ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA LUXURIA Z VISOKEGA POD KUREŠČKOM EMILIJAN CEVC Med našimi srednjeveškimi umetnostnimi spomeniki spada cerkvica sv. Nikolaja na Visokem pod Kureščkom med najmikavnejše. Kot svetla pastirica se je zleknila na hribu nad visoško vasjo, od koder se med poljsikim cvetjem in grmičjem spogleduje na eni strani s Kureščkom in na drugi strani s turjaškim gradom, od katerega jo loči le globoka grapa, v daljavi pa ji božajo oči barjansko ravnino in gore onkraj Ljubljanskega polja. Stoletja samuje na svoji vzpetini, kjer so ji najzve- stejši obiskovalci martinčki in ptice, in zve- sto varuje preproste, a lepe zaklade, ki jih ji je darovala davna preteklost: lesen po- slikan strop iz zgodnjega XVII. stoletja v lad- ji, poznogotski krilni oltarček sv. Gregorija iz sedemdesetih let XV. stoletja, ki je nastal ,v Škof ji Loki, v tristrano zaključenem prez- biteriju zlati oltar iz XVII. stoletja, pred- vsem pa freske, ki krase prezbiterij, slavolok in še severno zunanjo steno. Prav te freske so poglavitna slava te sicer skromne dolenj- ske podružnice, kajti niso samo datirane, ampak tudi podpisane s slikarjevim imenom. Na obrobnem pasu šilastega slavoloka bere- mo tale napis: »Anno domini millesimo qua- dringentesimo tercia completum est hoc opus in vigilia sancti Mathei apostoli per manus Johannis concivis in Laybaco filii magistri Friderici pictoris in Villaco«. Na cerkvenem pročelju pa je bila votivna freska, na kateri je, kot dokazuje slikarski grb treh rdečih ščitkov na belem polju, upodobil slikar tudi sam sebe. Leta 1920 je bilo še videti spodnji del postave klečečega moža in zraven del napisa: ».. . n. malar von Villach purger zu Laybach«. Danes je na tein delu omet že sko- raj popolnoma odpadel. Napisa nam torej povesta, da je cerkev poslikal leta 1443 slikar Janez Ljubljanski, sin beljaškega slikarja Friderika, — torej isti mojster, ki je leta 1456 poslikal cerkev na Muljavi in leta 1459 cer- kev na Kamnem vrhu nad Ambrusom in o čigar čopiču že pred tem pričajo freske v Stični, na Koroškem in celo v salzburškem Lungauu v cerkvi Maria Pfarr.' Toda zdajle nas zajema le ena od visoškili fresk. Desno od velike, skoraj celo višino severne zunanje stene ladje obsegajoče fre- ske sv. Krištofa je še druga slika, ki meri v višino 1,20, v širino pa 1,10 m. Pred nevtral- nim, belkastim ozadjem je upodobljena mla- da, gola ženska v labilni stoji. Z levo nogo se opira na vrat ležeče moške figure, od katere se je ohranila le še glava, desno nogo pa je pomaknila naprej kakor v plesnem koraku, pri čemer se ji je vse telo lahno v loku usločilo nazaj in s tem zadobilo neko melodiozno eleganco in poudarjeno slokost. Do pasu je zajeto telo v profilu, zgornji del pa vidimo v en face. Kakor v obupu si sega dekle z desnico k rahlo na desno ramo nag- njeni glavi, kakor bi si hotelo ruvati na hrbet razpuščene lase. Z levico drži za rep kačo, ki jo pika v levo dojko, druga kača pa se ji ovija okoli desne nadlakti in jo grize v desno stran prsi, tako da obe kači učinku- jeta kakor pošastna, ohlapna ogrlica. Obraz je sicer miren in ljubek, le oči se ozirajo na dekličino levo stran. In tu je zbrana vsa grozota! V desnem spodnjem kotu podobe zija pošastno peklensko žrelo, podobno zma- jevemu gobcu z ostrimi zobmi. Iztegnilo je dolg jezik in ga ovilo dekliču okoli desnega kolena, hoteč ga potegniti vase, za jezikom pa opazimo še ostanke kozla z dolgimi rogo- vi, ki preži na dekle. Ne, ni ji več rešitve, kajti vrh peklenskega gobca se je utaboril še velik zelen hudič, ki je otvezel nesrečnico z verigo čez pas in jo zdaj vleče z desnico v pekel, zraven pa se še norčuje iz nje in ji s prsti levice kaže pred rilcem osla. Med hudičevo in ženino glavo se vije napisni trak, na katerem moremo razbrati le še nekaj po- sameznih črk, toda iz njih ni mogoče več izluščiti smiselnega teksta; vse drugo je iz- pral čas. Dr. F. Stele je še lahko razbral: »poydi... er la(?)ba m(?).o«, toda še pri teh črkah je možen dvom.^ Na žalost je freska precej poškodovana. Omet je tako razpokal, da se nam zdi na prvi pogled, kakor bi bila slika sestavljena iz mozaičnih kamenčkov, večji deli ometa in barve pa so tudi že od- padli. Tako je izginila razen glave vsa figura moža pod ženinimi nogami, uničen je večji del spodnje čeljusti pekla, prav tako ves 161! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO spodnji del kozla in ženina desna noga od kolena navzdol; tudi hudič je močno raz- praskan. Še najbolje je ohranjena ženska figura, mladostni ženski akt, čigar modela- cija in izraz obraza dobro označujeta Jane- zov slikarski princip; akt, čigar nogi sta ne- koliko predolgi, je oblikovan zelo plastično z mehkimi barvnimi gradacijami in brez notranjih kontur (si. i). Odkar je bila freska prvič omenjena v strokovni literaturi, ni nehala raziskovalcem postavljati uganke svoje vsebine. Že častni konservator Ladislav Benesch jo omenja leta 1889 v poročilu dunajski Centralni komisiji za varstvo spomenikov kot nenavadno sliko, Jia kateri je upodobljena krepost, ki jo omre- žujc pregreha.3 Isti poTočevalec je nekaj let kasneje razlago spremenil, češ da gre najbrž za pregreho ali nečistost, ki pada v peklen- sko brezdno'.* Matej Sitar, ki je fresko prvi popisal v slovenščini," je mislil, da je \\po- dobljen peklenšček kot zapeljivec mladine. Napisa na traku tudi Sitar ni več mogel raz- brati, začudi pa nas trditev, da se je tudi okoli ženske ovijal neki napisni trak, ker njegovih sledov danes nikjer ne opazimo. Paul Häuser^ omenja sliko samo kot dokaz, da se je Janez Ljubljanski poskušal tudi v slikanju skoraj naravno velikega ženskega akta, čeprav človeške figure ni trdno ob- vladal; ikonografsko se Häuser freske ni do- SI. 1. Visoko SI. 2. Moissac • taknil. Leta 1912 je poročilo Centralne ko- misije ponovno omenilo našo podobo med skicami fresk, ki jih je že leta 1890 poslal na Dunaj L. Benesch,' in jo razlaga kot žensko figuro, ki jo muči zob vesti. Poročevalec si je torej kači razlagal kot grizočo vest. Dr. France Stele je pri prvem popisu^ za- pisal, da je podoba »nedvomno etično peda- goškega, če ne morebiti tudi alegoričnega značaja, ker kaj pomeni glava pod nogo in kače? Napis bi mogoče govoril tudi za ale- gorijo Prudentije«. V Monumentih L' do- mneva, da spada slika gotovo v idejni krog Zadnje sodbe, da pa je sicer njena vsebina še nepojasnjena. V legendi pod sliko 78. jo imenuje kar »Pogubljena devica«. In res je slika etično pedagoškega in ale- goričnega značaja. Najbolj se je rešitvi nje- nega ikonografskega pomena približal L. Benesch z mislijo o »pregrehi ali nečistosti, ki pada v peklensko brezdno«. Če namreč analiziramo njen ikonoigrafski sestav in vse njene atribute, se nam freska razkrije kot upodobitev Luxurije — Razvratnosti. Peklensko žrelo ne potrebuje nobene raz- lage. Tako, kot je na naši freski, srečamo v srednjeveški ikonografiji kaj pogosto, po- setbno na slikah Zadnje sodbe. Zelo zgovorni rekviziti so poleg hudiča še kozel, kače, 162 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO Z G OD O V IN KRONIKA glava pod nogami in končno ženina nagoia ■ sama. Gola ženska in kača sta v srednjeveški j predstavi skoraj vedno simbol hudega in i greha, torej nasprotno kot v antičnem svetu,-; kjer kačo doječa žena pomeni mater Zemljo j (Terra); upodobitve Zemlje s kačo srečamo | SL 3. Vezeloy pogosto n. pr. v južnoitalskih Exultet rotulih in ta predloga naj bi vplivala tudi na sred- njeveško predstavo Luxurije.Antični vpliv bi veljalo še posebej poudariti pri bizantin- ski, v helenistični tradiciji zakoreninjeni iko- nografiji. Res vidimo ženo s kačami večkrat v kompleksu Zadnje sodbe na freskah v pravoslavnih cerkvah — prim. le fresko v Soipočanih! — in ni izključeno, da je motiv prišel na Zahod prav s posredovanjem bizan- tinske umetnosti. Toda pri tem motivnem prenosu se je v temelju spremenilo moralno in estetsko razmerje do človeškega telesa. Žena, ki nastopa kot simbol Luxurije, ni več plemenita »Terra«, branilka življenja, ampak odbijajoče, grdo žensko bitje, simbol greha, kakršno opisujejo tudi srednjeveški cerkveni spisi. Tako pripoveduje n. pr. v prvi polovici XII. stoletja Honorius Augustodunensis v svojem »Speculum Ecclesiae« o mladeniču, ki se mu jeprikazala grda ženska zapeljivka, kar ga je ozdravilo poželenja po strasteh sveta.i' Hildegarda iz Bingena popisuje v XII. stoletju v nekem pismu posvetno ljube- zen kot nagubano žensko z rdečim in s črnim obrazom.^2 Xej enačbi, da je grehota vedno grda, se pokoravajo tudi najstarejše upodo- bitve Luxurije na zahodnoevropskih tleh. Ne najstarejši, toda morda najzgovornejši je relief Luxurije na ostenju levega preddvora katedrale v Moissacu iz druge polovice XII. stoletja. Golo ženo v lahilni stoji, ki dviga roki od komolcev navzgor in se ji lasje spu- ščajo čez ramena, ovijata po telesu dve kači in jo pikata v prsi, po sramu pa ji leze kra- stača. Z leve strani se ji bliža fantastičen hudič kakor zapeljiv snubec in jo grabi za roko, kot bi jo hotel speljati na ples. Zraven tega reliefa je drugi, predstavljajoč skopuha z mošnjo okoli vratu, na ramenih pa mu okdbal čepi hudič in ga grabi za lase (si. 2). Gre torej za upodobitev Skopiištva — Avari- lije, ki je pogost ikonografski sprendjevalec Luxurije. »Ženska s kačami« je torej personifikacija razvratnosti in nečistosti ali kratko: Luxuria. V romanskem času srečamo njeno upodobi- tev zelo pogosto na Francoskem in Španskem, poredkeje pa nastopa na Nemškem in v Ita- liji. V Nemčiji jo srečamo n.pr. na fasadi sv. Jakoba v Regensburgu, v Italiji na frag- mentu vratnega podboja v Monopoliu (gola, s kačami ovita ženska), na evropskem severu pa priča zanjo relief v levem ostenju portala cerkve v Vate na otoku Gotlandu.*' Na kapitelu iz konca XI. stoletja v portalu južne prečne ladje cerkve Saint-Sernin v Toulouseu je Luxuria spet izklesana kot gola ženska s kačami okoli telesa, ob njej pa ne manjka tudi Avaritia.'* Na cerkvi Sainte- Croix v Bordeauxu je upodobljena Luxuria — poleg Avaritije — kar šestkrat v slepih arkadah ob arhivoltah glavnega portala. Če- prav tu ne nastopa gola, ima vendar prsi SI. 4. AuiiHi 163; KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO razgaljene, na njih pa kače in krastače; štiri- krat je ob njej tudi hudič, ki jo grabi.Na kapitelu v kraljevski kapeli v San Isidoro (Leon, Španija) ovija velika kača dve goli ženski." Zelo pogost je motiv Luxurije tudi v burgundski romanski plastiki. Na zuna- njem portalu preddvora Saint-Fortunata v Charliisu — iz časa okoli 1140 — vidimo na levem podboju žensko, ki drži v eni roki krastačo, v drugi pa kačo, ki se ji zagrizuje- ta v prsi,^' in v cerkvi v Bourg-Argentalu (Loire) žensko s kačama na prsih, medtem ko se ji tretja ovija okoli nog. Seveda je clunyjska cerkvena reforma vplivala tudi na ikonografske predstave, ki so se mogle opreti na novo reformno litera- turo. Tako n. pr. opat Hugo de Flavigny, ki je kot menih živel v samostanih Saint-Vannes in Saint-Benigne (Dijon), prežetih z naj- strožjim clunyjskim duhom, pripoveduje v svoji kroniki, kako se je zamaknil v pekel in nato kakor kasneje Dante opisuje različne muke kot kazen za pregrehe. Med drugimi se Luxuria trapi v ledenomrzli vodi in prsi nečistnic napadajo kače.'^ Zato ni čudno, da na reliefu kapitela v clunyjski cerkvi Ste.- Madeleinc v Vezelayu nastopa Luxuria spet s kačami okoli golega telesa in na drugem kapitelu kot gola ženska, ovita s kačami, ki jo hudič v peklenskem plesu razbrzdano grabi za prsi ter se ozira nazaj proti muzi- kantu, ki trobi v rog*' (si. 3). Bolj zapleten je relief na kapitelu v autun- ski katedrali, na katerem nastopata, obrnje- na drug proti drugemu s hrbtoma, hudič s sekiro v roki in gola ženska. Hudič grabi z levico nekoliko niže stoječega moža, ki je prekrižal roki kakor v strahu pred prsmi in se ozira proti ženski. Le-tej se dvigajo lasje kot plameni (hudičeva žena!); v desnici drži menda velik meč, v levici pa nekaj, kar je podobno kamnu. Mož je padel torej v mrežo vraga in ženske, ki nad njim poplesuje.^" Ikonografska vsebina Luxurije se je tu obo- gatila in se pretila kar v drastično narativ- nost (si. 4). Že dosedanje ikonografske primerjave bi nas lahko prepričale, da imamo tudi na viso- ški freski opravka z Luxurijo. Kače na prsih in hudič, ki vleče žensko na verigi v peklen- sko žrelo, ustrezajo popolnoma temu, kar smo srečali že doslej na upodobitvah Luxurije. Veriga, v katero je vpeto dekle, pomeni ve- rigo suženjstva (greha), s kakršno so navadno opasani pogubljeni. Tudi na naših srednje- veških freskah objema zavržence v peklu pogosto veriga, tako n. pr. na freski sv. Ne- delje v Crnogrobu, ki je nastala celo v krogli Janeza Ljubljanskega, na freski Zadnje sod- be na Krtini in drugod. Vragovemu prizade- vanju pomaga še peklo samo, ki ovija s svo- jim jezikom ženino nogo in jo vleče vase. Zelo zgovoren pa je tudi kozel ob ženinih nogah. Kozel kot žival z močnim spolnim gononi je veljal že v antiki kot atribut Afrodite in Dioniza. Večkrat je Afrodita — Venera upo- dobljena, kako jezdi na kozlu ali ovnu. V krščanskem svetu pa je postal simbol Luxu- rije in hudiča. Zato Luxurijo mnogokrat upo- dabljajo ob kozlu ali odeto v kozlovo kožo. Kot gola ženska jezdi na kozlu na kapitelu slopa iz začetka XIV. stoletja v preddvorju magdeburške stolnice. Isti ikonografski tip srečamo v XIV. stoletju na reliefu na zunanj- ščini prečne ladje katedrale v Auxerreu. Najbrž je za predlogo služila antična upodo- bitev Venere na kozlu, ne zdi pa se mi ver- jetna doimneva Richarda Hamanna,^^ da bi šlo pri tem za upodobitev planeta Venere. Proti temu bi pričala tudi sicer mlajša freska Pojezde pregreh v cerkvi na Montegrazie pri Porto Maurizio (Imperia), ki sta jo naslikala leta 1483 Toinmaso in Matteo Biasaccio. Pre- grehe jezdijo na živalih, s katerimi so sim- bolično povezane: Superbia na konju, Ira na merjascu, Invidia na kuni. itd.. Luxuria pa seveda na kozlu. Vsaka od figur je označena z napisnim trakom, vse pa imajo vratove vklenjene v skupno verigo, na kateri se po- mikajo proti odprtemu peklenskemu žrelu na levi.^3 2a razloček od naše, je Luxuria na Montegrazie oblečena, pač pa ima raz- galjeno koleno (si. 5). — V Freiburgu im Br. je v preddvorju stolnice kip gole ženske, odete v kozlovo kožo — Luxurije, ob injej pa kip mladeniča, ki je veljal nekoč za »kneza sveta«, čeprav bo primernejše ime zanj »Ca- lumnia«^* (si. 6). V rokopisu za Luiso Savoj- sko jezdi Luxuria v boju s Čistostjo spet na kozlu in prav tako na lesorezu iz let 1480—90 v Albertini na Dunaju. Na sliki Hieronima Boscha »Vrt pozemeljskih strasti« v Escorialu nastopa v plesu pohotnežev tudi kozel.Vsaj od XIII. stoletja dalje je torej kozel skoraj stalen sprendjevalec Luxurije. Bolj problematična je moška glava (ali moška figura) pod dekletovimi nogami. Naj- brž bi smeli ob njej ponovno opomniti na že SI. 5. Montegrazie ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA SI. 6. Frei'biiTg im Br. znani nam kapitel iz Autuna z upodobitvijo moža med vragom in Luxurijo. le da je v našem primeru moški upodobljen že kot premaganec pod žensko peto. Zdaleč bi se pri tem morda smeli spomniti tudi na špan- ski motiv »žene z lobanjo«, kakršnega najde- mo na Puerta de las Platerias katedrale v Santiagu de Compostela (levi portal): po- šastna, na nekakšnem kurulskem stolu se- deča ženska s spačenim obrazom in z raz- puščenimi lasmi drži v rokah lobanjo; je sicer oblečena, toda desna stran prsi in leva noga sta ji goli, kar gotovo poudarja pre- grešnost upodobljene figure. Weisbach^' ena- či tudi to upodobitev z Luxurijo, posebno ker srednjeveški romarski vodič pO' katedrali pripoveduje ob njej moralizujočo, sekundar- no nastalo zgodbo o nezvesti ženi, katere ljubcu je prevarani mož odrezal glavo, ki jo je morala nato žena vsak dan dvakrat po- ljubiti. Podoben motiv srečamo v Španiji tudi na cerkvi Santa-Marta de Tera (Bene- vente, Zamora) kot okenski okras in na zu- nanjščini cerkve San Martin v kastiljski Fromisti.^' — Vsekakor smemo našo figuro tolmačiti kot premagano žrtev pregrehe. Toda če smo doslej segali po geografsko in časovno precej oddaljenih komparacijah, do- dajmo na tem mestu še nekaj bližnejših upo- dobitev Luxurije. , Na konzoli v severozahodnem oglu ladje pokopališke cerkve sv. Ane v Murauu na Zgornjem Štajerskem je izklesana mlada gola ženska, držeča v rokah krastačo in kačo, ki jo grizeta v prsi (si. 7). Na nasprotni konzoli v jugozahodnem oghi pa je upodobljen hudič v teku.^** Tudi če obe konzoli nista v dopol- njujoči se zvezi, je vendar gotovo, da nam kaže »Lasterweibchen« tipično Luxurijo in sicer iz začetka XV. stoletja, torej le nekaj desetletij starejšo od Janezove na Visokem. To pa pomeni, da v XV. stoletju motiv na Štajerskem in pač tudi na Koroškem ni bil neznan, čeprav se sicer v nemških deželah nepojavlja prepogosto, ali bolje: tod njegova razpredenost še ni dovolj raziskaim. Prav mikavno upodobitev nam razkriva tudi Hrvatsko Zagorje na freski Pregreh v cerkvi Marija Gorska pri Lcboru.-"-' Med dru- gimi figurami je tudi gola ženska, ki si z levico v obupu ruje lase in obrača glavo navzgor. V prsi jo grize kača, ki se ji ovija tudi okoli telesa. Pred sramom ima krastačo. Sosednja oblečena moška figura ima okoli vratu mošnjo — torej spet Avaritia. In končno naj opomnim še na neki koroški slikarski spomenik, ki pa je ikonografsko. SL 7. Miirau 165 KRONIKA C .\ S O P I S ZA SLOVENSKO K 11 A J E V \ O ZGODOVINO bolj zapleten. V župni cerkvi sv. Lamberta na Raclsbcrgu je na severni notranji steni freska Zadnje sodbe iz začetka XVI. stolet- ja.'" ob njej pa manjša freska oblečene žene, ki ima iia glavi venec s križem, v prsi pa jo pikata dve kači, ki se ji zvijata ob ramah. V desnici drži žena jabolko, z levifo pa sega proti goleinn otroku, stoječemu ob strani. Ob Ixiku se izza žene kaže menda kozlovska glava in spodaj še ena kača. Fresko poznam le po skoi)i risbi, zato vseh podrobnosti ne moreni jjrekontrolirati (si. 8). Prof. dr. Otto Demu« mi je v razgovoru dejal, da gre go- tovo za upodobitev Luxurije. ToHarum mamillas, anitordora quoque et posteriora per horrendi>a multi generis raon&tra et eoha- bitantium maxima multitudo accoperant devoranda«. Nad- angel Mihael ga na vprašanje pouči: »Hae sunt meretrices, quas vides, quarum mamillas tortines lacerant serpentes, quia peccaverunt per earnem et adnlteria adulteraverunt magna«. Malo bolj naprej prestajajo muke skopuhi, kar je spet analogno ikonografskim družitvam Luxurije in Avari- tije. — Mon. Germ. Hist. VIII. str. 389; W. Weisbach, o. c. str. 214, op. 237. — 19. Ibid. str. 139. — 20. Ibid. str. 140. — 21. V IX. stoletju (piše Rhaibanus Maurus: >IIircus, mo-tus luxuriae, ut in lege; .Tollite hircum pro peccato', id est, estinguite in nobis luxuriae motum; hircus, carnis immun- ditia, ut in Psalmis: ,Offeram tihi boves cujn hircis', id est, ad honorem tuum mactabo in me superbiam mentis eum pctulantia carnist. Migne, Patrol. Lat. 112, c. 953) in spet; »hoedus appetitus carnis« 5. Za po- glavje o kozlu glej zlasti; Liselotte Stauch, >'Bock« v; ReaL lexikon zur deutschen Kunstgeschichte, Stuttgart, 20. sno- pič, Str. 963 sq. — 26. O. c. str. 113, sl. 16. — 2?. Ibid Ojp. 174, Str. 209. — 28. Inge Mayer, Oberblick über die Kunstgeschichte der Stadt Murau, Beiträge zur Geschichte vom Murau, Zeitschrift des Historischen Vereines für Steier- mark, Sonderband 3, Graz 1957, str. 94, sl. 36. — 29. Po 167 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Lj. Karamanu so frpske šc iz XIV, stoletja. (O iimjctnosti srednjeg vijeka u Hrvatsko] i Slavoniji, Historijski zbornik I, Zagreb 19+8, str. 108.) ~ 50. \V. Frodl, Die gotische Wandmalerei in Kärnten, Celovec 1944, str. 118. — 31. Bolj zapleteno »teološko« razlago, ki pa v glavnem pove isto, je podal slikar T. Melicher v člam-ku P. Grueberja, Die Kirche am Radsberge in Kärnten, MDZK NF XXVII, 1901, Str. 151. — 32. Handwörterbuch des deutschen Aberglau- bens, Band IV, Berlin—Leipzig 1931—32, str. 243. — 35. V. Möderndorfer, Koroške narodne pripovedke, Celje 1946, str. 119. — 34. Ikonografski kompleks slike »Svete Nedelje« v Cragrobu, Razprave filozofsko-filološko-historičnega raz- reda SAZU II, str. 433. — 35. M. Rupel, Slovenski prote- stantski pisci, Ljubljana 1934, str. 123. — 56. J. Gruden, Cerkvene razmere med Slovenci v 15. stoletju in ustanovitev ljubljanske škofije, Ljubljana 1908, str. 30 sq. — Prim. tudi: J. Mal, Stara Ljubljana in njeni ljudje, Ljubljana 1957, str. 38 sq. — 37. >Eksemplarske bukve is slovenskiga roko pisa prepisane od Miha Turši(č?) v Cirknice 1865«. Podoba 13. — Rokopis je v zasebni lasti v Ljubljani. 168