GLAS
LETO XX. ŠT. 32 (946) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 13. AVGUSTA 2015
NOVI
CENA 1 EVRO 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Foto Zvonko Vidau 
  tudijski dnevi Draga praznujejo le-
tos pol stoletja obstoja. Prav zato
ima pogovor s predsednikom
Društva slovenskih izobražencev, sno-
valcem Drage, Sergijem Pahorjem to-
krat še poseben pomen, pa čeprav, kot
je sam Pahor dejal na nedavni predsta-
vitveni tiskovni konferenci, “smo se mi-
tizacije našega debatnega foruma vedno
otepali …”
Polstoletna zgodovina Drage predsta-
vlja obdobje, ki zahteva razmislek
predsednika Društva slovenskih izo-
bražencev. No, predsednik, prosim.
Brez dvoma imamo organizatorji za-
doščenje, da smo Drago pripeljali tako
daleč. Kot se ljudje, ki so si študijske
dneve zamislili in jih prvič organizirali,
niso spraševali “do kdaj”?, enako velja
tudi za skupino, ki je ta kulturni dogo-
dek nadaljevala do danes. Enostavno,
delali smo, kot bi bilo Dragi usojeno
doživeti sto in več let. Tako smo prišli
do pol poti in v tem duhu smo pripra-
vili tudi jubilejno Drago, brez bahavih
poudarkov o doseženi zaporedni šte-
vilki 50. Že v preteklosti smo koga ra-
zočarali, ker smo se sistematično izo-
gibali pompu, toda mi smo bili in smo
še vedno prepričani, da je treba vred-
nost Drage iskati v svetu izmenjave
idej in v sklopu razmišljanja, ki ga te
ideje porajajo.
Naslov petkovega predavanja se pre-
prosto glasi Zakaj Draga? Na njem se
boste vi v sodelovanju z Andrejem Ca-
pudrom, Katico Cukjati in Tinetom
Hribarjem vprašali, kaj je v preteklosti
pomenila Draga. Razmišljali boste tudi
o tem, ali so Študijski dnevi imeli
kakšno zaslugo za demokratizacijo v
Sloveniji in ali so prispevali h krepitvi
kulture dialoga med Slovenci. Kakšno
vlogo pripisujete Dragi danes, kakšno
vlogo pa lahko odigra v prihodnje?
Ko se je slovenski narod otresel skoraj polstoletne diktature, dosegel
samostojnost in ustanovil lastno državo, smo vsi pričakovali, da bodo
Slovenci razvili vse svoje značilnosti in sposobnosti ter tako sprožili
pravo družbeno prenovo, ki bi bila za zgled drugim. Danes ugota-
vljamo, da se to ni zgodilo. Morda smo preveč kovali v nebo tradi-
cionalne značilnosti slovenskega človeka, ki smo jih odkrivali bolj
iz literature kot iz resnih psiholoških in antropoloških spoznanj.
/ str. 10
IG
Š
www.noviglas.eu
Da bi dobro začeli novo pevsko sezono!
Seminar Zveze cerkvenih pevskih zborov v Rogaški Slatini
Cenjenim bralkam in bralcem sporočamo, 
da se bomo zaradi skupinskega dopusta
vrnili v uredništvo v četrtek, 27. avgusta.
Prihodnja številka bo izšla v četrtek, 3. septembra.
Uprava v Trstu bo zaprta od 12. do 26. avgusta.
Tudi vam voščimo lepo poletje!
Obvestilo uredništva
50. ŠTUDIJSKI DNEVI
DRAGA 2015
Park Finžgarjevega doma – Opčine (TS)
Dunajska cesta 35
petek, 28. avgusta
ob 16.30: Andrej Capuder, Katica Cukjati, 
Tine Hribar, Sergij Pahor
ZAKAJ DRAGA?
sobota, 29. avgusta
ob 16. uri: Predstavitev knjige Igorja Omerze o Dragi
ob 17. uri: Skupina mladih 
PETDESET DELCEV ŠE NI CELOTA
ob 21. uri: Koncert skupine BK Evolution
nedelja, 30. avgusta
ob 10. uri: Alenka Rebula
MOČ DVOJINE: PREOBRAZBA MOŠKEGA IN ŽENSKE 
ZA NARODNO RODOVITNOST
ob 15.30: SLOVESNA IZROČITEV 4. PETERLINOVE 
NAGRADE in PREDSTAVITEV REBULOVEGA ZBORNIKA 
OB NJEGOVI 90-LETNICI
ob 16. uri: dr. Edvard Kovač
ŽE DANES JE JUTRI ALI SLOVENSKA PRIHODNOST
V nedeljo, 30. avgusta, bo ob 8.30 sv. maša, ki jo bo 
za udeležence Drage daroval ljubljanski nadškof in metropolit
Stanislav Zore. Pri maši bo pel zbor Sv. Jernej z Opčin.
DSI - Ul. Donizetti 3 - 34133 Trst (Italija)
tel. +39 040 370846 - faks +39 040 633307, el. naslov: redakcija@mladika.com
Foto dpd
  Sergij Pahor
“Enostavno, delali smo, kot bi bilo Dragi usojeno
doživeti sto in več let”
POGOVOR 
Svet okrog nas
13. avgusta 20152
Povejmo na glas
Od majhnih čudežev živimo
Goriški občinski svet je zavrnil predlog dnevnega reda
Obnove goriških rajonskih
svetov, kot znano, ne bo
  oriško pokrajinsko taj-
ništvo SSk se zahvaljuje
vsem svetnikom goriške-
ga občinskega sveta, ki so pod-
prli dnevni red za oživitev rajon-
skih svetov na področju goriške
občine. Predlog dnevnega reda,
ki so ga predstavili trije svetniki
SSk Božidar Tabaj, Marilka Koršič
in Walter Bandelj, so namreč
podpisali in podprli prisotni
predstavniki svetniških skupin
Federacije levice, Gibanja 5
zvezd, Gorizia e' tua in predstav-
nik stranke Popolo di Gorizia.
Zavrnili pa so ga ostali svetniki
desne sredine, skupno dvajset.
Pokrajinsko tajništvo SSk pa z
začudenjem sprejema odločitev
dveh prisotnih predstavnikov
Demokratske stranke, Davida Pe-
terina in Oliviera Furlana, ki
dnevnega reda nista podpisala.
Pri volitvah Peterina ni bilo v
dvorani, Furlan pa se je vzdržal.
Slovenska skupnost je od nekdaj
zagovorjala temeljno vlogo, ki so
jo opravljali rajonski sveti. Ta
vloga je bila še posebno bistvena
za goriške Slovence in Furlane,
ki so v rajonskih svetih imeli do-
G ločeno upravno avtonomijo inmožnost sodelovanja pri občin-ski upravi. Zaradi tega in ker so
bili predmestni rajonski sveti de-
diščina nekdanjih občin, ki jih
je fašizem ukinil leta 1929, pred-
stavlja njihova ukinitev grobo
omejevanje pravic slovenske in
furlanske skupnosti v Gorici.
Slovenska skupnost je od vsega
začetka zahtevala, da se rajonski
sveti ohranijo, kljub temu da je
deželni zakon 1/2011 zvišal kri-
terije, po katerih so lahko delo-
vali. Deželni svetnik SSk Igor Ga-
brovec je z ne malo truda tudi
dosegel, da so za Gorico, kjer se
izvaja zaščita po zakonu 38/01,
priznali bolj mile kriterije. Z
obžalovanjem pa moramo še en-
krat ugotoviti, da je sedanja go-
riška občinska uprava popolno-
ma gluha pri soudeležbi
manjšinske skupnosti na raznih
nivojih javne uprave, kot tudi za
izvajanje zaščitnih določil iz za-
kona 38/01.
Rajonski sveti so predstavljali
najnižji nivo javne uprave in so
bili le posvetovalnega značaja,
vendar so opravljali zelo po-
membno kapilarno delo na
našem območju. Bili so refe-
renčna točka za občane, ko so se
pojavljale razne težave in potre-
be, kot npr. urejanje kanalizacij,
pločnikov, cestišča. Veliko delo
so rajonski sveti tudi opravljali
na ravni kulturnega in prosvet-
nega udejstvovanja, še posebno,
ker so upravljali občinske stavbe,
v katerih so bili nekoč slovenske
osnovne šole in vrtci. Izredno
pomembna je bila vloga rajon-
skih svetov pri uveljavljanju dvo-
jezičnosti tako na javnih napisih
kot pri razpravah med zasedan-
ji.
Zavrnitev ponovne oživitve ra-
jonskih svetov je le še en korak
pri postopnem izrivanju sloven-
ske manjšine iz javne uprave, kot
se dogaja z ukinjanjem pokrajin
in združevanjem občin na po-
dlagi deželnega zakona 26/2014
ter pri novem volilnem zakonu
52/2015. Gre za veliko vprašanje,
pri katerem tvegamo, da bomo
kot manjšina ostali zaznavni le
kot kulturni rezervat, kar ni v
skladu z zaščitno zakonodajo in
mednarodnimi pogodbami.
“S trebuhom za kruhom”
Iz Italije je odšlo pol
milijona ljudi
  aradi gospodarske in fi-
nančne krize ter visoke
brezposelnosti vse več
Italijanov zapušča domovino.
V letih 2008-2013 se jih je v tu-
jino odselilo 554.727, od tega
125.735 samo v letu 2013, kar
je v primerjavi z letom 2008
55-odstotno povečanje. Največ
jih odhaja v Nemčijo, 1629 pa
si jih je za nov dom izbralo
Slovenijo.
Z Te številke razkriva objavljenaraziskava inštituta Impresa La-voro, ki temelji na podatkih
evropskega statističnega urada
Eurostat.
Od dobrih 550.000 je skoraj
60.000 Italijanov emigriralo v
Nemčijo. Med najbolj prilju-
bljenimi destinacijami so še
Velika Britanija, Švica, Francija
in Španija. 26.000 jih je odšlo
v ZDA, nekaj - predvsem
mlajših - pa se jih je odločilo
tudi za selitev proti vzhodu. V
Albanijo se jih je preselilo
9470, v Slovenijo pa 1629.
Brezposelnost je med mladimi
Italijani več kot 40-odstotna,
na jugu države pa jih je brez
dela še precej več.
  Novosti v zunanji politiki
Častna generalna konzulata
v Bariju in Palermu
REPUBLIKA SLOVENIJA 
  skladu z odločitvijo Vlade
Republike Slovenije je slo-
venski veleposlanik v Ita-
liji Iztok Mirošič 24. julija 2015
skupaj s prefektinjo mesta Bari,
Carmelo Procacci, odprl častni
generalni konzulat Republike
Slovenije v Bariju za deželi Apuli-
jo in Bazilikato, 31. julija 2015 pa
skupaj z županom mesta Paler-
mo, Leolucom Orlandom, še
častni generalni konzulat Repu-
blike Slovenije za Sicilijo. Častna
generalna konzula sta postala
Giacomo Olivieri, lastnik odvet-
niške pisarne v Bariju in predava-
telj na Univerzi v Bariju, in Patri-
zia Di Dio, podjetnica s področja
modne industrije in predsednica
trgovinske zbornice v Palermu.
Na odprtju generalnih konzula-
tov, ki so se ga udeležili najvišji
predstavniki državnih in lokalnih
institucij, med njimi župan Barija
Antonio Decaro in župan Paler-
ma Leoluca Orlando, predstavni-
ki političnega in gospodarskega
življenja v Bariju in Palermu ter
predstavniki tamkajšnjega diplo-
matskega zbora, je veleposlanik
Iztok Mirošič poudaril visoko ra-
ven prijateljskih odnosov med
državama ter pomen gospodar-
skega in kulturnega sodelovanje
med sosednjima državama. Ker
glavnina blagovne menjave pote-
ka večinoma na severu Italije, je
odprtje prvih dveh konzulatov na
jugu Italije še toliko pomem-
bnejše, saj bo nedvomno pripo-
V moglo k iskanju novih možnostiza povečanje blagovne menjave zdeželami južne Italije ter kultur-
ne izmenjave med Slovenijo in
Apulijo, Bazilikato in Sicilijo.
Bari, kjer je sedež generalnega
konzulata, je pomembno univer-
zitetno središče, ki ima tudi veli-
ko pristanišče ter letališče, veliko
pa je tudi bančnega kapitala. Ge-
neralni konzulat v Bariju obsega
konzularno območje dežel Apu-
lije in Bazilikate, ki sta lahko za
Slovenijo pomembni z vidika raz-
vite mreže obnovljivih virov
energije, namakalnih sistemov in
dobre infrastrukture. Veleposla-
nik Mirošič je poudaril, da je po-
trebno poskrbeti za večjo promo-
cijo turizma v Sloveniji, ki je
čudovita dežela, ki lahko ponudi
vsakomur nekaj. Prefektinja me-
sta Bari Carmela Procacci je izpo-
stavila, da je navzočnost zelo de-
javnega slovenskega veleposlani-
ka zdaj nadgrajena še z odprtjem
častnega generalnega konzulata,
ki bo pokrival tako območje
dežele Apulije kot tudi Bazilikate,
kar bo nedvomno prispevalo k
boljšemu sodelovanju med
državama na kulturnem, predv-
sem pa na gospodarskem po-
dročju.
Tudi generalni konzulat v Paler-
mu bo nedvomno pripomogel k
višji blagovni menjavi s Sicilijo,
ki ponuja vrsto gospodarskih pri-
ložnosti. Ob odprtju je veleposla-
nik Iztok Mirošič izpostavil tudi
sodelovanje slovenske večna-
menske ladje Triglav v italijanski
operaciji Mare Nostrum, kar je Si-
cilijo še bolj povezalo s Slovenijo.
Župan mesta Palermo Leoluca
Orlando se je Sloveniji zahvalil za
sodelovanje v operaciji Mare No-
strum, pri kateri je Slovenija kot
edina evropska država takrat iz-
kazala solidarnost.
Veleposlanik Iztok Mirošič je 8.
junija letos odprl tudi častni ge-
neralni konzulat Republike Slo-
venije v Firencah za območje To-
skane, tako da ima Slovenija po-
leg častnega konzulata v Milanu
zdaj že 4 generalne častne konzu-
late na območju Italije. Ključna
naloga vseh je spodbujanje go-
spodarskega in kulturnega pove-
zovanja italijanskih dežel s Slove-
nijo ter pomoč slovenskim
državljanom.
  akšno je naše življenje, da nas od časa do
časa prevevajo močne in silovite želje:
da bi bili srečni in vedno le srečni, da bi
se nam izpolnile najlepše sanje in bi se ure-
sničilo vse, po čemer smo vedno hrepeneli. Da
bi bili kar se da uspešni pri delu in pri svojih
načrtih, da bi se nam ne bilo treba toliko boriti
za vsakdanji kruh, da bi bili bogati in s tem
rešeni vseh skrbi, da bi potovali okoli sveta in
bili vedno zdravi in bi bile bolečine ter stiske
nekje daleč od nas. Da bi bili vedno na počit-
nicah, vedno zadovoljni, vedno v pričakovanju
lepe in še lepše prihodnosti. Skratka, v nas
zaživijo lepote in čudeži pravljice, v katerih bi
bile izpolnjene naše brezkončne želje, ki se jih
ni mogoče ubraniti. Toda nekje v sebi vendar
vemo, da pravljico pričara prav ta naša silna
želja, ki bi nas rada rešila bremen in sivine
življenja. Vemo, da nas pravljica kot obljuba
čudeža hipno oživi, ne more pa z nami vedno
z ramo ob rami hoditi. Zato se potem naša mi-
sel v resničnost poglobi, če so tudi v njej stvari,
od katerih naša duša živi in od katerih mi lahko
potolaženi živimo. In če se zares v to resničnost
poglobimo, se bomo morda spomnili številnih
reči, ki nas razveselijo, nas osvežijo in nam dajo
moč za vedno nove prihodnje dni. Tako odkri-
jemo nešteto majhnih čudežev, ki smo jih že
doživeli in si seveda želimo, da bi jih srečali in
doživljali tudi v prihodnje. Kaj ni čudež iskrena
prijaznost, ki smo je bili deležni? In tisti na-
klonjeni, dobrohotni pogled? Pa to, da nas kdo
resnično upošteva, ali pa nas cenijo kar mnogi?
Lahko, da nismo vedno opazili pozornosti, ki
nam jo je kdo izkazal, ker smo bili raztreseni
in polni skrbi? In kaj ni čudež, če nas kdo lepo
sprejme, nam odpre na stežaj vrata svojega do-
ma ali celo srca? Kaj tedaj ne zaživi naša duša
in se z nami skupaj veseli, da se je kaj tako le-
pega zgodilo? In pa tam kar sredi ceste, ko nas
kdo prisrčno pozdravi, da tega ni mogoče spre-
gledati in se tega dogodka še dolgo spominja-
mo? In ko smo kaj naredili in se za to stvar tru-
dili, naj bo malenkost ali kaj več, ko smo se
trudili in nas je potem kdo pohvalil, nam izre-
kel priznanje, se nam na poseben način zah-
valil, ali ni to mali čudež, ki nas osreči? Pa ko
nam kdo nameni toplo besedo, ki je lahko že
ljubezen, ali pa ko se nas kdo zares in iz srca
razveseli? Kaj ni res, da od tega naša duša
srečno zatrepeta in želi vrniti dar, ki ga je tako
nepričakovano prejela? In če je na koncu kon-
cev res, da vse navedene in podobne stvari
našo dušo kot čudež vzradostijo, zakaj ne bi
bili že mi tisti, ki bi takšno olajšanje drugim
podeljevali? Bili do drugih prijazni, jim bili na-
klonjeni, bili do njih pozorni, jih upoštevali,
jih vedno lepo sprejeli, jih prisrčno pozdravlja-
li, jih pohvalili, jim večkrat izrekli toplo besedo
in se jih razveselili. Zakaj ne? Ker kot je težko
življenje zame, je tudi za druge in kot sem jaz
poživljen od majhnih čudežev drugih, so lah-
ko drugi poživljeni od majhnih čudežev, ki jih
jaz premorem. Kaj torej čakam? Kaj torej čaka-
mo?
Janez Povše
T
Zadnja mednarodna vest
Grčija dosegla dogovor
s posojilodajalci
  rčija je v torek, 11. av-
gusta, zjutraj z med-
narodnimi posojilo-
dajalci dosegla dogovor o
tretjem programu pomoči, ki
bo po pričakovanjih vreden
do 86 milijard evrov. Podrob-
nosti dogovora še niso znane,
že ponoči pa so pogajalci do-
segli dogovor o proračunskih
ciljih do leta 2018. Grški po-
gajalci naj bi s predstavniki
Evropske centralne banke
(ECB), Mednarodnega denar-
nega sklada (IMF), Evropske
komisije in stalnega meha-
G nizma za stabilnost evra(ESM) v kratkem dorekli šenekatere podrobnosti dogo-
vora. Grški finančni minister
Evklid Cakalotos je časnikar-
jem dejal le, da morajo rešiti
“le še eno ali dve podrobno-
sti”. Po pojasnilih neimeno-
vanega vira z grškega fi-
nančnega ministrstva pa te
podrobnosti ne bodo vpliva-
le na siceršnji dogovor o po-
moči, ki bo Grčijo rešil pred
bankrotom.
Grški parlament naj bi o do-
govoru glasoval v četrtek, 13.
avgusta, nato pa naj bi o
njem v petek odločali tudi fi-
nančni ministri območja
evra.
Grčija namreč mora že 20. av-
gusta ECB poplačati 3,4 mili-
jarde evrov, zato so si v Ate-
nah prizadevali, da bi kar na-
jhitreje sklenili dogovor o po-
moči, brez katere država ne
bo mogla poplačati dolgov.
Grška vlada je v noči s pone-
deljka na torek (10. in 11. t.
m.) po neuradnih informaci-
jah določila tudi proračunske
cilje za prihodnja leta. Letos
naj bi primarni primanjkljaj
dosegel v Grčiji 0,25 odstotka
bruto domačega proizvoda
(BDP), prihodnje leto pa naj
bi primarni presežek dosegel
0,5 odstotka, v letu 2017 1,75
odstotka in v letu 2018 3,5
odstotka BDP.
Slovesnost v Bariju
Odprtje diplomatskih prostorov v Palermu
Aktualno 13. avgusta 2015 3
  zdravilišču v Rogaški Slatini se je v petek,
7. avgusta 2015, s predstavitvijo programa,
ki so ga vadili med tednom, končal poletni
seminar Zveze cerkvenih pevskih zborov iz Trsta,
ki se ga je udeležilo 85 ljudi. Gre za izobraževalno
pobudo, ki se je začela leta 1970 in se je doslej po-
kazala kot odlična priložnost za pridobivanje no-
vih izkušenj za zborovodje in organiste, a tudi vo-
kalni napredek posameznih pevcev. To je teden,
ko udeleženci spoznavajo novo zborovsko litera-
turo in nove skladatelje, a tudi različne zgodovin-
ske, kulturne in naravne znamenitosti slovenske
dežele.
Letošnji seminar se je začel v nedeljo, 2. avgusta.
Med tednom je združeni zbor, ki ga je sestavljalo
lakih 50 pevk in pevcev pod vodstvom prof. Da-
mijana Močni-
ka, vadil novo
mašo Matije
Tomca in druge
pesmi in speve,
ki so jih nato jav-
no predstavili v
petek, 7. avgusta,
med večerno
mašo v župnijski
cerkvi sv. Križa.
Prisotni zboro-
vodje in pevci so
ugotavljali, da so
letos vadili in iz-
vedli zelo upo-
rabno mašno li-
teraturo. Ob
maši so to bile še
liturgične pesmi
Vavkna, Kimov-
ca, a tudi same-
ga Močnika.
V hotelu je istega večera sledil še sklepni del, ki so
ga oblikovali narečni pesnik Aleksander Furlan s
svojima pesmima in prof. Lučka Peterlin Susič, ki
je tudi letos v šaljivem tonu ustvarila nov spev po-
letnega seminarskega epa. Tržaške pevke in pevci,
a tudi nekateri gostje hotela, so se ob tem imenit-
no zabavali, ob koncu pa še z zanimanjem prisluh-
nili zboru, ki je pod vodstvom Aleksandre Pertot
zapel štiri posvetne pesmi, med njimi Vrabčevo
priredbo Barčice, a tudi živahno Jurjevanje v Ko-
kolovi priredbi in Danevovo Pesem.
Minil je tako teden, ki je bil vsebinsko zelo razno-
lik in bogat, saj je udeležence seminarja v sredo,
5. avgusta, zvečer obiskal in med mašo spodbudno
nagovoril celjski škof Stanislav Lipovšek. Naglasil
je duhovno, a tudi kulturno in narodno vlogo de-
lovanja zborov zlasti v jezikovno izpostavljenih
krajih, kot je naše zamejstvo.
Letošnji gojenci orgelskega tečaja, ki ga je ponov-
no zelo uspešno vodil Gregor Klančič, so imeli na-
stop na Novakovih orglah v četrtek zvečer. Nasto-
pilo je pet tečajnikov, ena tečajnica pa je razadi
bolezni predčasno odšla domov. Nastopajoči so
izvedli Bachova, a tudi Zupanova, Pacherjeva in
Benoistova dela, na koncu pa še tri krajše, a zelo
učinkovite preludije goriškega skladatelja Emila
Komela, ob katerih so opozorili, da gre za prave
biserčke, ki bi jih kazalo ponatisniti in predstaviti
širši glasbeni javnosti.
Po ustaljeni praksi so organizatorji poskrbeli tudi
za nekatere izlete. Tako so si lahko udeleženci ogle-
dali znamenito rogaško tovarno kristala, hrvaški
protokolarni grad Trakoščan in končno še orglar-
sko delavnico Antona Škrabla, kar je bilo zanimivo
še zlasti za organiste. Med tednom pa so priredili
še razširjeno sejo članstva, da so prisotnim pred-
stavnikom 39 odraslih in 8 otroških in mladinskih
zborov in skupin predstavili novosti, ki se napo-
vedujejo z reformo dodeljevanja javnih sredstev
slovenskim organizacijam s strani deželne uprave.
Ob koncu tega pogovora je bilo sicer zaznati do-
ločeno zaskrbljenost, a tudi prepričanje, da je mo-
goče tudi tovrstne težave z dobro voljo in vztraj-
nostjo ter rednim delovanjem, ki nagovarja naše
ljudi, gotovo premostiti.
V. J.
V
  ragi in cenjeni dr. Zorko
Harej,
že več tednov se vsak dan
spominjam na vas in že
ničkolikokrat sem se namenil, da bi
vam pisal, saj se pri Zvezi cerkvenih
pevskih zborov soočamo s težkimi
vprašanji in vaše izkušnje ter nasveti
v naših ustanovah, pa tudi v politiki
in tržaški pokrajinski upravi bi bili
še kako potrebni in koristni.
Minuli, prvi teden avgusta, smo bili
na letnem seminarju, ki ga Zveza
prireja vse od leta 1970 in po 17
letih smo se ponovno vrnili v
Rogaško Slatino. Letos je na
seminar prišlo 85 ljudi, med temi je
bilo kakih 50 pevk in pevcev,
nadalje 6 udeležencev orgelskega
tečaja, ki ga je vodil Gregor Klančič,
nekaj je bilo otrok, ki so imeli svoje
dejavnosti, pa tudi nekaj
sorodnikov in prijateljev Zveze, med
njimi draga Ljuba Smotlak, kar
bogati naše poletno izobraževalno
shajanje. Jutranje vaje sta vodila
Aleksandra Pertot, ki se je s svojim
energičnim pristopom ukvarjala s
posvetnimi pesmimi, in Damijan
Močnik, skladatelj in profesor na
škofijski gimnaziji v Ljubljani, ki pa
je z nami vadil sakralni del sporeda.
Hvala Bogu, je vse potekalo v
najlepšem redu, edino, kot pravi
naš Šandrin Furlan: “je vse lepu in
prov, ma je treba kej več nardit, da
bi privabli ta mlade”. Seveda misli
na mlade pevce, kar je sicer ključni
problem za vse naše zbore. Sami
dobro veste, kako je s tem, tako da
vam ne bom pravil.
Pišem pa vam zaradi drugih
vprašanj. Dežela Furlanija Julijska
krajina, sicer ne vem po čigavi
sugestiji, je pripravila načrt (pri
pripravljalni mizi so sedeli tudi dr.
Štoka, Bandelj in drugi naši
predstavniki), za reorganizacijo
dodeljevanja javnih, državnih
prispevkov za ustanove in
organizacije slovenske narodne
manjšine. Sklep se sklicuje na 8.
člen in 12. odstavek deželnega
zakona št. 26 z dne 16.11.2007 in
18. člen ter 8. odstavek istega
deželnega zakona, ki obravnava
zveze in organizacije in podpira
dejavnosti in programe združenj in
manjših organizacij slovenske
manjšine. Zakon seveda zadeva tudi
druge kategorije in dejansko
izpolnjuje 16. člen zaščitnega
zakona za slovensko jezikovno
manjšino št. 38 z dne 23. februarja
2001.
Ne bom se spuščal v podrobnosti, a
uresničuje se vaša napoved, po tisti
avdiciji v sejni sobi deželnega urada
za slovensko manjšino v ul.
Lavatoio za openskim
tramvajem, ko smo - mislim,
da leta 2005 - morali pred
komisijo, ki ji je predsedoval
tedanji doberdobski župan
Lavrenčič, in pojasnjevati,
kaj dela Zveza in kakšno
vlogo imajo včlanjeni zbori
na območju z vidika
ohranjanja narodne zavesti
in živega snovanja
slovenskeja jezika in kulture.
In lepa je bila, da sta nas med
drugimi poslušala tudi
Paulin in Maver, ki še kako
dobro poznata vlogo in
opravljeno delo. Pri mizi sva
odgovarjala poleg vas še prof.
Marija Kerže in jaz. Vsi trije
smo imeli jasen občutek, da
deželne komisije tisti del
‘službe’, ki jo zbori
opravljajo na cerkvenih
korih in pri verskih
slovesnostih, sploh ne
zanima, pa čeprav se
slovenščina v javnosti s
petjem in nagovorom vred
marsikje v Trstu (npr. v
Rojanu, pri Sv. Vincenciju,
Novem svetem Antonu itd.)
oglaša samo še v cerkvi. Ostalo t. i.
’prosvetno’ delo, ki ga naši zbori
redno opravljajo v veliki večini
krajev, kjer delujejo (od Devina,
mimo mestnih župnij do Mačkolj in
Milj), pa je verjetno preveč
tradicionalno, ne dovolj napredno.
Ko smo odhajali, ste, dragi profesor,
kot dolgoletni izkušen upravitelj in
politik ugotavljali, da je pač jasno,
da bomo izgubili status primarne
ustanove, in res se je to zgodilo.
Tedaj ste tudi napovedali, da se
bodo odnosi z javnimi upravami kaj
kmalu še bolj zapletli.
Deželna uprava je sedaj s soglasjem
posvetovalne komisije sprejela
sklep, da morajo biti vse prošnje, ki
so jih doslej organizacije, ustanove
in društva, ki so vpisana v deželni
seznam slovenskih organizacij,
samostojno vlagale na osnovi
deželne zakonodaje, odslej
predložene ali Zvezi slovenskih
kulturnih društev ali Slovenski
prosveti ali Zvezi slovenske
katoliške prosvete iz Gorice ali Zvezi
slovenskih športnih društev v Italiji.
Vsaka od teh štirih organizacij bo
imela nekakšno vodilno vlogo in bo
zbirala prošnje organizacij in
društev, ki so njihove članice, ter jih
bo nato v poenoteni obliki in s
potrebnimi finančnimi dokumenti
(predračuni in načrti) predstavila
deželnim uradom, ki bodo v rokih,
ki jih predvideva zakonodaja, o tem
sklepali in odločali o dodelitvi
prispevkov.
Na Tržaškem bodo morali zato
zveze, organizacije in društva, ki so
člani SSO-ja, se pravi tudi naša
ZCPZ, kakor tudi knjižnica Dušana
Černeta, društvo Virgil Šček in
drugi, ki so doslej samostojno
vlagali prošnje na deželo za svoje
redno delovanje, te svoje načrte
nasloviti na Slovensko prosveto, ki
jih bo nato uskladila s svojim
programom ter jih poslala pristojni
deželni službi.
Na to temo smo na seminarju
priredili razširjeno sejo, da bi
prisotne predstavnike včlanjenih
zborov in skupin seznanili z
novostmi, ki nas čakajo. Podrobneje
je nekatere vidike novega osnutka
pojasnil predsednik Slovenske
prosvete Marij Maver, ki je tudi
povedal, da bodo sicer posamezne
ustanove in društva, ki so
vpisana v deželni seznam,
lahko tudi samostojno
vlagali prošnje, a izključno
za projekte, ki jih bo dežela
razpisala. Bolje pa bodo
točkovani tisti projekti, ki
bodo povezovali več društev
ali ustanov.
Po omenjeni seji na
seminarju so bili naši ljudje
precej osupli. Sandrin pa je
dejal, da je sistem
izsiljevanja, kot ga je zaznati
v besedilu, intervjujih in
člankih, ki jih beremo na to
temo, nesprejemljiv.
Spomnil sem se tedaj, kako
ste, ko so nam neki uradi
svetovali, naj vložimo
prošnjo za namensko
podporo v višini milijona
lir, spontano izrekli verz:
Timeo Danaos et dona
ferentes, ki že od časa
Laokoonta tam pred Trojo
opozarja, da se človek ne
more vedno zaupljivo
zanesti na to, kar mu
ponujajo in predlagajo.
Prav rad bi vedel, kaj si
mislite o tem?! Vendar tako je, dragi
profesor, in tako bo, če hočemo
nadaljevati z razčlenjenim in
raznolikim organizacijskim delom,
ki ste ga pri ZCPZ zasnovali in
opravljali vse od leta 1966.
K sreči je naša Zveza živa in ima že
utečeno dejavnost, podobno velja
za včlanjene zbore, pa naj govorim
o Fantih izpod Grmade ali o
openskem zboru Sv. Jernej ali o
mnogih drugih, ki so v svojih krajih
vedno skrbeli za bogato prosvetno
delovanje. Sami Zvezi cerkvenih
zborov res ni mogoče očitati, da ne
dela: Božični koncerti, revija
otroških zborov Pesem mladih
(letos je nastopilo 36 zborov),
jesenska revija Pesem jeseni, dve
dekanijski reviji, tečaj za organiste,
srečanje pritrkovalskih skupin,
sporadične publikacije, občasna
gostovanja znanih zborov itd., se
pravi delovanje skozi vse leto
potrjuje našo zvestobo vrednotam
in delu, ki je usmerjeno v njihovo
ohranitev. Poleg tega vsi naši
včlanjeni zbori povsem legitimno
in glasno lahko rečejo z vašimi
besedami, da so v svojih krajih
'trdne postojanke' slovenstva,
slovenske besede, pesmi in misli, a
tudi verskega prepričanja, kar za
zdaj še ni kaznivo dejanje.
Tako, dragi profesor, moram
končati. Mislim, da ni dvomov, da
bomo tako ali drugače nadaljevali
delo, ki se je začelo pred več kot pol
stoletja. Če ste takrat delovali brez
najmanjšega prispevka, bomo pač
tudi danes s skromnejšimi, le “na
nižjem ognju bomo kuhali”.
Vseeno pa bi vas prosil, da zberete
manjšo delegacijo, mogoče bi se k
rajnim članom Zveze lahko
priključili še Lojze Bratuž ali Dolfi
Pertot iz Nabrežine ali Milič iz
Saleža, ki je bil organist v Zgoniku,
ali Vlado Švara od Sv. Jakoba in še
marsikateri drug, ki so ga pod
fašizmom preganjali, konfinirali ali
mučili, po vojni, in ne le za časa
kominforma, zasmehovali in
pljuvali, a so pri svojem poslanstvu
zvesto vztrajali, ker so vedeli, da -
izmi, tudi ekonomizmi prej ali slej
minejo, narod pa ostane. Prosil bi
vas torej, da v taki razširjeni
delegaciji, stopite najprej do sv.
Cecilije in nato z njenim
posredovanjem do Božjega prestola,
da tam v nebeškem Jeruzalemu
prosite Najvišjega za pomoč.
Predvsem za zdravo pamet in dovolj
potrpljenja in vztrajnosti, kajti kot
ste nekoč dejali: za vsakogar, ki
deluje v politiki ali v kulturnih
organizacijah, je najpomembnejša
lastnost vztrajnost. Saj pravijo, da se
počasi daleč pride!
Toliko za danes, pa lep pozdrav.
Marko Tavčar
Devin, na predvečer sv. Lovrenca
D
Ob reformi dodeljevanja deželnih prispevkov
Pismo Zorku Hareju
Poletni seminar ZCPZ v Rogaški Slatini
Raznolik teden, ki je
obogatil udeležence
Foto Marina Sturman
Foto Marina Sturman
Kristjani in družba13. avgusta 20154
  veza slovenskih katoliških skav-
tov in skavtinj (ZSKSS) je pred ne-
kaj meseci praznovala 25. oblet-
nico obstoja. Temu dogodku so sloven-
ska javnost in mediji posvetili precejšnjo
pozornost. ZSKSS je namreč v dveh de-
setletjih in pol postala pomembna mla-
dinska organizacija, ki se danes ponaša
s 4.600 člani. Njena zgodba pa se je pred
približno 30 leti začela v... Gorici. Da,
prav ste prebrali. Ustanovitelj ZSKSS,
Ljubljančan Peter Lovšin, je skavtizem
spoznal sredi osemdesetih pri nas. Nav-
dušil se je nad taborjenjem v naravi in
nad skavtskimi veščinami. In kmalu se
je porodila ideja, da bi lahko to izkušnjo
prenesel tudi v Slovenijo, ki je v tistih
letih doživljala obdobje velikih spre-
memb.
Peter, kako si prišel v stik z goriškimi
skavti?
Prva vez z goriškimi skavti je bil moj
stric, duhovnik Janez Obastar. Bil je
vrstnik in sošolec Marijana Markežiča.
Z Marijanom sva se spoznala po stričevi
zaslugi. To je bilo leta 1984, na taboru v
Žužemberku. Najprej sem tam namera-
val ostati dva ali tri dni, dejansko sem
potem z goriškimi skavti na taborjenju
preživel 10 dni.
To je tisti tabor, ko te je Mauro Leban,
takratni načelnik, vnaprej proglasil
za ustanovitelja slovenskih skavtov.
Drži?
Ja, takrat je Mauro izrekel te preroške be-
sede. Sklical je zbor, da bi me uradno
pozdravil. Pred mano se je oblikoval iz-
jemno velik kvadrat mladih goriških
skavtov in skavtinj. Oglasil se je Mauro
z besedami: “Predstavljam vam Petra
Lovšina, ki bo nekoč v prihodnosti usta-
novil skavte v Sloveniji”. Ponavljam, to
je bilo leta 1984.
Za skavte si vsekakor prvič slišal že
pred tem. Pravzaprav si o goriških
skavtih bral...
Ob premišljevanju, kako pritegniti mla-
dino v sklopu pastorale, so se nam tedaj
porajale številne ideje, kljub težavam, s
katerimi smo se srečevali v času jugo-
slovanskega režima. Za eno od idej, ki
se nam je porodila, imajo zaslugo prav
skavti. Doma smo bili naročeni na
Ognjišče. V enem od izvodov te revije iz
leta 1982 sem prebral intervju z Mau-
rom Lebanom, Ivom Jevnikarjem, Ivico
Švab, Aleksandro Kosič in Marijanom
Markežičem. Orisali so delovanje slo-
venskih skavtov v Italiji. Takrat se je
začelo spoznavanje skavtizma. Intervju
je bila vsekakor samo prva spod-
buda na tej poti.
Obljubo si izrekel leta 1986.
Kako se spominjaš teh prvih
let, ko si se uvajal v realnost,
ki je bila zate povsem nova?
Ne samo zaradi specifike
skavtske organizacije, temveč
tudi zaradi tega, ker je bila ta
dejavnost onkraj meje oziro-
ma takrat še onkraj “železne
zavese” prepovedana?
Ta leta so bila zelo intenzivna.
Vsak teden sem prihajal v Gorico
iz Ljubljane: takrat še ni bilo av-
toceste. Vijugasta pot čez Postoj-
no in Rebrnice je bila z avtobu-
som neskončno dolga. Včasih
smo se peljali tudi z vlakom do
Sežane in nato čez Kras do Nove
Gorice. Prva postaja je bila vselej
Katoliška knjigarna. Tam sem se
srečeval z Maurom in skupaj sva
preživljala veliko časa v načrto-
vanju ustanavljanja skavtov v Slo-
veniji.
Poseben postopek je bilo tudi
vsakokratno prečkanje meje.
Ob pripovedih, da so te na
mejnem prehodu zadrževali tudi po
več ur, se danes lahko nasmehnemo,
takrat pa so bile te nevšečnosti bolj
skrb vzbujajoče...
Takrat tem “postankom na meji” nisem
namenjal prav velike pozornosti. Cari-
nik oziroma miličnik me je vprašal, kaj
imam v torbi. Ko je videl skavtsko lite-
raturo, je začel godrnjati. Sam sem se iz-
govarjal, da so v zamejstvu tudi tabor-
niki. Zaradi tega so me večkrat spravili
v sobo znotraj zgradbe ob meji in tam
sem čakal tudi več ur. Spomnim se, kako
sem zaradi tega vedno lovil zadnji avto-
bus iz Rožne Doline proti Ljubljani, oko-
li 20.30. Domov sem prišel okoli pol-
noči. Enkrat se je zgodilo, da sva mejo
prečkala skupaj z Julijanom Čavdkom:
in na vprašanje carinikov, kaj nosimo s
seboj, je on brez slabe vesti in povsem
mirno prijavil: “V 'ruksaku' imamo
bombo”. No, ob vsem tem me zato še
danes včasih stisne v želodcu, ko
prečkam mejo čez Rožno Dolino oziro-
ma, kot vi pravite, pri “Rusi hiši”.
Avtobusa pa nisi zamudil...
Ne, nisem ga zamudil, ker sem bil toliko
prej na meji. Jasno, da bi ob normalnem
prehodu v Novo Gorico lahko sedel na
zgodnejši avtobus in bil prej doma.
Kako so te tvoje “prihode v poznih
urah” sprejemali tvoji domači?
Potrebno jim je bilo pojasnjevati, kako
in kaj. Danes sem tudi sam oče in gle-
dam na to drugače ter razumem go-
drnjanje svojih staršev. Dogajalo pa se
je tudi, da sem prespal pri Terčičevih ali
pri Bertolinijevih. Pač, podaljšal sem
svoj vikend v Gorici in se domov vrnil
šele v nedeljo. To mi je navsezadnje tudi
ustrezalo: več časa sem lahko preživel s
svojimi goriškimi prijatelji.
Kako je bilo potem, ko si po obljubi
leta 1986 postal tudi formalno
član SZSO in “pravi goriški skavt”?
Nalezel sem se rivalstva s Trstom
in s t. i. “Trieštini”. No, šalo na
stran. Aktivno sem se udeleževal
sestankov in prenašal znanje, ki
sem ga dobival v Gorici, tudi v Slo-
venijo. Formacija je postala po letu
1987 bolj intenzivna.
Si bil v Gorici aktiven do leta 1990
oziroma do ustanovitve ZSKSS?
Da. Zadnje večje skupno sodelovanje je
bila priprava obljub 1989. Takrat smo
imeli prve obljube slovenskih skavtov
pri Sv. Ani v Ljubljani. Na tem dogodku
je bilo prisotnih veliko goriških skavtov,
ki so s svojo prisotnostjo izpričevali “bo-
trstvo” naši novonastajajoči or-
ganizaciji. Drugi pomemben tre-
nutek je bila pomoč s prevajan-
jem in drugimi logističnimi
težavami pri vzpostavljanju sti-
kov z italijansko skavtsko organi-
zacijo Agesci.
Ste takrat torej stopili v stik tudi
z najpomembnejšim italijanskim
katoliškim skavtskim gibanjem?
Ne samo. Komunicirali smo tudi
s svetovno skavtsko organizacijo
in oni so nas nato preusmerili na
Agesci. Goriški skavti so nam nu-
dili veliko pomoč s tem, da so bili
v bistvu tolmači in da so nam po-
magali pri teh postopkih.
Česa se boš posebej spominjal iz
obdobja, ki si ga preživel v Gori-
ci? Zanima me, ali ima posebno
mesto v tvojem spominu kaka
anekdota ali dogodivščina.
Prvi tabor je bil zame povsem
novo odkritje. Še sedaj se spo-
minjam, kako so mi opisovali do
potankosti organizirane napade
na tabor tržaških skavtov. No, ta-
ko izkušnjo sem v prvi osebi
doživel tudi sam nekoliko kasne-
je. Napad smo takrat izvedli Matjaž
Terčič, Julijan Čavdek in podpisani v
Žirovnici. Nikoli ne bom pozabil, kako
smo bili oblečeni v vojaške uniforme,
eni v italijanske, drugi v jugoslovanske,
in kako smo se plazili po gozdovih.
Dne 31. marca letos je ZSKSS prazno-
vala 25. obletnico obstoja. Kakšne so
bile takrat razmere in kako vam je
uspel ta veliki met?
Želeli smo svoje delovanje potrditi v
pravno-formalni obliki. V zadnjih letih
obstoja Jugoslavije je še vedno veljala
zahteva, da mora biti vsako novousta-
novljeno društvo tudi član Socialistične
zveze delovnega ljudstva (SZDL). To pa
se nam je upiralo, ker so skavti popol-
noma neodvisna in nevladna organiza-
cija. Na pomoč so nam takrat priskočili
prijatelji, ki so že delovali v novonasta-
lih pomladnih strankah. Sekretariat za
notranje zadeve naše vloge seveda ni ta-
koj sprejel. Kljub vsem preprekam se je
zadeva rešila za nas ugodno marca 1990:
postali smo pravno-formalno priznana
organizacija.
Če prav razumem, je bila vaša želja
ta, da bi se skavtska organizacija v Slo-
veniji ustanovila že prej...
Mi smo računali, da bi se to lahko zgo-
dilo že leta 1989. V ostalih državah nek-
danjega vzhodnega bloka, ki so doživlja-
le žametne revolucije, so ustanavljali
skavtske organizacije že leta 1989. Mi
smo se sklicevali na to.
Kako ste bili kot novonastala organi-
zacija sprejeti v Sloveniji?
Ljudje so nas dobro sprejemali. Nihče
pa nas ni znal natančno umestiti.
Kaj je za vas pomenilo dejstvo, da je
skavtska organizacija imela katoliški
predznak?
To je bila logična izbira. V času študija
sem se v Narodni in univerzitetni
knjižnici posvečal “skavtskim gradi-
vom” bolj kot študijskim. Odkril sem,
da so bili tik pred drugo svetovno vojno
v Ljubljani ustanovljeni katoliški skavti
z modrimi kroji. Na to smo se tudi na-
vezovali ob ustanovitvi ZSKSS leta 1990.
Predznak “katoliški” smo hoteli pouda-
riti, ker smo tako dali javnosti jasno ve-
deti, katere vrednote živimo.
Kako vas je družba sprejemala, ko ste
se predstavljali kot katoliški skavti?
Zelo zelo pozitivno. Spoznavali so nas
tudi tisti, ki niso pripadali našemu mi-
selnemu krogu. Leta 1990 smo ob t. i.
prvi poplavi v Sloveniji skavti – bilo nas
je preko 60 – šli v zgornjo Savinjsko do-
lino, da bi pomagali ljudem. S takimi
dejanji so nas Slovenci vzljubili.
Kako je potekal razvoj skavtske orga-
nizacije?
V začetku nas je bilo 70. Zbirali smo se
v treh stegih: Ljubljana, Postojna in Cer-
knica. S tabornimi šolami smo dobili
tudi metodološki ključ za usposabljanje
voditeljev. Leta 1996 smo dosegli dogo-
vor s katoliško Cerkvijo v obliki Listine
katoliškega skavtstva. Danes ima ZSKSS
približno 4.600 članov, kar je zgodovin-
ski maksimum.
Kolikšno pa je skupno število skavtov,
ki so v 25 letih obljubili v ZSKSS?
Več kot 10 tisoč članov, ki imajo svoj
življenjski poklic: očetje, mame, veliko
je tudi duhovnikov, redovnikov in re-
dovnic. V tem izpričujemo poslanstvo
Badna Powella, da so skavti tudi dobri
državljani v prostoru, v katerem živijo.
kil
Z
  Peter Lovšin
Goričani ste nam veliko pomagali
pri ustanavljanju ZSKSS
POGOVOR 
  avnega leta 1968 je pri celjski Mohor-
jevi družbi izšla knjiga dr. Antona
Trstenjaka z naslovom Hoja za člove-
kom. V njej med drugim zasledimo tudi tole
misel: “Človek je odgovorno bitje. V tem stavku
je zaobsežena ena bistvenih človekovih lastno-
sti” (str. 121), saj je odgovornost ena od temel-
jnih človekovih moralnih vrlin. Odgovorni smo
za svoje življenje, ki nam je bilo podarjeno, za
vse, kar imamo, pa tudi za soljudi. Odgovornost
za druge je jedro človekovega etosa, pravi teolog
Dietrich Bonhoeffer. Samo v soodgovornosti za
drugega priznamo sočloveka v njegovi nedota-
kljivosti, saj živi z menoj (ob meni) in obstaja
tudi zame. Če človeka in njegovo življenje ne
priznavamo kot absolutno vrednoto, ju lahko
po mili volji izkoriščamo. To so zelo dobro poz-
nali najrazličnejši -izmi, ki so na določene ljudi
gledali z viška svoje ideologije, ki so jo oznanjali.
Vse to smo lahko doživljali v polpreteklem času,
bodisi v nacizmu, fašizmu ali komunizmu.
Človek pa je tudi bitje v nastajanju. Otrok razvija
čut za odgovornost za drugega prav ob skrbnem
odnosu staršev pa tudi vzgojiteljev (učiteljev).
Če otrok ne doživi ljubezni staršev, bo ostal
čustveni invalid, ker mu primanjkuje moralne
zavesti in tudi odgovornosti.
Kriza sodobnih družbenih odnosov izvira prav
od tod, ker človek ne pristopa več k sočloveku
kot tistemu, ki biva z njim – v njegovem okolju,
ampak ga jemlje kot predmet.
Če se vprašamo, zakaj je človek 20. stoletja tako
globoko padel v nečlovečnost – spomnimo se -
izmov: fašizma, nacizma, komunizma –, je do
tega prišlo zato, ker je izgubil pogled na bližnje-
ga in ga ni spoznal za sočloveka, ampak ga je
imel za manjvredno bitje – razrednega sovražni-
ka. Če malo spremljamo ideologije 20. stoletja,
z lahkoto spoznamo, da so totalitarne ideologije
v tem času imele človeka za predmet uporabe,
delovno silo, celo za surovino (nacisti so iz člo-
veških las izdelovali preproge, iz pepela trupel
milo, celo človeško kožo so skušali uporabiti na-
mesto živalske …). Ker je tem ideologijam človek
bil predmet, so se z lahkoto brezobzirno izvajali
množični genocidi.
Če človek in življenje za kako ideologijo nista
absolutni vrednoti, ju z lahkoto izkorišča, jima
krati pravice, omejuje način življenja in si člo-
veka prilašča kot predmet. V slovenski zgodovi-
ni je takšen primer viden pri povojnih pobojih.
Ujetniki – “sovražniki komunizma” – so bili
režimu nevaren predmet, zato jih je bilo treba
likvidirati.
Nedotakljivost človekovega življenja in tudi sve-
tost življenja sta vrednoti, ki sta nad vsakim za-
konom. Da pa se uveljavita, morata imeti mesto
najprej v človekovi zavesti, pa tudi v njegovem
srcu. Človek je bitje v nastajanju, kar pomeni,
da je nedovršen – nedograjen – v primeri z žival-
jo, ki v času svojega življenja ne razvije nobene
druge bistvene lastnosti kot tisto, ki jo podeduje.
Nam ljudem etična zavest in odgovornost nista
dani že z rojstvom, kot so nam dani nagoni, pač
pa ju moramo otroku privzgojiti že v detinstvu,
pravi dr. Trstenjak. Tako spoznamo, da odgo-
vornost in skrb za drugega nista le sredstvi
našega počlovečenja, pač pa nam omogočata
tudi polnost življenja in nas duhovno obogati-
ta.
Ambrož Kodelja
D
Duhovna obogatitev
Odgovornost
  udi letos je volčiče krdela Sambhur čakal poletni
izziv. Tokrat jih je poklical pek Mišmaš, naj se
mu pridružijo v svojo pekarno – kočo sv. Jožefa
v Žabnicah. Otroci so se tako v ponedeljek, 27. julija,
odpravili na tabor, kjer so si nabirali izkušnje in spo-
mine vse do sobote, 1.
avgusta, ko so se s starši
vrnili domov.
Volčiči so kot male miške
pomagali Mišmašu in
njegovim sodelavcem na
najrazličnejše načine.
Ločeni v tri skupine,
ementalec, gorgonzola
in parmezan, so se preiz-
kusili v peki kruha in piz-
ze, obenem pa se tudi va-
dili v najrazličnejših
veščinah, da bi lahko va-
rovali pekarno pred zavi-
stnimi mačkami gospe Jedrt. V ta namen so sodelovali
pri športnem dnevu in delavnicah, ki so zahtevale od
njih dobre umske in telesne sposobnosti. Vse te so se
izkazale, ko so mačke Mišmašu ukradle skrivnosten re-
cept in volčiče preizkušale na poti do njega. Po raznih
mačjih trikih in zvijačah ter sporočilih mačje pisave so
se male miške končno soočile s hudobneži. Volčiči so
si spretno pridobili recept, a kaj ko so jim zlobni na-
sprotniki izročili napačnega! Takrat so se s starimi
mišmi odločili, da bodo v končnem obračunu mačke
in gospo Jedrt poškropili z dobro
voljo, ki so jo po kosilu nabrali,
medtem ko so mačke lenarile.
Sveža dobra volja mokrim
mačkam ni škodila, ravno obrat-
no: pripomogla je k temu, da so
pozabile na stare zamere in se pri-
družile volčičem. Vsi skupaj so ta-
ko prisluhnili Mišmašu, ki jim je razkril skrivnost re-
cepta in svojega uspeha: moč je v skupnosti in dobri
volji.
Seveda na taboru ni manjkalo skavtskega duha. Volčiči
so se vsak večer zbirali okoli tabornega ognja, kjer so
peli in se zabavali
ob skečih vsake sku-
pine. Prvi dan so na-
menili gradnji
zgradb, npr. razgla-
sne deske in košev
za ločeno zbiranje
odpadkov. Zadnji
letnik je s pomočjo
Mišmaša poskrbel
tudi za visok jam-
bor, ki so ga vsi
volčiči skupaj dvi-
gnili in postavili, da
ga je bilo videti da-
leč naokoli. Pod njim so se redno zbirali v glavnem
zboru za vsakodnevni dvig zastave.
Najstarejši, ki so se v zadnjih dneh poslavljali od krdela,
so ob koncu jambor tudi sežagali ob prisotnosti staršev,
bratov in sorodnikov, ki so se jim pridružili pri maši in
slovesnem zadnjem zboru. Z Baden-Powellovo mislijo,
da bi pustili svet vsaj kanček boljši, ki jo je pri maši
poudaril g. Karlo Bolčina, so se starši in otroci po Pesmi
slovesa poslovili z obljubo, da se bodo še kdaj srečali.
Nora puma
T
  Koča sv. Jožefa: taborjenje volčičev
Sproščeno pridobivanje
skavtskih veščin
ŽABNICE 
Kristjani in družba 13. avgusta 2015 5
Že kot otrok si je želela posnemati sv. Frančiška
Sestra Emanuelle o medverskem
dialogu in prijateljih muslimanih
  b odmevih na pariške dogodke, ko
eni pravijo: Je suis Charlie, drugi pa:
Ne, jaz nisem Charlie, sem se spom-
nila sestre Emanuelle, ki je več desetletij
preživela v muslimanskih deželah. Zato naj
v obliki prevoda odlomkov iz njene knjige še
sama prispevam svoj komentar.
V svetu je sestra Emanuelle najbolj poznana
zato, ker je živela med reveži na smetiščih v
okolici Kaira. Imenovali so jo tudi Mati Tere-
za iz Kaira. Že od otroštva si je želela posne-
mati sv. Frančiška, zato se je nenehno
spraševala, kako živeti Božjo ljubezen, kaj želi
Bog od nje. Po štiridesetih letih redovniškega
življenja in poučevanja na najboljših šolah v
Turčiji in Tuniziji se je pri
dvainšestdesetih letih, ko bi lah-
ko uživala zasluženi pokoj, nase-
lila na smetišču v Kairu. Več kot
dvajset let je živela med reveži, tu-
di sama revna. Ponavljala je, da
so to bila najlepša leta njenega
življenja.
Vse svoje življenje se je sestra
Emanuelle tudi zanimala za od-
nose med kristjani in drugimi re-
ligijami in jih spodbujala. Živela
je v treh muslimanskih deželah:
Turčiji, Tuniziji in Egiptu. Prijatel-
je je imela med pripadniki ra-
zličnih verstev in tudi med never-
nimi. Tem je vedno dejala: “Ti ne
verjameš v Boga, ampak Bog ver-
jame vate, saj vidim, da imaš rad
ljudi, da jim daruješ svoje srce,
svoj čas, svoj denar. Torej si Božji otrok, pa če
to verjameš ali ne”. Navajala je odlomek iz
Matejevega evangelija: “Bil sem lačen in ste
mi dali jesti, bil sem žejen in ste mi dali piti,
nag in ste me oblekli …” Poudarjala je, da ve-
ra ni dovolj, da je potrebno ljubiti vsakega
človeka, ne glede na okoliščine, spoštovati
njegovo religijo, kulturo, narodnost – če ga
ne ljubim takega, kot je, nisem Božji otrok.
Zato je rekla: “V današnjem globaliziranem
svetu je medverski dialog nujnost, ne izbira.
V svetu, kjer v trenutku vemo, kaj se dogaja
v Ameriki, Afriki in povsod drugod, ne mo-
remo misliti le nase, na svojo vero, kulturo
in narod. Smo otroci sveta, vesolja. To daje
življenju izjemno odprtost, saj se čutim po-
vezano z vsakim človekom na svetu, z njego-
vimi težavami, veseljem in bolečinami. To
dela življenje čudovito, saj smo sestre in brat-
je milijonov ljudi, ki danes živijo na tem pla-
netu. Mislim, da je zelo pomembno poma-
gati vsakomur, da živi po svoji veri. Ko sem
začela na smetiščih v Kairu odpirati šole, sem
pazila na to, da so bili učitelji tako kristjani
kot muslimani. Medverski dialog pa je potre-
ben tudi v Evropi, kjer je veliko priseljencev
drugače verujočih”.
Že pred 2. svetovno vojno je obiskala istan-
bulskega patriarha Athenagorasa. Ta je takrat
njej in njenim učenkam dejal: “Vsi smo brat-
je in sestre, naj smo katoliki, pravoslavni ali
protestanti. Vsi imamo istega Kristusa. Tudi
muslimani so naši bratje in sestre. Imamo
istega Boga. Moramo se ljubiti. Ne smemo se
ustavljati pred tem, kar nas ločuje, ampak
iskati, kar nas združuje, saj človeške razme-
jitve ne segajo do neba”! Ko je živela v Egiptu,
je bil njen prijatelji koptski pravoslavni pa-
triarh Shenoud III. Pravoslavnim smetiščar-
jem je pomagala zgraditi dve lepi pravoslavni
cerkvi, muslimanskim pa minaret. S temi
konkretnimi dejanji jim je hotela pokazati,
da smo vsi otroci istega Boga, bratje in sestre.
Mladih muslimanov ni nikoli spreobračala v
katolike, saj je vedela, da bi imeli težave.
Pripovedovala je o alžirski družini, kamor so
jo večkrat povabili na obisk. Mama Fatima je
opoldne molila, sklonjena k tlom, sestra
Emanuelle pa se ji je pridružila. Tako se je v
molitvi poglabljalo njuno prijateljstvo,
čeprav sta ohranili vsaka svojo vero.
Muslimane je zelo spoštovala in oni so jo
imeli radi. Medtem ko nekateri danes pou-
darjajo razlike med krščanstvom in islamom,
je ona s svojim življenjem pokazala, kako
medsebojno spoštovanje bogati našo vero in
naše življenje.
Pripoveduje: “Evropo sem zapustila leta 1931
in se vrnila leta 1993. Ko sem kot mlada nu-
na, imela sem 22 let, prišla v Istanbul, sem
hotela krstiti vso Turčijo! Bila sem polna nav-
dušenja. Toda predstojnica mi je prepovedala
v razredu govoriti o Kristusu. Rekla je, da so
otroci predvsem otroci svojih staršev in da je
treba predvsem spoštovati želje staršev. Ho-
tela je, da se sestre naučimo jezika dežele, ta-
ko da sem se naučila turško. Ko sem živela v
Tuniziji in Egiptu, sem govorila arabsko. Poz-
nati jezik ljudi, med katerimi živiš, pomeni,
da jih spoštuješ. Preučevala sem tudi islam in
brala Koran. Odkrila sem, da je v Koranu ve-
liko čudovitih odlomkov in da islam ni vera
fanatikov. Islam na primer pravi: Spoštujte
redovnike, saj so Božji prijatelji! V Koranu je
celo poglavje namenjeno Angelovemu oz-
nanjenju Mariji, ki ga najdemo tudi v Luko-
vem evangeliju. Muslimani verujejo v Mari-
jino deviškost in jo častijo kot prerokovo ma-
ter. Globoko spoštujem muslimane in imam
med njimi na tisoče prijateljev. Menim, da
mora vsak človek slediti svoji vesti. Tako pravi
tudi 2. Vatikanski koncil. Zato je pomembno
gojiti medverski dialog. Živela sem v Turčiji.
Ko z muslimanskimi Turki vzpostaviš re-
sničen in pristen dialog, se razvijejo res iskre-
na prijateljstva. Med njimi sem preživela
večer, ki mi je ostal v res zelo lepem spominu.
Moja muslimanska prijateljica je vsakič na
večerjo povabila goste ra-
zličnih ver – katolike, musli-
mane, Jude in protestante. Ti-
stega večera je začela govoriti
o sv. Frančišku Asiškem. Ta
muslimanka je tako doživeto
govorila o njem, kot bi ga
osebno poznala. Ko je govorila
o njegovih stigmah, je jokala.
Vsi smo obmolknili, tako smo
bili ganjeni. Takrat sem spoz-
nala, kako globoko so musli-
mani sposobni doumeti naše
svetnike. Islam in krščanstvo
imata veliko skupnih točk.
Prva je vera v enega Boga. Ko
muslimani molijo “Bog je naj-
višji”, položijo čelo na tla, ta-
krat čutijo, kako je človek ma-
jhen in kako je Bog velik. Ta
vera v presežnega Boga se me je zelo dotak-
nila, saj smo v Evropi izgubili smisel za pre-
sežnost Boga. Muslimani ne verujejo v ute-
lešenje Boga. Verujejo, da je Bog poslal Sve-
tega Duha, ki je Mariji omogočil, da je postala
Mati brez posredovanja moža. Zelo častijo
Marijo in ji zaupajo. Z islamom nas povezuje
tudi dobrodelnost, skrb za revne, pa tudi smi-
sel za romanja. Verujejo, da jim Bog na ro-
manju v Meko odpusti grehe in da lahko po-
gumno živijo naprej. Musliman mora tudi
odpuščati. Arabski jezik je poln izrazov, kjer
je prisoten Bog: Inch Allah – če Bog hoče, Ma-
sh'Allah – Hvala Bogu, Hamdoulillah – Slava
Bogu, Ya Rab! – O, Bog! . Te izraze slišimo na
ulicah skozi ves dan. Tudi sama sem se jih
naučila uporabljati in tako je Bog vsak trenu-
tek v mojih mislih. Tako me je stik z musli-
mani obogatil. Lepo bi bilo, ko bi muslimani
in kristjani hodili z roko v roki, kot bratje in
sestre! Papež Janez Pavel II. nam je predlagal,
naj se postimo za ramadan in skupaj z musli-
mani prosimo za mir. Ko se postimo, čutimo,
da smo vsi ljudje Božja stvaritev, obenem pa
mislimo na milijone revežev, ki nimajo
ničesar jesti”.
Špela Pahor
Odlomki so prevod iz knjige Je suis la femme
la plus heureuse du monde (Paris, 2012).
O
Papeževe misli o perečem problemu: Cerkev
znova poročenih ločencev ne bi smela izobčiti
Znova poročeni ločenci so še vedno del katoliške Cerkve in z
njimi ne bi smeli ravnati kot z izobčenci, je izjavil papež
Frančišek. Prav ta problematika bo verjetno ena izmed žgočih
tem škofovske sinode o družini, ki bo v Vatikanu potekala
oktobra.
“Ti ljudje niso
izobčeni. Ni -
so izob če ni!
In nikakor se
jih tako ne
sme obrav -
na vati.  Še
vedno so del
Cerkve”, je
med teden -
sko splošno
avdienco v
Vatikanu, 5.
avgusta, gle -
de znova po -
ročenih lo -
čen cev dejal papež. Po njegovih besedah je do tistih, ki so po
propadu zakona vzpostavili novo razmerje, potrebno vzpostaviti
zavest o bratski in pozorni dobrodošlici.
Katoliška Cerkev ne priznava ločitve, a ločenci lahko še vedno
sprejmejo obhajilo, če se ne poročijo znova, saj se to obravnava
kot prešuštvo. Tisti, ki so iz Cerkve izobčeni, so iz nje izgnani, in
če se ne pokesajo, naj bi bili v posmrtnem življenju obsojeni na
pekel.
“Nobenih zaprtih vrat. Vsak lahko na tak ali drugačen način
sodeluje v življenju Cerkve”, je dejal Frančišek, kar je jasen klic
katoliškim škofom in duhovnikom, naj s tistimi v t. i. nepravilnih
razmerah ravnajo bolj sočutno.
Vprašanja znova poročenih ločencev bo tema oktobrske sinode
o družini, za katero Frančišek upa, da bo pomagala uskladiti
razmišljanje katoliške Cerkve z življenjsko realnostjo vernikov
21. stoletja. Burne razprave je bilo to vprašanje deležno že med
sinodo lansko jesen, ko škofom o njem in o odnosu do
homoseksualcev kljub papeževim pozivom ni uspelo doseči
soglasja.
Argentinski papež je sicer poudaril, da sočutja ne potrebujejo le
ločenci, ampak tudi njihovi otroci, potencialni prihodnji verniki,
ki pa bi jih Cerkev zaradi ravnanja z njihovimi starši kot odpadniki
lahko odvrnila od sebe. Otroci so tisti, ki v razbitih družinah
najbolj trpijo, je še dejal papež.
Frančišek bi lahko z izraženimi stališči znova naletel na
neodobravanje najbolj konservativnih članov katoliške Cerkve,
ki so že izrazili ostro nasprotovanje njegovim prizadevanjem za
mehčanje stoletje stare institucije in izkazovanje bolj človeškega
obraza.
Spomin na koprskega slikarja Francesca
Trevisanija
Ob spodbudah in požrtvovalnem prizadevanju Darja Gregoriča
smo se v Kopru 30. 7. 2015 spomnili Francesca Trevisanija
(1656 - 1746) ob 269-letnici njegove smrti, z zanj darovano sv.
mašo in pri slovesni nedeljski sv. maši, v nedeljo, 2.8. 2015.
Obakrat smo izpostavili v češčenje relikvije sv. Križa, ki jih je
stolni župniji podaril Francesco Trevisani, ki se je v času Beneške
republike rodil v Kopru, dvanajstleten odšel na šolanje v
Benetke, ko je imel 22 let, pa ga že najdemo v Rimu, kjer je
živel 68 let, vse do svoje smrti.
Velja za enega izmed najpomembnejših baročnih slikarjev
svojega časa. Bil pa je tudi pesnik. Njegov slikarski opus zajema
sakralni opus, portrete in upodobitve grških mitskih zgodb.
Napravil je osnutke za upodobitve v cerkvi sv. Petra, slikal je v
cerkvi sv. Janeza v Lateranu, v cerkvi sv. Ignacija v Rimu, v
Urbinu, v Narni, v Perugii, v Madridu, na Dunaju... Njegova dela
so po galerijah v Angliji, Franciji, Italiji, Avstriji, ZDA …
To, da je pokopan v Rimu, v starodavni cerkvi San Giovanni
della Malva na Trastevere, to, da je bil član pomembnih združenj
tistega časa, njegov slikarski opus, pa tudi to, da je koprski
stolnici podaril dragocen relikviarij z relikvijami sv. Križa, kaže
na njegovo globoko vero. Dragoceno in izbrano darilo Kopru je
tudi dokaz, da ni pozabil na svoj rojstni kraj.
Prav bi bilo, da tudi Koprčani ne bi pozabili nanj! Nekoč je bila
po njem imenovana ulica, ki je bila po 2. svetovni vojni
preimenovana. Prav bi bilo, da po njem ponovno poimenujemo
ulico ali trg, da dobi v mestu svoj spomenik in da se o njem izda
monografija, ki bo velikega slikarja in pesnika približala
najširšemu krogu ljudi. Župnik Primož Krečič je že nakazal, da
bodo relikvije sv. Križa izpostavljene v češčenje tudi na praznik
povišanja sv. Križa. / Bogdan Vidmar
Kratke
  d 11. do 17. avgusta 2015 bo pote-
kalo že deseto leto romanje v Lurd
z bolniki.
Kot vselej romanje prireja UNITALSI,
združenje laikov, ki je bilo ustanovljeno leta
1903 in si prizadeva pomagati bolnikom z
bolniškimi romanji v Lurd, Fatimo in dru-
gam. Pri goriški sekciji sodelujejo tudi Slo-
venci. Pobudo za sodelovanje je dal pokojni
msgr. Franc Močnik. Tema letošnjega ro-
manja v Lurd je Lurd, veselje poslanstva.
Vseh romarjev na vlaku bo nad 500. Neka-
teri romajo tudi z letalom. Med romarji so
bolniki, ki bodo nastanjeni v lurškem spre-
jemnem središču UNITALSI Salus Infirmo-
rum; zdravi romarji, prostovoljni pomočni-
ki in pomočnice (zdravniki, medicinske se-
stre...) Slovencev iz osrednje Slovenije bo
82, nekaj jih bo tudi iz zamejstva. V Lurdu
imajo Slovenci svojo skupino, skupno sv.
mašo in katehezo, molitev križevega pota
in ogled mesta. Bivajo v istem hotelu. Pri
skupnih bogoslužjih sodelujejo s pesmijo,
molitvijo in branjem svetopisemskih bese-
dil. Za lažje spremljanje bogoslužja in krajev
dobijo tudi Slovenci posebno knjižico z opi-
si pomembnih
mest v Lurdu in
izborom pesmi
in molitev. Pre-
poznavali se
bodo po ma-
jhnem banderu
s podobo Brez-
janske Marije.
Med romarji bo
okrog 30 takih,
ki bodo v Lurdu
potrebovali in-
validski vo-
ziček, okoli 30
prostovoljcev, 2
zdravnika, 3
medicinske sestre, 3 duhovniki in več zdra-
vih romarjev.
Romarji obljubljajo, da bomo nesli s seboj
v Lurd pred Marijo vso veliko družino Slo-
vencev doma in po svetu in še posebej mo-
lili in darovali Mariji vse prošnje, ki so jih
Slovenci napisali in oddali romarjem. Na
željo nadpastirja Zoreta bodo molili “za
naše družine, da bi v njih delovali Božja
moč in ljubezen, za našo Cerkev, da bi bila
zvesta oznanjevalka evangelija, in za ves naš
narod, da bi v
spoštovanju
različnosti
gradil edinost
v državi, ki
nam je zaupa-
na v upra-
vljanje”.
Slovenska
maša pri
lurški votlini
bo v petek,
14. avgusta
2015, ob 6.45.
Maša narodov
pa na praznik
Marijinega
Vnebovzetja v Pijevi baziliki ob 9.30.
Možnost spremljanja na internetu: http:
//fr. lourdes-france. org/tv-lourdes/
O
Tradicionalno romanje bolnikov v Lurd
K Mariji z gorečimi priprošnjami
Goriška13. avgusta 20156
Ob prazniku sv. Ane v Pevmi
K praznovanju sv. Ane v Pevmi spada tudi nagrajevanje natečaja
“V domačem vrtu cvetijo …”.
Najprej je za uspeh le-tega treba pohvaliti vaščane, ki s
potrpežljivostjo in ljubeznijo do narave skrbijo za lepe vrtove,
balkone in na splošno za urejeno okolico. Pohvaliti pa je seveda
treba tudi Krajevno skupnost, ki omogoča uresničitev natečaja
treh vasi, Pevme, Oslavja in Štmavra.
Letos je bil 11. po vrsti, udeležilo se ga je 50 ljubiteljev cvetja.
Vsem gredo iskrene čestitke, še posebne pohvale pa so bili
deležni Aleš Markovič in Patrizia za balkon, Jordan in Loredana
Figelj za kompozicijo, Majda Klanjšček za kompozicijo, Damijan
Makuc za najlepši cvet, Eda Pahor in Marjan za poseben cvet.
Vsem gre zahvala za sodelovanje z željo, da bi se še naprej tako
trudili. / Mirjam Radinja
Doberdob: praznovanje sv. Benedikta
Tudi letos smo v naši
madžarski kapelici
počastili sv. Benedikta
– zavetnika kapelice.
Ob svetnikovem godu
se zberemo v naselju
pri Vižintinih, kjer je
kapelica. Maša je bila
organizirana v čast
padlim v prvi svetovni
vojni na našem Krasu,
posebej Madžarom.
Kapelica je bila letos
zelo obiskana. V
spomin na padle
svojci in obiskovalci prinašajo svečke, trakove z državno zastavo,
celo zastave krajev, fotografije padlih ipd. / Thomas Peric
Abonmajska sezona SSG v Gorici
Poletni predvpis abonmaja poteka pri blagajni Kulturnega doma v Gorici
Slovensko stalno gledališče se predstavlja na Goriškem s še
posebej bogatim repertoarjem v abonmajski sezoni 2015/2016,
ki obsega šest predstav ter dva dogodka, za katerega bosta
poskrbela Kulturni dom Gorica in Kulturni center Lojze Bratuž iz
Gorice. Uvodna predstava Angel pozabe bo na sporedu v
ponedeljek, 23. novembra 2015,  (s pričetkom ob 20.30) v
Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici.
Na Goriškem poteka v teh dneh predvpis abonmajev. Abonmaji
SSG za Gorico so na voljo pri blagajni Kulturnega doma, ki je
odprta od ponedeljka do petka, od 9. do 12. ure.
Predstave bodo tudi letos izmenično na odru Kulturnega doma in
Kulturnega centra L. Bratuž in bodo opremljene z italijanskimi
nadnapisi. V abonmajsko ponudbo je vključen tudi brezplačen
avtobusni prevoz za vse predstave goriškega abonmaja.
Vse podrobnejše informacije za vpis abonmaja SSG v Gorici: urad
Kulturnega doma v Gorici (ul. Brass 20 – tel +39 0481 33288 –
info@kulturnidom. it).
Galerija A. Kosiča v goriškem Raštelu: Fotografska razstava
o posledicah 1. svetovne vojne tudi v Gorici
Ob praznovanju sv. Ane v Pevmi pri Gorici so tudi letos organizatorji
poskrbeli za kulturni dogodek, dokumentarno fotografsko razstavo,
vezano na 100-letnico začetka prve svetovne, ki je zadala globoke
rane našim lepim krajem in jim celo spremenila videz, kot se je to
zgodilo prav tej vasici, pa tudi ostalim v njeni bližini. Zaradi
zanimivega zgodovinskega pričevanja se je razstava z naslovom
Vojna je uničila vse: Pevma, Oslavje, Štmaver, Solkan, … 1915-
1918 preselila v enega izmed najbolj očarljivih kotičkov Gorice, v
Raštel, in sicer v galerijo A. Kosič na št. 5/7; vstop vanjo je možen
skozi znano trgovino obutve Kosič. Odprtje razstave je bilo v sredo,
5. avgusta 2015. Kljub zelo soparnemu, neznosnemu valu vročine,
ki drži v svojih razbeljenih kleščah obsoško mesto že nekaj dni in
zdi se, da ga bo še, se je na odprtju zbralo okrog štirideset
obiskovalcev, med katerimi je bil tudi zgodovinar Branko Marušič.
Kakih 60 fotografij večjega formata, opremljenih z didaskalijami,
na katerih je
vidno vojno
razdejanje,
vabi ogle do -
valca k raz mi -
šljanju o gro -
zotah, ki jih
prinašajo voj -
ni spopadi, o
razdejanju in
žalosti, ki so
mu bili priča
prebivalci na -
ših krajev, ko
je tu za go s -
podovalo bojno orožje in je tukajšnjo zemljo zalila kri stotisočih
vojakov raznih narodnosti. Poleg fotografij so na ogled tudi
rezbarske in klesarske umetnine.
Po pozdravnih besedah slikarja in lastnika galerije Andreja Kosiča,
odličnega akvarelista, je razstavljeno predstavil Vili Prinčič,
publicist z zgodovinsko raziskovalno žilico, ki v zadnjih dveh letih
poglobljeno namenja svoj prosti čas nam bližnjim krajem, ki jih je
zajela vihra prve svetovne vojne in močno ali popolnoma
preobrazila njihovo podobo.
Razstava v galeriji A. Kosiča bo odprta do 22. avgusta, po urniku
trgovine, od 9.00 do 12.30 in od 15.30 do 19.30. / IK
Kratke
  od krošnjami lip, ki krasijo tlakovano
dvorišče Kulturnega centra Lojze Bra-
tuž in s svojim bujnim zelenjem
pričajo, da tu še vedno vztrajno veje slovenski
duh, se je v zelo vročem poletnem večeru, v
četrtek, 6. avgusta 2015, oglasila pesem Tam,
kjer murke cveto, valček, v izvedbi Vokalnega
terceta Kresnice in Jožice Svete ob harmoniki
Aleksija Jercoga. Za skladbo, ki ohranja pri-
sten žar, je glasbo zložil
legendarni Slavko Av-
senik, izdana pa je bila
na plošči pri založbi Ju-
goton l. 1957 in jo je
pela Danica Filiplič.
Bliskovito se je spomin
tistih poslušalcev, ki so
že prestopili Abraha-
mov prag, vrnil v tista
leta, ko so kot otroci ali
najstniki komaj čakali,
da bodo po radiu Slo-
venija poslušali
Četrtkov večer, oddajo,
v kateri so vselej zazve-
nele takoj razpoznavne
melodije Ansambla
bratov Avsenik, ki se je
v različnih letih poi-
menoval oz. bil znan
tudi kot Trio Avsenik (1953), Gorenjski kvar-
tet (1953-55), Gorenjski kvintet (1955-57),
Kvintet Avsenik (1957-68) in je deloval od l.
1953 do l. 1990. V svetovnem merilu je An-
sambel bratov Avsenik, kateremu je posvečen
muzej v Radovljici, verjetno najuspešnejša
slovenska glasbena skupina, ki je domala
obredla cel svet s svojevrstno, izvirno narod-
no-zabavno glasbo, ki se je utrnila v zamisli
Slavka Avsenika, harmonikarja. Njemu zlah-
ka ne bo vzel žezla iz rok kak nov ljubitelj
tega glasbila in nadaljevalec njegovih izredno
spevnih melodij, ki se nevede in tako nevsil-
jivo, a globoko vselijo v čuteče srce, ki ob nji-
hovem poslušanju vzdrhti ob misli na lepote
slovenske zemlje. Prav tega slovenskega duha
je znal Slavko Avsenik prenesti v svojo en-
kratno glasbo, ki je že ponarodela in so jo kaj
kmalu osvojili tudi na Avstrijskem in sploh
na nemškem govornem območju, kjer so an-
sambel poznali pod imenom Oberkrainer
Quintett. Ko pa se je pojavilo več drugih slo-
venskih narodno-zabavnih ansamblov, so
mu pravili Original Oberkrainer. In prav An-
samblu bratov Avsenik, še posebno pa Slavku
Avseniku, je bilo posvečeno zadnje izmed
Srečanj pod lipami, ki se bodo po avgustov-
skem premoru vrnila med poslušalce s svoji-
mi resnejšimi temami z zgodovinskega in
družbenopolitičnega področja septembra, ko
bo že nastopila jesen. Za konec organizatorji,
Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek za
družbena vprašanja Anton Gregorčič, radi po-
strežejo z bolj sprostitvenim večerom. Tako
je bilo tudi letos, ko se jim je pri organizaciji
kulturnega dogodka pridružil še Rai FJK, in
sicer slovenski program. Na večeru, v kate-
rem je bilo pod žarometi ustvarjalno delo An-
sambla bratov Avsenik, so predvajali doku-
mentarni film Spomin. Naših 60 let ob Avse-
nikovih melodijah, ki ga je posnel slovenski
televizijski program Rai FJK poleti l. 2013, sce-
narij si je zamislil in režijo podpisal Aleksi
Jercog. Oblikovalci filma si gotovo niso pred-
stavljali, da bo utemeljitelj slovenske narod-
no-zabavne glasbe, Slavko Avsenik, tako kma-
lu za vedno vzel slovo. Umrl je namreč 2. ju-
lija letos v 86. letu starosti, potem ko nam je
zapustil krasno glasbeno dediščino, ki jo mo-
ramo ohranjati in še naprej negovati. V lan-
skem poletju so ga na domačiji v rodnih Be-
gunjah obiskali nekateri učenci SCGV Emil
Komel z ravnateljico Alessandro Schettino,
ki so ob navdušenju nad Avsenikovimi me-
lodijami še sami zasnovali narodno-zabavno
skupino. Malih muzikantov je bil Slavko zelo
vesel in jih je rade volje sprejel in pokramljal
z njimi.
Odšel je velik glasbenik, velik snovalec me-
lodij, prava glasbena legenda, pa tudi velik
človek, z njim je Slovenija izgubila pravo iko-
no. Brata Avsenik sta svojo glasbo črpala iz
ljudskega melosa in stremela k zabavni gla-
sbi. To glasbo so Avseniki ponesli v svet, saj
so se po l. 1953, datumu ustanovitve skupine,
takoj začela gostovanja v tujini. Iz tistega časa
je prva pogodba z založbo Telefunken. Avse-
niki so se kaj kmalu uveljavili v svetu, saj je
njihova glasba najbolj poznan proizvod naše
domovine, kot je rečeno v filmu.
Sooblikovalci večera pod vročim nebom v
KCLB so bili publicist in glasbenik Aleksi Jer-
cog, glasbeni urednik na Radiu Trst A, Vokal-
ni tercet Kresnice - Boža Hvala, Mojca Milone
in Matejka Černic -, ki izvaja Avsenikove me-
lodije in bo 23. avgusta nastopil na Festivalu
Avsenikovih melodij v Begunjah na Goren-
jskem z dvema skladbama Vilka Avsenika, in
še posebna gostja Jožica Svete, pevka, ki je 18
let prepevala v Ansamblu bratov Avsenik in
delila njegove uspehe doma in na turnejah v
tujini. Pri nas v zamejstvu je Slavko Avsenik
zadnjič v živo nasto-
pil na števerjanskem
festivalu, 9. julija
2000. In prav pred
tem nastopom mu je
Jercog napravil prvi
intervju, kateremu so
sledili še drugi. S tem
filmom je nadgradil
svoje raziskovanje fe-
nomena bratov Avse-
nik, saj sta l. 2005 in
2008 že izšli dve nje-
govi publikaciji o
zgodovini Avseniko-
ve glasbe, S pesmijo
našo - 50 let ob Avse-
nikovi glasbi na
Tržaškem in Go-
riškem in S polko v
svet – Glasbene poti
bratov Avsenik. Sedaj
pripravlja knjigo o Avsenikovi diskografiji.
Ob smrti Slavka Avsenika je prav Jercog na-
pisal za Novi glas spominski zapis, v katerem
je tudi poudaril, da so “Avseniki pravi pojem
na področju narodno-zabavne glasbe, a ne
samo to, o njih lahko upravičeno govorimo
kot o fenomenu, ki se je s področja umetnosti
zvokov razširil tudi na sociološka tla”.
Podoba tega slovitega ansambla, začetnika
povsem nove glasbene zvrsti, se je v ustvar-
jalnih odtenkih jasno izrisovala iz pogovora,
ki ga je Aleksi Jercog po pozdravnih besedah
Franke Žgavec, predsednice KCLB, in Martine
Repinc, odgovorne urednice programskega
oddelka Radia Trst A, imel z Jožico Svete, in
iz omenjenega dokumetarnega filma. Re-
pinčeva se je uvodoma zahvalila centru Bra-
tuž, da je nudil priložnost za predstavitev te
filmske pripovedi o Avsenikih. Predstavila je
Jercoga kot izvedenca za narodno-zabavno
glasbo, ki se sicer zanima tudi za jazz in ima
na radiu še druge zadolžitve. Mimogrede je
spomnila na letošnjo 70-letnico slovenskih
oddaj na Radiu Trst A in na 20-letnico slo-
venske televizije. Omenila je, da bosta večja
praznika ob jubileju v septembru in konec
leta.
V premišljeno sestavljenem dokumentarcu,
ki ga vseskozi spremljajo znane Avsenikove
pesmi, poleg bratov Avsenik, Slavka in Vilka,
spoznamo še Slavkovo ženo, gospo Brigito,
ki je vsa leta skrbela, da so bile vse note pri
rokah v kletnih prostorih njunega doma, v
katerih so Avseniki vadili vsa leta - Slavko,
Vilko in ona so bili kot uglašena trojka - nju-
na sinova, ki sta kot otroka poslušala, kar sta
ustvarjala oče in stric, in vnuka, ki že uspešno
vleče meh harmonike, tudi tiste, ki mu jo je
daroval stari oče Slavko: stara je 45 let in z
njo je Slavko Avsenik posnel več kot 200 pe-
smi. O Ansamblu Avsenik in o njegovi feno-
menalni uveljavitvi na svetovnem glasbenem
področju so v dokumentarcu spregovorili po-
leg nekdanjih članov ansambla, muzikologi,
skladatelji, besedilopisci in drugi kulturniki
in glasbeniki, skupno triintrideset oseb. Med
temi je kar nekaj znanih “zamejskih obra-
zov”: npr. Saša Martelanc, ki je med drugim
opozoril, da so za
Avsenike zložili
besedila tudi zna-
ni pesniki, kot npr.
Janez Menart, Gre-
gor Strniša; Marija
Brecelj, ki se še
spominja časov, ko
je kot hčerka emi-
grantov v Argenti-
ni poslušala Avse-
nike in “četrtkove
večere”; valčka
Tam, kjer murke
cveto in Na mostu
jo še zmeraj vodita
v tisti čas. Kot lep
spominski utrinek
je povedala tudi to,
da je edini šopek
rož v redakciji Rai
prejela iz rok Slavka Avsenika, ko je prišel s
svojo ženo k njej na pogovor, septembra l.
1994. Ta drobna zanimivost priča o njegovi
galantnosti in pozornosti do ženskega sveta.
V dokumentarcu nastopajo tudi Boris Pan-
gerc, Janez Beličič, tudi sam harmonikar in
vodja v nekdanjem narodno-zabavnem an-
samblu Taims z Opčin, in Viljem Gergolet, ki
je oboževalec bratov Avsenik in izvablja iz
harmonike njihove skladbe; v daljnih 80. le-
tih je tudi on intervjuval Avsenike za Primor-
ski dnevnik.
Jožica Svete je v pogovoru z
Jercogom pripovedovala, da
je k bratom Avsenik pristo-
pila, ko se je Vilko Avsenik
odločil, da bo iz pevskega
dueta napravil tercet in tako
namenil več pozornosti vo-
kalni plati skladb. Sama je
Avsenike poslušala že kot
otrok, ko so hodili poslušat
“četrtkove večere” k sosedu,
ker doma niso imeli radijske-
ga sprejemnika. Izmed veli-
ko kandidatov, ki so se zgla-
sili na avdiciji, sta Slavko in
Vilko izbrala Alfija Nipiča,
tenorista, in njo, altistko, ki
sta se tako pridružila sopra-
nistki Emi Prodnik. Čudila
se je, zakaj je Slavko izbral
prav njo. Potem je pa izvede-
la, da zato, ker ima lepo barvo glasu in ker je
Slavku všeč kot oseba in ker je “fejst punca”.
Vilka je spoznala že prej, ker je igral klarinet
in saksofon v orkestru RTV Slovenija pod tak-
tirko Bojana Adamiča; takrat je ona kot pevka
lahke glasbe večkrat nastopala na Slovenski
popevki. Povedala je, da so se morali v an-
samblu Avsenik v dveh mesecih, januarju in
februarju, naučiti 24 pesmi, v slovenščini in
nemščini. Marca tistega l. 1974 so namreč
snemali v Berlinu ploščo z naslovom Lepo je
biti muzikant. V takratnem aprilu so prazno-
vali 30-letnico delovanja in prvič se je prav
tedaj pred občinstvom z ansamblom predsta-
vil tudi tercet (Alfi Nipič, Ema Prodnik, Jožica
Svete). Svetetova se je v tej družbi počutila ze-
lo srečna. Takrat so snemali tudi pesem Slo-
venija, od kod lepote tvoje, ki je postala že
nekakšna “neuradna” slovenska himna.
Kot je v začetku povedal Jercog, je Ansambel
bratov Avsenik nekajkrat bil gost tudi pri nas
v zamejstvu, predvsem v drugi polovici 50.
let na Tržaškem, sredi 60. let tudi v Gorici,
ob koncu 80. let pa na tržaškem Krasu z dve-
ma koncertoma, v Zgoniku in Nabrežini. Ta-
krat je ansambel praznoval 35 let neprekin-
jenega delovanja.
/ str. 8
Iva Koršič
P
  Srečanja pod lipami
Neminljiva privlačnost
Avsenikovih melodij
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ 
Slavko Avsenik
Trio Kresnice, Jožica Svete in Aleksi Jercog
Goriška 13. avgusta 2015 7
  redstavniki in izvoljeni u -
pravitelji SSk na Goriškem
so v teh poletnih dneh ak-
tivno sodelovali pri pisanju sta-
tutov novih medobčinskih teri-
torialnih združenj za Goriško in
Tržiško, ki jih predvideva dežel-
ni zakon 26/2014. Po-
krajinski tajnik in so-
vodenjski občinski
svetnik Julijan Čav-
dek, števerjanska
županja Franca Pado-
van ter občinski svet-
nik v Doberdobu Mar-
ko Jarc so v sodelovan-
ju z županoma Alenko
Florenin in Fabiom
Vizintinom predlagali
vrsto dopolnil in po-
pravkov k osnutku sta-
tutov dveh medobčinskih
združenj.
Slovenska skupnost ocenjuje, da
so za statut, ki zadeva goriško
medobčinsko združenje, bila
sprejeta pomembna dopolnila,
ki zadevajo vlogo ter predstav-
ništvo Slovencev in izvajanje
P določil zaščitnega zakona 38/01.SSk pa ostaja še vedno kritičnado deželnega zakona 26/2014 za
reformo krajevnih uprav, ki gro-
bo posega v upravno avtonomi-
jo slovenske manjšine in posta-
vlja v hud položaj slovenske
občine v goriški, tržaški in vi-
demski pokrajini.
Goriško vodstvo SSk pa je v teh
dneh, ko naj bi bila sprejeta do-
končna osnutka statuta in usta-
novitvene listine za goriško me-
dobčinsko zvezo, zelo zaskrblje-
na zaradi vprašanja naziva zve-
ze, ki naj bi bil samo v italijanski
verziji in ne dvojezičen oziroma
trojezičen.
Vsem je jasno, da predstavlja na-
ziv medobčinske zveze bistven
element, ki označuje specifiko
območja, njegovih prebivalcev,
kulture, zgodovine in tradici-
je. Prav zaradi tega in zaradi
nastavljenega dela bi bil eno-
jezičen naziv napaka in ne-
skladje s tem, kar je napisano
v določilih zadnjega osnutka
statuta in tudi samega dežel-
nega zakona 26/2014.
Na tej točki pa se mora zedi-
niti vsa manjšina in v tem
smislu je pokrajinski tajnik
SSk Julijan Čavdek obvestil
tudi obe krovni organizaciji
SSO in SKGZ.
Časovni roki, ki jih je določilo
pristojno deželno odborništvo,
so zelo tesni (popolnoma nera-
zumljivo je, da se te zadeve do-
gajajo avgusta).
SSk je v teh dneh tudi poglobila
vprašanje premestitve poštnega
urada v Štandrežu. Občinski
svetnik SSk Bo ži -
dar Tabaj je nam-
reč naslovil na žu -
pana Ettoreja Ro-
molija vprašanje.
Gori ški župan pa
je Tabaju kot od-
govor posredoval
pismo goriškega
ravnatelja poštne
uprave, kjer piše, da je do pre-
mestitve prišlo zaradi nezmož -
nosti dogovora med lastnikom
in poštno upravo. Kako je v re-
snici s tem, ni jasno.
Goriški občinski svetniki Bo ži -
dar Tabaj, Marilka Koršič in Wal-
ter Bandelj ugotavljajo, da je de -
želno upravno sodišče razvelja-
vilo sklepe o zaprtju poštnih u -
radov v zaselkih zaradi ekonom-
skih razlogov, in če prihaja do
premestitve poštnega urada iz
Štandreža k Sv. Ani zaradi cene
najemnine, je to zakonsko spor-
no; ne razume se, zakaj ni pošt -
na uprava poiskala drugih loka-
cij v Štandrežu; z odhodom iz
Štandreža ostajajo vsi trije slo-
venski zaselki Podgora, Pevma-
Oslavje-Štmaver in Štandrež
brez poštnega urada. Zato bodo
trije goriški občinski svetniki
SSk posredovali goriškemu žu -
panu Romoliju in ravnatelju
poštne uprave pisno zahtevo po
pojasnilih, v katero bodo dodali
tudi vprašanje o izvajanju 10.
člena zaščitnega zakona 38/01.
Park vile Coronini Kromberg v Gorici
Figaro in njegove dogodivščine 
v izvedbi mladih pevcev
  soparnem večeru, v to-
rek, 4. avgusta 2015, ko si
zaman iskal vsaj malce
osvežitve tudi pod milim ne-
bom, se je v bujni zelenini parka
vile Coronini Kromberg v Gorici,
na drevoredu 20. septembra,
zbralo veliko poslušalcev, da bi
prisluhnili sloviti Mozartovi ko-
mični operi Figarova svatba. Ve -
čer je priredila Mednarodna o -
perna akademija Križ pri Trstu v
sodelovanju z goriškim Kultur-
V nim domom in Fundacijo Coro-nini Cronberg. Pod košato kroš -njo mediteranskega hrasta in
med bistvenimi scenskimi ele-
menti, ki jim je očarljivo naravno
ozadje nudila Coroninijeva pa-
lača s konca 16. stoletja - nanjo
smo Goričani premalo ponosni!
-, so mladi pevci različnih narod-
nosti izvajali to vsem poznano
delo v štirih dejanjih genialnega
avstrijskega skladatelja, pianista,
organista in violinista W. A. Mo-
  Knjižnica Franceta Bevka
Predstavitev knjige
Karla Bonuttija
NOVA GORICA 
  četrtek, 6. avgusta 2015,
je bila v Bevkovi knjižnici
v Novi Gorici predstavi-
tev knjige Karla Bonuttija Med iz-
biro in zgodovino. Ta je bila že
četrta po ljubljanski, goriški in
nabrežinski.
V imenu Goriške Mohorjeve dru -
žbe, ki je knjigo izdala, je nav-
zoče pozdravila prof. Marija
Češčut, ki je poudarila zanimi-
vost, da sta avtor in sogovornik
V diplomata, ki ju je združevala vRimu skupna pot. Pogovor s Kar-lom Bonuttijem je namreč vodil
Jože Šušmelj, upokojeni general-
ni konzul RS, ki je tudi že izdal
pri Goriški Mohorjevi družbi
svoje delo Zgodbe s Trnovske pla-
note.
V imenu Goriške knjižnice Fran-
ceta Bevka je pozdravila ravnatel-
jica Irma Škvarč.
Večer je bil zelo zanimiv in je po-
Obvestila
V galeriji A. Kosič, ul. Raštel 7, je
do 22. t. m. odprta razstava “Vojna
je uničila vse... Pevma, Oslavje,
Štmaver, Solkan... 1915-1918 -
100 let pozneje”. Urnik razstave:
od torka do sobote od 9. ure do
12.30 in od 15.30 do 19.30.
Prosvetno društvo Štandrež vabi
ljubitelje gledališča, naj se
pridružijo dramskemu odseku.
Dodatne informacije na tel.
3286669048 (Božidar) in
3479748704 (Vanja).
Mešani pevski zbor Štandrež toplo
vabi nove pevce v svoje vrste.
Jus Vrh sporoča, da se prebivalci
Vrha lahko včlanijo v organizacijo s
pisno prošnjo, ki jo lahko naslovijo
na Jus Vrh (Devetaki 26, 34070
Sovodnje ob Soči - GO) ali pa pustijo
v poštnem nabiralniku ŠKC Danica.
Feiglova knjižnica je do 28.
avgusta odprta po naslednjem
urniku: pon., sre., pet: od 8. do 16.
ure; tor., čet.: od 11. do 19. ure.
Zaprta bo od 10. do 14.8.2015.
Društvo slovenskih upokojencev
za Goriško sporoča, da bo
društveni urad na korzu Verdi 51
zaprt od 5. do konca avgusta. Za
morebitne informacije: 0481
532092.
Štandreško dekanijsko romanje
na Sv. Višarje bo v soboto, 22.
avgusta. Mašo ob 11. uri bo vodil
nadškof Alojz Uran.
Goriško-tržaško medškofijsko
romanje na Barbano bo 31.
avgusta. Mašo ob 11. uri bo vodil
nadškof Marjan Turnšek.
Mladinski dom vabi otroke od 10.
do 14. leta na pripravo na šolo:
ŠOLA ZA ŠALO (1. - 11. september),
UVOD V SREDNJO (7. - 11.
september). Informacije na tel.
0481-280857, 366-6861441, e-
mail: mladinskidom@libero. it
Pisarna svetovalcev za delo išče
vestnega kandidata/ko za
upravljanje osebja in vodenje plač.
Zaželena je najmanj dvoletna
izkušnja v tem sektorju. Zahteva se
znanje slovenskega in angleškega
jezika ter uporabe računalnika.
Življenjepis pošljite na mail:
info@consulenzelavoro. it
Iščemo pridne trgače za letošnjo
trgatev. Tel. št.  (+39) 334
9312227.
Prispevke za Slovenski center za gla-
sbeno vzgojo Emil Komel v spomin na
ravnatelja prof. Silvana Kerševana lah-
ko nakažete na bančni tekoči račun:
Banca di Cividale (Via Kugy, 2, Gorica)
IBAN IT 30 C 05484 12402 003 570
036 225; SWIFT CIVIIT2C s pripisom: za
SKLAD SILVANA KERŠEVANA. Informaci-
je na tajništvu SCGV Emil Komel, tel. št.
0481 532163 ali 0481 547569.
Resna in odgovorna medicinska
sestra nudi nego in pomoč
starejšim osebam. Tel. štev. 00386
30 325 558.
Varujem starejše, pomoči
potrebne osebe, in sicer 24 ur ali
pa samo čez dan ali varstvo
ponoči. Sem človek dobrega srca
in imam nekajletne izkušnje! Sem
upokojenka, vse ostalo
(vrednotnice) in vprašanja na štev.
040 621 424 (v poštev pride
celotno primorsko in goriško
območje).
Urejena in zaupanja vredna 54-
letna gospa išče delo za čiščenje
vašega stanovanja, lahko tudi
kuhanje kosila ali odhod v trgovino.
Želela bi delati za izobražene,
spoštljive in čustveno inteligentne
osebe na območju Gorice. Lahko
pokličete v dopoldanskem času na
GSM: 041 787 506.
Gospa z večletno izkušnjo nudi
nego in pomoč starejšim osebam
za 24 ur na dan. Tel. št. 00386 40
432304.
Zanesljiva in izkušena gospa
pomaga pri likanju in čiščenju
stanovanja. Tel. št. 00386
40153213.
40-letna mati nudi dnevno nego
starejšim na domu. Ne 24 ur.
Lahko tudi kuha in pospravlja
stanovanje. 3 letne izkušnje. Tel.
št. 0038641390244.
20-letna študentka z izkušnjami
nudi lekcije slovenščine,
angleščine, nemščine ter varstvo
otrok. Tel.: 0038631478807.
Urejena gospa išče delo za
čiščenje in likanje na območju
Gorice. Tel. št. 0038631449311.
Masaže: protistresna - relaks,
protibolečinska, refleksna masaža
stopal, tajska masaža itd. Zelo
ugodno, blizu meje. Pokličite na
00386 40 575805.
Resna gospa s petnajstletno
izkušnjo nudi nego in pomoč
starejšim osebam tudi 24 ur na
dan. Tel. štev. 0038640484339.
Darovi
Za misijonarja Pedra Opeko: N.
N. 300 evrov; N. N. 100 evrov.
Namesto cvetja na grob bratranca
Joškota darujeta Dorina in Enno 50
evrov za CRO v Avianu.
Čestitke
Bela štorklja je razprla krila in
družino Valentine in Carmineja že
drugič obdarila. Košaro polno upov
in sanj je odložila, v veselje bratcu
Marcu, malega Luco vanjo položila.
Vsi se z Vami veselimo in vse
najboljše zaželimo!!! Kolegice
Katoliške knjigarne in upravni
odbor KTD
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 14.8.2015 do 20.8.2015)
Radijska postaja iz Vidma oddaja
na ultrakratkem valu s frekvencami
za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za
Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za
Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz;
za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz;
za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na
internetu www. radiospazio103. it.
Slovenske oddaje so na sporedu
vsak dan od 20.00 do 21.00.
Spored:
Petek, 14. avgusta (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki
z naših kulturnih prireditev - Glasba
iz studia 2.
Sobota, 15. avgusta, ob 21. uri (vodi
Ilaria Banchig): Okno v Benečijo:
oddaja v benečanskem,
rezijanskem in ziljskem narečju.
Nedelja, 16. avgusta, ob 12. uri:
Ponovitev sobotne oddaje Okno v
Benečijo.
Ponedeljek, 17. avgusta (v studiu
Andrej Baucon): V poletje z
narodno-zabavno in zabavno
glasbo - Novice iz Slovenije - Humor.
Torek, 18. avgusta (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem prostoru -
Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 19. avgusta (v studiu Danilo
Čotar): Pogled v dušo in svet:
Skrivnosti notranjske Reke - Izbor
melodij.
Četrtek, 20. avgusta (v studiu Andrej
Baucon): V poletje z vročo lahko
glasbo - Zanimivosti iz sveta glasbe,
filma in britanskega dvora - Humor.
V zgodnjem vročem nedeljskem jutru 
je radovedno prikukal na svet 
LUCA
Mamici Valentini, očku Carmineju in bratcu Marcu
čestitamo, novorojenčku pa želimo 
veliko Božjega blagoslova v življenju!
UREDNIŠTVO in UPRAVA NOVEGA GLASA
zarta (1756-1791). Že kot otrok
izjemno talentirani skladatelj jo
je zložil l. 1786 na libreto Loren-
za Da Ponte, ta pa je vsebino pov-
zel po delu pisatelja Beaumar-
chaisa. Isto leto je doživela odrski
krst v dunajskem Burgtheatru, v
Italiji pa so jo prvič izvedli 27.
marca 1815 v milanski Scali. Do-
godivščine sluge grofa di Alma-
viva, prebrisanega Figara, za-
ročenca Susanne, služkinje gro-
fice di Almaviva, je Slovencem
duhovito prikazal in jih približal
tedanji slovenski družbeni real-
nosti A. T. Linhart v veseloigri Ta
veseli dan ali Matiček se ženi, ki
jo radi postavljajo na oder ljubi-
teljski, pa tudi poklicni gleda-
liščniki – kdo bi lahko pozabil na
Matička v SNG Drama Ljubljana,
l. 1999, ali tistega v SSG Trst, l.
2001, oba v domiselni režiji Vita
Tauferja? Tokrat so nastopajoče
komične like izoblikovali pevci
in pevke, soprani, tenorji, basi, iz
Rusije, Slovenije in Italije, ki svo-
je znanje izpopolnjujejo na Med-
narodni operni akademiji v Križu
pri Trstu. Že več let jo uspešno
vodi pevec in pevovodja Aleksan-
der Švab. Ob spremljavi klaviatur
v živo so pevci pod njegovim
vodstvom zapeli tudi v parku Co-
ronini. To komično Mozartovo
delo so postavili na oder ob kon-
cu študijskega leta in z njo poka-
zali pevske veščine, ki so si jih
osvojili ob resnem glasbenem
študiju. S pevskega vidika je bila
opera solidno pripravljena, saj so
nastopajoči bili kos pevskim iz-
zivom, ki jih ponuja partitura,
pri njeni celoviti odrski izvedbi
pa je “zevala” režijska praznina.
Ker je to “opera buffa”, gledalci
gotovo pričakujejo odrsko razgi-
banost in iskrivost, še posebno
poudarjeno v nekaterih duhovi-
tih trenutkih. Živahnosti je bilo
gotovo premalo, prevladovala je
statičnost, pri kateri se gledalca
rado polasti dolgčas, ob sicer pri-
zadevnih pevcih, ki so se potru-
dili čim boljše izvajati to imenit-
no Mozartovo delo; Mozart je bil
v tovrstnem snovanju pravi, ne-
nadkriljiv mojster. Odrska posta-
vitev je bila tudi predolga, saj je
bil nekaj pred 22. uro šele odmor
med drugim in tretjim dejanjem.
Nekateri poslušalci so zaradi tega
odšli, mnogi drugi pa so vztrajali
do konca, da bi se za glasbeni
užitek ob koncu s prisrčnim,
spodbudnim ploskanjem zahva-
lili mladim pevcem in njihove-
mu mentorju Aleksandru Švabu,
ki nedvomno prispeva k “med-
kulturnemu” dialogu in sožitju
med pevci različnih narodnosti
ob univerzalni glasbeni govorici,
ki ne pozna nikakršnih meja.
IK
tekal v sproščenem ozračju. Avtor
je odgovarjal tudi na vprašanja iz
publike. Poudaril je, da gleda na
prihodnost pozitivno, a vidi na-
predek le v dialogu in strpnosti
med različno mislečimi. Srečanje
se je nadaljevalo še s klepetom ob
kozarčku rujne kapljice.
Predstavniki in izvoljeni upravitelji SSk na Goriškem
Aktivno sodelovanje pri pisanju
statutov novih združenj
Vila Coronini Kromberg
Kultura13. avgusta 20158
  etos mineva 120 let, odkar je
dovški župnik Jakob Aljaž na vrhu
Triglava postavil stolp kot planin-
sko zavetišče in branik slovenstva. Ob
stalni skrbi planincev je pločevinasti
stolp danes v dobrem stanju, v prihod-
nje ga čaka bolj strokovno vzdrževanje
v skladu z novim konservatorskim
načrtom. Tako bi lahko vrh Triglava
čuval še nadaljnjih 120 let.
“Zgodba Aljaževega stolpa je edinstve-
na”, je prepričan vodja oddelka za kon-
serviranje in restavriranje v Narodnem
muzeju Slovenije Gorazd Lemajič. Kot
je pojasnil, je bil ob postavitvi leta 1895
Aljažev stolp najvišja stavba v vsem slo-
vanskem svetu. Pozneje so sicer posta-
vili stavbe še na višjih vrhovih, a takšna
povezanost stolpa z narodom ostaja
edinstvena v vsem svetu.
Planinska in alpinistična dejavnost v
slovenskih Alpah je bila v 19. stoletju
pod močnim nemškim vplivom. Vse
večjega prodiranja tujih vplivov v slo-
venske gore se je zavedal tudi župnik z
Dovjega in se domislil na vrhu najvišje
slovenske gore postaviti majhen stolp.
Dne 15. aprila 1895 je od občin Dovje
in Mojstrana za en goldinar, kolikor je
v tistih časih stalo osem hlebcev kruha,
kupil vrh Triglava. Tako mu nihče ni
mogel preprečiti, da bi na svoji zemlji
postavil stolp.
Njegovo izdelavo je zaupal svojemu pri-
jatelju, kleparskemu mojstru Antonu
Belcu. Dejal mu je, da je Triglav potreb-
no vrniti Slovencem, zato se je Belec
odločil, da stolp izdela čim prej in za-
stonj. Gradnja je bila končana 7. avgusta
1895.
V času vse ostrejšega nemškega nacio-
nalizma pred prvo svetovno vojno je bi-
lo vsako odprtje slovenske planinske
koče prava nacionalna demonstracija in
nemška planinska društva so hotela
stolp takoj zrušiti.
Slovenski planinci so vse od leta 1895
skrbeli za stolp, ki je bil v času osvobo-
dilne fronte prebarvan rdeče, leta 1984
pa je znova dobil prvotno sivo podobo.
Vsi prvotni deli stolpa se niso ohranili,
saj so nekatere skozi leta zamenjali ali
predelali. Nedavna analiza pa je poka-
zala, da je originalnih še približno 70
odstotkov stolpa.
Glede na opravljeno analizo je stolp v
dobrem stanju, zunanjščina stolpa,
četudi na nekaterih mestih načeta, pa
precej ustreza njegovi prvotni podobi.
V vrsti sprememb, ki so ga doletele v
tem času, je najbolj skrb vzbujajoč
začetek korozije. Stolp v precejšnji meri
poškodujejo udari strele, ki odtrgajo del
pločevine.
Še bolj podrobne analize bodo potreb-
ne, da se bodo pokazale nevralgične
točke propadanja in da se bodo obliko-
vali ukrepi, kaj s stolpom narediti v pri-
hodnje, je pojasnil Lemajič. Možnost je
namreč, da bi ga preselili v Slovenski
planinski muzej in se na vrh Triglava
postavi avtentična kopija.
Druga možnost je, da se stolp še naprej
vzdržuje z zamenjavo propadajočih de-
lov. “A če bomo
to v nedogled
počeli, bo prav-
zaprav izginila
materialna kul-
turna de-
diščina, ker bo
zamenjana z
novimi deli”, je
opozoril Lema-
jič in dodal, da
bo na ta dolgo-
ročna vprašanja
morala odgovo-
riti restavrator-
sko-konserva-
torska stroka.
Za zdaj je pri-
stojna komisija
odločila, da
stolp ostane na
vrhu Triglava.
“Iskali bomo načine in tehnike, kako ga
čim dalj časa ohraniti”, je povedala Re-
nata Pamič s kranjskega zavoda za var-
stvo kulturne dediščine. Tako verjame,
da lahko stolp zdrži vsaj še nadaljnjih
120 let, a bo veliko odvisno tudi od te-
ga, kako bodo ljudje z njim ravnali.
S potujočo razstavo Aljažev stolp - ta
pleh ima dušo in z istoimenskim fil-
mom v Narodnem muzeju
Slovenije ljudi opozarjajo,
naj se do stolpa obnašajo
spoštljivo, naj nanj ne ple-
zajo in naj se nanj ne pod-
pisujejo. “Vsaka praska in
vsaka udrtina načenjata
njegovo življenjsko dobo”,
je opozoril Lemajič.
Vsako leto Triglav obišče
ogromno ljudi. Že sredina prejšnjega
stoletja je prinesla velik razmah planin-
stva, vzpon na Triglav pa je za planince
že takrat imel posebno vrednost. Al-
jažev stolp, ki je nekdaj služil za zave-
tišče, je tedaj dobil novo vlogo. Postal
je namreč “krstilnica” za vse, ki se prvič
povzpnejo na vrh Slovenije.
Slovenija je Aljažev stolp leta 1999 raz-
glasila za kulturni spomenik državnega
pomena in ga podržavila. Triglav z Al-
jaževim stolpom je namreč izjemen kra-
jinski motiv in nenadomestljiv simbol
Slovenije.
Ker skrb za stolp tudi po tem obdobju
ni bila jasno urejena, se je Planinska
zveza Slovenije lani z državo dogovorila,
da postane začasni upravljavec, ki bo
vzdrževalna dela izvajal skladno s stro-
ko. V kratkem naj bi zveza, ki sicer de-
jansko že dolgo skrbi za stolp, tudi urad-
no dobila status upravljavca.
Vsako leto za vzdrževanje namenijo ne-
kaj tisoč evrov. Zadovoljni pa so, da je
Restavratorski center Zavoda za varstvo
kulturne dediščine Slovenije v sodelo-
vanju z Narodnim muzejem Slovenije v
letih od 2009 do
2014 izdelal stro-
kovno analizo
spomenika ter
načrt s predvide-
nimi postopki
vzdrževanja. Ta-
ko bodo namreč
vse posege izve-
dli strokovno.
“Na podlagi
smernic konser-
vatorskega načrta
smo lani že izve-
dli določene po-
sege, je povedal
podpredsednik
planinske zveze
in vodja Sloven-
skega planinske-
ga muzeja Miro
Eržen. Decembra
so pripravili stolp na prezimovanje in
odkrili nekaj poškodb, na primer od-
trgano jeklenico. Zaradi snega so šele
poleti lahko izvedli večja dela.
7. avgusta so na Triglavu pripravili
krajšo slovesnost ob 120. obletnici po-
stavitve stolpa, osrednja slovesnost je bi-
la isti dan v Slovenskem planinskem
muzeju v Mojstrani.
L
  rav o teh zamejskih gostovanjih je
Jožica Svete navedla nekaj spomi-
nov in anekdot. Zanjo, pa tudi za
ostale člane sta bila nastopa res prekra-
sna, s čudovito publiko. Takega nav-
dušenja niso bili deležni v nobenem dru-
gem kraju na Slovenskem. Koncerta na
Tržaškem sta ji ostala živo zapisana v spo-
minu in še sedaj, ko se pelje po naših kra-
jih, še vedno občuti čudovito vzdušje, ki
je velo med publiko. Nepozabna je bila
tudi pogostitev domačinov. Dojemanje
Avsenikove glasbe je bilo med Slovenci
v Italiji in zdomstvu drugačno kot v
osrednji Sloveniji. Sam Slavko Avsenik se
je z velikim veseljem spominjal na te na-
stope (še posebno v Dolini na Majenci),
ki so bili zanj pravo presenečenje. Dvo-
rane so bile vedno nabito polne z enkrat-
no publiko; ljudje so bili prav željni nji-
hove glasbe. Njihove domoljubne pesmi
so osvojile srca zamejskih Slovencev. Po-
darile so jim izredne občutke in prinesle
s sabo košček domovine, zato so tako
vneto pričakovali njihove nastope, ki so
bili izvajalsko brezhibni in vselej izjemni
dogodki. V Dolini je bila, recimo, vsa vas
angažirana pri pripravah na njihov pri-
hod. Nerina Švab, ki je napovedovala na
tistem krasnem večeru, se še dobro spo-
minja vaškega vrenja in angažiranosti de-
klet in fantov. Verjetno se Avseniki niso
niti dobro zavedali, kaj so takrat dali za-
mejcem, ki so se čutili eno z njimi. V Zgo-
niku l. 1988 se je zbralo ogromno občin-
stva kar treh generacij. Vsi so z enakim
zanosom spremljali Avsenikove melodi-
je. Njihova uigranost je bila vrhunska,
stik z njimi je bil enkraten, nepozaben.
Tudi članice Vokalnega terceta Kresnice
so naglasile, da jih Avsenikova glasba
spremlja že iz otroških let in ponosne so,
da imajo ob sebi kot mentorico nekdanjo
Avsenikovo pevko. Zanje je napisal nekaj
pesmi Vilko Avsenik, in ko so ga obiskale,
jim je takoj dal v roke mapico in jim de-
jal: “Zdaj bomo pa vadili”! O Vilku me-
nijo, da je šarmanten, discipliniran,
občudovanja vreden. Zelo so hvaležne
Jožici Svete, ki je zaupala vanje in jih sez-
nanila z njim. Med kramljanjem z Jerco-
gom so zapele tudi skladbo Čakala bom
iz l. 1968, ki daje naslov njihovemu zad-
njemu albumu. Kot je pojasnila Sveteto-
va, je to pesem Slavko Avsenik posvetil
svoji ženi, ker je vedno čakala doma na
njegovo vrnitev, ker je bil zaradi nasto-
pov velikokrat zdoma. O njem je dejala,
da je bil kot človek zelo preprost, skro-
men, prijazen, zelo družaben in imel kar
nekaj smisla za humor. Včasih je povedal
kakšno smešno, da so se iz srca nasmeja-
li. Znal je tudi prisluhniti osebnim
težavam, znal je svetovati, a biti pri tem
tudi zelo diskreten. Kot glasbenik pa je
bil zelo strog, natančen, zahteval je red,
disciplino. Nekoč sta z Alfijem Nipičem
zaradi snega zamudila pol koncerta na
nekem nastopu v Avstriji. Slavko jima ni
nič očital, a njegove oči so jima povedale
marsikaj. Kljub zamudi sta sicer oba na
odru doživela toplo ploskanje. O Slavku
je razkrila tudi to, da je bil zmeraj zelo
urejen: pred koncertom je vsakič vzel iz
žepka krtačko in se počesal: pri tem jo je
vedno vprašal, naj pogleda, če mu “ne
štrlijo” lasje, in jo poprosil za malo laka.
Tudi srajce je imel vedno skrbno zlikane.
Večkrat mu jih je na večdnevni turneji
tudi sama oprala in polikala in vsakič ji
je dejal: “Joži, hvala, se priporočam”. Do
njega je čutila veliko spoštovanje, tako
do glasbenega fenomena kot do človeka,
ki je imel veliko srce. To je spoznala še
posebno nekoč, ko so bili na turneji in
jo je kot že velikokrat prej neznosno bo-
lela glava; Slavko jo je pospremil z rešil-
cem v bolnišnico. Ves čas jo je med potjo
držal za roke in jo tolažil. Z njo je bil tudi
v ambulanti, kjer so ugotovili, da ima ze-
lo visok krvni tlak. Ta in še marsikateri
spomin je Jožica Svete obudila pred po-
zornimi poslušalci, in preden so si ogle-
dali dokumentarec, je s pevkami zapela
pesem Prehitro mimo je mladost iz l.
1974, s prve plošče, ki jo je posnela z Av-
seniki.
Ogled 64-minutnega dokumentarca je
poslušalcem razkril marsikaj iz življenja
in glasbenega ustvarjanja bratov Avsenik.
Hkrati so imeli možnost si pogledati po-
snetke, ki spadajo v dragocen arhiv delo-
vanja legendarnega ansambla, katerega
glasba je ustvarjena v narodnem duhu -
zato so je bili tako veseli v tujini -, zraven
pa je zabavna, tako da se v njej lepo spa-
jajo preteklost in sedanjost, tradicija in
nov glasbeni pristop k njej. Pred nasto-
pom bratov Avsenik je prevladovala vo-
kalna glasba. Instrumentalne zasedbe so
bile majhne, sestavljale so jih le gosli,
bas, harmonika. Avsenik je prvi združil
vokalno in instrumentalno glasbo, ki sta
bili prej “ločeni”. Njihova izvedbena in
kompozicijska plat sta izjemni. V tej gla-
sbi gre za sožitje in hkrati nasprotje gla-
sbenih instrumentov, ki dajejo nov zven.
Vilko je znal najti tiste posebne barvne
tone. Pri ustvarjanju sta se dopolnjevala:
Slavko je bil “srce”, Vilko pa “pamet”.
Slavko je namreč znal prisluhniti tradi-
ciji, Vilko pa ji je dal žlahtno obliko. Slav-
ko pravzaprav ni nikdar mislil, da bo kdaj
glasbenik, njegove sedaj legendarne
skladbe Na Roblek in Na Golici so vzklile
skoraj čisto “slučajno”. V letih se jih je
nato nabralo okoli 670, izdali so okrog
120 plošč in kaset v skupni nakladi več
kot 30 milijonov primerkov (!). Poskočne
polke in sanjavi valčki so prinesli Avse-
nikom tudi veliko prestižnih priznanj: 31
zlatih plošč, eno diamantno in eno pla-
tinasto. Slavko je uvedel tudi tisto značil-
no igranje na harmoniko, “tresenje”,
brez take spremljave se mu je zdelo ne-
mogoče izvajati lastnih melodij. Avseniki
so bili pravi fenomen, ki je znal
združevati ljudi. Da so jih imeli izredno
radi tudi v zamejstvu, so potrdili Jerco-
govi sogovorniki na filmskem posnetku.
Saša Martelanc je npr. med drugim pou-
daril, da je v njihovih pesmih nekaj li-
ričnega. Prepričan je, da imajo Avseniki
v glasbi podobno mesto, kot jo ima Mak-
sim Gaspari v slikarstvu. Pri njih se nam-
reč čuti navezanost na kraje in ljudi, sicer
idilično obarvane polpreteklosti.
Žal, organizatorjem števerjanskega festi-
vala ni nikdar uspelo imeti v gosteh Av-
senike. Le Slavko Avsenik je sodeloval na
30. festivalu skupaj z ansamblom Gašper-
ji.
Pri Avsenikih so se seveda navdihovali
tudi zamejski ansambli, ki so zelo radi
igrali njihove melodije in marsikateri
mlad fant se je odločil za igranje kakšne-
ga glasbila prav ob poslušanju Avsenikov,
ki so ostali živa legenda. To glasbo mo-
ramo še naprej gojiti, je bilo slišati v do-
kumentarcu, ker je naša, ker je vzklila iz
ljubezni, in to je tudi skrivnost njene po-
pularnosti, in iz talenta bratov Avsenik.
Vsebina, ki jo posreduje ta glasba, je ne-
skončna, druži nas, presega generacije, z
zdravim mišljenjem in dobrim srcem;
združuje ljudi, ki podobno mislijo in
čutijo. V interpretaciji njihovih pesmi je
namreč veliko duše, ritmičnosti in drob-
nih fines. Lepo je povedal Janez Beličič,
da je Avsenikova glasba “sad neke višje
milosti, ki ob sebi ne prenaša improvizi-
ranja, polovičarstva, površnega amater-
stva, skratka fast food koncepta naradno-
zabavne glasbe”. Avseniki so dali pečat
slovenski glasbi; sodelovali so tudi s Slo-
venskim oktetom; nastopali so v naj-
večjih svetovnih dvoranah; bili so edini
ansambel, ki je prestopil prag veličastne
Berlinske filharmonije. Družina Strauss
in družina Avsenik sta primerljivi, je bilo
slišati s filmskega posnetka. Avsenik bo
nekoč slovenski Strauss, ker ohranja neko
slovensko pristnost, ki jo je treba čuvati.
Etnografski muzej v Ljubljani je Avseni-
kovo glasbo priznal kot kulturno de-
diščino, saj se navsezadnje Slovenci lah-
ko istovetimo z njo. “Za prepoznavnost
Slovenije v Evropi in za krepitev narodne
zavesti je v zamejstvu najbrž več naredil
en sam Avsenikov škorenj kot trume gla-
sbenikov in pevcev, apologetov tujega
naglasa, za silo cepljenega na slovensko
izročilo. Slovenci na obeh straneh meje
smo ponosni nanj”, smo še slišali v do-
kumentarcu. Sam Slavko Avsenik je svojo
glasbo primerjal viharniku, ki kljubuje
vsemu. In čeprav je že marsikateri član
ansambla Avsenik že za vedno odšel od
nas, bo za njim ostal neizbrisen spomin.
Tako kot ne bo nikdar več Beatlesov, tako
ne bo več Avsenikov, za zmeraj pa bodo
ostali njihova glasba, plošče, posnetki,
slike …
Ob koncu tega čarobnega večera v družbi
Avsenikovih zimzelenih melodij je pod
nebo poletela še pesem Slovenija, od kod
lepote tvoje.
Na naše vprašanje, kako je preživela ta
četrtkov večer med nami, je Jožica Svete
odgovorila: “Čudovito, prekrasno”! Gle-
danje filma me je prav prevzelo: vsi ti
spomini in vsi ti moji kolegi, ki so pripo-
vedovali zgodbe. Resnično sem se v mi-
slih vrnila nazaj v tiste čase, ko smo sku-
paj ‘vandrali’ in nastopali in se imeli le-
po. Skupaj smo uživali. Vsi smo bili gla-
sbeniki, tudi po duši, po srcu. Z užitkom
smo to delali. Glasba je v nas in je še ved-
no. Tudi jaz še zmeraj pojem. Sedaj bom
pela na Festivalu Avsenikove glasbe, ki
bo 21., 22. in 23. avgusta, 23. bom na-
stopila z Vokalnim tercetom Kresnice,
dan prej, 22., pa z Avsenikovim tercetom,
ki ga sestavljamo Joži Kališnik, Alfi Nipič
in jaz”.
P
Zgodovinska “stavba” na očaku Julijskih Alp   
Aljažev stolp tudi po 120 letih 
na vrhu Triglava v dobrem stanju
S 6. strani
Neminljiva privlačnost ...
Zasedba ans. Avsenik v letih 70, med njimi Jožica Svete in Alfi Nipič
Kultura 13. avgusta 2015 9
Memoarska knjiga dr. Karla Bonuttija
Spomini na med seboj
različna življenjska obdobja
  adruga Goriška Mohorje-
va, ki skrbi za izdajanje
našega tednika, je letos
objavila knjigo memoarske pro-
ze dr. Karla Bonuttija z naslovom
Med izbiro in zgodovino – spo-
mini goriškega Slovenca. Že njen
zunanji videz nas lahko prepriča
o tem, da je publikacija nevsak-
danja. Kakih tristo strani zajetna
vezava s trdimi platnicami in
gladkim papirjem vsebuje nam-
reč spomine in spoznanja že
omenjenega avtorja, ki se je pred
sedeminosemdesetimi leti rodil
v Bukovici pri Volčji Dragi neda-
leč od Gorice, življenjska pot pa
ga je dolgih šest in več desetletij
vodila po svetu. Občudovanja
vredno je namreč dejstvo, da je
mogel avtor v svoje izvajanje
strniti toliko med seboj različnih
življenjskih obdobij.
A pojdimo po vrsti. Karl Bonutti
se je rodil leta 1928, torej v času
najhujšega fašističnega raznaro-
dovalnega pritiska, ki ga je začel
doživljati že v osnovni šoli. Ko-
renine njegove družine sicer se-
gajo v Furlanijo, o tem namreč
priča že sam njegov priimek. Še
preden je začel obiskovati šolo,
Z so ga zamikale planine, kamorje hodil v spremstvu družinskegaprijatelja msgr. Franca Setničarja.
Izobrazbo je Bonutti nato nadal-
jeval v goriškem semenišču,
med drugo svetovno vojno pa je
obiskoval slovensko klasično
gimnazijo, nad katero so, s pri-
voljenjem nemških oblasti, po-
kroviteljstvo prevzeli domobran-
ci. Avtor knjige je sicer maturiral
po koncu druge svetovne vojne,
potem ko se je vrnil iz zbirnega
taborišča za primorske begunce
v kraju Riccione ob jadranski
obali, ki so ga postavili zahodni
zavezniki. Spremenjena poli-
tična situacija z novo državno
mejo, ki je Gorico dodelila Italiji,
njeno vzhodno zaledje pa Jugo-
slaviji, je botrovala temu, da se
je Bonutti odločil za univerzitet-
ni študij v švicarskem Fribourgu.
Zanimiva je anekdota, ki jo avtor
omenja v zvezi s tem, in sicer, da
je za plačilo potnine in vpisa na
univerzo njegova družina proda-
la glavo goveda. Istočasno se je
Bonuttijeva življenjska pot
začela približevati tisti njegove
zaročenke in bodoče žene Her-
minke, s katero sta stopila v za-
kon na začetku petdesetih let
preteklega stoletja.
Mladi par se je tedaj odločil za
emigracijo v Združene države
Amerike, saj je bila prihodnost v
domačih krajih zaradi zaplete-
nih družbenopolitičnih razmer
tedaj precej negotova. Njegova
žena se je tako odpovedala
učiteljskemu poklicu, ki ga je
opravljala le kratek čas. Zanju se
je v ZDA začelo novo življenje. V
prvih časih sta imela težave z na-
stanitvijo, pa tudi z zaposlitvijo.
Medtem ko se je njuna družina
večala, je Karl Bonutti ob službi
v tovarni doktoriral in se zaposlil
na državni univerzi v Clevelan-
du. Kraj v ameriški zvezni državi
Ohio je bil namreč dobro stolet-
je cilj slovenskih emigrantov, ki
so domovino zapustili iz več ra-
zlogov. V času pred prvo svetov-
no vojno in po njej je bila emi-
gracija predvsem gospodarskega
značaja, nato je po drugi svetov-
ni vojni čez ocean pljusknil val
političnih emigrantov, ki so se
umaknili pred zmago partizanov
in komunizma. V svojem izva-
janju avtor zelo nazorno prika-
zuje življenje tamkajšnje sloven-
ske narodne skupnosti z različni-
mi trenji, ki so se ustvarjala med
staro in novonaseljenci, pa tudi
med politično različno mi-
slečimi. Čeprav se Bonutti nam-
reč jasno izjasnjuje za domo-
branstvo, piše tudi o tem, kako
je velikokrat prišel v spor s tisti-
mi emigranti, ki so bili po nje-
govem mnenju preveliki ekstre-
misti oziroma protikomunisti.
Veliko pozornosti knjiga namen-
ja nekdanjemu ljubljanskemu
nadškofu Gregoriju Rožmanu, ki
se je po drugi svetovni vojni tudi
Budimpešta / Razstava za spoznavanje kulture sosedov
Prva celovita predstavitev
sodobnega slovenskega slikarstva
  rva celovita predstavitev
sodobnega slovenskega sli-
karstva na Madžarskem, ki
so jo odprli 6. avgusta 2015 v Bu-
dimpešti, je priložnost za sezna-
nitev s kulturo sosedov. “Kljub
temu da smo sosedje, se še pre-
malo poznamo”, je prepričana
Beata Lazar, direktorica Galerije-
muzeja Lendava, ki je razstavo
pripravil v sodelovanju z velepo-
slaništvom.
Razstava Mojstri in učitelji, tra-
dicija in kontinuiteta v sloven-
skem slikarstvu je, kot je pouda-
rila za STA, izrednega pomena
ne le ob dejstvu, da se slovenska
umetnost prvič v takšni meri
predstavlja na Madžarskem, po-
menljiva je tudi sama galerija
Mucsarnok. Po njenih besedah
gre za eno najbolj prestižnih raz-
stavišč na prav tako prestižni in
P turistično dobro obiskani loka-ciji v Budimpešti - Trgu herojev.Na ogled je okrog 70 del po iz-
boru umetnostnega zgodovi-
narja Milčka Komelja. Vključil
je slike od Božidarja Jakca in
Gojmirja Antona Kosa, prek
modernističnih umetnikov
Zorana Mušiča, Marija Preglja
in Gabrijela Stupice do Bogda-
na Borčiča, Andreja Jemca,
Branka Suhyja, Janeza Berni-
ka, Hermana Gvardjančiča in
Emerika Bernarda.
Kustos je tudi avtor predstavit-
venega teksta v katalogu, v ka-
terem je po navedbah Lazarje-
ve predstavljenih 100 slik. Po-
budo za razstavo sta dala pro-
fesorja na likovni akademiji v
Ljubljani Branko Suhy in Jožef
Muhovič, ki sta prav tako zasto-
pana.
Razstava je pravzaprav del iz-
menjalnega projekta, v okviru
katerega so v začetku julija na
Ljubljanskem gradu odprli raz-
stavo sodobne madžarske umet-
nosti z naslovom Sosed sosedu.
Na njej se predstavlja 33 madžar-
skih umetnikov, članov Madžar-
ske akademije umetnosti, kate-
rih ustvarjanje sega od prevladu-
jočega slikarstva prek grafike in
mešanih tehnik do kiparstva.
Obe razstavi potekata pod po-
kroviteljstvom predsednikov
držav Boruta Pahorja in Janosa
Aderja.
Postavitev na Ljubljanskem gra-
du, ki je na ogled do konca av-
sam umaknil iz
domovine ter
nadaljeval svoje
poslanstvo med
slovenskimi roja-
ki onkraj oceana.
Mnenja o njego-
vem življenju in
delu, predvsem o
njegovem med-
vojnem zadržan-
ju so v Sloveniji
še danes močno
deljena, Bonutti
pa si pripisuje
uspeh pri dej-
stvu, da je slo-
venski Cerkvi le
uspelo njegove
posmrtne ostan-
ke leta 2013 zno-
va pripeljati v
domovino.
Posebno poglav-
je je v knjigi na-
menjeno Bonut-
tijevemu kultur-
nemu in družbenemu, pa tudi
političnemu delovanju. Ob svoji
službi in skrbi za družino se je
namreč pozorno posvetil dobro-
biti tamkajšnje slovenske narod-
ne skupnosti, stike pa je ohranjal
tudi z domačimi kraji. Med dru-
gimi je bil med pobudniki za
zbiranje sredstev za izgradnjo te-
danjega Katoliškega doma, da-
nes Kulturnega centra Lojzeta
Bratuža v Gorici. V politiko ni
dejavno posegal, razen enkrat,
ko je sodeloval pri volilni kam-
panji za županske volitve v Cle-
velandu.
Svoje stike z matično domovino
avtor opisuje ob koncu knjige.
Piše namreč o tem, da je en del
emigracije matico gledal z odo-
bravanjem, nekateri pa so,
predvsem zaradi političnih pred-
sodkov, gojili sumničave odno-
se. Sam se je z domovino in nje-
nimi uradnimi krogi zmogel to-
liko približati, da je bil leta 1998
izbran in potrjen za veleposlani-
ka Republike Slovenije pri Sve-
tem sedežu v Rimu. Njegov
mandat se je iztekel leta 2002,
nato si je z ženo Herminko
ustvaril novi dom na Pristavi
(Rafutu) pri Novi Gorici, kjer še
danes prebiva in kjer sprejema
otroke, vnuke in pravnuke, ki ga
prihajajo obiskovat iz dalnjih
dežel.
Knjiga spominov dr. Karla Bo-
nuttija je bogata tudi s fotograf-
skim gradivom, pa tudi obsežno
zbirko dokumentov iz najra-
zličnejših obdobij, največ iz
časov, ko je avtor živel in deloval
v ZDA. Kar preseneča, je predv-
sem povezanost tedanjih emi-
grantov, ki so si med seboj znali
pomagati in se podpirati, saj bi
jim bilo drugače preživetje zelo
oteženo. Poleg avtorjeve strpno-
sti do različno mislečih soljudi
in njegovega vselej pozitivnega
pogleda na svet je namreč to nje-
govo spoznanje med najpo-
membnejšimi, ki jih potrebuje
naša današnja individualizirana
in razdrobljena družba.
Primož Sturman
gusta, je po navedbah Lazarjeve
dobro obiskana, podobnega za-
nimanja se nadeja tudi za sloven-
sko razstavo v Budimpešti, ki bo
odprta do 27. septembra. Sprem-
ljale jo bodo stranske postavitve,
posvečene arhitektu Jožetu
Plečniku, lendavskemu kiparju
Györgyju Zali in srednjeveškemu
slikarju Janezu Aquili. Na ogled
bodo prav tako do 27. septem-
bra.
Galerija-muzej Len-
dava je vlogo orga-
nizatorja sprejel,
ker se kot delujoči
na narodnostno
mešanem območju
čutijo dolžne pred-
stavljati slovensko
kulturo. “Smo po-
vezovalni element
med obema naro-
doma. Ta izmenjal-
ni projekt oziroma
razstavi sta pri-
ložnost, da se obe
prestolnici in nji-
hovi prebivalci ter
javnost nasploh seznanijo s kul-
turo, kajti ta je tista vez, ki vedno
pripomore k še boljšemu odno-
su”, je prepričana direktorica.
Lendavski zavod tudi sicer sode-
luje z madžarskimi institucijami,
vezni člen pa predstavlja še kipar
György Zala. Največji madžarski
neobaročni kipar, avtor skulptur
na Trgu herojev, kjer se nahaja
galerija Mucsarnok, se je namreč
rodil v Lendavi. Na lendavskem
gradu obstaja tudi spominska so-
ba z njegovimi skulpturami, ki
nastajajo v sklopu mednarodne
likovne kolonije na gradu, ki jo
nepretrgoma organizirajo od le-
ta 1973.
Po razstavi Slovenski impresioni-
sti in njihov čas 1890-1920 leta
2013 v Parizu in razstavi Magija
umetnosti: Protagonisti sloven-
ske sodobne umetnosti 1968-
2013 v začetku leta na Dunaju je
to tretja velika predstavitev slo-
venske umetnosti v tujini v zad-
njih nekaj letih.
K postavitvi je pripomoglo slo-
vensko veleposlaništvo v Budim-
pešti. Pripravili so jo s skromni-
mi sredstvi in veliko prostovol-
jnega dela, je še pripomnila La-
zarjeva.
  d 17. do 21. avgusta
bo na Sinjem vrhu
nad Ajdovščino
potekala 21. mednarodna
likovna kolonija Umetniki za
karitas pod geslom Veselite
se življenja. Izkupiček
prodanih del bo šel v Sklad
Bogdana Žorža za pomoč
otrokom. Dan odprtih vrat
bo 20. avgusta, ki se bo ob
18. uri končal s kulturnim
programom in predstavitvijo
nastalih del.
Udeleženci kolonije iz
Slovenije: Lojze Čemažar,
Barbara Demšar, Črtomir
Frelih, Lara Likar, Adel
Seyoun, Karmen Smodiš,
O Lucija Stramec in VeljkoToman; iz tujine MarijaEfremova (Rim), Brigitte
Kollegger (Graz) in Tanja
Tanevska (Skopje). Častna
gostja bo Jelka Reichman. Za
dan ali dva se jim bodo
pridružili tudi strokovni
sodelavci, udeleženci lanske
kolonije, ob dnevu odprtih
vrat pa tudi drugi ustvarjalci,
ki bodo želeli svoje likovno
delo pokloniti za namen
kolonije.
Projekt Umetniki za karitas je
sestavljen iz treh delov
Mednarodna likovna koloni-
ja, kjer se tretji teden v avgu-
stu na Sinjem vrhu nad Aj-
dovščino zberejo iz-
brani akademsko izo-
braženih ali drugače
uveljavljenih likov-
nih ustvarjalcev iz
Slovenije in tujine.
Ob dnevu od-
prtih vrat so
povabljeni tudi ude-
leženci preteklih kolo-
nij in likovni ustvar-
jalci, ki želijo za na-
men kolonije podariti
svoje likovno delo. Iz-
bor likovnih ustvarjal-
cev opravi strokovni
svet kolonije. V 20 ko-
lonijah je v katalogih
zapisanih 1381 imen
avtorjev, nastalo je
2.138 likovnih del, od
katerih jih je več kot
dve tretjini že proda-
nih.
Potujoče prodajne raz-
stave imajo namen
seznanjati ljudi z
umetniki današnjega časa,
prinašati mednje sporočilo
lepote, obenem pa tudi opo-
zarjati na stiske, ki jih pri Ka-
ritas zaznavajo kot najbolj
aktualne, torej prinašati spo-
ročilo dobrote. Vsako leto je
približno 10 do 12 prodajnih
razstav. V vseh teh letih jih je
bilo 234. Poleg številnih raz-
stavišč v Sloveniji razstava
redno gostuje v Gorici in
Trstu, obiskala pa je tudi Sa-
rajevo, Dunaj, Bruselj in
Rim.
Namen prodaje likovnih del
je tretja faza dogajanja, vsako
leto je izkupiček namenjen
blažitvi neke stiske (mate-
re, otroci, družine, brezpo-
selni, brezdomci, zasvojeni
…), pomemben je moto
kolonije, ki prinaša ljudem
sporočilo določene proble-
matike in vabi k sočutju.
Letošnja, 21. mednarodna
likovna kolonija Umetniki
za karitas bo posvečena
spominu na pokojnega so-
delavca Karitas psihologa
in psihoterapevta Bogdana
Žorža. Geslo kolonije in
prodajnih razstav Veselite
se življenja je vzeto iz nje-
gove duhovne oporoke. Iz-
kupiček prodanih likovnih
del bo šel v Sklad Bogdana
Žorža za otroke.
Jožica Ličen
Umetnostni zgodovinar Milček Komelj
Sinji vrh nad Ajdovščino
Tudi letos bodo umetniki
ustvarjali za Karitas
Tržaška13. avgusta 201510
  o mnogih božjih poteh se bodo
ob prazniku Marijinega vnebov-
zetja množice zbirale v Marijinih
svetiščih. Tako bo tudi na Repentabru,
biseru Krasa.
Stoletja že romajo verniki s Krasa in iz
Tržaške na ta utrjeni, morda nekdaj bolj
kot danes sveti kraj.
Prihodnje leto bo 700 let, odkar je prvi
zapis o cerkvi na tem griču. O tedaj je
nepregledna množica prihajala k Mariji
na Repentabor bodisi s prošnjo bodisi z
zahvalo. Še posebej se je to dogajalo v
19. stoletju, kjer so na tem utrjenem
griču potrjevali tudi svojo narodno pri-
padnost.
Letošnje praznovanje bo trajalo tri dni.
Pripravila ga je kot vsako leto župnija s
sodelovanjem občine Repentabor.
Petek bo bolj namenjen kulturi. Najprej
bo recital pesmi Na pesniški poti. Ob 20.
uri bo odprtje dveh razstav. Prof. Branka
Sulčič bo imela predstavi-
tev in razstavo o prvi sve-
tovni vojni. Slikar Marijan
Miklavec pa bo razstavljal
svoja umetniška dela. Bar-
ve za svoje slike je vzel kar
iz kraške zemlje.
Ob 20. uri bo v cerkvi kon-
cert vokalne skupine Vikra
z zelo lepim in bogatim sa-
kralnim sporedom. Skupi-
no vodi Petra Grassi.
Praznik Marijinega vne-
bovzetja je poln duhovne
vsebine, zato bo v soboto,
15. avgusta, zjutraj slove-
sno bogoslužje pod lipami vodil tržaški
škof, nadškof Giampaolo Crepaldi. Že od
9. ure naprej bo ves dan priložnost za
sveto spoved.
Popoldanska slovesnost se bo
začela ob 17. uri prav tako pod li-
pami s somaševanjem duhovni-
kov slovenske openske dekanije.
Pri tej maši bo pel zbor ZCPZ. Po
maši bodo pete litanije Matere
Božje.
V ponedeljek je praznik sv. Roka,
zavetnika župnije. Sv. maši bosta
ob 10. in 19. uri.
Zvečer ob 20. uri bo koncert Na-
brežinske godbe po vodstvom
Sergia Grattona in Iztoka Cergo-
la.
Vsak dan bodo župljani pripra-
vljali kraške dobrote ob dobri do-
mači kapljici.
T. B.
P
  bčinski svet je pred
kratkim odobril dva po-
membna sklepa, ki se
neposredno povezujeta na sesta-
vo proračuna 2015, in sicer
sklep o zvišanju stopnje dohod-
ka, ki ni obdavčen z občinskim
davkom Irpef, na 12.500 evrov,
ter o povišanju odbitkov na sta-
novanjskih rentah za davek Tasi.
Tudi ti potezi namreč pripomo-
reta k udejanjanju obljub občin-
ske uprave, da bo znižala občin-
ski davčni pritisk za kar tri mili-
jone evrov. Občina se je po dru-
gi strani odločila, da ne bo krčila
uslug občanom, ampak, da bo
zvišala dotacije za šolstvo, socia-
lo, turizem in kulturo.
“Na teh segmentih občina na-
daljuje svojo politiko”, nam je
povedal občinski svetnik SSk
O Igor Švab in hkrati predsednikproračunske komisije, ki je pravprejšnji teden imel kar nekaj de-
la.
“Smo namreč na koncu postop-
ka analize občinskega pro-
računa. Septembra bo še zadnja
seja pristojne komisije in 14.
septembra se bo z razpravo v
občinskem svetu začel postopek
za odobritev proračuna. Kot
predsednik komisije se želim
zahvaliti odboru za opravljeno
delo: verjamem, da bi lahko za-
deva bolj gladko stekla, če bi ob-
veljala odgovornost tudi članov
opozicije. V tem primeru bi bilo
mogoče proračun odobriti še
pred poletnim premorom”.
Dejansko je ta opazka bolj for-
malnega kot vsebinskega
značaja, saj je občinsko poslo-
vanje še vedno v t. i. režimu
začasnega poslovanja na podla-
gi dvanajstink. Švab zato srčno
upa, da se bo povrnil nekdanji
režim, ko je bilo mogoče pro-
račune sprejemati ob koncu leta
ali vsaj v prvih mesecih novega
leta. “To težavno poslovanje je
postalo predmet protesta sa-
me zveze občin Italije: zato
je dežela odobrila odmik za-
padlosti od 31. julija na 30.
september. To pomeni, da
bi moral državni zakon o
stabilnosti vsebovati do-
ločila glede davkov na kra-
jevni ravni. Naj pojasnim:
vsi smo pričakovali, kdaj bo
stopil v veljavo t. i. local tax,
ki bi moral zaobjeti oziroma
poenotiti vse občinske dav-
ke. Tega žal nismo dočakali,
smo pa bili deležni novega
zakona, ki uravnava sestavo
proračunov javnih uprav,
kar je še dodatno otežilo de-
lovanje večjih občin,
kakršna je tržaška. Da je ce-
loten ustroj pod pritiskom,
priča še dejstvo, da so bile
nekatere občine prisiljene spre-
jemati obračune za prejšnje leto
v krepki, krepki zamudi”.
Odobritev proračuna šele v sep-
tembru negativno uravnava
režim javnih del. Tudi ta postav-
ka je namreč podvržena paktu
stabilnosti. Letošnji pregled jav-
Ob prazniku Marijinega vnebovzetja
Repentabor praznuje
  Igor Švab o proračunu 
Socialna ponudba je
ostala na nivoju
OBČINA TRST nih del znaša približno 30 mili-
jonov evrov, od katerih polovico
stroškov krije občina s svojimi
sredstvi. “Naj poudarim, da se je
občina odločila, da bo sama kri-
la stroške obnove cerkvice sv.
Roka v Sv. Križu, saj je dežela
odrekla finančno pomoč: zne-
sek znaša 513 tisoč evrov. Na
kraškem področju so predvideni
tudi drugi posegi, sicer
manjšega značaja”, nam je po-
vedal občinski svetnik in dodal,
da si tržaška občina obenem
želi, da bi s šolskim letom
2016/2017 stekel pošolski pouk
za slovenske občinske osnovne
šole. “Ravnatelji slovenskih šol
so s tem seznanjeni in že sode-
lujejo. Italijanske šole so imele
to ponudbo na voljo že pred
časom, Slovenci smo si to
možnost izborili s pomočjo se-
danje uprave: dejansko sloven-
ska osnovnošolska populacija ni
zadostovala količnikom, ki jih
glede pošolskega pouka zahteva
zakon, prav zato je občina po-
magala, da bi zadevo speljali tu-
di na podlagi večje sinergije
med slovenskimi šolami”.
IG
Igor Švab
ŽUPNIJA SV. JERNEJA AP. in ZCPZ - TRST
vabita na
Jernejev koncertni večer
BAROČNE IN KLASIČNE MELODIJE 
Mojca Milič – sopran
Živa Komar – trobenta
Gregor Klančič – orgle
sobota, 22. avgusta 2015, ob 20. uri 
župnijska cerkev na Opčinah
Gotovo smo pozabili, da smo končno
vendarle ljudje, kot vsi ostali, ne slabši
ne boljši od drugih, gotovo je tudi, da
smo pozabili na tričetrtstoletno sobivan-
je z drugimi narodi na Balkanu, od ko-
der smo prinesli bolj slabe kot dobre
vzgibe. Prav tako smo gotovo pozabili
na posledice več kot 40 let enosmerne
ideološke in politične indoktrinacije, ki
so jo zapečatile tudi nekatere nesporne,
čeprav varljive, pridobitve realnega so-
cializma, zaradi katerih mnogi še danes
obžalujejo padec diktature. Vedno mi
bodo ostale v spominu besede Franca Je-
ze, ki je dejal, da se bodo posledice ko-
munizma poznale celih sto let. Poleg te-
ga nas prekomerno obremenjuje prete-
klost, kar nam jemlje možnost, da bi lah-
ko razmišljali o kokretnih vprašanjih ju-
trišnjega dne. Pred padcem berlinskega
zidu je Draga skušala obdržati med Slo-
venci zavest o svobodi, slovenstvu, de-
mokraciji in krščanstvu kot vrednotah,
za katere si je treba prizadevati in jih va-
rovati za nove čase, ko bodo dozorele
spremembe. Čakali smo in dočakali, to-
da vrednote, ki smo jih čuvali, niso še
prišle v skupno narodovo zavest. Od tod
duhovna kriza, ki razdvaja narod. Zato
bo Draga še naprej priložnost za skupno
razmišljanje.
Lani ste k snovanju programskega
koncepta Študijskih dni povabili tudi
predstavnike mlajše generacije. Kako
ocenjujete to izkušnjo?
Mladi so vrsto let samostojno oblikovali
svojo Drago, ki je le malokdaj prodrla v
vseslovenski prostor in je tudi redko do-
segla pravo množičnost. Temu je bilo
med drugim krivo pomanjkanje organi-
zacijske kontinuitete in nekega trdnega
vodstvenega jedra. Lani smo skupini
mladih ponudili, da sami pripravijo
uvodno dejanje Drage. Zelo dobro so ra-
zumeli, kaj si želimo, si izbrali zelo kon-
kretno temo in jo speljali z uglednimi
gosti. Letos smo naredili še korak naprej:
mladim smo zaupali osrednji sobotni
dogodek. Če sem prav razumel napoved,
nam mislijo povedati, kakšno Drago si
želijo in kako si jo sami zamišljajo. Oseb-
no pričakujem, da bodo duhoviti, kon-
struktivni, a tudi kritični in da nam bo-
do pomagali bolje razumeti svet mladih,
ki jih moramo pridobiti, da zagotovimo
prihodnost Dragi.
Ta poskus se bo letos ponovil, saj bo-
do mladi oblikovali sobotni program,
ki bo med drugim pokazal izjemen
umetniški in intelektualni potencial
mladih iz Tržaške, Goriške in Videm-
ske. Ali bi vas lahko vprašali za mnen-
je glede mlajših sil in njihove vpetosti
v našo narodno skupnost?
Razlike med generacijami in nerazume-
vanja med “starimi” in “mladimi” so
vedno obstajali, težave, ki so od tega iz-
virale, je maskirala avtoriteta, kar pome-
ni, da so se mladi morali nujno prilaga-
jati in da so morali skrivati svojo “revo-
lucionarnost” ter celo svojo željo po
spremembah. Zadeve so se zelo počasi
spreminjale, toda danes je družba ven-
darle bolj pozorna na potrebe in
pričakovanja mladih generacij. To velja
na splošno, v manjšinskem okolju pa
imamo še dodatne probleme: danes že
celo narodna identiteta ni več avtoma-
tično zagotovljena, kot je veljalo za prve
povojne generacije. Manjšinske organi-
zacije, ki jim je slovenstvo podlaga, so
spregledale družbene spremembe, ki vo-
dijo mlade v svet zaradi študijskih ali de-
lovnih potreb. Podobno velja tudi na
drugih področjih. Danes tudi verska pri-
padnost ni sama od sebe, Cerkev ni bila
pripravljena na tovrstno krizo in še ved-
no zamuja. Upajmo, da bo papež
Frančišek v prihodnje posegel tudi na to
področje in bo prinesel kaj novega tudi
glede formiranja novih kristjanov.
O medspolnih razmerjih med
moškim in žensko, o katerih je danes
še kako govor, bo letos spregovorila
Alenka Rebula. Kakšen odnos je Dra-
ga v polstoletnem obdobju imela do
te tematike, do tega “medsebojnega
odkrivanja”, kot piše v biltenu le-
tošnjih Študijskih dni? Kako gledate
vi na to vprašanje zlasti danes, ko t. i.
tradicionalna podoba družine izgu-
blja pomen ravno zaradi predru-
gačenega pogleda v zvezi z istospol-
nimi zvezami?
Istospolne zveze niso in ne bodo vzrok
za krizo družine, pa naj država te zveze
uzakoni ali ne. Usoda družine in ljudi v
njih je od nekdaj bila podvržena kvali-
teti odnosov njenih članov oziroma no-
silnih partnerjev. V preteklosti se niso
podirale s tako lahkoto kot danes, ker je
eden od partnerjev, po večini so to bile
ženske, bolj ali manj zavestno ti-
ho prenašal tegobe, težave in ne-
razumevanja, dostikrat tudi nasil-
je, ter tako (v imenu neke “težke”
tradicije) reševal družino. Še da-
nes mnogi mislijo, da je to bilo
dobro, ker so negativne posledice
take “tradicionalne” družine
ostale skrite družbi in so si vsi
lahko umili roke. Danes je dru-
gače. Kriza družine je navrgla ve-
liko problemov moralne in ma-
terialne narave, ki jih mora
družba konkretno reševati (na
sodni, socialnovarstveni, psiho-
loški, vzgojni ravni). Tudi Cerkev si ne
zakriva več problemov in papež
Frančišek prinaša velike novosti. Vsi
pričakujejo, kaj bo prišlo novega na ok-
tobrski sinodi o družini.
Edi Kovač, ki ste mu zaupali sklepno
nedeljsko predavanje, bo poglobljeno
razčlenil slovensko bit, vpeto v da-
našnji svet, v sedanjo globalizirano ci-
vilizacijo. Kakšna prihodnost se po
vašem mnenju piše matični domovi-
ni in t. i. trem Slovenijam po svetu?
Stanje v Sloveniji seveda ni zavidljivo,
daleč je od tiste slike, ki se je napovedo-
vala po osamosvojitvi. Ustanovitev
države ni bilo preprosto dejanje, a je le
uspela. Problemi so nastali kasneje in jih
je danes še veliko preveč tako na fi-
nančno-gospodarskem področju kot na
socialno-zdravstvenem, škriplje tudi, kar
zadeva delovanje države, vključno s hu-
dimi diplomatskimi zapleti s Hrvaško.
Toda, kar najbolj vznemirja, sta notranja
sprtost in delitev, ki izvirata od naspro-
tujočih pogledov na dogajanje med dru-
go svetovno vojno in po njej. Politične
stranke niso pripravljene prispevati k
dialoškemu razčiščevanju tega vprašan-
ja, ker je na tehtnici predvsem pridobi-
tev soglasja volivcev, za katero se, narav-
no, potegujeta oba tabora. Nekdanje
pomladne stranke zaman naskakujejo
volilni uspeh, ki bi prinesel trdno večino
v parlamentu, levica pa, ki sicer ni nikoli
pristala na “faliment” realsocialističnega
sistema (nihče izmed ideologov ali ak-
tivnih politikov ni nikoli priznal, da ga
je komunistična partija zavozila na vsej
črti) in se je razbila v več strank z varlji-
vimi nazivi, ki zavajajo volivce. Toda le-
vica ohranja zavidljivo enotnost, ko gre
za kontrolo medijev, in tako lahko še na-
prej vodi volivce na konopcu od volitev
do volitev. Finančno-gospodarsko krizo
rešuje Slovenija z zadolževanjem, kar bo
delalo preglavice prihodnjim vladam in
davkoplačevalcem. Toda ni vse tako
grdo, kot se zdi na prvi pogled. Zaznavni
so prvi znaki gospodarske rasti, predsed-
nik republike Borut Pahor je že nekaj-
krat govoril o potrebi narodne sprave.
Nekaj se premika!
Manj spodbudni so pogledi na skupno-
sti Slovencev zunaj matičnega prostora.
Manjšinci v vseh državah, ki mejijo na
Slovenijo, številčno kopnimo in se ne-
varno bližamo kritični točki, od katere
ni več vrnitve. Tudi z občutkom narodne
pripadnosti se zadeve spreminjajo, kar
bi zaslužilo poglobitev. Za zdaj nas
rešujejo kulturna, prosvetna in športna
društva, skratka naša organiziranost (s
proslulimi dvojniki vred, saj pospešujejo
tekmovalnost). Tako hitro nas sicer ne
bo pobralo, toda bojim se, da strmina
vodi samo navzdol.
Za zdomstvo velja podobno: kjer je or-
ganizacija, tam Slovenci vzdržijo. Zgled-
ni so Slovenci v Argentini, ki prav letos
praznujejo 60 let obstoja in delovanja
edinstvene Kulturne akcije, ki bo na le-
tošji Dragi dobila Peterlinovo nagrado.
Na Dragi bo letos predstavil svojo
knjigo z naslovom Karla Igor Omerza.
To ime je šifra, s katerim je Udba, taj-
na služba jugoslovanskega režima,
poimenovala Drago. Publicist v delu
raziskuje način, s katerim je tajna
služba jugoslovanskega režima v
prvih 25 letih obravnavala Študijske
dni. Kako doživljate to knjigo vi, ki ste
“sestavni del” Drage že toliko let?
Ko sem bral Omerzovo zelo dobro do-
kumentirano Študijo, sem v nekem smi-
slu podoživljal preteklost in se na novo
spominjal doganja na Dragi in ob njej.
To je pravzaprav neke vrste zgodovina
naših Študijskih dni in prav žal mi je, da
se je vse skupaj končalo s padcem ber-
linskega zidu. Zabaval sem se s šiframi
in z neinformiranostjo oziroma neznan-
jem nekaterih poročevalcev. Obenem
sem se čudil, da so bili slovenski režim-
ski ljudje tako zainteresirani za zboro-
vanje, ki je bilo sicer izraz neke opozicije,
a se ni nikoli spustilo na raven konkret-
nih akcij zoper oblasti v Jugoslaviji.
In še vaš komentar na lepo misel p.
Pedra Opeke, ki bo letos spremljala
Študijske dni: “Resnica, izrečena z lju-
beznijo, nikdar ne rani. Je pot, ki vodi
k spremembi in napredku”.
Pedro Opeka je odlični predstavnik slo-
venske aktivne in zaslužne prisotnosti v
svetu, kateremu je namenil svojo misel,
toda zdi se, kot bi jo zapisal nalašč za Slo-
vence. Upam, da bo Draga pripomogla
k njeni odmevnosti.
S 1. strani
“Enostavno, delali smo ...”
P. Pedro Opeka
Tržaška 13. avgusta 2015 11
Obvestila
Župnija sv. Jerneja ap. vabi v
nedeljo, 23. avgusta 2015, v
župnijsko cerkev na Opčinah na
Jernejevo procesijo okoli cerkve s
slovesno sv. mašo ob 9. uri in na
koncert Aleksandra Ipavca ter
njegovih harmonikarjev ob 20. uri.
V župnijski dvorani v Nabrežini
bo ob prazniku sv. Roka odprta
razstava Nabrežina - kraji
tradicije, ki jo prirejajo ŠKD Ajser
2000 in Eugenio ter Maria
Pancrazi iz Doline. Na ogled bodo
slikarska, grafična in kiparska
dela, mozaiki in fotografije za
ponovno odkrivanje območja,
bogatega s tradicijami in
zgodovino. Razstava bo na ogled
od 13. do 23. avgusta ob sobotah
in praznikih, od 18. do 22. ure.
Verniki iz Milj in DSMO K.
Ferluga vabijo na Veliki šmaren,
15. avgusta, v Marijino cerkev v
Starih Miljah, kjer bo ob 12.30
daroval sv. mašo v slovenščini
župnik iz Ankarana, g. Franc
Šenk, ob sodelovanju pevk s
Korošcev – Sv. Barbare.
Darovi
Za rojansko glasilo “Med nami”
darujeta Irma in Savino Piščanc
30 evrov.
Misijonski krožek Rojan je prejel:
za slovenske misijonarje: Lizeta
Janezic 10 evrov, Amelia Pangos
10 evrov.
Darove lahko nakažete tudi na:
ZADRUŽNE KRAŠKE BANKE
IBAN: IT22 L089 2802 2010
2000 0086 948
Codice BIC: CCTSIT2TXXX
Misijonski krožek Rojan
ul. Cordaroli 29
34135 Trst
  Pogovor z Vero Tuto Ban 
Mlajše generacije bolj
rabijo društvo kot starejše
SKD IGO GRUDEN 
  prvih avgustovskih dneh
smo k pogovoru za naš
tednik povabili odborni-
co SKD Igo Gruden Vero Tuto
Ban, ki nam je zaupala delček
zgodbe o nabrežinskem društve-
nem uspehu.
Kot vselej se Nabrežina ob 15.
avgustu prebudi s praznikom
sv. Roka. Kaj pripravljate letos
v SKD Igo Gruden?
Ob šagri bo naše društvo prispe-
valo dve razstavi. Čebelarsko v ve-
liki dvorani s sodelavci pripravlja
Zvonko Legiša, v Radovičevi sobi
pa bo razstava ob letošnji 70-let-
nici delovanja naše ustanove, ki
je nastala 5. avgusta 1945. Od ta-
krat, s plimami in osekami, ne-
pretrgoma deluje. Razstavljeni
bodo zanimivi dokumenti in fo-
tografije, predstavljeni po dese-
tletjih.
Sedemdeset let je dolgo ob-
dobje nepretrganega društve-
nega dela. Kdaj pa ste sami pri-
stopili k delu?
Pred petdesetimi leti (smeh). V
prvi liniji sem od leta 2002, ko je
nastal odbor, ki še danes zelo
usklajeno deluje. Ta odbor je po-
polnoma obnovil stavbo, uredil
kavarno ter že plačal vse dolgove.
Trinajst let skrbim za programsko
vsebino in prireditve. Pred tem
sem pela v zboru. Lepe spomine
imam tudi na leto 1965, ko smo
po obdobju mrtvila kot skupina
mladoletnih študentov prevzeli
vodenje društva. Edini polnole-
ten je bil Sergij Radovič, ki je usta-
novil zbor in postal predsednik.
Ureditev prostorov doma SKD
Igo Gruden je pravi društveni
čudež zadnjih let...
Hiša za trgom, v kateri imamo se-
V dež, je naša lastnina od konca 90.let, ko smo jo odkupili od družbeDom. Takrat se je že podirala, naši
odborniki pa so zbrali dovolj po-
guma in stopili na pot prenove.
Vsepovsod smo trkali na
vrata za prispevke, premo-
stili številne težave in pora-
bili veliko ur prostovoljne-
ga dela. Uspelo nam je ob-
noviti stavbo od strehe do
kleti in, kot rečeno, od-
plačati dolgove. V njenem
sklopu od leta 2007 deluje
prijetna in elegantna kavar-
na, kamor prihajajo gostje
vseh starosti ob vseh urah
dneva. Kavarna Gruden je
odprta za vse in dobro po-
sluje, tudi kot prostor
združevanja, saj mesečno
prirejamo redne razstave.
Tudi tako se vzgaja stanje
duha. V prvem nadstropju
so lična soba Sergija Rado-
viča, ob njej pa pevski pro-
stori s posebnim stropom
za akustiko in sejna soba. Drugo
nadstropje gosti telovadce, v pri-
tličju pa smo letos veliko dvorano
usposobili za prireditve. Obložili
smo jo s kamnom, s čimer smo
rešili problem pleskanja in zago-
tovili stalno temperaturo skozi
letne čase. Vprašanje vzdrževanja
bomo morali rešiti v prihodnje,
saj nam primanjkuje moške de-
lovne sile.
Društveno delo se kot vsak po-
jav spreminja v času. Kako bi
opisali svojo začetniško
društveno izkušnjo, kako pa se
je delo razvijalo do današnjih
odborniških dni?
V srcu hranim lepe spomine. V
tako dolgem obdobju so nihanja
neizbežna, prva povojna leta je
bila, denimo, dejavna dramska
skupina, ki se je potem občasno
pojavljala. Lahko pa rečem, da je
dominantna značilnost našega
društva zborovska dejavnost.
Seveda, poskrbeli ste za pirami-
do pevske dejavnosti, ki pokri-
va celoten razpon pevskega
odraščanja. Bi lahko izpostavili
največje novodobne težave
društvenega odbornika?
Ključno je, da odbor ni osamljen.
Kolektivno oz. timsko delo je
ključnega pomena zato, da delo-
vanje traja v času. Tega sem se
naučila pri skavtih. Če lepe ideje
ne sledijo temu pravilu, se vsaka
iniciativa lahko kmalu izjalovi.
Drugič, potrebno je mladim zau-
pati in dovoliti, da pokažejo, kaj
vejo in znajo, saj bodo stvari na-
redili drugače kot mi. Seveda mi-
slimo tudi na to, kako bo jutri, že
danes pa se trudimo, da bi bila
vsaka dejavnost čim bolj avto-
nomna. Pevski zbor, baletni
krožek, telovadba: vsaka skupina
ima svojega referenta, ki skrbi in
odgovarja zanjo. Porazdelitev od-
govornosti in delitev dela zagota-
vljata stabilnost ustanove. Idejni
cilj našega društva ni postavljanje
lastnega jaza, ampak graditev od-
prtega kulturnega središča za Na-
brežino in okolico, kjer naj se vsi
dobro počutijo in naj vsak najde
nekaj zase. Ne vem, kako – pravi
čudež –, a tako vsebinsko
kot finančno še vedno pla-
vamo.
SKD Igo Gruden ponuja
razvejeno paleto dejavno-
sti, ki se stalno obnavlja.
Seveda, tudi letos smo že ti-
skali razpis dejavnosti in
zgibanko “Izberi svojo
smer” za sezono 2015/16, v
kateri vabimo k pevskim
zborom, baletni skupini,
raznim vrstam telovadbe in
na jezikovne tečaje.
Še vprašanje o stanju slo-
venskega duha na Na-
brežinskem z zornega kota
društvenice. S kakšnimi
pričakovanji in zahtevami
ljudje danes vstopajo v pro-
store kulturnega društva?
Opažam, da mlajše genera-
cije bolj rabijo društvo kot sta-
rejše. K nam zelo radi prihajajo,
če je le delovanje kvalitetno. Stal-
nica odbora SKD Igo Gruden je
ta, da skušamo poskrbeti za naj-
boljše mentorje. Mladi danes sle-
dijo le dobremu mentorju, učitel-
ju, dirigentu. Opažamo, da naše
prireditve pogosto obiskujejo
ljudje, ki se pripeljejo od daleč, saj
sledijo mikavnosti vsebine. Po
drugi strani pa, proti pričakovan-
jem, prav domačini ne cenijo več
društva kot kraja, kjer bi bilo
vredno preživljati svoj čas. Obisk
se širi izven nabrežinskih meja,
saj obiskovalci sledijo zaniman-
jem, ne več temu, da bi videli na
odru soseda.
Jernej Šček
V Tržaškem knjižnem središču / Zadružna kraška banka
Še večja prisotnost bančne ustanove
na našem območju
  redsednik Upravnega od-
bora Zadružne kraške ban-
ke Adriano Kovačič je v
Tržaškem knjižnem središču TS
360 predstavil novo ponudbo, s
katero bo banka namenila slo-
venskim višjim srednjam šolam
in didaktičnim ravnateljstvom v
tržaški pokrajini prispevek
v obliki kupona. Tega bodo
šole lahko uporabile za po-
moč pri nakupu šolskih
učbenikov in knjig
družinam v finančni stiski
oz. za obogatitev svojih
knjižnic z nakupom novih
knjig, v prvi vrsti sloven-
skih zamejskih založb Mla-
dika in ZTT prav v TS 360.
To so si zamislili, ker banka
kot osnovna slovenska go-
spodarska ustanova podpi-
ra tako pomembne kot
strateške in smiselne dejav-
nosti našega območja. Za-
vedajo se, da ima veliko
družin v finančni stiski pred
začetkom šolskega leta težave pri
nakupu knjig in učbenikov za
svoje otroke. Kot banka se veseli-
jo ponovnega odprtja knjigarne
v samem središču Trsta. Kot je
uvodoma dejal Adriano Kovačič,
je z delovanjem novega podjetja
TS 360 naša skupnost bogatejša.
Nova knjigarna je pomemben
dosežek, sad skupnih prizadevanj
P in skupnih moči, s katerimi sodosegli strateško lokacijo in lepeprostore. Zahvalil se je vsem, ki
so omogočili odprtje novega
knjižnega središča, jim zaželel
uspešno delo in da bi se vsi po-
služevali tega prostora za nakup
knjig in daril.
Na to dobrodošlo novost banke
se je odzvalo lepo število pred-
stavnikov didaktičnih ravnatel-
jstev, višjih srednjih šol in ravna-
teljev, bančnih nadzornikov in
upraviteljev, ki se jim je Kovačič
zahvalil za prisotnost. Dr. Igor
Giacomini, vodja deželnega šol-
skega urada, je opozoril na tri po-
membne razsežnosti predstavlje-
ne ponudbe: gospodarsko, v ime-
nu katere sodelujejo na šolskem
uradu s šolniki, socialno, ki pred-
stavlja koristen dodatek, ter ne
nazadnje dolgoročno razsežnost.
V luči le-te bi lahko z založbama
Mladiko in ZTT sodelovali pri iz-
daji učbenikov, saj se večkrat do-
gaja, da tisti iz Slovenije niso pri-
merni za našo realnost, še poseb-
no kar se tiče tehničnih predme-
tov na višjih šolah.
V imenu TS 360 je spregovorila
Ilde Košuta, ki je na kratko pred-
stavila pozitivnost novih prosto-
rov in se zahvalila ZKB za pozor-
nost. Pomen knjižnega središča
je poudaril tudi predsednik SSO
Walter Bandelj.
Predsednik Upravnega odbora
ZKB je naglasil pomen branja v
zgodnjem otroštvu, ki predstavlja
povezovalno dejavnost med otro-
ki in starši, s katero gradijo odno-
se. Obenem je omenil še druge
ponudbe za naše šole: letno do-
deljujejo prispevke šolam, ki ima-
jo blagajniško službo pri ZKB,
prav tako prispevajo Združenjem
staršev na območju, ki naslovijo
prošnje na ZKB za nakup vrtnih
igral, računalnikov, za delavnice
pošolskega pouka itd. ZKB uvaja
mlade v svet varčevanja, razpisu-
je štipendije za mlade člane tako
za višje srednje šole kot univerzi-
tetne diplome prve in
druge stopnje, sprejema-
jo dijake na prakso, pod-
pirajo pa tudi podjet-
niško delavnico pri DTTZ
Žiga Zois.
Ob koncu tiskovne kon-
ference so povabili pred-
stavnike petih večstopen-
jskih šol in štirih višjih
srednjih šol k prevzemu
kuvert. Adriano Kovačič
je predstavitev nove po-
nudbe končal s pomen-
ljivimi besedami: “Nade-
jamo si, da postane bran-
je, predvsem branje v slo-
venščini, pozitivna iz-
kušnja za mlade bralce. Za to pa
potrebujemo novo sinergijo stro-
kovnjakov – učiteljev in staršev.
Kot banka ponudimo sredstva,
da otrok pride do kakovostnih
knjig, in podamo žogo naprej:
naj si vzgojitelji, učitelji in starši
prizadevajo, da postane branje za
otroka pozitivna izkušnja, prijet-
no doživetje in užitek”.
Metka Šinigoj
Serracchianijeva  o vinu prosekar 
“Ponosni smo na njegovo
deželno poreklo”
   resničiti Hišo
prosekarja in jo
napolniti z
vsebinami, ki naj pričajo o
deželnih koreninah tega
vina”. Tako je izjavila
predsednica Dežele Furlanije
Julijske krajine, Debora
Serracchiani, pred dnevi na
Proseku, kjer je obiskala
prostore krajevne Društvene
gostilne, v katerih naj bi
prihodnji pomladi začela
obratovati Hiša prosekarja, ki
bo služila za promocijo
kmetijstva, gospodarstva in
turizma. Uresničitev tega
središča predvideva protokol o
prosekarju Doc, ki so ga leta
2010 podpisali ministrstvo za
kmetijstvo, Dežela FJK in
razne stanovske organizacije
kmetovalcev. Do obiska
deželne predsednice - ki so jo
spremljali deželni odbornik za
kmetijstvo Cristiano Shaurli,
deželna svetnika Igor
Gabrovec in Stefano Ukmar
ter tržaški župan Roberto
Cosolini -, je prišlo nekaj dni
potem, ko je deželni svet FJK v
rebalansu proračuna za 2015
dodelil 200 tisoč evrov za
ureditev Hiše. Pobudniki
razpolagajo sedaj s čedno
vsoto 400 tisoč evrov, ki jim
bo omogočila izvedbo
obnovitvenih del poslopja.
“Hiša prosekarja – je
obrazložila Serracchianijeva –
predstavlja veliko priložnost
za promocijo območja in kot
taka spada v sklop razvojnih
smernic deželne kmetijske
politike”. Deželna
predsednica je na srečanju
izpostavila posege Dežele FJK
za ureditev območja terasastih
“U vinogradov (paštnov) vbregovih pod kraškim robomin je zagotovila
vinogradnikom, da bo
“poenostavila pravila” na
Krasu, kjer veljalo številne
omejitve (“v preteklosti smo
morda bili bolj papeški od
papeža”), ki ovirajo razvoj
primarnega sektorja.
“Skušamo uresničiti
podpisani dogovor in
odpraviti, skupaj z Evropsko
komisijo in s pristojnim
ministrstvom, problem
omejitev na zaščitenih
območjih”, je poudarila
predsednica. “Kraški
kmetovalci – je dejal odbornik
Shaurli – imajo pred sabo
različne izzive, s katerimi se
bodo morali soočiti: tistega o
kmetovanju na območju s
težkimi naravnimi danostmi
in onega o več-disciplinarnem
razvoju sektorja, to je v
povezavi s turizmom in z
ovrednotenjem okolja”. Ob
izpostavitvi dejstva, da mora
tudi ministrstvo za kmetijstvo
držati obljubo in uresničiti
obveze, ki jih je sprejelo s
podpisom protokola, je
Shaurli menil, da bi veljalo na
Krasu opraviti miselni
preskok, kar se tiče
obravnavanja problema
Prosekarja: “O njem ne velja
razmišljati le negativno, pač
pa je treba vzeti v poštev tudi
pozitivne vidike tega
vprašanja”. Kraškemu
kmetijstvu se po njegovem
ponujajo izredne razvojne
možnosti v povezavi z
ovrednotenjem zgodovine in
krajevne istovetnosti.
ARC/MCH
Foto Damj@n
Videmska / Aktualno13. avgusta 201512
Iz temačnega zgodovinskega časa Benečije 
Fašistična prepoved rabe
slovenščine v cerkvi
  es je: ali je zgrešil Benito
Mussolini, s tem da je le-
ta 1933 prepovedal slo-
venski jezik v Benečiji? Konec
koncev je le prepovedal, da bi
duhovniki ponujali svojim
bolj ali manj zdolgočasenim
vernikom približno četrturno
dolgo pridigo, s katero so ra-
zlagali nedeljski evangelij in ga
poskušali posodobiti in iz nje-
ga izvleči moralne nauke. De-
jansko je šlo za malenkostno
zadevo, ki ni opravičila preko-
merne reakcije slovenskih du-
hovnikov in vernikov: ta dogo-
dek je še danes
predmet razi-
skovanja in
odločnega
obžalovanja.
Kaže, da je bilo
prav to spo-
ročilo, ki ga je
portal La voce
del Friuli orien-
tale julija 2015
hotel podtalno
vsiliti pripisu
pod nespoštlji-
vo vinjeto z na-
slovom Sloven-
ska maša: gre za
jasen in pono-
ven napad zo-
per slovensko
mašo, ki jo vsa-
ko soboto daru-
jejo v župnijski cerkvi v Špetru.
Ni navadno naleteti v tako
pičlem številu vrstic na takšno
zgoščenost ignorance (=ne-
poznavanja) ter zlobnega in
namernega hotenja. Ignoran-
ca temelji na dejstvu, da Mus-
solini leta 1933 ni prepovedal
le pridige v slovenskem jeziku.
V knjigi z naslovom Libro Isto-
rico župnije sv. Lenarta je žup-
nik, g. Giuseppe Gorenszach,
14. avgusta 1933 zapisal, da
mu je poročnik orožnikov ta-
kole sporočil: “Vedite, da smo
v Italiji in da je končno čas, da
prenehamo z rabo slovenskega
jezika. Predajam vam nalog v
imenu svoje ekcelence Prefek-
ta; a. v cerkvi je potrebno pri-
digati in učiti v italijanskem je-
ziku; b. otrokom se med
poučevanjem verouka ne sme
izreči niti ene same besede v
slovanskem jeziku; c. slovenski
katekizmi so zaplenjeni. Kra-
jevna združenja Katoliške akci-
je so razpuščena do nadaljnje-
ga ukaza”.
Kaj pa le pridiga! Z Mussolini-
jevim diktatom se je brutalno
vdrlo v življenje katoliške Cer-
kve na področju liturgije,
poučevanja verouka in
združevanja, kar je itak v izrec-
ni pristojnosti cerkvene obla-
sti.
Ta vdor, ki je korenito uničeval
temelje cerkvenega poslan-
stva, da bi evagelizacijo naro-
dov opravljala v njihovem je-
ziku, se je začel na dan Bin-
košti; ta vdor je kršil pravice
Cerkve, ki je sama in edina bila
pristojna pri določevanju pra-
vil tudi v zvezi z rabo jezika v
liturgiji in v verski vzgoji. To
pa je za glasilo in Grmka zgolj
malenkost!
Pa pustimo ob strani vprašanje
o načelnosti samega ukaza.
Prepoved ni zadevala le pridige
v slovenščini, ampak, kot je za-
pisal g. Gorenszach, tudi
poučevanje verouka otrokom.
V tem primeru gre za poglavit-
R no razsežnost posredovanjavere, gre za nalogo, ki v sebizgošča proglasitev evangeljske-
ga sporočila, uvajanje v zakra-
mente, izkušnjo skupnega
življenja v sklopu župnije, mo-
litveno prakso. Vso to izkušnjo
je potrebno opravljati v jeziku,
ki ga otroci uporabljajo doma
in v vasi. Prepoved je zato pri-
zadejala velikansko škodo ne
le verskemu doživljanju svete-
ga, ampak tudi pedagoški raz-
sežnosti, to je uravnovešene-
mu in zdravemu odnosu do
domačega kulturnega okolja.
S prepovedjo slovenskega jezi-
ka pri pridigi in verouku je bilo
konec tudi pomenljive prisot-
nosti slovenščine pri obhajan-
ju svetih maš in ostalih verskih
obredov: po branju v latinščini
je bil evangelij podan v slo-
venščini, v slovenščini so po
koncu svete maše molili pri Sv.
Mihaelu. Za razliko od drugih
župnij videmske nadškofije,
kjer so po večini peli v la-
tinščini, je bilo petje v Benečiji
izključno v slovenščini (razen
stalnih delov pete maše, ki so
bili v latinščini). Med evhari-
stično daritvijo so verniki peli
Tantum ergo v slovenščini,
prav tako tudi Bog bodi hval-
jen in Lavretanske litanije co-
ram Exposito; v slovenščini so
podajali Domine non sum di-
gnus v podeljevanju obhajila
extra missam; med krstnim
obredom so botri odgovarjali
duhovniku v slovenščini …
Starejši so se še spominjali, ka-
ko so čustveno doživljali petje
Pasijona, ki so ga trije duhov-
niki peli na cvetno nedeljo v
cerkvah v Sv. Petru in Sv. Le-
nartu, kjer so se zbirali verniki
obeh župnij.
Te navade so bile za videmsko
Cerkev tako posebne in nena-
vadne, da so pri nadškofu Pie-
tru Zamburliniju vzbudile
dvom, ali niso te prakse izraz
zlorabe slovenskih duhovni-
kov (cerkveni dostojanstvenik
jih je imel za ‘panslaviste’), za
kar se je posvetoval neposred-
no z Vatikanom. Vprašanje se
je v bistvu razpletlo s potrdit-
vijo zgodovinskega obstoja teh
navad in ugotovitvijo, da so v
veljavi ab immemorabili.
S prepovedjo so prenehale
mnoge nabožnosti v sloven-
skem jeziku – križev pot, moli-
tev rožnega venca, devetdnev-
nica -, kar je privedlo do izgu-
be zakladnice pesmi in moli-
tev, zaradi katerih so te prakse
postale del bogate kulturne de-
diščine teh skupnosti.
Če zadevo obravnavamo s tega
zornega kota, je prepoved slo-
venskega jezika v tamkajšnji
Cerkvi prizadejala globoko
travmo, hud udarec verski in
kulturni identiteti Benečije,
onemogočala je njen umirjeni
in naravni razvoj v odnosu do
lastnega jezika in zgodovine.
Ta prelomnica je povzročila
škodo in ločitve, ki smo jim še
danes priča in ki so omogočile,
da je La voce del Friuli orien-
tale celo zanikala hudo dejanje
prepovedi leta 1933.
Ne gre le za ignoranco, ampak
za pripravljenost, da bi spre-
menili ali po svoje tolmačili
znana zgodovinska dejstva (ki
so obravnavana v zajetni bi-
bliografiji). Si parava licet
componere magnis ta želja ne-
katerih je v določenem vidiku
primerljiva besedam tistih, ki
zanikujejo obstoj ali
zmanjšujejo pomen holokav-
sta židovskega naroda in osta-
lih oseb v nacističnih tabo-
riščih. Gre za zgodovinski re-
vizionizem, ki onečasti njego-
ve nosilce, podpornike in
razmnoževalce.
Še zadnja pripomba v zvezi s
pripisom v slovenskem na-
rečju, v katerem avtor meni, da
so prvo sveto mašo v ljudskem
jeziku (kaj pravzaprav pomeni
izraz ‘ljudski’?) darovali na
Hrvaškem leta 1931 na podlagi
privoljenja papeža Pija XI. Tudi
v tem primeru avtor izkazuje
svojo ignoranco (=ne pozna-
vanja) glede rabe cerkvene slo-
vanščine v sklopu katoliške
Cerkve latinskega obreda. V ti-
sti jezik, napisan v glagolici –
to je abecedi, ki jo je izdelal sv.
Ciril – so prevedli besedila
maše latinskega obreda, ne pa
bizantinskega; misal in ostale
liturgijske knjige v glagolici je
papež Janez XIII. sprejel leta
868 in slovanski narodi so jih
uporabljali v številnih krajev-
nih Cerkvah v sklopu zahod-
nega katolištva. Revizija gla-
goljaškega misala in brevirja je
bila izvedena po Tridentin-
skem cerkvenem zboru in nju-
na raba je bila razširjena predv-
sem na Hrvaškem in v Dalma-
ciji do konca 20. stoletja.
Avtor pripisa ne ve, da župnij-
ski arhiv sv. Petra hrani kopijo
glagoljaškega misala in brevir-
ja (ki neoporečno kažeta, da
sta bila dolgo časa v rabi) in da,
na podlagi pričevanja, ki ga je
zbral msgr. Angelo Cracina, so
v starodavni cerkvi sv. Egidija
nad Kosco “mašoval’ po slo-
vensko”.
MARIJINE BOŽJE POTI PRI NAS (109) Mariza Perat
Cerkev sv. Marije od Prikazanja
v Strunjanu
V tem času so cerkev obnovili
in olepšali z novimi slikami,
popravili so zvonik ter vanj
namestili pet zvonov. Obno-
vljeno cerkev z novimi zvo-
novi je 14. julija 1912 posvetil
takratni tržaško-koprski škof
Andrej Karlin (1857-1933), po
rodu Gorenjec, doma iz Stare
Loke. Tržaško-koprsko škofijo
je vodil od leta 1911 do 1919,
ko ga je zaradi težav, ki so mu
jih v novi državi povzročali
italijanski krogi, sv. oče Bene-
dikt XV. razrešil vodstva ško-
fije.
Bogoljub v zvezi s slovesno-
stjo kronanja poroča, da se je
škof Karlin v Strunjan pripel-
jal s parnikom “Audax”.
Spremljali so ga ljubljanski
knezonadškof Anton Bonaventura Jeglič, misi-
jonski frančiškanski brat Nicola Marconi, grof
Attems ter predstavniki civilnih in pomorskih
oblasti. Goriškega kne-
zonadškofa je zastopal
msgr. Alojzij Faidutti.
Na slovesno Marijino
kronanje so se verniki
pripravili s tridnevni-
co. Med 14. in 15. av-
gustom je bila nato v
strunjanski cerkvi sv.
maša. Do 7. ure zjutraj
je bilo ob tisti pri-
ložnosti razdeljenih
7.000 obhajil.
Na sam praznik Marije
Vnebovzete je škof
Karlin pred mašo bla-
goslovil krono,
okrašeno z dragimi
kamni, nato je ob asistenci cerkvenih dostojan-
stvenikov daroval slovesno pontifikalno mašo.
Zatem je škof z dragoceno krono kronal milo-
stno podobo Strunjanske Matere Božje. Računa-
jo, da je pri slovesnosti bilo prisotnih približno
20.000 oseb. Ro-
marji so ob tisti
priložnosti prišli
tudi iz Gorenjske
in Štajerske.
Slovesnost se je
nadaljevala popol-
dne, ko je 33
okrašenih ladij v
procesiji odplulo
proti piranski žup-
ni cerkvi. Kronana
Marijina podoba je
kraljevala na prvi
ladji, ob njej pa so
stali cerkveni in ci-
vilni dostojanstve-
niki. Na ladjah je
skupno bilo pri-
bližno 3.000 oseb.
Vso slovesnost sta
spremljala godba in petje.
V piranski cerkvi je Marijino podobo pričakala
velikanska množica. Po zahvalni pesmi je škof z
milostno podobo podelil blagoslov mestu Pi-
ran in morju, nato se je Marija vrnila v strun-
jansko svetišče.
Naslednjih osem dni so se vrstila romanja k
Strunjanski Mariji iz posameznih župnij slo-
venske Istre. Pisec v Bogoljubu pa toži, da
nihče izmed frančiškanov, sicer pobožnih in
požrtvovalnih, ne pozna ne slovenskega in ne
hrvaškega jezika.
P. Teodorico Asson, doma iz Padove, zgodovi-
nar, je slavje o kronanju, kot beremo v knjigi
Rožane Špeh, opisal v posebni knjižici, ki je
izšla v Trstu leta 1912. V zapisu je pohvalil slo-
vesnost, a je zraven tudi pripisal:
“Na žalost pa vas moram spomniti, da je bilo
to praznovanje omadeževano zaradi tega, ker
so romarji, ne da bi duhovščina za to prej ve-
dela, sodelovali v liturgičnih obredih s petjem
v prepovedanem jeziku”.
/ dalje
Odgovorno na cesto
Vožnja pod vplivom alkohola
izzivanje nevarnosti
  lkohol še vedno botruje
preveč prometnim ne-
srečam. Čeprav se je v zad-
njih letih delež nesreč, ki jih pov-
zročijo vozniki pod vplivom alko-
hola, nekoliko zmanjšal, pa po-
datki kažejo, da še vedno več kot
petina povzročiteljev nesreč s
smrtnim izidom za volan ni sedla
trezna.
Glede na statistične podatke, ki so
jih posredovali z Javne agencije RS
za varnost prometa, so tveganju
za povzročitev nesreče pod vpli-
vom alkohola posebej izpostavlje-
ni mladi med 24 in 34 letom,
predvsem moški.
Kot navaja na svoji spletni strani
Nacionalni inštitut za javno
zdravje (NIJZ), se v tej starostni
skupini dobra četrtina moških in
16 odstotkov žensk opija enkrat
do trikrat mesečno ali pogosteje,
s čimer ogrožajo tako lastno var-
nost in zdravje kot tudi varnost in
zdravje drugih.
Vsak dan zaradi vzrokov, ki nasta-
nejo izključno zaradi alkohola, v
Sloveniji v bolnišnico sprejmejo
deset oseb. Zaradi škodljivih učin-
kov alkohola na zdravje in zaradi
prometnih nezgod, ki jih pov-
zročijo vozniki, ki so pod vplivom
alkohola, pa vsako leto umre 725
oseb, še navajajo na NIJZ.
Po podatkih agencije za varnost
prometa je pod vplivom alkohola
kar vsak tretji povzročitelj nesreče
s smrtnim izidom in vsak četrti
povzročitelj nesreče, v kateri so
udeleženi hudo telesno poškodo-
A vani. V prvi polovici letošnjega le-ta pa se je delež prometnih nesreč,kjer se alkohol pojavlja kot sekun-
darni vzrok, zmanjšal za sedem
odstotkov.
Razveseljivo je tudi, da se odnos
do alkohola v zadnjih letih spre-
minja. Na agenciji namreč ugota-
vljajo, da se sprejemljivost vožnje
pod vplivom alkohola izrazito
zmanjšuje in se delež tistih, ki me-
nijo, da se pred vožnjo ne bi sme-
lo spiti niti kapljice alkohola, po-
večuje.
Alkohol sprva deluje kot stimu-
lans, voznik ima občutek iz-
boljšanja motoričnih sposobno-
sti, prepričan je, da odlično vozi.
Prekomerni samozavesti sledijo še
slabša sposobnost zaznavanja, na-
pačne ocene razdalj, počasne re-
akcije, zožen zorni kot...
Vozniki, ki so pod vplivom alko-
hola, v prometu povzročajo ne-
varnost na različne načine, od
prepočasne ali prehitre vožnje,
lahko tudi agresivne in predrzne,
do neuporabe ali napačne rabe
smernih kazalcev, vožnje v rdečo
luč ali ustavljanja pri zeleni luči.
Kot navajajo na agenciji, se že pri
izredno nizki stopnji alkoholizira-
nosti poslabša sposobnost opazo-
vanja premikajočih se luči, voznik
pa ni več sposoben pravilno oce-
niti razdalje do vozil, ki prihajajo
nasproti. Zelo hitro se zmanjša tu-
di sposobnost globinskega opazo-
vanja, s tem pa tudi zmožnost pra-
vilne ocene razdalje med vozili.
Sicer tiste, ki za volanom niso trez-
ni, lahko doleti globa od 300
evrov pa vse do 1200 evrov in 18
kazenskih točk s pridržanjem in
odvzemom vozniškega dovoljen-
ja, če imajo več kot 0,52 miligra-
ma alkohola v litru izdihanega
zraka.
Spominska podobica ob 500-letnici Marijinega
prikazanja v Strunjanu
Škof Andrej Karlin
Slovenija 13. avgusta 2015 13
  ed dogodki, ki jih polni kro-
nika v pričakovanju jeseni in
mnogih novih neodložljivih
obveznosti t. i. navadnih ljudi, še ved-
no prednjačijo odnosi s Hrvaško in za-
pleti v pogajanjih o določitvi meje
med državama. Hrvaška uporablja
preizkušena sredstva in metode, da bi
Slovenijo, če le mogoče, pov-
sem osamila v evropski zvezi in
nasploh v mednarodnih odno-
sih. Pri nas pa oblastniki reagi-
rajo tudi tako, da ne omenjajo
nemara poglavitnega ali zagoto-
vo enega izmed bistvenih razlo-
gov za težave Slovenije v raz-
merju s Hrvaško.
Po osuplem in za vse nepričako-
vanem odstopu slovenskega ar-
bitra Ronnyja Abrahama naši
vladajoči ponovno mrzlično
iščejo novega arbitra in pona-
vljajo, da lahko le mednarodna
arbitraža odloči o državni meji
med Slovenijo in Hrvaško. Toda
premier Miro Cerar in za velik
del slovenske politike sporni zu-
nanji minister Karel Erjavec ne
povesta ničesar o tem, da bo
Slovenija morda prikrajšana v
svojih pričakovanjih glede meje, pose-
bej tiste na morju, zato, ker pretirano
prijateljuje z Rusijo, na škodo svojega
članstva v EU in Zvezi Nato. Spoznan-
je, da bo Slovenija plačala ceno za bra-
tenje med našimi in ruskimi oblastni-
ki pred Rusko kapelico ob vznožju
Vršiča, naj bi bil namreč glavni razlog
za zaskrbljenost in pravi šok, ki ju je
ob novici o odstopu arbitra Ronnyja
Abrahama pokazal premier Cerar.
Oster je bil predsednik SDS Janez
Janša, ki je predsedniku vlade zabrusil,
da je skrajni čas za njegov odhod. “Za-
radi bratenja s komunizmom in Sov-
jetsko zvezo smo že izgubili Trst in Go-
rico, sedaj pa bomo očitno še morje”,
je ocenil Janša. Opozorilo zaradi skup-
nih napadov ruskih in slovenskih vo-
diteljev na zahodne povezave, naj bi
poslala Evropska unija. Po pričevanju
domnevno zanesljivih virov hočejo
evropske oblasti Sloveniji pokazati in
dokazati, da je ruska pomoč Sloveniji
škodljiva, “saj smo se odločili, da vsto-
pimo v EU, kjer odločajo Evropejci in
ne Rusi”. Do dvotirnosti slovenske zu-
nanje politike je bil v nekaj zadnjih in-
tervjujih, ki jih je dal televizijskim po-
stajam, zelo kritičen tudi nekdanji zu-
nanji minister dr. Dimitrij Rupel.
Vprašal se je tudi, “ali ima naša diplo-
macija sploh
dovolj uspo-
sobljenih in
pogumnih
ljudi, da zago-
varjajo slo-
venska na-
rodna stališča
in interese.
Treba se bo
enkrat
odločiti, ali
Slovenija za-
govarja na-
cionalistična
stališča, ki so
naša narodna
vrednota, ali
pa neke ab-
straktne
težnje, ki so
zunaj našega
zavezništva v EU in Natu, ali kot je so-
delovanje z Rusijo”.
Akademik in pisatelj Alojz Rebula pa
je v svoji redni kolumni, ki jih objavlja
v tedniku Družina, pomenljivo zapi-
sal, “da si ob napetosti s Hrvaško zara-
di meje človek postavlja vprašanje: ali
niso komunisti, ki so vladali brez sen-
ce vsake opozicije, imeli v petdesetih
letih Titove Jugoslavije dovolj časa, da
bi uredili zadevo slovenske južne meje
s Hrvaško. Kardelj in Bakarič bi morala
zadevo južne meje urediti, ne pa jo
prepustiti, da naprej zastruplja naše
odnose s sosedo in celo vznemirja
Evropsko unijo. Sicer pa je tudi ne-
pojmljivo, da obmorska Hrvaška ne
privošči celinski Sloveniji nekaj me-
trov morske vode”.
V nadaljevanju pa o zadevi, ki so jo se-
danji oblasti naklonjena občila bodisi
zamolčala ali pa le bežno omenila, je
pa pomembna, zlasti za slovensko ka-
toliško občestvo. Upokojena nadškofa
msgr. dr. Anton Stres in msgr. dr. Mar-
jan Turnšek sta vernikom katoliške
Cerkve v Sloveniji in slovenski javnosti
sporočila, da ju je kardinal Marc Quel-
let, prefekt Kongregacije za škofe, ob-
vestil, da se oba upokojena nadškofa
lahko brez omejitev vključita v pasto-
ralno in drugo življenje Cerkve, kot to
predvidevajo splošna in posebna do-
ločila. Ljubljanski nadškof metropolit
Stanislav Zore je upokojenega nadško-
fa dr. Antona Stresa že imenoval za rek-
torja Katoliškega inštituta v Ljubljani.
Upokojeni nadškof dr. Marjan Turnšek
pa bo v skladu s svojim novim prav-
nim položajem postal profesor dog-
matike na Teološki fakulteti v Ljublja-
ni. Poudarjamo, da je upokojeni
nadškof dr. Anton Stres prevzel položaj
rektorja Katoliškega inštituta, ustano-
ve, katere glavni cilj je pripravljanje
ustanovitve Katoliške univerze v Slo-
veniji. Temu cilju služi tudi v okviru
Katoliškega inštituta že delujoča Fakul-
teta za poslovne vede.
V Sloveniji je tudi letos zelo odmevalo
že dolgo znano in tradicionalno
Srečanje treh Slovenij, tiste matične
oz. osrednje, zamejske in izseljenske.
Potekalo je na Svetih Višarjah in je bilo
že 37. po vrsti. Udeležencem je svoje
poglede o tem, kako je dogajanje po
koncu druge svetovne vojne spreme-
nilo vse tri Slovenije, pojasnjeval in
utemeljeval Ivo Jevnikar, znani tržaški
časnikar, urednik, politik in seveda za-
veden Slovenec. Znan je tudi kot iz-
vrsten poznavalec problematike slo-
venske narodne skupnosti v Italiji, o
čemer je na Svetih Višarjah tudi govo-
ril. Ivo Jevnikar je sicer z njemu lastno
pronicljivostjo in znanjem pravilno
ugotovil, “da razdvojenost med Slo-
venci ni samo sad krvavih vojnih let,
revolucije, protirevolucije, državljan-
ske vojne in povojnih pobojev, temveč
verjetno v še večji meri posledica do-
godkov in razmer, ki so se dogajali v
desetletjih po vojni. V medvojna in po-
vojna nasilna dejanja ter v povojno po-
litično in policijsko zatiranje je bilo
vpletenih na desettisoče ljudi, zato se
stvari težko spreminjajo. Po demokra-
tizaciji in osamosvojitvi pa so nam ne-
kateri še 'ukradli' državo in narodno
premoženje. Nadaljevalci nekdanjih
elit sedaj obvladujejo javno upravo,
gospodarstvo, medije, sodstvo. Stvari
se težko spreminjajo tudi v zamejstvu,
ker so bili režim in njegovi somišljeni-
ki zelo dejavni tudi v njem”.
Počitnice in razne druge oblike oddiha
se tudi v Sloveniji končujejo in delo,
ki edino zanesljivo in trajno omogoča
življenje in v dobrih časih tudi blagin-
jo, se bo nadaljevalo, kjerkoli že nasta-
ja in se obnavlja. V začetku septembra
bodo izvedli tudi premestitve duhov-
nikov, za katere so se odločile Celjska
škofija, Koprska škofija, Ljubljanska
nadškofija, Mariborska nadškofija in
Murskosoboška škofija. Tudi po no-
vem bo znatno število duhovnikov
odšlo na šolanje oziroma nadaljnje
versko usposabljanje k različnim vati-
kanskim ustanovam v Rim. Sicer bodo
premestitve duhovnikov številne in so
objavljene tudi na dveh straneh tedni-
ka Družina.
Marijan Drobež
M
Prejeli smo
Pojasnilo o medvojnem
slovenskem četništvu
  poštovani,
Z velikim veseljem in presenečenjem
sem prejel v vpogled 4 izvode Vaše
publikacije Novi glas in jo zdaj prebiram.
Odkril sem povsem nov, a bogat vir infor-
macij o življenju slovenskega življa pod
Italijo. V tem je najboljši dokaz zdravega
narodnega življenja in najboljše jamstvo,
da tega življenja še zlepa ne bo konec.
Dovoljujem pa si opozoriti na netočnost
podatkov o slovenskem medvojnem čet-
ništvu, navedenem v članku g. Marjana
Drobeža. Novi glas, 11. junij 2015, str 13.
Govoreč o povojnem razvoju in nujni re-
habilitaciji žrtev komunističnega nasilja,
g. Drobež piše:
“Gre za povrnitev časti in dostojanstva slo-
venskih četnikov, umorjenih jeseni leta
1943 na območju Kočevja, pri čemer so s
partizani sodelovale enote italijanskih
topničarjev. Preostali privrženci četniške-
ga gibanja so bili pobiti po vojni”.
Tako g. Drobež.
Resnica je malo drugačna:
“Slovensko četništvo” je nastopalo v dveh
obdobjih. Prvo obdobje se je v resnici
končalo v Mozlju, kjer so bili pomorjeni
domala vsi člani posadke na Grčaricah,
oktobra leta 1943.
Drugo obdobje nacionalne ilegale se je
pričelo spomladi leta 1944 in je trajalo do
konca vojne, v začetku maja 1945.
V tem obdobju so nastopali 4 četniški
odredi. Osnovni je bil Notranjski odred,
ki se je gibal v Polhovgrajskem pogorju.
Njegov poveljnik je bil poročnik Jože Saje
“Gorjan”. Pri tem odredu se je nahajal tu-
di slovenski četniški štab z generalom An-
drejem (Ivan Prezelj) na čelu.
Drugi je bil Primorski odred na nekdanji
jugoslovanski meji z Italijo. Vodil ga je ak-
tivni jugoslovanski kapetan Debevec.
Tretji je bil Gorenjski odred, ki je bil ma-
loštevilen in se je ob koncu vojne domala
vključil v Gorenjsko domobranstvo.
Četrti je bil Dolenjski odred, ki ga je vodil
Janez Marn. Ta je bil precej časa PARTI-
ZANSKI oficir, a je sprevidel namene Ko-
munistične partije in se je z vsem
moštvom vključil v Jugoslovansko Nacio-
nalno ilegalo.
Peti četniški odred je bil odred Jožeta Me-
laherja-Zmagoslava, na Štajerskem. Ta
odred je bil ves čas odrezan od ostalih in
se je pridružil četniški “centrali” šele v Ita-
liji.
Spomladi leta 45 sta se Notranjski in Pri-
morski odred umaknila iz centralne Slo-
venije na Primorsko, v Vipavsko dolino.
Gorenjski odred je bil v tistem času že do-
mala vključen v Gorenjsko domobranstvo,
Melaherjev odred pa se ni mogel dokopati
do Vipavske doline ter se je preko Koroške
v velikem loku umaknil na avstrijsko ita-
lijansko mejo in potem s pomočjo zavez-
nikov dosegel osrednja dva odreda v For-
liju, v Italiji.
Peti, Marnov odred, se je umikal obenem
s Slovenskimi domobranci in z njimi
doživel tragično “vetrinjsko usodo”.
Notranjski in Primorski odred pa sta se
obenem s Primorskimi domobranci in
srbskimi četniki na Primorskem, pri Gori-
ci prebila preko Soče, kjer so ju sprejeli za-
vezniki in jih namestili v nekdanjem ta-
borišču Visco pri Palmanovi, od tam pa
smo bili jeseni leta 45 premeščeni najprej
v Ceseno, nato v Forli in slednjič v Eboli,
južno od Napolija.
S tem je bila torej večina slovenskih četni-
kov Druge ilegale – rešena, obenem s Pri-
morskimi domobranci ter srbskimi četni-
ki in dobrovoljci.
V Italiji smo ostali do pomladi 1947, ko je
bilo podpisano premirje z Italijo. Takrat
so nas zavezniki preselili v Britansko cono
Nemčije, od koder se je potem pričelo raz-
seljevanje po drugih državah.
Toliko v vednost in blagohoten popravek.
S spoštovanjem
Pavle Borštnik
Ohio – USA
S
Napeti odnosi med Slovenijo in Hrvaško 
Dosti bolj kot doslej je treba
upoštevati naše narodne koristi!
V Sloveniji so partizani med drugo svetovno vojno pobili okoli 150 Romov!
Tudi umorjenim Romom leta 1942 je
potrebno zagotoviti civilizacijski pokop!
  Črnomlju je bil v petek, 31. ju-
lija 2015, ustanovljen Odbor za
izkop in pokop umorjenih Ro-
mov med drugo svetovno vojno za ce-
lotno področje Slovenije. Pravna
osnova za delovanje Odbora je nedav-
no sprejeti Zakon o prikritih vojnih
grobiščih in pokopu žrtev ter Resolu-
cija Evropskega parlamenta, ki so jo
poimenovali evropski Dan spomina
na genocid nad Romi med drugo sve-
tovno vojno. Resolucija je bila sprejeta
15. aprila letos, vsa Evro-
pa pa je v nedeljo, 2. av-
gusta 2015, prvič prazno-
vala ta žalostni spomin.
USTANOVLJENI ODBOR
Najprej se je 12-članski
Odbor uradno izobliko-
val, kjer so člani za svoje-
ga predsednika izvolili
Roma Zvonka Golobiča
iz Bele krajine, sicer pod-
predsednika Zveze Ro-
mov za Dolenjsko in Be-
lo krajino. Poleg drugih
so člani odbora postali še
etnologinja dr. Pavla
Štrukelj, avtorica števil-
nih knjig o Romih, izred-
ni prof. dr. Miran Komac, višji znan-
stveni sodelavec na Inštitutu za narod-
nostna vprašanja, zgodovinar prof. dr.
Mitja Ferenc, zgodovinar dr. Jože
Dežman, Filip Robar Dorin in drugi …
Direktor Urada za narodnosti vlade RS
mag. Stanko Baluh pa se srečanja za-
radi dopusta ni mogel udeležiti.
RAZLOGI ZA SPREJEM RESOLUCIJE
V Evropi živi okoli 10 – 12 milijonov
Romov in so največja etnična
manjšina. Evropski poslanci so reso-
lucijo sprejeli zato, ker je rasna so-
vražnost proti Romom najpomem-
bnejši vzrok za diskriminacijo in mar-
ginalizacijo Romov. Opozorili so, da
so Nemci med drugo svetovno vojno
pobili najmanj pol milijona Romov,
največ v koncentracijskem taborišču
Auschwitz – Birkenau, kjer so samo v
eni noči, iz 2. na 3. avgust leta 1944 v
tem taborišču usmrtili 2897 Romov,
pretežno otrok in žensk.
HISTORIČNI PREGLED DOGODKOV
V BELI KRAJINI
Dejstvo je, da so v Evropi Rome pobi-
jali Nemci, v Sloveniji pa partizani, tu-
di v Kanižarici … Partizan Radko Polič
je v svoji knjigi Belokranjski odred za-
pisal: “Med drugo svetovno vojno, se
je na račun vrtoglavega in zmagoval-
nega partizanskega razpoloženja zgo-
dil nesmiselni in kruti obračun z Romi
iz Kanižarice …” Tako so partizani iz
črnomaljske čete v nedeljo, 19. julija
1942, zgodaj zjutraj obkolili romsko
naselje v Kanižarici pri Črnomlju.
Okoli 60 otrok, žensk in moških so
preko Jerneje vasi odgnali na Mavrlen,
kjer so jih zaprli v opustošene kočevar-
ske hiše, romsko naselje v Kanižarici
pa so partizani zažgali. Čez nekaj dni
so jih na še ne odkriti lokaciji pri Za-
gradcu pobili v bližnjih vrtačah …
KAJ BODO NALOGE USTANOVLJENE-
GA ODBORA?
Vsi člani Odbora so bili enotnega
mnenja, da problematike med drugo
svetovno vojno pobitih Romov ne bo-
do politizirali, ali celo iskali morebitne
krivce in podobno, saj Odbor za to
sploh ni pristojen. Zato bodo najpo-
membnejše aktivnosti Odbora odkri-
vanje morišč, izkop in pokop po-
smrtnih ostankov Romov na civiliza-
cijski način ter postavitev spominskih
obeležij …
Druga raven delo-
vanja Odbora pa bo
usmerjena v prizade-
vanje, da Republika
Slovenija, kot pravna
naslednica neke dru-
ge države, čim prej
prevzame odgovor-
nost za te poboje, po-
tomcem pobitih pa
zagotovi primerno
odškodnino.
Sočasno bo Odbor
pri svojem delu
striktno spoštoval
določila Zakona o
prikritih vojnih gro-
biščih in pokopu žrtev, Romi pa mo-
rajo čim prej pridobiti kar največ oseb-
nih izjav in pričevanj ter soglasno po-
skrbeti za kraj (pokopališče) krščanske-
ga pokopa pobitih Romov!
Po končanem zasedanju Odbora in
novinarski konferenci so vsi skupaj
odšli na ogled domnevnih morišč pri
Zagradcu v roških gozdovih, kjer so se
z enominutnim molkom, ob prvem
praznovanju evropskega Dneva spo-
mina na genocid nad Romi med dru-
go svetovno vojno, poklonili vsem po-
bitim Romom na Mavrlenu nad Do-
bličami v Beli krajini.
Franci Koncilija
V
Slovenski arbiter Ronny Abraham
Kultura / Aktualno13. avgusta 201514
NATUROPATSKI NASVETI (77)Erika Brajnik
UŽIVANJE SLADOLEDA POSTARA
Poletje je, poleti veliko ljudi uživa sladoled. Ne-
kateri so nori na sladoled in ga uživajo večkrat
na dan. Obstaja več vrst sladoleda: sadni, kre-
masti, mlečni, tisti brez laktoze, brez glutena, z
oznako bio, brez sladkorja itd. Nekatere sladole-
de podjetja tržijo kot zdrave, naravne manj ško-
dljive. Nobeden se pa ne vpraša, ob kateri uri je
sladoled smiselno zaužiti.
Pomembno je, kaj zaužije-
mo in kdaj to počnemo!
Smisel kronodiete, ki se
veže na delovanje avto-
nomnih živčnih sistemov,
je prav ta, da upoštevamo,
kdaj sladoled zaužiti, ob ka-
teri uri. Kajti če ga bomo
pojedli dopoldan, ga bo
naše telo čisto drugače pre-
snavljalo kot popoldan.
Do poldne, do kosila,
uživajmo sladoled, bolj
kvalitetni so boljši, ni pa v tem bistvo, bistvo je,
da ga uživamo pred 12. uro, pred kosilom, tudi
otroci. Takrat je aktiven simpatični avtonomni
živčni sistem, sladoled bo telo presnovilo takoj,
sladkorje in maščobe bo telo pokurilo. Toksine
bo telo izločilo iz telesa. Telo ne bo zakisano.
Želodec ima dopoldan več energije, mrzel sla-
doled, ki ga bomo zaužili dopoldan, bo želodec
takoj segrel na telesno temperaturo, za to bo
porabil manj energije.
Velika večina ljudi uživa sladoled popoldan ali
zvečer; najraje ga kupijo pod pretvezo, da je
brez sladkorja, da je bio, tako ga uživajo z lažjo
vestjo. Vendar tisti sladoled škodi, bolj ali manj,
glede na kakovost, ampak škodi. Škodi, ker ga
telo popoldan in zvečer ne presnavlja oziroma
ga presnavlja zelo, zelo počasi. Presnova ni od-
visna od naše aktivnosti, ampak je avtonomna.
Tudi če spimo, deluje na isti način, kot če smo
zbujeni.
Sladoled popoldan ali
zvečer zakisa telo, ker sproži
presnovo sladkorjev, tudi
najbolj zdrav. Toksini osta-
jajo v telesu, telo nima
energije, da bi jih odpravilo
iz telesa. Toksini se nabirajo
v organih, če uživamo sla-
doled popoldan ali zvečer,
se toksini ustavljajo predv-
sem v vranici. Vranica skrbi
za presnovo sladkorjev in
kakovost ter gostoto vseh
tkiv našega telesa.
Če je vranica polna toksinov in šibka, bo naša
koža mlahava, polna gub in polna celulita!
Če uživamo sladoled, pa naj bo zdrav ali ne, po-
poldan ali zvečer, se bo naša koža prej postara-
la, bo polna gub in celulita, de ne govorimo o
zdravju organov!
Osebno zaužijem en sladoled dopoldan na po-
letno sezono!
Iščimo zdravje!
www.saeka.si
  Javna predstavitev sanacijskih del na kaninskem smučišču
Brez zimske sezone ni
resnega turizma v Posočju!
BOVEC 
  ovški župan Valter Mlekuž
je 4. avgusta, na dan pod-
pisa pogodbe s projektan-
tom sanacije in izvajalcem sana-
cijskih del Dr. Duhovnik d. o. o. v
bovškem kulturnem domu, orga-
niziral javno predstavitev projekta
“Sanacija žičniških naprav na
smučišču Kanin”.
Poleg župana so po-
tek pogovorov z
vladnimi službami
za sredstva sanacije,
pridobitev lastnine
žičnic in vsebino
projekta obrazložili
predsednik Komisi-
je za oživitev
smučišča Kanin Da-
nijel Krivec, član
komisije, in odvet-
nik Miha Sotlar ter
odgovorni izvajalec
del profesor dr. Jože
Duhovnik. Odgovarjali so tudi na
vprašanja prisotnih občanov in
predstavnikov turistične ponudbe
in za mnoge prepričljive odgovo-
re prejeli aplavz.
Dejanski izvajalec del na terenu je
podjetje idrijski Kaskader, dobavi-
telj opreme pa francoska POMA.
Prof. Duhovnik je povedal, da so,
ob zagotovilu odgovornih za
plačila in pripravljalna dela, na-
ročili opremo pri POMI že na
začetku poletja in prav tako po-
slali ekipo dvajsetih delavcev, ki
se bo kmalu povečala na 100
monterjev, obnavljat spodnji del
žičnice od Bovca navzgor. Neka-
teri med njimi bodo pridobili spe-
cializacijo za delo na žičnici in
smučišču. S takšnim pristopom
so že do sedaj pridobili polovico
časa, potrebnega za dokončanje
del. Poudaril pa je, da bodo na-
zadnje močno poškodovano se-
dežnico, ki z bovškim povezuje
smučišče v Italiji, zamenjali z no-
vo, ki bo v sodobnejši izvedbi. V
kratkem času za izvedbo je bi-
stven dostop po gradbeni cesti
(strokovnjaki za gozdne vlake ob-
navljajo staro avstrijsko vojaško
B cesto) za dostavo materiala in vse-ga potrebnega do zadnje postajesistema žičnice. V te namene spe-
cializirano podjetje Kaskader bo
zamenjalo vse, kar ne odgovarja
več sedanjim ostrim predpisom
za smučarske žičnice, saj bo mo-
ralo smučišče ponovno pridobiti
vsa dovoljenja za obratovanje. Ob
tej priložnosti bodo na vrh hriba
speljali tudi optični kabel za in-
ternetne povezave. Prof. Duhov-
nik je prisotnim zagotovil, da je
pogodbeno dogovorjena sanacija
“na ključ” 5,7 milijona evrov in
ne bo nobenih podražitev. Za raz-
na pomožna dela, kot so čiščenje
gondol, postaj in okolice, so na-
jeli kar nekaj domačih delavcev.
Danijel Krivec je med drugim za-
gotovil, da bodo “kaninske
žičniške naprave, sredi decembra,
pripravljene za ponovni zagon in
pozimi bomo smučali”.
Socialistično miselnost zamenjati
za poslovno evropsko odličnost
Župan Valter Mlekuž je povedal,
da je za njegovo ekipo ogromno
pripravljalnega dela in neprespa-
nih noči, pričakovali so hitrejše in
lažje pogajanje, toda zdaj so la-
stniki žičniških naprav, kar je bil
pogoj za nepovratna državna
sredstva in nadaljnja vlaganja v
okviru programov EU. Začenjajo
novo obdobje ponovne zimske
sezone, saj brez nje resnega turiz-
ma v Posočju ne more biti. Na re-
snost njihovega pristopa kaže za-
nimanje potencialnih investitor-
jev, potencialnih kupcev hotelov
na Bovškem in v bližini.
Danijel Krivec je dodal, da bodo
septembra z mednarodnim razpi-
som znotraj EU poiskali upra-
vljavca smučišča. Izkazalo se je tu-
di, da je ostalo kar nekaj denarja
EU iz minule fi-
nančne perspekti-
ve. Kandidirali
bodo in vse kaže,
da bo za naš pro-
jekt ves obljublje-
ni denar možno
pridobiti že v na-
daljevanju … Na-
dejajo se namreč
strateškega par-
tnerja, ki bo pri-
pravljen, čez ne-
kaj let, sodelovati
tudi pri pridobi-
vanju EU sredstev
in izgradnji nove žičnice ter vse-
ga, kar sodi v sodobno turistično
ponudbo v dolini Soče.
V prihodnjih štirih mesecih bo na
Kaninu potekalo tisto nujno, kar
bo omogočilo ponoven podvig
načrtovalcev in neposrednih gra-
diteljev – projekt za novo kanin-
sko žičnico, kar bo primerljivo z
izgradnjo sedaj 40 let stare pri-
ložnosti, ki je socialistična misel-
nost vsebinsko ni imela namena
dokončati in ni bilo niti volje za
sodoben tržni razvoj konku-
renčne odličnosti. Večja akcija je
bila le tista pred štirimi desetletji,
ko so žičniški sistem gradili, ne pa
tehnično in ekonomsko do-
končali. Ta korak bo morda
zdajšnjo politiko na oblasti pre-
pričal, da je skrajni čas, da se Slo-
venija odloči za preizkušen model
v alpskih državah: povsod so s ka-
ninsko primerljive žičnice v lasti
občin ali države, ne pa kakšne za-
druge prostovoljcev. Le ta pot so-
dobne konkurenčnosti je zagoto-
vilo, da se ne bo zgradil sodoben
turistični center in se po izgradnji
spet utopil v megli in dolgovih.
Miran Mihelič
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik prof. Peter Černic
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C,
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. 
Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
To številko smo poslali v tisk v torek, 11. avgusta, ob 14. uri.
  jubi svojega bližnjega ka-
kor samega sebe. Človek je
ustvarjen po Božji podobi.
Učlovečeni Bog postane hkrati
trpeči človek.
To so nekatere osnovne koordi-
nate krščanske vere in zato hkrati
tudi naše kulture. Brez teh misli
ne moremo prepoznati svojega
obličja in niti svojega odnosa do
umetnosti, ki je tolikšen pomen
imela v miselnem in vsestran-
skem razvoju evropskega člove-
ka. O vsem tem je v poldrugi uri
predaval umetnostni kritik Vit-
torio Sgarbi na večeru, ki je bil v
naselju Portopiccolo pri Sesljan-
skem zalivu v četrtek, 6. avgusta.
Srečanje je priredila revija Ge-
nius People Magazine pod po-
kroviteljstvom občine Devin-Na-
brežina. Predavatelja in knjigo z
naslovom Gli anni delle meravi-
glie. Da Piero della Francesca a
Pontormo. Il tesoro d’Italia II –
Leta čudes (Od Piera della Fran-
cesca do Pontorma), na podlagi
katere je avtor razvil svoje izva-
janje, je uvedla prof. Tatjana
Rojc.
Gre za drugi del načrtovane tri-
logije, ki jo Sgarbi namenja pol-
judnim ljubiteljem umetnosti,
tistim, ki “so v mladosti zaradi
togega podajanja snovi in
splošne vsiljive ‘predmetne po-
litike’ v šoli zasovražili literaturo
in umetnost nasploh” – je pikro
pripomnil avtor. Kritik je v tej
knjigi, ki jo je izdala založba
Bompiani, obravnaval renesan-
so, to je obdobje, v katerem se je
zgostila skupina umetniških ge-
nialcev “kot se v zgodovini člo-
veštva ni pokazala nikdar prej in
nikdar potem”. To obdobje sesta-
L
  Predavanje Vittoria Sgarbija
Renesansa, doba genijev
krščanske umetnosti
NASELJE PORTOPICCOLO 
vlja zakladnico krščanske umet-
nosti, ki je zaradi svoje idejne za-
snove ne moremo primerjati z
ostalimi versko-kulturnimi
izročili (četudi monoteističnimi)
ali prenesti nanje. “Moč krščan-
skega Boga je ta, da je postal člo-
vek. V umetniškem vidiku je ta
razsežnost še bolj pomembna od
vstajenjske: krščanska umetnost,
zlasti renesančna, je tako bogata,
ker upodablja učlovečenega Bo-
ga, ki se kot človek sooča s po-
dobnimi izkušnjami kot kateri
koli drug človek in jih hkrati
doživlja”, je obrazložil Sgarbi.
Ob tem pa ne gre pozabiti še na
ključno idejno razsežnost same-
ga krščanskega etosa, ki so jo re-
nesančni umetniki ponotranjili
in jo nato izražali v svojih delih.
To je povraten odnos relacije
Bog-človek: ker se je Bog učlo-
večil, pomeni, da je tudi človek
storjen po Božji podobi. Od tod
zato tako velika spoštljivost do
človeškega bitja, ki se na podlagi
tega mišljenja stopnjuje do naj-
višjega nivoja, ki mu pravimo
oseba (kar predpostavlja nepo-
novljivost in enkratnost vsakega
človeka). Pojem ljubiti svojega
bližnjega kakor samega sebe
zrcali namreč ljubezen, ki jo Bog
izkazuje nam.
Sgarbi bi krepko razočaral občin-
stvo, če ne bi obravnaval s svojim
značilnim polemičnim zanosom
aktualne tematike. Samemu
Trstu, kjer ima veliko prijateljev,
ni prizanesel in je dejal, da ne-
nehni zapleti s starim prista-
niščem kažejo, da je spolno
življenje Tržačanov šibko: demo-
grafski količnik je na nuli, zato
prebivalci ne čutijo potrebe po
iskanju novih bivanjskih in raz-
novrstnih prostorov na področju
med železniško postajo in mor-
jem. Prav tako je s svojim tele-
fončkom hodil med občinstvom
in na njem kazal fotografijo z ne-
srečno novo gradnjo ob vhodu v
Benetke, ko so staremu hotelu,
zgrajenemu v
beneškem slo-
gu, prizidali
nove prostore,
ki spominjajo
na ogabno
“kocko racio-
nalističnega
kova 30. let”.
Omenil je celo
papeža
Frančiška in se
vprašal, zakaj
je bil takrat
kard. Bergo-
glio sploh
prvi, ki je ob
izvolitvi za Pe-
trovega na-
slednika izbral
ime zavetnika
Italije: ali so bi-
li papeži pred
njim preveč vezani na politiko in
oblast, da so pozabili na sporočil-
nost velikega moža iz Assisija?
In ravno ime sedanjega papeža
mu je bilo iztočnica, da bi na po-
dlagi fotografskih posnetkov po-
spremil občinstvo v stoletje
čudes. Začenši torej prav s so-
meščanom iz Ferrare, France-
scom del Cossom, čigar prizor
krasi naslovnico njegove knjige.
Na zaslonu so si ob njegovi ra-
zlagi sledila še dela Pier Mattea
d’Amelie, Antonella da Messina,
Giovannija Bellinija, Giorgione-
ja, Tiziana, Piera Della Francesca,
Antonia D’Ancone, Carpaccia,
Cristofora Scacca in Michelange-
la. Večina obravnavanih avtorjev
je manj poznanih, njihova umet-
niška teža pa ni nič manjša od
slavnejših kolegov. Osredja te-
ma, ki jo je Sgarbi razvijal na po-
dlagi predstavljenih del, je bilo
Marijino oznanjenje, sklepna po-
doba pa podoba matere Marije,
ki drži v naročju Križanega.
“Trpečemu Marijinemu obličju
je Michelangelova roka dala
mladostniški pridih: Jezusa nosi
hkrati tako, kot bi pestovala do-
jenčka. V objemu pa ji Kristus
leži mrtev. Kipar je na tak način
v eni sami gesti združil rojstvo in
smrt”. Tovrstna sinteza je bila
najbrž mogoča le v času renesan-
se, dobi genijev.
IG
Foto JMP
Aktualno 13. avgusta 2015 15
  etošnje poletje je kot nalašč
za izlete v gore, kar nese te
navkreber v modrino.
Predvsem za vse nas, ki ljubimo
sonce in ne maramo presenečenj
z nevihtami, so ti dnevi še poseb-
no lepi in primerni za potepanje.
Midva z možem vsak dan gledava
Krn, Kobarid pa nam je najbližje
večje slovensko naselje, kamor
hodiva zaradi pošte, marketa, pa
tudi zaradi prijateljev. Zakaj se ne
bi povzpela torej še v naročje pre-
lepih strmin, ki vabijo nad zele-
nomodrimi tolmuni večno lepe
Soče??? Med številnimi planin-
skimi potmi, ki so zelo popularne
in v tem letnem času celo prepol-
ne planincev, sva izbrala samot-
no in manj poznano pot iz Ko-
seča mimo italijanske vojaške ka-
pelice na planino Kuhinja. Dve
uri, skoraj dve uri in pol srednje
naporne hoje. Kar čudno za cilj,
do katerega se večina obiskoval-
cev pripelje z avtom in je navad-
no le začetno izhodišče za vzpon
na Krn.
Do vasi Koseč pelje pot iz Drežni-
ce. Že samo naselje, z razgledom
na drežniško cerkev, je lepo, po-
leg tega je kraj za turizem zani-
miv, saj si lahko pred vzponom
ogledamo manjši zasebni muzej
in zelo lepo cerkvico sv. Justa, ki
po slogu in freskah zelo spominja
na sakralne objekte v sosednji Be-
nečiji.
Koseč, strma vasica z ozkimi uli-
cami, je sicer le dobrih sto metrov
oddaljena od Drežnice. Že pot sa-
ma nam nudi nekaj zanimivosti,
L saj nas kažipot levo usmerja kvečjemu slapu. Cesta tu prečkapotok Ročico, ki izvira nekoliko
višje v treh slapovih, spodnji Kra-
pež je edini dostopen navadnim
smrtnikom, kot sem jaz, drugi so
primerni le za izkušene gornike
in alpiniste. Nekoliko višje si lah-
ko ogledamo še Debelo peč, ene-
ga največjih ledeniških balvanov
v Sloveniji, če imamo čas in se
nam ne mudi na dvourni izlet
prek Planice, pa lahko obiščemo
Koseška korita in nekaj drugih,
težje dostopnih, a zelo slikovitih
slapov.
Mi seveda iščemo parkirišče, da
se odpravimo navzgor po strmi-
ni. Ljubljanska registrska tablica
ob neki hiši me zavede in pomi-
slim, da je tam morda javno par-
kirišče. Ko pride iz hiše lastnik,
me je sram, a ljudje so tu prepro-
sti in prijazni, dovoli nam, da
avto pustimo na njegovi po-
sesti, saj dobro ve, da planinci
nimajo kam dati svojih jekle-
nih konjičkov. Oproščam se,
videla sem avto z ljubljansko
registracijo, mu priznam. Se-
veda, se smeje, tam smo ga
kupili.
Pot se iz Koseča vijuga strmo
navkreber v serpentinah, kljub
vsemu je veliko zelenja in ni
vroče, v tem letnem času nam
družbo delajo okusne, zrele ma-
line, ki seveda znatno vplivajo na
čas vzpona. Ko se gozd razredči,
se pogled odpre na zelenomodro
Sočo med travniki, na Livek in
Matajur. Pod nami pa so mo-
gočna drežniška cerkev in za njo
Krasji vrh in Stol. Prelepa pokra-
jina... Ni težko razumeti, zakaj tuj-
ci govorijo o eni izmed najlepših
reških dolin v Evropi in celo na
svetu. Soča Valley, baje letos ena
izmed najbolj množičnih turi-
stičnih destinacij, o čemer pričajo
gost promet in turisti z vseh ve-
trov. Ko gledam zeleno pod seboj
in modrino, ki se vije pod gora-
mi, imam stalno v mislih neki
angleški reklamni logo, this may
be the most beautiful riveron
earth... to bi lahko bila najlepša
reka na svetu. In sem srečna, da
sem tu, v nežnem objemu te pre-
lestne lepote. Čisto nič mi ni mar,
da že dve leti ne grem nikamor
na dopust. Saj živim v enem iz-
med najlepših kotičkov, kar jih
poznam. In ljudje prihajajo sem
iz najbolj oddaljenih krajev, da
lahko za teden ali dva uživajo na
stezah, po katerih grem lahko jaz
vsak dan. Srečnež sem in ne vem,
če si vse to sploh zaslužim.
Kljub vročemu poletnemu dnevu
v dobri uri brez večjih naporov
prispeva do italijanske vojaške ka-
pelice vrh Panice. S svojim belim
pročeljem, ki ga krasijo stilizirane
granate, je vidna že od daleč.
Vzdrževana je lepo, saj je bila zad-
njič obnovljena leta 2003, o njej
pa vedo ljudje povedati le malo.
Izročilo pravi, da jo je v spomin
na padle vojake dal zgraditi itali-
janski stotnik Celestino Bes. Tu
nekje v bližini naj bi bil oskrbo-
valni tabor italijanske vojske. O
tistih hudih dnevih priča napis
CONSOLATRIX AFFLICTORUM,
tolažnica žalostnih, vzet iz psal-
ma lavretanskih litanij Matere
Božje.
Od kapelice je prelep razgled na
Soško dolino, Benečijo z Matajur-
jem in Kanin. Tak, da vsak obi-
skovalec po zasluženem počitku
težko vstane in se spet odpravi na
pot. Da pridemo do planine Ku-
hinja, se moramo spustiti 200
metrov nižje, na višino 1000 me-
trov, steza pa nas po gozdu vodi
mimo, preko dveh prepadnih su-
hih strug, preko katerih pridemo
po lesenih mostičih s pomočjo
zajle. Po nekaj manj kot četrt ure
lahke hoje smo iz gozda na pašni-
kih, planina je pod nami in pot
nas kmalu pripelje do zaslužene-
ga piva in okrepčila. Prijetna pla-
ninska postojanka na planini Ku-
hinja je izhodišče za vzpon na
Krn oziroma prijeten nedeljski
izletniški cilj za družine z otroki.
S parkirišča nad vasjo Krn je do
tu namreč le četrt ure nenaporne
hoje.
Suzi Pertot
  naši košarkarski srenji je
v tem poletju, kot kaže,
zapihal nov veter. Po
lanskem nazadovanju Jadrana
iz B lige in znanih trenjih med
matičnimi društvi, ki že 40 let
podpirajo špico zamejske igre
pod košema, so dejansko vsi
športni delavci, ki so za Jadran
veliko naredili v zadnjih dveh
desetletjih, odstopili. Nekaj časa
se je govorilo, da zaradi te vrzeli
in spričo primanjkljaja, ki ga je
neizbežno terjala lanska izjem-
no zahtevna sezona med pol-
profesionalci, reprezentančne
članske ekipe sploh ne bodo se-
stavili. V razmeroma kratkem
času pa so šle zadeve polagoma
na svoje mesto, športno
združenje je dobilo nov odbor,
ki se je rodil na temeljih široke-
ga konsenza med klubi, tudi
članska ekipa, ki bo redno igra-
la v C ligi, pa se obeta čisto spo-
dobna in celo še bolj perspek-
tivna.
V Kaj pa se je zgodilo med juni-jem in julijem? Bor, Breg, Dom,Kontovel, Polet in Sokol, se pra-
vi Jadranovi ustanovni člani, so
prispevali vsak po enega svoje-
ga sodelavca v delovni odbor, ki
se že sestaja in te dni dela s pol-
no paro. Vsi so prepričano pod-
prli idejo o združevanju, sode-
lovanje pa naj bo enakopravno.
Novi predsednik je postal Mar-
ko Kojanec, v upravo so stopili
še nekateri zanesenjaki, ključna
figura za tehnični program pa
je Andrej Vremec, ki je drago-
cen tako za mladinski pogon
kot pri sestavljanju članske
vrste. Za vrnitev na klop le-te se
je odločil Andrea Mura, ki so ga
lani zamenjali z Walterjem Va-
tovcem sredi sezone. Četudi je
prvotno kazalo, da bo igralski
kader osiromašen, pa so napo-
sled sklenili ostati stebri Borut
Ban (čeprav je imel več ponudb
po Italiji), Daniel in Matija Ba-
tich, Saša Malalan, Carlo De Pe-
tris in Martin Ri-
dolfi. Bistven pa bo
še naprej projekt o
mladinskem pogo-
nu, iz katerega bo-
do črpali tudi vse ostale igralce
dvanajsterice članskega moštva.
To bodo torej najstniki letnikov
1996, 97 in 98, kandidati so
menda povratniki iz društva
Pallacanestro Trieste, Cettolo,
Daneu in Zidarič (vsi 1998),
Brežana Gelleni in Zobec ter so-
kolovci Kojanec, Sardoč in Ušaj.
Jadran bo po izkušnji v dvorani
PalaTrieste spet imel svoj dom
na Opčinah v dvorani Polispor-
tive. Priprave na C ligo bo začel
17. avgusta.
Kot rečeno, pa je projekt Jadran
širša zadeva, letos ga bo v mla-
dinskih prvenstvih zastopalo 14
postav in več kot 400 košarkar-
jev. Vse bodo zaupali preverje-
nim trenerjem, ki bodo delali
po skupnem strokovnem pro-
gramu, za kar se ogrevajo Vre-
mec in sodelavci. Nove odbor-
nike čaka drugače sedaj ogrom-
no dela, da pridobijo potrebna
finančna sredstva za upravljan-
je tako mogočnega stroja kot tu-
di streho nad glavo za vse sode-
lujoče. Med prioritete so posta-
vili tudi novačenje otrok po
šolah. Sploh pa je pozitiven
vtis, da preveva to novo poglav-
je določeno zdravo navdušenje,
novi obrazi med športnimi de-
lavci navsezadnje tudi niso
obremenjeni z zamerami iz pre-
teklosti, kar je dobra popotnica.
Skratka, včasih so potrebni tudi
še tako koreniti rezi. Jadranu
želimo, da bi bil uspešen in da
bi ga za svojega spet začutila tu-
di matična društva, predvsem
pa vsi soudeleženi mladi tek-
movalci.
HC
TAKO PAČ JE!
Kot vsak dan sem tudi v soboto že zgodaj zjutraj
pogledal na spletu novice, med katerimi je izsto-
pal še en potop ladje s prebežniki, ki iz Afrike
skušajo priti do Juga Italije. Tudi tokrat ni bilo na-
vedeno število utopljenih revežev, saj bo točna šte-
vilka ostala skrivnost, morje itak ne govori, rešeni
prebežniki pa niti sami ne vedo, koliko jih brez-
vestni tihotapski krmarji čolnov naložijo. Zato pa
so bile toliko bolj zgovorne fotografije, ki jih je
italijanska policija dala medijem v objavo, posnete
so bile iz helikopterja, na modrini si videl desetine
in desetine majhnih pikic na morju, vsaka črna
pika je govorila sama zase o usodi enega prebežni-
ka. Fotografije so bile zelo zgovorne predvsem za-
to, ker so bile črne pike, reveži, ki jim je uspelo se
rešiti, v modrem morju tako majhni, kot so ma-
jhni v naši zavesti, pravzaprav nepomembni.
V nedeljo zjutraj sem šel zgodaj k maši, pred mašo
sem še enkrat prebral na spletu odločno obsodbo
svetega očeta, ki je dejal že v petek mladim, kako
je vsako zavračanje beguncev, prišlekov, dejansko
vojno dejanje, nevredno vsakega človeka. Zanimi-
vo, da sem novico o obsodbi zavračanja beguncev
s strani papeža Frančiška, ki se že vrsto let bori
proti nesprejemanju beguncev, našel že v arhivu.
Begunci niso za naslovnico, če ni zraven mrtvih,
seveda. Ko jih veliko umre, napolnijo prve strani,
potem pa se jih čim prej pomete v arhiv, tudi na
spletu. So moteči element, kot sem pred kratkim
dejal sam, ko so me vprašali, kako je živeti s prišle-
ki. Brez dlake na jeziku sem povedal, da je težko,
ker prinašajo s seboj mizerijo, slabe in svojih ne-
razvitih dežel navade in so zato moteči, dodal sem
še, da celo smrdijo, ker se nimajo kje umivati, pa
tudi vzgojeni niso bili tako, kot smo mi, zato
mečejo odpadke kar na cesto. Vrsto let sem nam-
reč živel v soseščini z arabskimi prišleki in vsakdo,
ki govori, da ni težko s prišleki iz Tretjega in
Četrtega sveta, laže, ali pa govori besede, za kate-
rimi ne stoji življenje. In take besede so prazne.
Konec tedna se je v reki Soči pri Pevmi utopil sirski
mladenič, prebežnik, prišlek, ki se je tam umival,
k Soči namreč hodijo pri nas prebežniki, da se
operejo, da so v tej neznosni poletni vročini vsaj
v prijetnem hladu ob reki, kjer tudi prespijo, ker
jim nihče ne nudi zatočišča; nekateri zato, ker jim
ga ne morejo dati, drugi pa zato, ker jim ga nočejo.
Ne govorim o preprostih ljudeh, ampak o ljudeh,
ki delajo v javni upravi in je njihova dolžnost po-
skrbeti za ljudi, ki so prisiljeni spati na prostem.
“Tako pač je”, je pred kratkim komentirala cinična
kolegica, ki je pozabila, kaj pomeni človečnost,
preskrbljena, kot je, v državni službi. Omenil sem
ji namreč, da mi je žal za nekdanjo goriško pre-
fektinjo, gospo Mario Augusto, s katero sem na-
vezal prijateljske stike, ko je še bila visoka državna
uradnica pri nas v Gorici in je imela do nas Slo-
vencev lep odnos; velikokrat je prišla na Travnik
na obisk k nam, skupaj sva večkrat spila kavo, se
pogovarjala, včasih sva se znašla skupaj tudi pri
kaki pogrebni ali kaki drugi slovesni maši, če se-
veda ne omenim kulturnih prireditev. Bila je pre-
prosta in poštena, odlična javna funkcionarka ita-
lijanske države. Premestili so jo v Treviso, kjer je
kot državna uslužbenka, ki je pristojna v mestu za
red, to je namreč v bistvu prefekt, namestila za-
morce in arabske ter sirske prebežnike v prazna
stanovanja, obravnavala jih je kot ljudi, katerim
je treba pomagati. Krajevna desničarska oblast je
takoj ponorela, ljudje, ki so si dobili zamorce v so-
seščino, pa tudi, rezultat je bil ta, da so gospo Ma-
rio Augusto razrešili s posebnim dekretom, ki ga
je podpisal notranji minister, zahteval pa sedanji
premier, ki sicer zelo rad neobvezno po televiziji
pleteniči na dolgo in počez o humanosti, ki da jo
je treba imeti s prišleki.
“Tako pač je”, sem si rekel, ko sem videl pod lipa-
mi ob nekdanjem semenišču v Gorici, ki so jih za-
sadili slovenski mladeniči pod fašizmom, sedeti
prebežnike, nekaj jih je sedelo tudi na pločniku,
kar ob cesti. Nisem razumel, zakaj kar tam sedijo.
To sem razumel samo teden dni kasneje, ko sem
peljal sina v Sesljan jadrat k Čupi, kot preprosto
rečemo našemu jadralnemu klubu. V Devinu je
tam, kjer je nekoč deloval hotel, danes pa so samo
še postajališče za tovornjake, bar in prodajalna
vinjet za turiste, ki se peljejo v Slovenijo, ter seveda
bencinska črpalka. Za tovornjakom sem ugledal
množico črnih in temnih posameznikov, veliko
jih je bilo in niso vedeli kam, odpravili so se,
počasi, utrujeno, s sklonjenimi glavami, pod av-
tocesto, prišli so do črpalke v Devinu, kjer so se
lepo posedli. Ko sem se vračal proti domu, so jih
ravno nakladali na avtobuse, zvečer sem po tele-
viziji izvedel, da jih je bilo 75, da so vsi prebežniki
in zato, ker ne verjamem v čudeže in vem, da za-
morci in sirski begunci ne letijo po zraku kot ptice,
sem se vprašal, katera svinja jih je za krvavi denar
prepeljala s tovornjakom kot živino in jih pri De-
vinu na skrivaj odložila. Poročevalka državne te-
levizije se tega ni vprašala, kronist dnevnika tudi
ne, navedli so samo podatek, da jih je bilo ogrom-
no.
Nekaj dni kasneje sem jih videl spet, druge seveda,
kako so hodili ob cesti pri tovarni papirja pri Šti-
vanu. Ko sem se vračal, sem jih našel nekaj kilo-
metrov nižje, zraven je že bil policijski avtomobil
s policistom, ki je preko oddajnika klical pomoč.
“Tako pač je”, bi rekla cinična kolegica, s katero
ne bom več govoril o tem, ker je res, da sita vrana
lačni ne verjame, še kako res je, samo poglejte ma-
lo okrog in boste sami videli, kam so šli vsa naša
solidarnost, toplina, občutek za drugega in za to-
pel nasmeh.
“S toplim nasmehom ničesar ne opraviš”, bi bil
njen cinični udarec nazaj, tako bi rekla zato, ker
ga sama namreč že nekaj let ni sposobna za niko-
gar.
Pa vendar je bil mojega toplega nasmeha vesel za-
morec, ki je prišel v nedeljo zjutraj ležat v predd-
verje naše cerkve v Terzu. Nasmehnil sem se, ko
sem ga opazil med seganjem rok gospe iz Poljske,
ki vsako nedeljo zjutraj pri maši zasede prostor tik
ob vratih, skrbi za nekega starčka v vasi, s svojim
zaslužkom pomaga svoji revni družini doma, že
nekaj let se prijazno pozdraviva vsako nedeljo, nje-
nega imena ne vem, nasmeh je dovolj, rokujeva
se vedno, ko nam naš zlati don Pino vošči: “Mir z
vami”! Zaradi neznosne vročine so bila vrata, ki
dajo iz cerkve v preddverje, v nedeljo zjutraj od-
prta, za njimi je ležal zamorec in žalostno gledal
v notranjost.
Pomislil sem, da bi mu lahko kaj dal, saj to soboto
ni prišel mimo hiše zamorec, ki vsako soboto poz-
voni pri nas doma in mu vedno kaj damo, pride
samo do nas, ker mu drugi v soseščini nikdar ne
odprejo vrat, nič ne reče, samo pozvoni in nikdar
noče vstopiti, samo počaka pri vrtnih vratih, se
nasmehne, nerodno reče hvala in gre naprej; niti
ne vem, kam gre.
A zamorcu, ki je ležal v preddverju, nisem mogel
ničesar dati. Po koncu maše ga je namreč nadrl
možakar in mu s prstom pokazal, kam naj gre: na
cesto, ker da v preddverju cerkve ne sme ležati.
Prišel sem prepozno, da bi možakarja ustavil, pa
tudi Ennio, ki sedi z mano v zadnji klopi, me je
prijel za roko in mi šepnil, da nima smisla, krete-
na, ki je mladega zamorca nadrl, namreč pozna
in mu je zato v furlanščini sam povedal nekaj
trdih besed. Da ga je lahko sram, je še dodal in
mu navrgel, naj se spomni, kam so odšli s trebu-
hom za kruhom njegovi predniki pred manj kot
stoletjem.
Stal sem za Enniom in čakal, kaj bo, a je kreten
nekaj oporekal, zato se je Ennio obrnil k meni in
ga pustil oditi.
“Včasih je bolj modro pustiti zadnjo besedo be-
dakom, verjemi”, je še dodal Ennio ob avtu, ko
sva se poslovila in je v furlanščini rekel: “A je cus-
si’! Tako pač je!”
JURIJ PALJK 16
Občni zbor AŠZ Jadran 20. 7. 2015 - z leve: Adriano Sosič,
Savo Ušaj, Peter Žerjal, Mira Štor
V naročju prelepih strmin 
Po pozabljeni poti
na planino Kuhinja
Zavel je osvežilen veter v naši košarki
Jadran začel z novo zgodbo
Aktualno13. avgusta 201516
  ar nekaj časa je že, ko sem si na internetu
ogledala filmček o Knjižnici na oslu in nje-
nem pobudniku z imenom Luis Humberto
Soriano Bohorquez. Bila sem tako navdušena, in
ker sem po naravi radovedna, sem seveda iskala na-
prej. Našla sem še nekaj podobnih filmov, intervju-
jev z Luisom in se potrudila najti tudi njegov naslov.
Tako se je začelo najino občasno dopisovanje in
včasih me je v poštnem nabiralniku čakal tudi
kakšen njegov klic na pomoč. Ker je profesor Luis
prav tako knjižničar, kot sem sama, sem se odločila,
da njega in njegovo delo predstavim tudi sloven-
skim bralcem.
Luis, bi se nam najprej predstavili?
Rodil sem se 6. junija leta 1970 v Valledupar Cesar.
Skoraj vse življenje sem živel v Gloria Magdalena,
mestu, ki ga imam nadvse rad in kjer sem skupaj z
družino preživel najlepša leta. Tudi projekt Biblio-
burro – Knjižnica na oslu, v katerega je vključenih
toliko otrok, me navdaja z globoko srečo. Poročen
sem s čudovito žensko, Diano Arias, ki je pridna kot
mravljica in
me podpira v
vsem. Z njo se
lahko zares
veselim
življenja.
Imava tri
čudovite
otroke, naj-
starejši je Car-
los David, na-
to sta se nam
pridružila še
Susana in
Juan Pablo.
Moji otroci so
trije zakladi,
ki mi jih je
podaril Bog.
Na Univerzi v
Magdaleni
sem študiral
španščino in književnost, poslušal sem tudi preda-
vanja o vzgoji in njenem vplivu na družbo.
Zakaj ste ustvarili Biblioburro – Knjižnico na
oslu?
Knjižnica na oslu se je rodila iz potrebe. V mestu
Gloria Magdalena v mnogih četrtih ni bilo dovolj
šol in učiteljev, otroci so ostajali tako rekoč nepi-
smeni in to me je kar malo skrbelo. Doma sem imel
veliko različnih knjig in želel sem jih deliti z otroki.
Tako sem nekega jutra iz hleva odvezal svoja dva
“brezdelna” osla, nanju natovoril knjige in začel ve-
liko pustolovščino. Krstil sem jo z imenom Biblio-
burro - Knjižnica na oslu. Alfa je oslica in Beto je
osel, skupaj pa sestavljata Alfa-Beto ali ABECEDO.
Danes ima Biblioburro več kot osem tisoč knjig in
z njim obiskujem tudi oddaljene indijanske skup-
nosti in veliko otrok v Magdaleni.
Je ta projekt v vaši deželi priznan in cenjen?
Počasi, zelo počasi so v Kolumbiji začeli ceniti ta
projekt. Na začetku so me mnogi imeli za norca, a
vedel sem, da ure-
sničujem zamisel,
ki bo dala mnogo
sadov. Uradniki so
se začeli zanimati
za moje delo. Pro-
jekt smo skupaj
prenesli v nekatere
skupnosti, kjer ni
bilo šol in učiteljev.
Moje geslo je ved-
no bilo: “Če nekje
ni šol in učiteljev,
jih moramo tja pripeljati, pa čeprav na oslovem
hrbtu. Pomembno je izobraziti ljudi, da se bodo
lahko učili iz knjig”.
Kakšni so bili začetki in katere okraje ste izbira-
li?
Začetki so bili težki.
Ljudje so mislili, da
se mi je zmešalo.
Sam se za to nisem
zmenil, a moja
družina je bila za-
skrbljena. Okraji so
bili v tistih časih ne-
varni zaradi obo-
roženih paravo-
jaških enot. Večkrat
so me ustavili, a ker
so videli, da je moje
delo koristno, sem
se hvala Bogu ved-
no izvlekel. Obisko-
val sem oddaljene,
skrite vasice, ka-
mor tehnologija
še ni prišla in ki
jih zagotovo ne
boste našli na
zemljevidu Ko-
lumbije. Kljub te-
mu sem šel tja in
sledilo je veliko
dobrega.
Je bil odziv
vedno poziti-
ven?
Na začetku se je veliko ljudem Knjižnica na oslu
zdela nekaj nenavadnega, nevarnega, nepremišlje-
nega in norega, a sčasoma so razumeli, da
jim to pomaga in jim prinaša koristi.
Na kakšen način delate? Pridete s knjigami,
ostanete nekaj časa … Kako načrtujete delo,
kako sodelujejo otroci in kako se odzivajo?
Imam seznam okolišev in krajev, ki jih obi-
skujem. Seveda mi ne ne uspe obiskati vseh
v enem dnevu, zato si naredim načrt po
dnevih in potem krog ponovim. V vsak kraj
moram priti pripravljen. Gradivo za delo pri-
pravim glede na teme, ki jih obravnavam.
Torej izberem primerno gradivo in ga nato-
vorim na osle. Pozajtrkujem in popijem do-
bro kavo, potem pa se začne moj obhod. Pot
na oslu lahko traja osem ur, štiri tja in štiri
nazaj. Ko prispem v določen kraj, me
pričakajo ljudje, posebno otroci. Otroci
so srečni, ko me od daleč zagledajo na
oslu! Zelo se razveselijo, njim se zdi le-
po in dobro, kar delam, zato ker se v
tem projektu učijo. Nato pričnemo z dejavnostmi.
V vsakem kraju ostanem toliko časa, kolikor jih po-
trebujemo za dejavnosti, včasih dve ali tri ure,
včasih več, odvisno od tega, kaj delamo.
Je ta projekt v vaši deželi nacionalnega pomena?
Slišala sem, da je v Čilu to sestavni del ljudskih
knjižnic. Je vaš cilj, da bi bilo več Knjižnic na oslu
in podobnih izkušenj v vsej La-
tinski Ameriki?
Ta projekt je mednarodno sprejet,
česar nisem niti pričakoval. Bil
sem v Ekvadorju, Čilu, Vzhod-
nem Timorju, v Španiji … Povabi-
jo me, da podelim izkušnjo
Knjižnice na oslu in govorim o
vplivu, ki ga ima. Radi bi čim bolj
razširili idejo Knjižnice na oslu. V
Čilu in Boliviji imajo Bibliollamas
– Knjižnice na lamah. Tudi v Italiji
je taka knjižnica, imenuje se Se-
rafino. Pojavljajo se v Braziliji, v
Vzhodnem Timorju, v Indiji in v
različnih drugih deželah, kar je
zelo opogumljajoče.
Mislite, da današnji otroci be-
rejo manj kot nekoč? Imajo
morda raje nove tehnologije?
V nekem smislu lahko rečem, da so otroci, posebno
v mestih, prenehali brati, da so izgubili zanimanje
za knjige, malo tudi zaradi novih tehnologij. Zato
moramo ljudi ozavestiti o pomenu knjig in o vsem
dobrem, kar nam knjige dajo. Knjige nam razširijo
obzorja. Tehnologijo pa moramo uporabljati le kot
orodje, ne smemo se ji prepustiti. Sicer zanemarimo
druge pomembne stvari, v tem primeru branje. Da-
nes skupaj s Fundacion Bi-
blioburro razvijamo projekt
Biblioburro Digital. Radi bi
obogatili naš program s po-
močjo računalnika, projek-
torja, usb ključka, vzgojnih
programov, kina na pro-
stem. Moji učenci vedo, da
vse to uporabljajo le kot
orodje, zato ne bodo zamen-
jali knjig za tehnologijo. Na
tem vztrajamo z vsemi
močmi.
Slišala
sem, da je
vaš projekt
vreča brez
dna in da
ne dosega
pričakova-
nih rezul-
tatov.
V nekem tre-
nutku sem tudi sam mislil, da je tako in da gre vse
navzdol. Toda potem sem sprevidel, da je moje delo
zelo potrebno in koristno. Zato moja osla in jaz ve-
mo, kaj je naše poslanstvo, zato nismo izgubili po-
guma in nadaljujemo.
Vas je presenetil mednarodni odmev vašega pro-
jekta?
Zelo. Tega nisem nikoli pričakoval. Vse sprejemam
s ponižnostjo. Ostajam preprost človek, ki živi nor-
malno vsakdanje življenje. Delam to, kar mi je všeč,
UČIM. In osla sta moja pomočnika.
Doživeli ste amputacijo noge. Kaj ste razmišljali
v tistem času in kako je z vami danes? Rekli ste,
da imate še veliko dela.
Amputacija moje noge je posledica nesreče, ki sem
jo imel pred nekaj leti. Med potjo je Beto, moj osel,
začel dvoriti neki oslici. Začel je teči, in ko sem ga
skušal zaustaviti, sem padel in osel je padel name.
Zaradi udarca sem imel poškodovano stegno. Bilo
je zelo boleče, a ker sem vedno vedel, da se bo pro-
jekt nadaljeval, nisem bil žalosten, vse sem predal
v Božje roke. In tako sem še vedno tu in nadaljujem
z delom.
Nam lahko zaupate še kakšno anekdoto z vaših
poti, na katerih vas spremljata Alfa in Beto?
Nekoč so mene in moja osla ustavili paravojaki. Za-
sliševali so me, morda so mislili, da moje delo ni
pošteno. Potem so uvideli, kako pomembno je. Na-
to je eden od vojakov prijel knjigo Paula Coelha in
jo obdržal, ni mi je vrnil. Čez nekaj minut so me iz-
pustili. Upam, da je temu človeku ta knjiga zelo ko-
ristila. V mojem projektu je deklica z imenom Gina.
Ko sem jo spoznal, ni znala ne brati ne pisati. S po-
močjo programa opismenjevanja se je tega naučila,
potem pa je sama naučila brati in pisati še svoje
starše in brate. Pravi, da bo učiteljica, ko odraste. To
je res nekaj dobrega. Velikokrat sem doživljal hude
trenutke. Ko moj osel Beto vidi oslice iz drugih kra-
jev, se zelo vznemiri. Takrat moram razjahati, da ne
doživim še kakšne nevšečnosti. Knjige padejo na
tla, moram jih pobirati eno
po eno in zopet natovoriti.
Drugače pa se dobro razu-
meva. Alfa, moja oslica, pa
je mirna in delavna.
Luis, hvala za pogovor in še
veliko uspehov pri vašem
delu.
Hvala vam in vsem bral-
cem za zanimanje.
Bralce vljudno vabim, da
pomagajo Luisu pri njego-
vem poslanstvu. Poleg dela
z Alfa-Beto v projektu Knjižnica na oslu namreč
pomaga tudi revnim prebivalcem krajev, ki jih
obiskuje. Vesel je vsakršne pomoči: dobrodošle
so knjige v španščini ali angleščini, slikanice,
zdravila ali denarna pomoč. Pišete mu lahko na
naslov: eldoctosoriano@hotmail. com
Špela Pahor
K
  Luis Humberto Soriano Bohorquez
Knjižnica na oslu – ideja iz Kolumbije
POGOVOR