wnv; 120 (FMkffi«n& Hevllka s tfnaffev.) V Trtlu; f soboto 11: majhiKa ww umik xun. Izimjs vsak dan zjutraj, tudi ob nedeljah m praniktii- — Uredništvo: a AsiSk< - — * Ulica sv. Frančiška AsiŠkega Jt 20, uredništvu. — Nefrankirana pisma — Izdajatelj In odgovorni urednik «t mesece K 7-80, za nedeljsko Izdajo sa celo leto K 620, pol Teta K 3*60. EDINOST Posamezne Številke po 8 vin., zastarele 10 vtn Oglasi se račun a to rnt mfllaoCM v 3irokostt ene kolone. Cene: oglasi trgovcev ln obrtnikov nm p j 10 vini osmrtnice, zahvale, poslanke, vabila, oglasi denarnih zavodov mm po SO vi« i oglasi v tekstu lista do pet vrst K 20.— : vsaka nadaljna vrata K Maf oglasi po 6 vin. beseda. Tttjmanj pa 60 vin. Oglase sprejema tnseratni oddelek .Edinosti*. NardSnina in reklamacije se pošiljajo upravi Usta. Plačuje m Izključno le upravi .Edinosti". Plača in toži se' v Trsta Uprava in lnseratnt oddelek se nahajata v ul.sv. Frančiška As. St. 20. Poštnohrani laični račun št. 841.6531 ZUEZNA ARKADNA POROČILA. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 10. (Kor.) Uradno se razglaša: Nobenih posebnih dogodkov. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. BEROL1N, 10. (Kor.) Veliki glavni stan javlja: Napadno bojišče. — Na bojnih frontah Je b»io topovsko delovanie čez dan le v ozemlju Kera-tnc!a, na obeh straneh potoka Luce ln na zapadnem bregu Avre živahno. Močnejšemu topovskemu uaraščaju v tem odseku so sledili sovražni sunki. Pri odbitju in pri važnih poizvedovanjih smo ujeli več mož. Zvečer in ponoči je med Vsero •11 Oiso na več krajih oživel topovski boj. Na ostali fronti Je bilo omejeno bojno delovanje na poizvedovalne baje. Na drugih bojiščih nič novega. Prvi generalni kvariirmojster pl. Luuendorii. BOLGARSKO. SOFIJA, 9. (Kor.) Generalni štab poroča: Ma-ccdoiiska fronta: Severno BitoIJa ln vzhodno Dobrega polja jc bilo obojestransko topovsko streljanje od časa do časa srditejše. V ozemlju Moglene so pregnali naši oddelki srbske poizvedovalne Cctc. Neka angleška stotnlja, ki Je poizkušala po topovski pripravi prodreti v naše postojanke vzhodno Vardarla, je bila razpršena in le ostavila v naših rokah več ujetnikov. V bližini dolnje Strume patruljni boji. TURSKO. CARIGRAD, 8. (Kor.) Fz glavnega stana se poroča: Palestinska fronta: Naše čete so zavzele s krepkim napadom močno zagrajeno sovražno postojanko Jugozapadno Um cs Herta ln so uplenile n.nogo municije in drugega materijala. Vzhodno Jordana smo odbili sovražne patrulje. Naši letalci sr zgodaj zjutraj z uspehom napadli velika taborišča krog Jeriha. — .Mezopotamija: V ozemlju Ker kuk a j* tipal sovražnik proti naši vzhodni skupini. Mi zbiramo svoje si!e v glavni postojanki umakiilvšl slabotnejše sprednje oddelke. Na ostalih frontah jc položaj nelzpremenjen. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko poročilo. 9. majnika. Oživljeno delovanje obojestranskih arriljerij v raznih odsekih v dolini Asiaga, na levem bregu Brente, na Montellu in v okolišu Mase-rade. Na pohodu nahajajoči se sovražni oddelki pri Roani, na Sisemolu in v okolišu Col Caprila in Col Berette so bili razpršeni. Patruljni boji na asiaški planoti, pri Permarju in ob Piavi. Letališče Motta di Llvenza je bilo obstreljevano od angleški!; letalcev. dl kolikor Je mogoče spoznati to že sedaj, od Članov prejšnje vlade in deželnega odbora, ki so cgoičeni, ker so izgubili prejšnje lahke zaslužke. Prebivalstvo samo je mirno in mali posestniki, ki igrajo v Ukrajini veliko ulogo, so s preobratom popolnoma zadovoljni. Zgoraj navedena agitacija bo z zasedenjem uradniških mest s strani uradnikov nove vlade najbrže prenehala. Demisija predsedstva ogrske magnatske zbornice. BUDIMPEŠTA, 10. (Kor.) Predsednik ipagnat-ske zbornice, grof Hadik, je poslal ministrskemu predsedniku dr. VVekerleju pismo, v katerem mu naznanja, da z ozirom na izpremenjeni politični položaj odlaga predsedniško mesto v magnatski zbornici. Odstopila sta istotako oba podpredsed nika magnatske zbornice. Plačilo...! DOGODKI NA MORJU. BEROLIN, 8. (Kor.) Wolffov urad poroča: Opoldne in zvečer so napadla močna sovražna letalska brodovja pomole v Zeebriigge z bombami, ne da bi napravila kako vojaško škodo. Z letalskimi bombami na cerkev v Zeebriigge so bili ubili trije Belgijci in dva otroka. Na kopnem ste bili sestreljeni dve sovražni letali, nad morjem tretje. BbROLIN, 10. (Kor.) Pod poveljstvom kapitana Giasenappa nahajajoči se podvodnik ie potopil v Irskem prelivu 7 parnikov in 3 jadrnice, skupno 20.000 ton. BEROLIN, 10. (Kor.) VV'oliiov urad poroča: Angleške pomorske sile so izvršile dne 10. majnika ob 3 zjutraj po srditem obstreljevanju nov zaporni napad na Ostende. Več sovražnih ladij, ki so poizkušale pod zaščito umetne megle prodreti v naše pristanišče, je odbil sijajno mnerjeni ogenj naših obrežnih baterij. Neka stara križarka se je popolnoma razstreliena potopila zunaj pristanišča. iVhod je popolnoma neoviran. Na krovu potopljene IrcJje smo našli le čolne. Dva mornarja sta biia irjeta. Po dosedanjih poročilih ste bili sestreljeni najmanj dve letali. Neki monitor je bil težko poškodovan. Zaporni poizkus se je torej popolnoma izjalovil. Sovražnik ie zopet žrtvoval mnogo človeških življenj in ladij. LONTK)N, 9. (Kor.) Admiraliteta poroča: Neki angleški iskalec min je zadel dne 1. majnika na mino in se je potopil. Trije oficirji in 23 mož posadke so izgubili življenje. ^ O JNA NAPOVED GVATEMALE — NEMČIJI. BEROLIN, 10. (Kor.) Španska vlada je naznanila zunanjemu uradu, da se gvatemalska vlada pridružuje vojnemu stanju, ki obstoja med Združenimi državami in nemško vlado. ' PROTINEMŠKA AGITACIJA V UKRAJINI. BEROLIN, 9. (Kor.) VVolffov urad poroča: Z raznih strani razširjane vesti o deloma predstojećih. deloma že nastalih agrarnih nemirih, so popolnoma izmišljene. Kmetje so mirni. Člani bivše rade in bivši člani deželnega odbora hujskajo proti Nemcem in pravijo, da hočejo ti le oropati Ukrajino. Narod je mnenja, da so uradniki vlade rade ravnotako hudobni, kakor oni boijševiške vlade. Lahko se trdi, da Izhaja hujskanje proti novi vla- PODLISTEK. Pustolovcev! zapiski. Roman. Iz francoskega prevedel A. R. Istočasno sta se potem obema zakonskima dvo^-jicama porodila prvorojenčka, oba dečka. Plemi-čevega sina so krstiii za Marcijala, služabnikove-ga pa za Antona. Marineta Pieafortova pa je dojila oba. Gospod de Preaufoc je hotel, da bi se oba sodo-Jenca vzgajala popolnoma enako. To se je tudi 2godiIo, in z začudenjem so opažali pozneje, da je bil Marcijal dozdevno znatno manj sposoben za ,uk kot pa Anton. Nasprotno pa je imel mladi zelo nežen značaj, doćim pa je bil Anton Piedfort prekanjen, lažniv, zanikrn in nagle jeze. Vsled teh iZlih lastnosti je polagoma izgubil naklonjenost gospoda de Preaulxa, in namesto dotedanjega pri-zanašanja so začeli ravnati ž njim po vsej pravici zelo strogo. Ta strogost ga je razvnela in hotel se Zadnja »Straža« je priobčila uvodnik, ki se bavi s sedanjim divjanjem nemŠKih strank in njihovimi drznimi zahtevami. Le z neskončnim gnevom se spominja prvih mesecev te svetovne vojne, ko so morali naši bratje in naše sestre v ječe le zaradi brezvestnih denuncijacij. Sedaj pa se ne gane noben mezinec proti resničnim veleizdajalcem in žaljilcem najviših faktorjev v državi!I! Nasprotno: da bi srditeže potolažili, jim obetajo plačilo na račun nas Jugoslovanov. Nemci sicer ne obetajo, da izpremene svoje mišljenje — tako daleč ne sega njihov avstrijski patrijotizem — ampak zahtevajo le. naj se. jih »pomiri« s tem: da se omeji agita cija za jugoslovansko državo, da se bo strogo postopalo proti jugoslovanskemu časopisju, da se Jugoslovanom omeji svoboda zbiranja in zborova nja, da se bosta preganjala slovansko uradništvo in duhovništvo in — slednjič — da se ustanovi v Trstu nemška navtična akademija!! »Straža« je sicer uverjena, da Nemci in njihova prijateljica, zaveznica iu zaščitnica - vlada, tudi s tem novim preganjanjem ne dosežejo, kar bi hoteli, marveč — nasprotno. Prvo preganjanje je rodilo jugoslovansko idejo — tako silno, da je ne premaglijva in se ne da več zatreti in ne udušiti. Kaj porodi drugo preganjanje?! Ne vemo! — Vemo pa, da ne bo dolgo trajalo. Ostajamo torej mirni. Drugače pa je z namerovano ustanovitvijo nemške nuviijae akademije v Trstu. Ta bi pome-menjala stalno ogrožanje slovenske zemlje. Nemci ho-čejo postaviti žnjo steber svojega mostu do Adrije! »StraŽa<* piše: »Dosedaj so Slovenci, Hrvatje in Italijani nasičavali naše paroplovstvo s človeškim materijalom. Sedaj hočejo tudi Nemci na morje, čpprav so avstrijski Nemci narod, ki ne meji na morje. Ako bi se za njih kje v Brucku ustanovila viša avtomobilna ali letalska šola, ali jezdarna, bi se ne čudili AU, da jim hočejo ustanoviti navtićno šolo, čeprav jim je morje tuje: to je za nas izzivalno tem bolj, ker se za Slovence v'Trstu na polju šolstva nič ne zgodi. Nemcem dišijo boljše službe na naših parobrodih. Tudi na morju nam hočejo pokazati, da so herrnvolk in da jim morajo drugi narodi le samo služiti!« Tako je, kakor pravi mariborski Ust, in nič drugače! — Celo dunajska »Information« obsoja Seidlerja, ker hoče ustreči tudi tej zahtevi Nemcev. »Ne bi — pravi — oporekali temu, ako bi se ta postulat stavljal iz stvarnih razlogov. Toda Nemci v Avstriji niso narod, ki živi ob morju, kakor so Italijani, Hrvatje in Slovenci. So medze-men narod, kot Čehi in Poljaki. V Trstu se je 11.000 oseb pripoznalo k nemškemu občevalnenm jeziku: med temi pa jih je mnogo, ki se k slovenskemu niso mogli pripozr.atl, k italijanskemu pa se niso hoteli. Tendence, ki se zasledtjejo s tem zavodom, so agitatorične, narekuje jih gola osvoje-valna politika ki se jej do!očajo cilji — od zunaj! Za to, kar :e tujega, v Trstu ni prostora, pa naj prihaja od kjer-koli!« . Dunajski list je zadel v črno. In to je list, ki sicer — nota bene — slavi g. Seidlerja kot kvinte-senco državniške modrosti, umerjenosti. pravičnosti in avstrijskega patrijotizma. Ce tak list potrja, da vlada ne ustanovlja nemške avtiene akademije iz stvarnih razlogov, marveč da hoče tudi s tem le odkupiti agitacijo Nemcev in ustreči njihovim tendencam, ki se določajo od zunaj, ki nimajo torej izvora ne v stvarni resnični potrebi nemštva, ne v avstrijskem patrijotizmu, ki so torej — recimo naravnost — veleizdajalske: če se to ootrja od take strani, potem smo pač ml Jugoslovani o-pravičeni, Če trdimo, da je namera Seidlerjeva z uresničenjem tega nemškega postulata za nas Jugoslovane izzivalna in ogroževalna, da se nameruje atentat na našo narodno posest. Bilo je nekoč, ko je odličen avstrijski politik in državnik vskliknil, da bo svet strmel nad avstrijsko nehvaležnostjo. Ta vsklik velja v polni meri tudi za današnje čase. Tudi Seidlerjeva vlada podeljuje plačilo. Nagraja Nemce za to, da ne bi več razgrajali, d ane bi odrekali zvestobe, da ne bi grozili z veleizdajo, da ne bi frondirali proti krogom, ki se sicer ne pritegajo v politični metež. Jugoslovanom pa je za vse neizmerne žrtve, ki so jih :n jih doprinašajo v tej strašni vojni za državo, za to, da le v prvi vrsti njihovo junaštvo odvrnilo največo grozečo nevarnost od Južno - za- padnih meja države, nauoalfa plačilo v ten, da hoče na njihov rafim tolažiti nemški opor, da kočo Iz kože Jugoslovanov v monarhiji izrezati pia-čflo v potolaženje upornega nemštva In to poslednje prikupiti, da bi zopet — igralo vlogo edino zvestega, edino lojalnega naroda v drŽavi, vlogo edino zanesljivega stebra države In dinastije! Saj razumete! Razgrajoči nemški radikalizem naj dobi plačilo v tem, da bo ustreženo njegovim drznim in povsem neopravičenim zahtevam; narodi pa, ki so izkrvaveli za državo, ki so žrtvovali malone ves svoj mož ki cvet prebivalstva, ki jim je vojna opustošila imetje in uničila materljel no blagostanje, ti narodi pa naj dobe plačilo v tem, da bodo morali ^poplačati troške »pomirjenja« istega razgrajajočega nemštva. To je — plačilo!! je upirati. Gospodu de Preaulxu le prešla končno potrpežljivost. Zlobnega dečka so odstranili iz gradu in moral je pasti živino. Marcijal pa Je s solzami prosi! za pomiloščenje svojega sodojenca, ki se je kazal ves skesan in prosil odpuščanja. Gospod de Preaulx mu je odpustil in pozabljeno Je bilo vse. Tako je minilo več let. Otroka sta vzrastla In dosegla osemnajsto leto. Nekega dne pa ie Anton ulomil omaro svojega očeta in izginil, in zastonj so bila vsa poizvedovanja za njim. Krenil je v Pariz in je tu živel pod tujim imenom kar najrazkošneje, seveda, dokler je imel kaj denarja. Ko pa mu je zmankalo denarja, je začel slepariti in končno krasti. Tedaj pa je izbruhnila revolucija in Anton se je hitro poprijel novih naukov, tako da je v kratkem Igral važno ulogo v raznih klubih in vstankih. — Prodal je marsikaterega osumljenca, izročil marsikaterega plemiča sodišču in dal tolikim in tolikim odsekati glavo. Ker pa je Častivredni »državljan« vkljub svojemu dokazanemu patrijotizmu Razne polltl 11. 5. in št. 1—80 (ob. 18) 11 5. ut S. Anastasio 9, (1 K 46 vin. za 10 kg) Kurivo za industrija. Od danes, 11. t m. dobe iinejitelli rdečih Izkaznic L, n., in in IV. razreda, v kolikor še niso preskrDljeni s kurivom, za 20 dni (od 11. do 31. rnainika) premoga, koksa, oglja in drv pri svojih dobavnih tvrdkah. Domači vestf. Tržaško aprovlzacijsko vprašanje. Poročevalec »Lavoratora« javlja z Dunaja: Pod vodstvom člana gosposke zbornice, vit Alfreda Escherja, se Je oglasilo včeraj dopoldne pri ministrskem predsedniku dr. Seialerju odposlanstvo, obstoječe iz državnih poslancev Gasserja, Olive, Pittonija in dr. Rybara In iz zastopnikov vseh strank in narodnosti v Trstu, da mu razloži naravnost obupne aprovizacijske razmere v Trstu. Odposlanstvo Je naglašalo, da vsi dosedajnl nujni koraki namest-slštva in aprovlzaciiske komisije nikakor ne .morejo olajšati vedno težavnejšega položaja Trsta in da je zato potrebna nujna pomoč osrednje vlade. V nasprotnem slučaju odklanja odposlanstvo vsako odgovornost za slučajne posledice. Na željo ministrskega predsednika je naznanilo nato odposlanstvo stvarne predloge. Sledila Je razprava, ki so se je udeležili: ministrski predsednik, predsednik prehranjevalnega urada Paul, minlsterijalnl svetnik baron Haertel in dr. PrOgger za vlado in prehranjevalni urad, Član gosposke zbornice vitez Escher, poslanci Pittoni, Gasser, dr. Rybšf in Oliva, člani odposlanstva dr. Puecher, baron Albori, Leop. Brunner, dr. Rabi ln ravnatelj aprovlzaciiske komisije ln drugI. Tekom te razprave so bili stavljeni razni predlogi, kako naj se zadosti najnujnejšim potrebščinam tržaškega prebivalstva. Vrh tega so bili sklenjeni še nadaljnl korak!. Konferenca je trajala tri ure in pol in so člani odposlanstva vzeli stvarne trenotne odredbe na znanje. Potem ko je še enkrat skrajno energično opozarjalo na obupne aprovizacijske razmere v Trstu, se je odposlanstvo poslovilo od ministrskega piedsednika. Tržaške bolnišnice In vprašanje prehrane. Na namestništvu se Je vršila včeraj zvečer pod predsedstvom namestnika daljša konferenca glede pieskrbovanja mestnih bolnišniških zavodov z živili. ki so se |e udeležili: deželni zdravstveni poročevalec dvor. svet. Celebrini, predsednik apro vizocijske komisije dvor. svet. Scarpa. ravnatelj mestne bolnišnice dr. Oattorno, ravnatelj mestne nmobolnicc dr. Canestrini. mestni fizik dr. Lius Kakor tudi poročevalec za mestne dobrodelne za-\cde dr. Vaczek. Namestnik je nasrlašnl uvodoma, dr- le neobhodno potrebno, da se kliub pomanjkanju živil poskrbe mestnim zdravstvenim zavorom zadostne množine živil. Tekom debate se je nselašalo. da bodo dobivali ti zavodi tudi v natre? višje odmerke, vendar pa morajo vodstva teh zavodov prevzeti na drugi strani jamstvo, da te bodo potrebščine gibale strogo v okviru zdravniških izvidov in da se bodo preprečila vsa zlorabljanja. Na predlog namestništva se bo sestal že prihodnjih dneh ožji odbor, obstoječ iz zastopnika namestništva, aprovlzaciiske komisije in tržaške občine, da uredi nadaljno preskrbovanje mestnih bolnišnic z živili. Vesti o delni izpraznitvi mestnih bolnišne torej niso resnične. Vršilo se bo. Kakor dosedaj, le perijodično pregledovanje bolnikov. Preskrbovanje v resnici potrebnih bolnikov z živili je na vsak način zagotovljeno'. Visoko odlikovanje gospe baronice Fries Skene. Soprogi tukajšnjega namestnika baronici Luciji Fries Skene je podelil cesar Elizabetin red I. razreda. Odlikovanje. Župni upravitelj Vinko Aljančič v Soči je bil v priznanje posebno domoljubnega in požrtvovalnega delovanja pred sovražnikom odlikovan z zlatim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje. Sela »Političnega društva Edinost« se bo vršila v pondeljek ob 3 popoldne v društvenih prostorih. nEdinobt« sc bo od danes dalje prodajala tudi v lopicl na Borznem trgu (Caprinova razprodajaJ-nic£ časopisov). Razpisane občinske učHeljske službe. Mestni magistrat razpisuje naslednje učiteljske službe na občinskih slovenskih šolah: službo voditelja občinske ljudske šole za KontovelJ In Prošek; služ bo voditelja občinske ljudske šole v Sv. Križu; službo učitelja za občinske slovenske šole in eventualno vsled imenovanja popolniive učiteljske in podučiteljske službe; službo učiteljice za občinske slovenske šole in službo podučitelfice za občinske slovenske šole ter eventualno vsled imenovanja popolnjive službe. S temi službami so zvezani pre-. Jerrki (plača, stanovanjski prispevek in petletnice) v smislu občinskega pravilnika od 4. avgusta 19J6 ♦ Pravilno opremljene prošnje je vložiti do konca meseca junija t. 1. mestnemu magistratu. Naši Junaki Jugoslovanskemu klubu. Iz bojišča nam pišejo: Zahvaljujemo se neumornemu delovanju Jugoslovanskega kluba v parlamentu v prid vojaštvu *tcr obenem k velikemu delu za veliko Jugoslovansko državo pod Žezlom našega cesarja Karla, bodočega kralja Jugoslovanske države, veseljem gledamo v boljšo bodočnost našega naroda, kajti le takrat bodemo enkrat brez skrbi lahko rekli, ml smo Jugoslovani, Slovani ene krvi in ene misli, ne pa tako kakor sedaj, če od nas kdo za- kliče »2tvk>«, Je fzdajalec. Mi vojaki, pa kličemo Nemcem, da pokažite nam samo eno malenkost, da se ml Jugoslovani nismo v sedanji vojni hrabro držali. Sto ta sto let smo bili zvesti babsbor-Sko-loreaskl dinastiji, zato zahtevamo sedaj z vso odločnostjo svojo lastno državo. Gesto naše le: pravica vsem malim narodom, kajti^zato se ml bojujemo. Plačilo! Pomer Je podobčina na Puljščini. Tudi tamošnje prebivalstvo Je bilo evakuirano. In Po-merci so krvavo občutili na svoji koži, kaj se to pravi, če se moraš potikati po svetu — brez hrane in brez strehe in brez sočutnih ljudi okolo sebe" Gmund In Stelnklamen Jim sta požrla tisto, kar Je bilo najbolje — deco. Od 600 prebivalcev Jih je ostalo v Gmundu — nad dvesto! 33 odstotkov pomorskega prebivalstva ]e tam poginilo. A od teh, kar Jih Je ostalo, so vsi — razun enega samega — podpisali izjavo za našo deklaracijo. Na, to ie še le umiranje v zaledju l Kai pa na frontah! In za vse te strašne žrtve, trpljenja, nesreče in žalosti hoče dati vlada temu narodu v plačilo — nemško navtiČno šolo, da ga odtisne z morja, ki Je po največem delu njegov branitelji Da niti ne govorimo o politiki in naciionalni strani tega vladnega — sočutja do našega naroda ob Jadranu. Znamenje časa. Na Preradovičevl sla vnos ti v Sinju je c. kr. okrajni glavar zabranit, da bi se poleg hrvatske in slovenske zastave izvesila tudi srbska trobojnica, da-si Je vedel, da so se doslej vse tri trobojnice izvešale povsod: v Zagrebu, v Splitu, Trogiru, Zadru ter v trdnjavama Šibeniku in Kotoru. Ali to ni še glavno. Okrajni glavar Je obvestil vojaško oblast da Je proslava zgolj politična demonstracija, vsled česar je bila častnikom In vojakom udeležba zabranjena. Tudi Je okrajni glavar porabil priliko, da je Javno grozil. Iz njegove okolice so prihajala razna žaljenja proslave same in najvzvišenejih narodnih idealov. In grozilo se Je tudi tistemu, ki bi se udeležili slav nostL To postopanje okrajnega glavarja zahteva zadoščenja. Kajti narodni ideali in svetinje ne smejo biti v zasmeh vsakemu gospodu — Mo-nassuI Občinski npraval svat v Poreča. Cesarsko na-mestništvo v Trstu Je dne 17. aprila 1918., prež št. 460/3—18 v soglasju z deželno upravno komisijo za Istro ustanovilo za občino Poreč občinski upravni svet ki na) do Izvolitve bodočega občin skega zastopstva vodi upravo. V ta upravni svet sta bila Imenovana tudi gg. Peter Burič Iz Bademe In Ante Jurković Iz Fuskuiina, da zastopata hrvatske podobčine, prvi: Abrigo, Novovas, Var-vare, 2bandaJ In Baderno, drugi FuŠkulln. Ustanovljen Je tudi za občino Poreč nov aprovtoacijski odbor, v katerega Je bil izvoljen (po predlogu okr glavarja) g. Peter Burič, da bo zastopal vse hrvatske podobčine. Kmetje naj se v vseh aprovi-zacijskih stvareh pritožujejo pri Imenovanem svojem narodnjaku. Gospodom v upravnem svetu pak priporočamo, naj ne dopuščajmo tistemu staremu našemu sovražniku, da bi absolutistično upravljal našo občino, kakor Je to delal doslej in naj ne ga zi še nadalje vsega, kar Je hrvatskega. Kajti, če bo ta Človek kraljeval še nadalje, bo slabo za naš narod v onih kraiih. Bil bi že enkrat čas, da bi ga oblasti odslovile, ker ni prav. da vleče plačo od obeh narodnosti, a dela le za — eno! Zveza Jugoslov. železničarjev. Podružnica D1 vača sklicuje na dan 12. maja ob 2 uri popoludne v gostilni gosp. A. Rebec-a izredni občni zbor Dnevni red: 1.) poročilo o predlogih, ki se Imajo staviti na zveznem občnem zboru v Ljubljani, 2.) delovanje zveze; poroča strokovni tajnik iz Trsta. Člani, njih družine hv okoliške podružnice, so vabljene, da se polnoštevilno udeleže tega tako važnega shoda. Občni zbor Dramatičnega društva v Trstu. Opozarjamo še enkrat vse Člane Dramatičnega društva, kakor tudi vse prijatelje in ljubitelje našega gledališča, da se bo vršil danes, ob 8 zvečer. Po vse* večjih evropskih Httlfc ie prirejala gospa Oisa Borova-VaSoatkova svoje koncerte. V naslednjem podamo par kritik is različnih dob ia časopisov: O njenem berotinakem koncert« Je pisal kritik »Signale fur die muslkatiscbe Welt«: »od mladih talentov moramo oavesti Olgo Borovo, koje kontra-alt mehak kakor baržun, pri tem pa poln do mogočne sUe, spada k najdivtieJŠim glasovom, kar smo jih v zadnjih letih slišali. Tehnično por-olno izobraženost in predavanje preveva bogato notranje življenje in estetično fin okus (1907). Praški kritik je pisal, ko se Je vrnila iz Berolina v Prago: »v gospei Borovi Imamo pravega lepega Orieja z zlatom v laseh in v grlu. Po odhodu iz »Narodnega divadla« odšla Je Borova na Nemško, od koder Je po treh letih nazaj prinesla to, kar v »Narodnem divadlu« največ pogrešamo: izobraženost v pevski tehniki. Njen pevski organ je eden najkrasnejših, kar se Jih ie pri nas prikazalo itd.« Kritik »Narodnih listov« piše tvorcnle. razvijanje in zravnavanje se prikazuje r neki popolnosti, ki je divna in prav! unikum v imenitnosti v altovih legah. Tako krasno, kakor Valouškovo nisem do sedaj slišal v našem gledišču peti partijo »Roslne« (1916). O dunajskem koncertu Je pisal kritik: »Temno Je zabarvan, bronast glas. glas kakoršnega si Človek utisne v spomin za vse čase, pevska umetnost njena Je na višku, delikatna Je, pevka visoko inteligentna, v karakteriziranju originalna. Z laškimi skladbami se reprezentira kot umetnica, Id imponira na koncertnem podiju, paradira pa na gledišču, kamor Jo vleče postava, mimika, dramatično življenje, oduševljenost v tonu in v besedi, v izraziti do-klamaciji. Altiske, kakor Je Borova, so danes silno redke. Njen glas teče in zvoni, kakor Celo -Pablo Casala v Bachovih skladbah.« — Pevka, ki nastopi v koncertu v nedeljo 12, majnlka v našem Nar. domu« nI taka, kakoršnih je na stotine in na tisoče — temveč Je ona onih redkih izvoljenih. Njen glas ima velikanski obseg, en ton manje nego tri oktave, od malega c do visokega b. Spored koncertu v nedeljo, 12. t m. ob 8 In pol zvečer v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu Je naslednji: 1. a> K. Loewe: Ed vard, balada, b) Z. Fibich: Loreley, balada, poje gospa Olga Borovi-Valouškova. 2. B. Smetana: Na morskem bregu, na klavirju Igra gospod Jaro-slav Jeremiaš. 3. a) Dr. A. Dvofak: Pri rekah babilonskih, b) V. Novak: Oorska balada, c) J. Jeremiaš: Materino srce, poje gospa Olga Borovi-Valouškova. 10 minut odmora. 4. a) O. Bizet: Arija Iz opere Carmen, b) O. Mayerbeer: Arija »Fides« Iz opere »Prorok«, poje g. Olga Borova-Valouškova. 5. B. Smetana: a) Furiant, b) Huldn, c) Polka v P-duru, na klavirju Igra gospod Jaro-slav Jeremiaš. 6. Narodne pesmi češko-slovenske poje g. Olga Borova-Valouškova. Začetek točno 0b 8H zvečer. Sedeži so v predprodajl pri vra-tarici Narodnega doma. Sedeži v pritličju po K 4*50, 3*50, 2*50; na galeriji po K 2. »Balkan«. Izšla je 3. številka tega edinega hrvatskega lilatelističnega lista s sledečo vsebino: Nove zratno-poštne marke. — Bosanske marke od leta 1916. — Kronika. — Potvarjanje moldav-skih mark. — Novosti — itd. ter mnogo ilustracij. Vsem slovenskim nabiralcem mark priporočamo ta vredni hrvatski list. »Balkan« izhaja vsak mesec. Naročnina mu je K 6*50 za vse, K 3*50 za pol leta, ter se pošilja upravi »Balkana«, Zagreb 1. vrefe grude 20. kupuje BabK Fraa Kattno 2017 Mfoton R finančni oadpa?nik Seli v srrho vUKlall žen H ve Spoznanja z gospodično lepe znnaajosti, june preteki o« ti, 18—24 let stara. — Reso« ponudbe ■ slika do 16. maja na Ins. odd. Edinosti pod .Pomlad". ~ 2145 tiltilAnif Anton .Tarkifc poslu je t svojem atsljsja ruiugntl ▼ Trsta, VU detle Posta «t. 10. «0 Nakupovalnlca ovite J. Engel & U Vin R ilscntm 46 (trgovina klobukov) kspoje po najvišjih cenah raztrgane svilnate bluze, svilnata krili, svilnato perilo, volnene, suknene iOr bombaževe odre/ke. — Po posebnih cenah. Surovo svilo in umetne svilnate niti v vseh b»r-vak ter svilnate odreske. Pošilja franko. Najvišji znesek se odpošlje točno po poStnohranilni blagajni. in Miju i vpisana aadruga s n«omtq}. vabi na Id Trstu redni obtnl zbor ki se bo vršil na binkoštnl ponedeljek, dne 20. majnlka 1918 ob 41/, pop« v ioL prostorih v Dolini. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobrenje letnega računskega zaključka za leto 1917. 3. Volitev načelstva. 4. Volte v nadzorstva. 5. Slučajnosti DOLINA, dne 11. majnika 1917. NAĆELSTVO. Pripomba: V slučaju nesklepčnosti prvega obC. zbora* se vrši pol ure kasneje na istem prostoru in z istim dnevnim redom drugi občni zbor v smislu § 35 zadružnih pravil, ki sklepa brezpogojna Okrajna posojilnica v Kobarida Narodnem domu, občni zbor Dramatičnega druSt va. na katerem se bodo razpravljale Jako važne stvari. Krekovo slavje na Opčinah. Opozarjamo, da oikester, ki bo sodeloval na nedeljski slavnosti, ni ad hoc sestavljen, ampak je to naš vrli mladinski crkester. ki se gotovo razvije v orkester, ki bo nekoč delal Čast tržaškim Slovencem. Vspored slavja: 1. Slavnostni govor. 2. H. VolariČ: Slovenske mladenke, ženski zbor. 3. Zlva slika z de klamacijami. 4. Vj. Klaič: Svračanje, ženski zbor 5. H. Sattner: Nazaj v planinski raj, ženski zbor Venček jugoslovanskih pesmi, ženski zbor. 7. Kersnik: »Berite Novice« — igra v enem dejanju. Med posameznimi točkami svira orkester. Začetek točno ob 5. popoldne. Cene: Vstopnina 1 K. Sedeži prve vrste 4 K, sedeži druge vrste 3 K, sedeži tretje vrste 2 K. Cisti dohodek je namenjen; Krekovemu skladu. Dijaškemu podpornemu društvu v Trstu in goriškim beguncem. Predplačila se hvaležno sprejemajo Tudi znamenje Časa. Za kadilce so pač dandanes res težki časi. Od dneva do dneva težje pričakujejo onega Magovestja v časopisju, češ: jutri se zopet prične razdeljevanje tobaka. Tako se tudi že sedaj kadilci milo spogledujejo in žalostno vprašujejo: kedaj bo? V tolažbo naj jim povemo torej, da so se prvi znaki prihoda tobaka 2e pokazali. Iz zanesljivega vira smo namreč izvedeli, da so tobak 2e — ukradli na železnici. Torel bo kmalu tu! Organizacija oskrbnic vojalikib sirot bo urado-vala do končne ureditve za slovenske stranke odslej vsak ponedeljek in četrtek od 4. do 7. pop. Oskrbnice vojniških sirot so naprošene, da obvestijo tozadevno Svoje družine. Podpirajmo našlnce, ki so vredni! Vsako toliko opozarjamo našo javnost na tukajšnje Novo pogrebno podjetje, pozivajoč. naj ne nosijo svojega denarja sovražečim nas tujincem, ko imajo v tej stroki podjetje, ki so mu lastniki našinci. Ne poživljamo pa samo zato, ker Je g Henrik Stibfl našinec, ampak tudi zato, ker je rečeno podjetje opremljeno z vsem, da more ustrezati vsaki zahtevi. In posebno tudi 5e zato, ker je celo v dru-gorodnih širših plasteh znano po postrežljivosti in kulanci. Pa še en poseben razlog je, in sicer ta. da g. Stibil ni našinec samo po rodu, ampak tudi po čutu. ker ima odprto roko za naše narodne potrebe. Daruje ob raznih prilikah v narodne svrhe. Tako je n. pr. sedaj ob žalostnem dogodku v družini daroval K 120 za šentvidsko šolo. Vreden Je torej, da Slovenci podpirajo njegovo podjetje. Predavanje. V nedeljo zjutraj ob 10 in pol bo predaval v veliki dvorani Delavskega doma (ul. Madonnina 15) zdravnik dr. Zalokar iz Ljubljane o »človeški krvi«. Nadejamo se Častne udeležbe našega za pouk in napredek dovzetnega občinstva. DAROVI. — Moštvo c. kr. redarjev jahalnega oddelka daruje za novo slovensko šolo CMD v Šentvidskem okraju K 126'—, V isti namen gdč. Milka Zurman K 4*—. — Denar hrani uprava. _ V počeščenie spomina svoje pokojne soproge, oziroma matere, darujeta Henrik Stibiel in družina K 120 za narodno šolo v okrožju šentvid-skem. Zbirka 50.000 kamenčkov v korist ljudske knjižnice v Trstu. Dosedaj izkazanih 44546. Dalje poslali: Stanič Jožef 100, Sahar Vekoslav 300, Peric Ida 1400. Skupaj torej 44546 + 1800 = K 926*92. Ob tej priliki vabimo vse nabiratelje, da nam po-šljejo nabrani denar ali pa neprodane bloke in sicer na naslov: Dr. Jos. Kernev, Sv. Ivan. Češko Budjevlčka Restavracija (Bos£-kova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul. G. Galatti (zraven glavne poŠte.) Slovenska DPStreiba in slovenski Jedilni llstL _ :: HALI OGLASI:: se računalo po 6 stot besedo. — Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. — Najmanjša pristojbina znaša M stotlnk. : Poročno Od 3 t op naprej. sobo Is močaega lesa K rana. Ulica Rafllneria 9, II. EjttO proda vr. St 2161 IlNilf družinskih namer se proda kila ▼ Škorklji KUUl S. Pietro it 102, aestoječa iz 6 stanovao." Pojasnila isto tam. ttnoblfte ob cesti v Barko vijak v obsegu I00m2 ia večji pritlični prostor za —» ----- —4— Ponudbe 2157 delavnico *e kupi ali vzame v naj pod .Tkatoba" na Ins. odd. EdinertL Zamenjam */i kg kave i S Martiri 9, ia tri kg bele moke UL, vr. 13. 2158 8jn| |<|M Lepe citre ; 25 zvezkov krasno Olll CUSU« Teiane nemške klasike; 8 zvezkov „Baz" menjam za obleke, raslonjač ali prodam. Našle v pove Ina. odd. EdinoetL_3185 AflMmn kiev za • koal ali valov UuuuIII nje za ko^jaia nasproti poslopja justiči Edinosti. ične palača Kaalov ar stanova* stavbenega pove Ins. odd. 2154 Sprejme se šTi*^' pomagati lahka kmetijska dela, po zimi bi pa vstopil v trgovino z mešanim blagom. — Naalov pove Ina. odd. Ediaoeti 8188 vabi k občnemu zboru kateri se bo vršil dne 29. t. m. ob 3 popoldne v posojllničnlh prostorih % sledečim dnevnim redom: L Poročilo načelstva. 2. Potrditev letnega računa za leto 1915, 1916 ln 1917. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Dovolitev nagrad in podpor. 7. Razni predlogi. KOBARID, 6. maja 1918. Ako ne bo občni zbor sklepčen pri prvem sklicanju, vršil se bo pol ure pozneje v istih prostorih in z istim dnevnim redom drug občni zbor pri vsiki udeležbi. ffifl se Rorss katere so vešče popolnoma slovenščine in nem-ščlne ter nekoliko hrvaščine, za pisarno v tovar--nl, v malem mestu, na Hrvaškem. Ponudbe v obeh Jezikih, s sliko, s spričevali ter navedbo plače. Naslov E. V. Feller, Zagreb JurJevska ulica 31-A. HrvaŠko. SI ptf^S'jf. t-: 2 ; 3 UD I Trst - Via StndlGR 10 - Trst OUprf oti Vtimuml vstopnina u l pralni Dobiva se v mi prodajan. Birma i velita Mera darov! Mmsl CENE ZMERNE I CENE ZMERNE K Kupuje In se zamenja zlato In dragocenosti po dnevni ceni | LEONE FANO - S. Giovannl 1 - zlatar — Trst (Porfitl (D Cblozzo prolamati) Haftcllno prve Trste ulica, doli« «ja mirodilnica CHIla s e 6. D 13 RMATftt