osvojiti. Tako im-mo vsega upoštevanja vredne nove konkurente z« vnaprej tudi na tistih trgih, ki bi jih bili mi morali ze zasesti, a jih bomo šele začeli iskati Naša produkcija (posebno živinorejska m v prvi vrsti smo živinorejci) je i>ač produkt naravnih razmer. Teh ne moremo kar tako predrugačiti, ravnotako ne produkcije kar čez noč docda izpre- meniti. . . , , .. l>ru"-i narodi so po vojni svojo produkcijo prih,.vodili novim razmeram tako, da se kmetijstvo ne samo ščiti, nego da se mu zagotovi bodočnost. Pri nns se v tem pogledu nt storilo takorekor. prav popolnoma nič, pridelovalci so samo tarnali, poklicani čin i teli i pa niso imeli niti časa, niti ušes, da bi slišali, tako imamo danes Slovenci blago, pa z njim nikamor ne moremo. Zelo veliko kriv je temu Belgrad, ki je meril vse kmetijstvo samo po kopitu najbližje okolice, naiih tipično drugačnih razmer ni 'poznal. Mesto, da bi tudi sami poskušali kaj ukreniti, so lopo po stari navadi čakali rešitelja, ki bi moral priti Odkar imamo skrb za kmetijstvo prenešeno na oblastno samoupravo, se razmere začenjajo boljšati, n dosega pravega uspeha bo pat težka m dolgotrajna, kakor je težko obujanje utopljenca. Spoznali smo edino pravo pot, po k-teri se ne pride do izboljšanja gospodarskega stanja «11110 s pomočjo najmodernejših tehničnih pripomočkov povečanja, izboljšanja ter pocenitve kmetijske produkcije, nero s pravilno ureditvijo iste, s tipizi-ranjem proizvodov, z določitvijo svetovnemu trgu od"ovarjaioč.ih uznnc in kontrole, kateri so se pridelovalci ' v lastnem interesu radi podvrgli. iN a podlagi tega se je zppočelo sistematično propagandno delo za večji konsum gotovih proizvodov doma, kak.ir tudi za uve-ljavPenje na svetovnem trgu Tako je n. ur. Avstrija kot mlekarsko uvozna država v par letih povečala svojo produkcijo t-ko močno, da je zadoščeno domačemu trgu 111 poleg tega še preostajajo znatne količine za izvoz. S propagando so temu izvozu zagotovili izvrsten trg v Nemčiji zlasti zn maslo in raznovrstne sire in ze so tako daleč, da organizirano avstrijsko mlekarstvo izvaža svoie izdelke pod enotno, zaščiteno znamko, kar jim daje stopnjevano zaupanje in logično — tudi prav razveseljivo priljubljenost tn pa dobro pa si avstrijski pridelovalci tudi pošteno prizadevajo z dobroto blaga zahtevam kupo-valca resnično ustreči, so strogi sami s seboj, ter ustvarjajo res prvovrstno robo in jasno je zato, da vnovfevalni uspeh mora biti dober kijti njih blago velja ne kot povprečno, ampak kot kvalitetno, kot prvovrstno I Tako dela in vnovfuje vsak pameten pridelovalec vsak dober trgovec, ki si hoče priboriti ne j samo stalen, ampak tudi dobro plačnjoč trg. j .lasno je končno, da teh uspehov ni mogel ) doseči posameznik, ampak se ie to moglo doseči le v sporazumnem sodelovanju zadruzno organiziranih pridelovalcev z javnimi činitelj t. Tako pa ni samo z Avstrijo. Danska m II0-landska n. pr. sta že davno na konju. Nemčija, poglavitno industrijska, uvozna država, postaja vedno manj odvisna od uvoza tudi na kmetijskem tržišču. ' Slovenci in naše kmetijsko gospodarstvo smo T državi napram drugim delom razmeroma majhni ln zaradi nas država ne more pri sklepanjih trgovinskih pogodb vedno dosegati tega, kar bi m; želeli ker so naši kmeti jsko-gospodarski interesi dostikrat nasprotni onim pretežnega dela države. Tako ostajamo nekak nesrečen gospodarski otoček, fet si bo moral sam najti izhoda iz zagate, bo p t upravičeno mogel računati tudi na najizdatnejso pomoč od strani države. . Pa tudi naše današnje gospodarske in produkcijske razmere so več ali manj take ali vsaj podobne kakor v onih. severnejše od nas ležečih državah, v katerih si iščemo trga. Pri sklepanjih trgovinskih pogodb te države hočejo zaščititi svoje lastno kmetijstvo 111 mnogo od tega. kar v tem pogledu pod vzamejo - je naravnost proti nr.Min slovenskim interesom, ne pa toliko proti interesom drugih delov našo države, ki so gospodarsko bistveno drugačnega in svojevrstnega tipa Če bi se naša država le za specialne nase slovenske gospodarske interese zavzemala, bi pač trtegnila oškodovati druge, večjo dele države. Kljub temu pa bi se ji tako zavzemanje nikoli ne posrečilo ker inozemstvo tudi ščiti svoje kmetijstvo, ter hodi naša slovenska produkcija inozemski kmetijski produkciji več ali manj na kvar, produkcija ostalega dela naše države pa je mozemstvu pač potrebna. BILANCE IN POSLOVNA POROČILA Bilance hrvatskih d d. .Industrija čelika i tur-mia d <1. v Zagrebu izkazuje za 1927 0.2 milj. izgube napram U milj. za 1926 n p« kapiUi u >.8 milj. Din. - Bosna, d. d. za filmsko indu^rijo v Zagrebu je zaključila poslovno loto 1927^28 z iz gubo 10.408 Din. dočim je znašala za 1926-27 izguba celih 531.411 Din pri kapitalu 1.2o mMj. Neradi m^M »I KONKURZI IN LIKVIDACIJE Konkurz je razglašen o imovini Josipa Adama in Antona Schmee v Runii; prijviti do 25. januarja; odsvojna zabrana: Milan Makarič, neprot. trgovec v Šidu. Likvidacija. Udružeitje- producenata drvoni, r. z. z o. z. na Sušaku je zaradi izgube v bilanci za 1927-28 (28 zadružnikov, lastna sredstva 174.000 Din) v znesku 672.409 Din sklenila na občnem zbo- ru 25. dec. predlagati likvidacijo. Odprava konkurza: Mexida, ekšportna in im-portna družba z o. z. v Ljubljani (vsa masa razdeljena); Anten Tirsek, trgovec na Rečici ob Savinji (sklenjena prisilna poravnava); potrjena je prisilna poravnava Franca Pristala, trgovca v Mozirju za 2074.Vpisi r trgovski register: »Pelife-splošno ključavničarstvo, družba z o. z, v Lescah pri Bledu (10.000 Din; Leopold Reiter); Vurnik & Vddic, meh. pletilstvo v Radovljici^ f&orsza 1,9. decembra 1928. DENAR Tudi današnji devizni promet je bil znaten. Narodna banka je dala vse devize po nižjih tečajih kakor včeraj razen Curiha, ki je ostal neizpreme-njen. Tudi Trst je oslabel. Narodna banka je intervenirala v vseh devizah, razen v Trstu in Parizu, kjer je bilo zaključenega nekaj privatnega blaga. Devizni teCaii na ljubljanskr borz« 19. decembra 1M2*-. Vi rabite samo eno kremo za kožo, ker nivea-c: je krema za dnevno ln obenem noino porabo. Podnevi varuje pred škodljivimi vplivi slabega vremena. Ona prolira — v naaprcju z masiivmi gold-Uremanu — popolnoma v kožo, pa ne zapu;ču za seboj nika ega blesku. Poiirfl deluje Encerit kol sredstvo za varstvo kuže, pomlajuje, krepi in negnje celice. Samo Nivea-crema vsebu o Kucerit in v tem tiči nieno ne lnsežuo de.ovanje fiovpraš 1)0 D. srednji sr. 18 XII. Amsterdam 2281.25 22»7.25 2284.25 1 — Kerlin — t — — 1355.75 Bruselj — 791.10 — — Budimpešta — 991.1' - — Curih 1094-10 tO'7.1 ,.\u ii)95.(5t Dunaj 799.30 SI 800 80 801.10 London 275.50 1 i ; 275,91 27I-.94 Newyork oC/jfcb 56.685 56.73 Pari j 221.41. 222.40 — Pray;i 168.15 168.93 118.'5 teaeo Trsi 296.; 5 298.65 297.65 297.80 /AERUAA1839 Zagreb. Anistedam 2281.25—2287.25, Berlin 1353 50— 1356.50, Budimpešta 9f».O5-09Q.Oj, Cu-l-ih 1004.10—1097.10, Dunaj 799.30—802.30, London 275.50—276.30, Nevvvork 56.585 -56.787, Pariz 221.40 do 228.40, Praga 168.15-168.95, Trst 29o.68 do | 298.68. j Belgrad. Radi pravoslavnega praznika borza j ni poslovala. Curih. Belgrad 9.1223, Berlin 123.65, Budimpešta 90.45, Bukarešt 3.11, Dunaj 73.10, London 25.1775, Neuyork 518.625, Pariz 20.295, Trst 27.17, Praga 15.37, Sofija 3.76, Varšava 58.15, Madrid 84.475. Trst. Zagreb 83.58—33.60, London 92.65 do 92.67. Pariz 74,70— 74.85. Newyork 19.05") 19.055, Curih 367.180- 367.195. VREDNOSTNI PAPIRJI Ljubljana. Celjska 158 den., Ljubljanska kreditna 125 den., Praštediona 9-?0 den., Kreditni zavod 175 den., Vevče 114 den., Ruše 260—2«0, šešir 105 den., Stavbna 56 den Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 435— 485.50, kasa 431.E0—435.30, termini: 12. 435— 435.50 (435), 2. 441—442, 7% inv. i>os. 85.30— 86.25 — Bančni pap.: Union 57—59 (57), Poljo st. eni. 17.50-18.50, Kred. 93 d., Jugo 91-92 (91), Li Kr. 125—127, Prašted. <720—925 (9-0), Srpska 152 bi., Etno 160 d., Kat. 35 d.. Obrt 38-39. -Ind. pap.: Guttmann 197.50—201 (191), Slnveks 100—102, Dapica 152 d., Sečerana 455—160, Union 305—310, Ragusea 495—510, Trbovlje 470—477.50, Vevče 116-117 (116), Nar. šum. 20 d., Piv,- Sar. 270, Mlin 20. . Belgrad. Radi pravoslavnega praznika borza ni poslovala. Dunaj. Podon.-savska-jadr. 84.05. I lipo 6.65, Alpine 42, Levkam 9.20. Trbovlje 58, Kranjska industr. 38.50, Mundus 180. - Belgrad 12.4925, dinar 12.445. Žito Zanimanje za pšenico se je nekoliko poleglo, a vkljub skrajno slabi tendenci cene niso nazadovale, temveč so še vedno ostale na isti višini, zrsti ker je minul 15. december, ko je bilo treba dispo-nirati večje količine in so bili prodajalci nervoz-nejši. Promptna koruza velja Din 240, za januar pa 242.50, umetno sušena promptna pa 282.5Q sr. nakl. post V kupčiji Vlada mrtvilo in je promet minimalen. Za pšenične mlevske izdelke m ostale proizvode se položaj ni izpremenil. V Ljubljani notirajo: Dež. pridelki (vse samo ponudbo, slov. post., (dob. pronipt, plač. 30 dni): pšenica 80 kg 2% 285-. 287.50, december 290-292.50, januar 29o-300, fe-bmar 305—307.50, marec 310—312.50, april 315— 317.50, maj 320-323.60, rž 72 kg 295-29750, oves bč. 205- 300, koruza laplatska zacar. Ljubljana 315 50—320, ječmen bč. 71 kg 315.50 -320, moka 0 g, vag. bi. fko Ljubljana, plačilo po prejemu 430—435. (Vse v Din za 100 kg.) Zakjlučka ni bilo. Tendenca mlačna. Novi Sad. Radi pravoslavnega praznika borza ni poslovala „ ' Budimpešta. Tendenca: medla. Pšenica: marec: 25.46—25.32, zaklj. 25.84-25.86, maj: 26.84-26.20, zaklj. 26.20-26.22; rž: marec: 24.48-21.38, zaklj. 21.36-24.38, maj: 25.08-24.96, zaklj. 24.06 -21.98; koruza: maj: 28.60—28.46, zaklj. 28.16-| 28.48, julij: 28.64—28.46, zaldj. 28.46—28.48. Les Na ljubljanski borzi so bili zaključeni trije vagoni tramov. Tendenca neizpremenjena. Živina Na ljubljanski sejem 19. t. m. je znašal ! dogon (V oklepajih število prodanih glav): konji 147 (26), voli 51 (22), krave 46 (18), teleta 22 (12) in prašički za rejo 51 (40). Dogon je bil slab kakor je bil tudi sejem slabo obiskan, to pa radi tega, ker je drugi v mesecu in tik pred prazniki. Prvo-i vrstnih volov ni bilo na sejmu. V kupčiji s prašički ! za rejo vlada sezonsko mrtvilo. Notirali so: voli I 1 Din 8, II. Din 7.50, III. Din 6.50; krave debele Oin 5—0. klobasarice Din S—350; telet« Din 10 do 11; vse za kg žive leže: konji in prašički za rejo po kakovosti in velikosti. V Milanu notirajo: voli I. 4.70—5.10, II. | 8.80—4.60, III. 2.20—3.70, biki I. 4-4.70, II. 3.10 ; do 3.SJ0, krave I. 390—4.80, II. 2.tu— 3.80, III. 1.90 do 2.80 lir za kg žive teže. Pretekli teden je bilo j prodanih v MIlanu tudi 213 telet iz Jugoslavije, , ki so dosegli ceno 6X0—0.70 za kg. Položaj je ne- j izpremenjen. Prašiči notirajo v Milanu 7.30 lire za ! kg žive teže in popuščajo v ceni. Nadalje notirajo ! (za kg lir): purani 9—9."0, gosi žive 6.70 zaklano J 7.25—8, race 9.25—10, kopirni 12.50-14.50, ino- j zemski piščanci 8.50—9.75. V Pragi je bilo na sejem 17. t. m. prigna- j nih 1007 glav goveje živine, cd tega iz Jugoslavije 13 volov, ki so se prodali po 7.30—8.25 Kč za kg i žive teže. Nadalje ie bilo prignanih 6829 prašičev, od tega iz Jugoslavije pršutarjev 66, cena 9—50 2.; ter 629 špeliarjev, cena 9.30- 12 Kč Zaklanih špe-harjev pa je bilo prodanih 250 po 12.75—14 Kč za kg. Na d u n a j s k • Irg ie bilo prignanih 3369 goved, od tega iz Ju:;, stavije 241. Samo prvovrstno blago jc obdržalo > ivse drugo pa je popustilo za 5—10 grošev. ' tirali so voli najboljši 2.03 do 2.20, I 1.70—2, M. 1.15—1.65, III. 1—1.10, biki 0.95—1.80 (izjemoma 1.40), krave 0.85—1.50 (izjemoma 1.70), klobasarice 0.35—0.80 šilinga za kg žive teže. Na dunajski prašičji sejem 18. t. m. je znašal dogon 15.007 glav (11.988 pršutarjev in 3'i19 špeharjerv), od tega r- Poljske 10.092, iz Jugoslavije 2319. Pršuti rji so se podražili za 15—20 gro-šev, špeharji so ostali neizpremenjeni. Notirali st.: Špeli? rji I. 2.25—2.35, angl. križani 2.05-2.''0 (izjemoma 2.35), kmetski 1.90-2.25, st"ri 1.90-2, pršutarji 1.70—2.25 (izjemoma 2.30) šilinga za kg žive teže. Prihodnji sejem se vrši v petek 21. t. /n. ANGSNOL-TABLETE so najboljše sredstvo proti prehlajcnju in kašlu. — Dobi se v vsaki ekarni. je, da se združijo vse sile, ki so sodelovale pri širjenju rimske civilizacije in sc pobratijo in vzvišeni smoter naj poravna vse spore.. « To se pravi vojna proti Belgradu. Drugi dan potem, ko je list »Volonta d'Ita-lia« izšel, je isti g. F.ugenio Coselschi, ki je prežet od »iskrenih« simpatij do hrvaškega naroda, predsedoval velikemu zborovanju itahj riskih prostovoljcev. V mestni dvorani je imel ta veliki prijatelj Hrvatov dva govora za »od.ešitev« Dalmacije. Na shodu je govoril tudi neki starček, bivši prostovoljec, ki je zaključil svoj govor • besedami: Učakal sem, cla stoji,n na odrešenih istrskih tleh, upam, da učakam, da bo Dalmacija odrešena. Sledilo je viharno ploskanje in vzklika »Živela italijanska Dalmacija!« Še več drugih govornikov je nastopilo in hujskalo na »odrešitev« Dalmacije. Končno je še enkrat povzel besedo signor Coselrchi ter zaključil svoj govor z vzklikom: Spalato! Slovenci v Malifi Iskreni zavezniki Hrvatov. Podtajuik fašistevske stranke Alessandro Meichiori je napisal v glasilu črnili srajc »Mili-zia Fascista« uvodnik o zatiranju Hrvatov, seveda ne v Istri, temveč v Jugoslaviji. »Ce bi presojali položaj z »vidika narodnega čustvovanja, bi rekli, da so Hrvati dobili plačilo za muke, ki so jih prizadeli Italijanom v Dalmaciji; toda naša latinska kri in naše plemenito in generožno srce nas nista nikdar dovedii do hudobije in maščevanja. Hrvati niso italijanski sovražniki, le Avstrija jih jc vzgajala v protiitalijanskem duhu; pač pa so Srbi pozabili, da je njihovo vojsko rešila Italija, ko jo je prepeljala čez Jadran. Kadar kak narod trpi pod jarmom suženjstva, mi Italijani čutimo njegovo bolest in vso tragedijo 'tudi radi tega, ker nismo v stanu jeziti se nad Hrvati, temveč se instinktivno in intimno čutimo solidarne z njimi. Oni trpijo in sc borijo za neodvisnost in svobodo, v položaju popolne infe-riornosti. N?šs čustvovanje napram njim je torej visoko človekoljubno in je izven vsake špekulacije in prehaja včasih tudi v občudovanje. « Pod naslovom »Hrvatom in Italijanom« piše g. Eugenio Coselsciii, predsednik društva italijanskih prostovoljcev, v svojem listu »Volonta d'Italia«: »Hrvaški kmetje bijejo trd in plemenit boj za najsvetejšo izmed vseh stvari: za neodvisnost in' svobodo. Pozdravljamo jih. Kjerkoli se probuja misel pravice, tam bomo mi. Naše simpatije so toliko bolj iskrene...« Ko so Hrvati vstali proti srbski »scldateski«, so jim Srbi -očitali, da so v službi Italije. Da bi zamašil krvave incidente v Zagrebu, je dr. Korošec zaklical: Ostanite zvesti Belgradu in ne bodite v službi Italije! Prav radi tega je treba Hrvatom in Italijanom povedati jasno besedo v tem pogledu. Italijanska politika na Balkanu je bila vedno jasna, iskrena, lojalna; stremela jc za sporazumom balkanskih narodov in delala za kulturni procvit v Evropi. To je Italija. A Srbija je bela roka, društvo brutalnega militarizma, ki zavratno mori, požira, onečašča, uničuje in s svojimi zarotami skuša pognati hrvaške mase v boj proti nam, da bi zvijačno izkoristila izzvano sovraštvo m Evrope skrivnostni mož Tako imenuje svet sira Basila Zaharoffa, lastnika celega Monte Carla, polovice francoske banke, do tisoč orožarn, razsutih po vsem svetu, in večjega dela delnic angleškega in ameriškega oljnega trusta. Rojen jc bil sir Zaharoff menda v Atenah — zagotovo najbrže še sam ne pozna kraja svojega rojstva. Z 12 leti se je znašel v Carigradu, kjer je prodajal trakove za čevlje. Potem je poizkusil še to in ono, toda nikjer ni uspel. Dokler ni nekega dne našel na ulici zavojčka z 10 čisto novimi funtnimi bankovci. Tedaj je bil star 18 let. Ali mislite, da je zavojček kar stisnil v žep kot svojega? Nc; odšel je z njim na policijo. Tam se je turški uradnik polakomnil denarja in ga skoraj pripravil ob polovico najdbe; toda Zaharoff mu je ute-kel. Šel je in zaigral vse do enega funta. Njegov sosed za igralno mizo je bil zastopnik ene največjih angleških orožarn; pripovedoval mu jc, da se je zaman trudil, da bi pri turški vladi dobil naročila za svojo tvrdko Zaharoff mu je obljubil svojo pomoč. Nekoč se mu je posrečilo storiti turškemu vojnemu ministru neko uslugo; v povračilo si je izgovoril, da naj turška vlada preko njega naroča orožje in municijo. To je dosegel in kmalu zaslužil prvi milijon funtov. Kaj je napravil z njim? Ni šel igrat, marveč v neki zavod, kjer se je učil brati in pisati in drugih koristnih stvari. Čez tri leta neumornega dela ga je ravnatelj odpustil z besedami: »Sedaj znate toliko kakor jaz.« Slučaj je nanesel, da je Zaharoff zvedel za danski parnik, ki je bil ceno na prodaj. Sklenil je kupčijo in se s parnikom odpeljal v Algier. Tam ga je natovoril z južnim sadjem in se odpeljal z njim v Kopcnhagen, kjer so preje dobivali to sadje preko Hamburga in ga morali zato znatno dražje plačevati. Zaharoff je napravil zelo dobro kupčijo. Sedaj je parnik zopet prodal in se odpravil v Pariz, dasi ni znal nobene francoske besede, ker se je v zavodu učil samo angleško in nemško. V treh mesecih je francoščino prav dobro obvladal — danes govori 12 jezikov. Vesele pesmi hčerke njegovega gospodarja, s katerimi si je sladila ure pri šivanju, so vzbudile v njem zanimanje za glasbo. Začel se je učiti glasovirja pri velikih mojstrih in danes je eden največjih nepoklicnih pianistov ter še danes, ko je star že 75 let, vadi vsak dan po dve uri na glasovirju. Po triletnem bivanju v Parizu je odšel v London, kjer se je zanimal za borzne kupčije, in sicer izključno za delnice orožnih tovarn. Do konca minulega stoletja je spravil v svoje roke vse velike angleške orožne tovarne, med drugimi tudi tvrdko »Maxim«, kateri je bil nekoč preskrbel turško naročilo Zaharoff je oborožil državo za državo in zaslužil v špan-sko-ameriški, rusko-japonski in vseh balkanskih vojnah neštete milijone. Sumijo celo, da je zaradi dobička sam poskrbel za nekatere vojne zapletljaje. Angleški kralj je Zaharoffu podelil plemstvo, dasi si je bil preje pridobil francosko državljanstvo. Potem je prišla svetovna vojna. Zaharoff je imel polovico vseh orožarn na svetu v svojih rokah. Naročila in zlato sta se mu stekala od vseh strani. Sedaj je obrnil svoj pogled tudi na oljno trgovino in dal po zanesljivih agentih pokupiti čim največ delnic. Sam :e plah in se izo^iblje javnosti. Oženil se je bil Zaharoff z 201etno Dolo-res F., hčerko znanega španskega plemiča. 2e čez tri leta mu je ženo, s katero ga je vezala globoka ljubezen, iztrgala smrt. Leto in dan Zaharoff ni šel med ljudi in se tudi ni pečal z gospodarskimi posli. Kljub temu se je njegovo premoženje v tem času podvojilo. Neki ameriški list je zapisal pred nekaj leti, ko je bil ob francoski finančni krizi pokupil večino delnic francoske banke, da je bila to edina slaba kupčija sira Zaharoffa. Dejansko pa je bila vprav ta kupčija velesijajna — saj si je francoski frank kmalu nato onomogel. Kdor danes kupuje bencin, izmenja francoski bankovec, kupi lovsko puško ali patrone, če se vozi po železnici na kateri izmed sto železniških prog v približno 50 deželah — potem je sir Basil Zaharoff, ki ima od tega dobiček. Ze nekaj let živi Zaharoff čisto sam zase v Monte Carlu in sprejema od časa do časa le še katerega svojih starih prijateljev: Cle-menceaua, Ll. Georgea, Brianda, ki prihajajo še vedno k njemu po svet. Vprašanje jc, ali se bo Zaharoff vsaj ob smrti spomnil, čigave roke so morale zaslužiti in prihraniti vse njegovo ogromno premoženje? Kaj pravi šaljapin Veliki ruski pevec Fedor Ivanovič Šaljapin se nahaja na koncertnem potovanju po Evropi. Te dni je iz Budimpešte dospel v Prago, kjer so ga seveda takoj obiskali časnikarji. To pa tembolj, ker so Madžari neke njegove izjave izkoriščali v politične namene. Šaljapin je rekel, da je s svojimi besedami mislil zgolj na glasbenega genija madžarskega naroda in da mu je vsaka politika slej ko prej tuja. V Pragi želi kdaj nastopiti na prostem pred 5000 do 6000 poslušalci. To se bo zgodilo po vsej priliki 1930 do 1931 leta, ko bo nastopil svoje svetovno poslovilno potovanje. »Tedrj bom namreč jubilar: 40 let na pozo-rišču. Dotlej boni tudi pripravil svoje spomine. Pisal bom o vseh znamenitih osebnostih, ki sem jih srečal v življenju, in o svojih izkušnjah v umetnosti.« — O sedanji ruski gledališki režiji je izjavil, da je sicer zanimiva, da pa ni prava umetnost. Ob zaključku je rekel Šaljapin: ^Sedaj grem domov. V Pariz. Šele meseca aprila potem v Ameriko. V Parizu imam svojo hčerko Tafjo. Sedem let ima. In o božiču moram biti pri njej. Kajti pripovedujem ji pravljice. Ze dve leti. Začelo se je v Avstraliji. K južnoameriškim dogodkom. Zgoraj, levo: Paraguaysko vojno ministrstvo; desno bolivijske čete pred odhodom iz La Plaza. — Spodaj, levo: bolivijski rezervis.i; desno: Paraguayska gardna pehota. — Bolivija je že napadla Fort Bmiuerou, pri čemer je bilo ubitih 100 ljudi. Po zadnjih vesteh se bosla obe južnoameriški državi podvrgli razsodišču. precej revnem kraju na severovzhodu, je znašal nad 58 meterskih stotov na enem hektaru. Če se pomisli, da znaša dosedanji povprečni pridelek na Češkoslovaškem samo 16 metrskih stotov na hektar, vidimo, da se da pridelek sikoraj početvoriti. In kar se da doseči na Češkoslovaškem, se da seveda doseči tudi drugod v Evropi. Vpcštevati pa treba še to, da je agrarna tehnika, to je eleklrično gnojsnje, gredična kultura na njivah, nov način rahljanja zemlje namesto eranja, obsevanje rastlin itd. še v povojih in se je prav tu nadejati še nepričakovanih uspehov. Po vsem tem se človeštvu lakote še davno ni bati; treba je le, da se dobrine tako razdele, da jih bodo vsi v zadostni meri deležni. NepriFke v druž:ni narodov. Teta Briard: »Para in Eoli, mirovna juha bo mrzla!« Para in Beli: »Le pusti, leta. V vročem pasu uživamo juho in maščevanje mrzlo.« Vzel sem jo bil s seboj. Sedela sva v spalnem vozu, zunaj pa hite mimo divje grape in gcz-dovi. In tedaj sem sestavil svojo prvo pravljico o velikem severnem škratu Eskimov, o čudnih dlakastih ljudeh v Tres Coronas pri Bia-ritzu, o nordijski čarodojni kučmi, o jožnem škratu in njegovem kraljestvu... in po dveh letih s svojo pravljico še vedno nisem gotov. Čim bo Tafja starejša, ji bom pripovedoval pravljico mojega življenja ...« Lakote se nam ni bati Na Češkoslovaškem je bila vlada razpisala nagrade za največje uspehe v pridelovanju pšenice. Rekord, ki so ga dosegli v nekem Skijocring, skandinavski zimski šport, ki se vedn > b ii .-..ri tudi v ostalih deželah, oinučur, Iti b konjem drvi po snežnih planjavah ima dvojen užitek. V diefi ^ fre§ vrstaf) Splošno amnestijo nameravajo izdati za praznike na Ogrskem. 16 komunistov, ki so po ogrskih ječah zaradi umorov in ropov, ne bedo pomil stili. Za svojo zaščitnico izhero itaPjanski la-šisti — po z?;ledu francoske nar.due svetnice Ivane Orleanske — sv. Katarino Siensko. Zastaran umor. V Berlinu je neka žena na smrtni poslelji povedala, da je njen mož pred 22 leti um ril svi je a svaka. Moža so zaprli in je po daljšem tajenju priznal. Ker jo pa zločin zastaran in so vrhu tega to-slvarne akte na sodišču med tem uničili, so moža izpustili. V žarefo žlindro jc legel pri kattoviškem plavžu neki brezdomec, misleč se pogreti. Žlindra ga je zasula ter je zgorel. Ognjenik Bromo na Javi je za"el nenadoma bljuvati. Ob drugem izl ruhu se je dvignil iz žrela 50 ni visok ognjeni steber. Človeških žrtev ni. Za 50.000 dolarjev diamantov sta hotela vtihotapiti v Ne\vycrk neki častnik belgijskega parni; a »Bcrgenland« in neki trgovec z diamanti iz Amsterdama. Oba so zaprli, nato jih pa proti visoki varščini izpustili. Grozen požar v Berlinu 18. t. m. je nastal v radiotovarni Backer v Berlinu nenadoma strašen požar. Delavci in delavke se niso mogli več refiiti. Nekateri so skakali z oken: več de'avk je obviselo na okenskih okvirih, več delavcev v preozkih odprtinah; druTi delavci so be-ali preko streh. Odigravali so so strašni prizori. Gasilci so razvili rjuhe in rešili 20 delavcev, ki so skočili z oken; druge s-reševali z mehaničnimi lestvami. Trije delavci so se skušali rešiti po stopnicah, ki so so pa pod njimi zrušile in jih pokopale. Smrtno-nevarno ožganih odnosno poškodovanih je bilo [ 12 oseb, lažje pa 33 oseb. Domnevajo, da je nastal ogenj, ker so vajenke neprevidno ravnale s celuloidom in kurilnim špiritom. Reformo v Turčiji. Turška vlada je odredila popis manjših molilnic, ki jih hoče izpremeniti v knjižnice. — Državne name-ščenke, učiteljice in uradnice, bedo morale poslej nositi klobuk. Brodolomci na Poljskem. Po uradnih podatkih je bilo 1. 1927 na Poljskem 20.335 ljudi, katerih življenje se je razbilo kakor čoln na morju in so ostali brez tal; to so prostitutke, berači, zločinci. Od tega je 12.227 žensk in 8108 moških. Samo v Varšavi je do 5000 pouličnih beračev, med njimi dovolj zdravih ljudi, ki bi še lahko delali. Bela smrt. Na Sclineealpi je v snegu ponesrečil predsednik okrožnega sodišča v Dunajskem Novem mestu. — Kotacs. Na isti gori sta zmrznila smučarja Rudolf Nikovič in Margareta Zehr, oba zasebna uradnika na Dunaju. — Na Stadelsteinu je plaz zasul dva smučarja, katerih enega so rešili še živega, rudar Schna-leok pa je bil že mrtev. Britanska svetopisemska družba je v Jeruzalemu zgradila Svetopisemski dom, ki so ga nedavno otvorili. Pri tej priliki je izjavil družliin tajnik, da je sv. pismo prevedeno doslej v 205 jezikov in narečij. Sedaj se pripravljajo prestave za afriška plemena in za Tibet. Pnevmatično pošto (brzojavke in pisma se odpravljajo po ceveh) urejajo v Pragi; dolžina omrežnih cevi bo znašala 60 km. Vlomilci odprli plinske cevi. V Budimpešti so vlomili tatovi stanovanje Jožefa An-gvala. Ob odhodu so odprli plinske cevi, tako da se je plin razširil po vsem stanovanju. An-gyalovo ženo, 16 letnega sina in 14 letno hčer so n^šli že mrtve, Angyala samega pa so obudili k zavesti. Češkoslovaški Rdeči Križ šteje tačas 575.000 članov. Mali diplomat. Janko: >Kaj ne, očka, da Ti nisem dolžan pet dinarjev?« — Očka: »Ni-kakor ne, dragec.« — Janko: »Ampak jaz bi ti jih bil rad dolžan, veš!« »Moja žena pred zrcalom ne izpregovori nobene besede.« — »Kako pa to?« —"»Ker ima usta zaradi obnove zaprla.« V gledišču Debel gospod se po odmoru vrne v parter. Ozira se po sedežih, slednjič pa vpraša ne' e-*a gospoda: »Ali sem bil merda preje Vam stopil na nogo? — »Da, gospod«, z bolestnim smehljajem pritrdi vprašani. — »Ah, potem sva prav prišla« — pravi debeluh svoji ženi — »to sta najina sedeža,« - nik žrtvam avtomobilskega športa, m* ga le dni slovesno odkrili v Schaerbeeku pri Bruslju. To je prvi spomenik te vrate. Mete veia ilv/hp/eh vwenkt~s MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica 1*30 Din ali vsaka beseda SO par. Najmanjši ogla« H Din. Oglasi nad devet vrstic s« računajo više Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. mii itanovanja ICSSJulSi Izprašana strežnica z Dunaja, vestna, išče primernega mesta k otrokom ali bolni osebi v Sloveniji. - Prijazne ponudbe na gdčno IRMO, Beograd - Vlajkovičeva 10, II. nadstr. Sobo snažno in udobno, z vso oskrbo, iSče soliden gospod. - Ponudbe na inse-ratni odd. pod »Soliden«. Kino-aparat kupim. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 12.428. IEZ25S23! KrOGdHlO 1 Krepak mladenič Koks suh, 80 Din (100 kg) vedno na zalogi. - Mestna plinarna. priden, star 15 let, bi se Šel rad učit ključavničarstva. Naslov v upravi Slovenca pod št. 12.410. Odda se v najem v Spodnji Šiški poslopje, obstoječe iz: velika skladišča, klet, hlev, odprto veliko šupo in dvoriščem, p-ipravno za vsako tovarniško ali drugo podjetje, skupno ali posamezno. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Skladišča štev. 12.407.« Za 15 letnega fanta iščem z začetkom marca 1929 mesto ključavničarskega vajenca. - Naslov v upravi pod št. 12.313. Apnena jajca prodaja, dokler seže zaloga, po Din 1.30 komad, od zaloge v Poljčanah -Eksport. družba Matheis, Suppanz in drug, Maribor, Cvetlična ulica št, 18 — Najmanjša množina, ki se razpošilja, ie en zaboj s 1440 kom Razpošilja se blago po povzetju ali pa proti predplačilu računske vrednosti. Absolvent 5. realke, z znanjem slovenščine, srbohrv., nem-Jčine in italijanščine, delno francoščine, vešč pisarniških del in lesne kupčije, išče primerne službe, tudi na deželi, Cenj. ponudbe na upravo Slovenca pod »Zanesljiv« št. 12.392. Lep velik lokal v sredi mesta oddam takoj Naslov pove uprava Slovenca pod št. 11.435. Gostilniška kuhinja dobro idoča, se da v najem. Osebam le proti kavciji. Naslov v upravi Slovenca pod št. 12.464. Prodam lepo, temnorujavo kobilo, amerikanko, štiriletno, z rodovnikom, premovano na ljubljanski razstavi, ali jo zamenjam za soda-vičarske steklenice ali Mladenič kmečki, pošten, vojaščine prost, išče primerne službe (sluge, raznašalca pisem i. dr.). Ponudbe na: Mar. dr., Žiri. IBjggffll dobro vino. Ernest Ruči-gaj, Kranj 104. Organist kapelnik in občin, tajnik išče službe Nastopi lahko takoj. Naslov pove uprava »Slovenca« pod iifro: Kapelnik št. 12.449. Posestvo se proda v lepem kraju na Štajerskem; hiša s trgovino, 6 sob, trgovski lokal, skladišče in drugo gospodar, poslopje, vse v dobrem stanu, zraven vrt, 2 njivi in gozd. Elektr. luč, lesni kraj, železn. postaja. — Vprašati pri upravi Slovenca pod št. 12.258. Moške čevlje nizke, nove, trpežne, ceno prodam. — Naslov v upravi pod štev. 12.457. Sani Najlepše božično darilo so športna sani pri ko-larju Potisk, Maribor, Koroška 31. Inseriralte v „ Slovencu?" 9Zima bol/ših žarnic nego so Osrant žarnice. Orehe štajerske, odda po najnižji ccni Peter Šetina, Sevnica ob Savi. Kolesarji, pozor! Sedaj je tisti čas, da Vaša kolesa z malim denarjem postanejo popolnoma nova, in sicer z generalnim popravilom. Emajliranje, poniklanje, popolno raz-Ioženje, na novo namaza-na vsa kroglična ležišča. Shramba koles in motorjev čez zimo po minimalnih cenah. Priznana najboljša, najcencjša mehanična delavnica JUSTIN GUSTINČIČ, MARIBOR, Tattcnbachova ulica 14, nasproti »Narodnega doma«. Zadostuje dopisnica, da pridemo po Vaše kolo na dom. Poizvedbe Zgubil se je dne 16. decembra sveženj kliučev. Najditelj naj jih odda proti nagradi upravi »Slovenca« št. 12.456. Pianino i Namočena polenovka skoraj nov, ceno napro- ] vsak petek. - Anton Le- daj. — Naslov v upravi gat, trgovina - Ljubljana, Slovenca pod št. 12.454. Miklošičeva ccsta 28. Klavir črn, kratek, dobro ohranjen, ceno naprodaj, — Naslov se izve v upravi Slovenca pod št. 12.455. Puhasto perje kg 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg Izkoristite priliko. dokler zaloga traja Imam tudi beli pub kg 300 Din L. Brozovič, Item čistio-na pena. Zagreb. Ilica 82 Jazz-band nov, kompleten, prodam. Bukova drva krasna, zdrava, popolnoma suha, iz pokritega skladišča dobav prompt-no Čebin. Wollova ul. 1 Telefon 2056. KruSrto moko In rženo moko vedno sveto, kupiti' zelo ugodno pri \ *OLK IJlini JAN£ Resljova rostji M. P prid krasni, ant'k, raritetnn komada, se prodasta. — Nas ov pove uprava Slo venca pod >t. >2.250. 10 % popusta ll Božič il Perje vsako množino, čiščeno, neizčiščeno, nečehano -kokošje, purje, račje in gosje - prodaja tvrdka - Ponudbe poslati upravi lE. Vajda, Čakovec, Med-Slovcnca pod št. 12.429. jimurje. Lmoieum priznanih znamk tovarne D L. W. Bietigheim imam stalno na zalogi in izvr-šuiem strokovntaško polaganje - I. CERNE, Ljubliana. Dunajska cesta 28 Proračuni in vzorci na razpolago prtporoeo, gp^' <$f Fj. Skaberne LjjuOijunu \\ pri znani tvrdki Grščar & Meša £ katera se je izseli'a iz Prešernove ulice in se sedaj nahaja samo v5elenburgoviiilic;3 V najem se daje tovarniško poslopje s hi-io r.a stanovanje s tremi sobami in kuhinjo. Leži ob glavni prometni cesti v Splitu s površino 1000 m4. Prikladno za kakršnokoli obrt. — Obrniti se je na naslov: aiNiTt CUKROV. SPLIT. SltiensKa 9 Zahtevajte brezplačni cenik. Elegantna plitka, dobra in cenena ura Din 98- 3letno jamstvo. 14 dni na poskušnjo. ako ne odgovarja, se vrne denar. Anton KifSmann Maribor št. 40/b., Specijalisi tu samo boljše švicarske ure. Cenik brezplačno. Linolej. zavese, posteljne odeje, namizni prti, vzglavja, tuhenti, šivane odeje, volnena pregrinjala, pregrinjala za mobilje, gradi za ma-trace, kakor tudi vse vrste lesenih, tapetniških in železnih mobilj po čudovito nizkih cenah pri KAROLU PREIS, MARIFOR, Gosposka ulica štev. 20. Ceniki zastonj! Ceniki zastonj! Sir Arthur Conan Doyle: Izgubljeni svet (The lost world.) Roman. \ »Kaj je lam?« je rad zaklical in pokazal s prstom proti severu. »Gozd pa močvirje pa nepristopna goščava. Kdo ve, kaj je skrito lam? Pa tam, na jugu? Zopet divji močvirnati gozdovi, kjer ni bilo nikoli nobenega belega človeka. Od vseh strani nas obdaja samo nepoznano. Kaj smo videli razen ozkih rečnih strug? Kdo naj pove, kaj je vse mogoče v slični deželi? Zakaj ne bi imel stari Challenger prav?« Pri tem odkritem izzivanju se je zopet prikazoval na obrazu profesorja Summerleeja navadni smehljaj, strupeno je majal z glavo in sedel v neprijetnem molku, zavit v dim svoje čedre iz rožnega lesa. Toliko za sedaj o mojih obeh belih tovariših, katerih posebnosti in značaj, in z njihovim tudi moj, bodo nedvomno prišli na dan tekom nadaljnjega razvoja te povesli. Razen tega smo pridobili še več spremljevalcev, ki bodo nedvomno igrali važno vlogo v bodoče. Prvi izmed njih je orjaški zamorec 7. imenom Zambo, ki je ubogljiv kakor konj in približno tudi tako pameten. Najeli smo ga v Pari na priporočilo plovidbe. Služil je na njenih parnikih in se je lam naučil za silo lomiti angleščino. Islotako smo se v Pari pogodili z Gomezem in Manuelom, dvema mešencema iz gorenje dežele ob Amazonki, ki sta baš priplavala po reki s lovorom rdečega lesa. To sta temnopolta divja fanta, spretna in prožna kakor panterja. Oba sta dozdaj živela bas v onem področju gorenje Amazouke, ki smo ga namenjeni raziskovati, in Io je bil tudi razlog, iz katerega Ju je sprejel lord John v službo, Eden izmed niiiu, Gomez, ima še posebno prednost: izvrstno govori angleški. Oba sta naša sluga, kuharja, veslača ter sploh bosta opravljala vse potrebno za petnajst dolarjev mesečne plače. Razen tega smo najeli še tri bolivijske Mojo Indijance, ki slovijo kot najboljši ribiči in čolnarji med vsemi rodovi ob reki. Njih vodji smo nadeli priimek Mojo po njegovem pokol en ju, dva druga pa se zoveta Jose in Fernando. Osebje naše male karavane, ki čaka zdaj v Manaosu na navodila, da odrine slednjič na cilj, obstoji torej iz treh belih ljudi, dveh mešancev, enega zamorca in treh Indijancev. Po dolgočasnem celotedenskem čakanju s'n slednjič napočila domenjeni dan in ura. Predstavite si senčnato jedilnico v haciendi Santo-Ignacio, dve milji daleč od mesta Manaos ob poti v notranjost dežele. Zunaj je rezka, bakreno rumena solnčna svetloba, po tleh ležijo kakor drevesa sama črne in ostro orisane sence palm. Nepremični zrak je prožet z neprestanim brenčanjem mrčesa s tropskim mnogoglasnim zborom od nizkega brnenja čebel do visokega, ostrega piskanja moskitov. Pred verando leži majhen, lepo urejen vrt, ograjen s plotom iz kaktusov in poln cvetočega grmovja, okoli katerega poletavajo in se igrajo v vedno boli bleščečem zraku veliki plavi metulji ter drobni kolibriji. Sedeli smo v njem okoli bambusove mize, na kaleri je ležalo zapečateno pismo. Na njem so bile načečkane z ostro pisavo profesorja Challenger ja sledeče besede: v Navodila za lorda Johna Roxtona in sopotnike. Odpreti smete v Manaosu. dne 15-ga julija, točno ob dvanajstih opol lne.« Lord John je položil svojo uro na mizo pred seboj. Imamo Se sedem minut časa,« je rekel. Naš profesor je zelo natančen.« Profesor Surrunerlee se je kislo nasmehnil in dvignil s snlio roko pismo v zrak. -Kaj pa ie na tem, če odpremo pismo takoj ali sedem minut pozneje?« je vprašal. Vse to je zopet sama fteumnost: in sleparija, kar je, moram žal pripomniti, značilno za pisca.« O, ne, prosim. Ce že igramo, se moramo držali pravil,« je odgovoril lord John. Čc vodi Cliallonger to igro, pa smo tu po njegovem naročilu, ne bi bilo prav, če se ne bi dobesedno držali njegovih navodil.« »No, lepa reč je vse to!« jc zaklical ogorčeno profesor. »Že v Londonu se mi jo zdela stvar zoprna, zdaj pa moram povedati, da je tem bolj nevšečna, čim bolj ji prihajam do dna. Ne vem, kaj stoji v pismu, a če ne bo v njem vsaj deloma natančnih podatkov, bi se najrajši vkrcal na prvi parnik, ki odrine po reki navzdol, da šc dobim Bolivijo« v Pari. Saj imam na svetu važnejše posle, nego da bi se potikal po svetu in proučeval izjave take prismode. No, Roxton, zdaj bo že vsekakor čas!:: »Čas je,« je odgovoril lord John, »lahko povežete culo.« Prijel je pismo in ga odprl z žepnim nožem. Dobil je iz njega zloženo polo papirja. Pozorno jo je razvil in razgrnil po mizi. Pola je bila nepopisana. Obrnil jo je. Tudi druga stran je bila bela. Ostrmeli smo pogledali v molku drug drugega, dokler ni prekinil tišine prezirljivi smeh profesorja Summerlceja. »To je odkrito priznanje,: je zaklical. »Kaj hočete še? Mož torej sam prizna, da je slepar. Preostala nam samo, da se povrnemo domov pa razkrinkamo njegove nesramne laži. : : Morebiti nevidno črnilo?« sem ugibal. >Mislim, da ni,« je odgovoril lord Koxton, gledajoč papir proti luči. »Ne, dragi moj mladenič, kaj bi se varali. Stavim, kar hočete, da ni bilo nikoli ničesar napisano na tem papirju. ; Ali smem vstopiti?« je zagrmel na verandi neki glas. Po razsvetljenih, od solnca še bleščečih tleh. je švignila senca čokate postave. Ta glas! Ta orjaško široka pleča! Planili smo z začudenim krikom na noge, ko se je prikazal na pragu Challenger v okroglem, otročjem slamniku s pisanim trakom, z rokami v žepih suknje. Cepetajo jo prikorakal v platnenih čevljih pred nas, visoko dvignil glavo in je sta! pred nami v luči žarečega solnca s svojo široko, košato, asirsko brado. Napol zaprta veka in izzivalne oči so kazale kakor vedno njegovo prirojeno ošab-nost. ŠIIISIII P ž h c iS p, > 3" O. -p M 2Z.3 r, 73 z • ->- ' > C t/5 • v i c ... Stt N mj O. 5T N 9 c/3 o -1 N< r- CT =3 v ' t/3 -- -j m _ D = ■— < o c . , m ft cA crq fo • N ^ O C/J D i ho-- o .u to to o J _ t3 ti to . n ■ jc N t . < 01 N I 3. fo-T. m »o N 3. O 3 m * "c n r r " -Š £ = " »"b _ tu g r Cw N m w ma ■Millr.lHMr<-miV-»1f Vato vi s a celo rodbino Din. 69- 9837- 60761 od taka. Din 2 lt 9'- Din. m- 9655-7 30)-(>116f -6H61 Din.2W- 9M5'60306 Zahtevajte znamko „TRETORN" Galoše in snežni čevlji ==- nimajo tekmeca Pozor! 200 mmuiu meti Pozor! iz prvovrstnega č škega sukna razprodam skoraj za polovično ceno po Din 509 - l«l 600- Prodaja sc viši od 3. do 31 decembra 1928. Po neverjetno nizkih cenah se bedo prodajali tudi vsi drug' konfekcijski izdelki kakor: dcike in fantovske oblike, raglani. poviiniki, zimski suknj.či, usnja.i suknj či, dežni plašči i.d. Konfekcijska industrija Josip KvanfiC Duna;ska cesta št. 7 Ne ^smudite ugod/e prilike! SrEcno in veselo novo leto 19Z9 želi ALOJZ DROFENIK - Celje. Razp is za popravo župnišča v Dobrniču Oddalo se bo zidarsko, tesarsko, mizarsko, kleparsko, ključavničarsko, pečarsko, steklarsko, pleskarsko, slikarsko delo na izmanjševalni dražbi na licu mesta dne 13. januarja 1929 od 9 do 12. Načrt', pioračuni, podrobni poboji so vsak dan na razpolago proti malemu plačilu pri g. načelniku stavbnega odbora J. Šenica štev. 3 v Dobrniču. Ceneje ko! nn RAZPRODAJAH »« aob vsakovrstno manu/ahiurno blaga samo ot i IRPlfr. MARIBOR, Olaoni trg itev. t?. SLOVENCA rf ■■ ................iinulllll! Sati'a v gospodinjstvu. Konjeru ran o $ad:3 m dilen ndi. Spisat M. Humek. Cena Oir. 24 -. Juros'ovansk3 kn gerna v L ub!>n>. Za vse dokaze iskrenega sočutja, ki so fcCSSsV® rt nam bili izraženi ob nenadomestljivi izgubi naše nadvse ljubljene matere, stare matere in tašče, gospe Mari e Klavžar vdove drž. uradnika v pokoju se tem potom najtopleje zahvaljujemo. — Posebno zahvalo izražamo č g. stolnemu vikarju Tkavcu za poslovilne besede, učiteljskemu zboru I. drž. dekl. mešč. šole za prekrasen venec, učenkam istega zavoda za lepo, v srce segajoče petje Ln končno vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Bla^o pokojnico priporočamo v molitev. Maribor - Gorica - Sežara, dne 19. decembra 1928, Rodbini: KLAVŽAR - FON. za poklonjeno cvetje in vence, sc tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. — Posebno nas pa veže dolžnost, zahvaliti sc častiti duhovščini, Požarni brambi in vsem, ki so dragega nam pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi poslednji poti. Pctrovče, dne 18. decembra 1928. Žalujoča žena in otroci. &a Jugoslovansko U« kar no « Ljubljani: Kaiel Cefc Izdajatelj dJ. tI. ttulovec. Urednik: Franc Tersoglar.