glriBaJM plačana t golovlnL Leto LXV., št. 157 Ljubljana, četrtek 14* folija 193a. Cena Din L— bhaja vsak^dan I»P°đne, ^vremSl nedelje m praznike, — Inseratl do 90 petlt l^r^T'* "SLS? Dina2-50' od 100 do 300 vrst a Din S.—, večji insersU petit vrsta Din 4.—, Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UFRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafl jeva ulica tt. 5 Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126 PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg št. 8---— CELJE, Kocenova ulica 12. — Tel. 190. NOVO MESTO, Ljubljanska c Tel. št. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101.--- Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. Po tragični smrti kralja čevljev Nesrečo je zakrivila najbrž gosta megla — Batfino prodiranje v inozemstvo Češkoslovaški listi poročajo o podrobnostih tragične smrti Tcmaža Bate. Bata je prispel na letališče v Otrokovicah kmaiu po 4. uri zjutraj dobre volje in veselil se je dolge zračne poti. Ob 6.15 se je letalo v redki prizemni megli dvignilo m odletelo proti poslopju papirnice v Otrokovicah. V gosti megli više nad zemljo je pa pilot Brouček najbrž izgubil orijentacijo, okre-nil je letalo k tlom in zadel med poletom v stolp ali dimnik papirnice. Letalo je treščilo na tla blizu nove papirnice Batinih tvornic, kjer izdelujejo v prvi vrsti papir za škatle, kamor spravljajo čevlje. Ni še ugotovljeno, ali je točno prioovedovanje očividcev katastrofe, da je letalo zadelo ob dimnik ali stolp papirnice. Nesrečo so prvi opazili delavci v papirnici, ki so takoj pohiteli na kraj katastrofe, obdan z nizkim grmovjem, rastočim iz močvirnatih tal. Bat'a umrl prvi Bat'o in pilota Broučka so potegnili izpod letala, ki se je bil- prelomilo na troje. Oba sta bila še živa. toda nezavestna. Bata je umrl prvi. Brouček pa dobre četrt ure za njim. Kmalu je prihitel rešilni avto, ki je pa odpeljal samo trupli. Kakor pri vseh tragičnih nesrečah velikih ljudi, je igralo tudi pri Batini smrti usodno vlogo naključje. Bat'a namreč ni sedel v kabino za potnike, temveč k pilrtu, kar mu je postalo usodno. Kabina razbitega letala je namreč ostala skoraj nedotaknjena, dočim se je čelo letala popolnoma razbilo in v njem sta naSla oba smrt. Ves Zlin žaluje Na magistratu v Zlinu je kmalu zavili ral a črna zastava. Dokler je ni bilo, so ljudje še upali, da vesti o tragediji niso resnične. Cim so pa zagledali črno zastavo, so mnogi zaplakali. Ves Zlin govori se sedaj samo o Batini smrti. Prebivalstvo je silno potrto. Zlin je namreč zgradil Bata in prebivalstvo doslei še ni čutilo posledic brezposelnosti. Nasprotno, v Zlinu je bil zaslužek še vedno dober in lepe vasice v okolici pričajo o blagostanju prebivalstva. Batin sin se mudi v Švici, kjer vedi očetovo podružnico, in o tragediji je bil brzojavno obveščen. Vodstvo Batinih tvornic je že v torek brzojavno obvestilo vse podružnice o šefovi smrti s prošnjo, naj izobesijo črne zastave. Vodstvo tvornic prevzameta najbrž bivši poslanik ing. Vavrečka in Batin sin. V Zlin so prispeli že v sredo popoldne mnogi demači in inozemski novinarji. Županske posle je prevzel po Bati uslužbenec Batinih tvornic Zavrtalek. Kako je letalo padlo Letalo, ki se je z njim Bata ponesrečil, je bilo tipa »Junkers«: z motorjem 340 HP. Z letališča so pred startom telefcnično vprašali na vse strani, kakšno bo vreme in od povsod so napovedovali lepo vreme. Pilot Brouček prvotno ni hetel leteti, češ, da je pregosta megla, in prosil je še, naj vprašajo tudi mesto Kvjov, kakšno bo vreme. Tudi ta vremenska napoved je bila ugodna in zato se je letalo cb 5.40 dvignilo dobrih 35 m visoko, potem je pa zakro-žHo nad tovarniškimi poslopji in krenilo proti severr zapadu. Letelo je zelo nizko, ker je ležala nad Zimom izredno gosta megla. Nekateri delavci so baje slišali, da funkcijonira motor nepravilno. Ko se je letalo približalo na debrih 20 metrov koncu žične ograje okrog tovarniških objektov, je pilot opazil žice električnega voda. ki jih je preletel, toda takoj zatem je letalo navpično treščilo na tla in se zarilo še pol metra v zemljo. Desni propeler se je odlomil, prednji del letala ki je bil v njem motor, se je pretrgal v ostrem kotu in samo desni del je obvisel ob pilotskem čolničku, kjer je sedel Bata s pilotom. Bata je sedel k pilotu, ker se je slednji bal leteti, da bi ga vzpodbujal. Zadnji del letala se je odtrgal in odletel dobrih pet metrov nazaj, kjer se je še zasukal v nasprotno smer. Pod njim je bilo desno kolo z osjo. Kabina je ostala skoraj nepoškodovana, tako da bi bil Bata samo lažje ranjen, če bi bil sedel v njL Samo 20—30 m Komaj so delavci za.sli&ali padec, so prihiteli na kraj katastrofe in skušali potegniti ponesrečenca izpod razvalin sprednjega dela letala. Na telgfonično obvestilo je takoj prispel na kraj katastrofe Batin brat Jan, kmalu za njim pa dr. Gerbec, ki je ugotovil smrt. Trupli so odpeljali v Batino bolnico. Ura na letalu v pilotovi kabini je kazala točno 5.55, obratomer pa število obratov 1250. Pilot je še stiskal v roki volan, ko je bil že mrtev. Letalo je padlo po mnenju strokovnjakov iz visine 20 do 30 metrov. Prva kriza Konec vojne in neodvisnost češkoslovaške republike je pomenila nove velike naloge za Bato in njegove sotrudnike. Po prehodni povojni konjunkturi je priSlo leto 1922, leto prve krize češkoslovaške proizvodnje. Nagli porast češkoslovaške kroje je onemogočil izve z blaga v Inozemstvo. Vata, ki sicer ni soglašal z Rašdnovimi ukrepi, je sklenil premagati te težkoče z znatno pocenitvijo obutve. Intenzivnost dela v njegovih tvornicah, zlasti pa v njegovi neposredni ckolici, se je stopnjevala do nemožnosti in posledica je bila pocenitev obutve za polovico To je bilo omogočeno tudi z znižanjem mezd za celih 40%, kar je pa skušal Bat'a nadomestiti svojim uslužbencem z znatno pocenitvijo življenjskih potrebščin, ki so jih dobivali v njegovem trgovskem domu nad polovico ceneje, kakor poprej. »Ubijajmo draginjo,« je bilo geslo, ki je naletelo med prebivalstvom Zlina na splošno odobravanje. Prodaja čevljev je napredovala zlasti doma. Bata je pa začel polagoma prodirati tudi na inozemska tržišča. Proizvodnja se je cd leta do ,leta stopnjevala, število tvorniških poslopij je naraščalo, s tem pa tudi število uslužbencev, a širilo se je tudi mesto. Prva kriza 1. 1922/23 je prinesla torej Batinim tvornicam nov razmah, še 1926 se je zdela drzna trditev, da bi mogli izdelovati 50.000 parov Čevljev dnevno, a že leta 1930 je izdelovalo okrog 30.000 nameščencev skoraj 100.000 parov dnevno, a prehodno se je proizvodnja še stopnjevala. Tako je postal Bata največji evropski producent obutve in je v mnogih pogledih dosegel one. pri katerih se je učil. svoje ameriške konkurente. Zadnja borba Leta 1922 je bil Bata postavljen pred problem bodisi prilagoditi se izpremenjeni vrednosti češkoslovaške krone ali pa proizvodnjo močno omejiti. Pa tudi v zadnjem času je stal pred podobnim problemom. Toda sedanja doba mu je nalagala še težje naloge. Batini izdelki sc se sicer razširili po vsem svetu, toda imeli so tudi mnogo nasprotnikov. Tovarne in čevljarji so napenjali vse sile. da izpodrinejo Bato. Toda Bata se je znal boriti. Tam, kjer so se mu najbolj upirali, je Šel preko svojih nasprotnikov in če ni mogel dovažati Čevljev iz svojih tvornic na češkoslovaškem, jc sklenil zgraditi tovarne v inozemstvu. V Nemčiji, Jugoslaviji, Angliji in Švici so se njegovi načrti najprej uresničili. V teh državah je Bata že ustanovil delniške družbe pod svojim imenom, ki niso bile več samo prodajalne, temveč proizvodne družbe. Toda ti načrti še niso mogli biti v celoti uresničeni, kajti borba, ki jo je moral Bata voditi povsod, je res presegala človeške moči. Skrb za desettisoče uslužbencev, prizadevanje preskrbeti jim delo in obdržati čim večjo proizvodnjo, je nalagala Bati najtežje fizične in duševne naloge, toda uničila ga ni. Njegove skrbi so bile tem večje, ker je vodil cd lani tudi ogrožene tvornice koncerna Budischovskega v Trebiču, zlasti tvornice čevljev Busi, ki so bile poprej njegov največji domači konkurent in ki so izpodrivale njegove izdelke tudi v inozemstvu, zlasti v Ameriki. Težka gospodarska kriza je močno vplivala na prodajo čevljev. Znova je Bata znižal cene, da bi spravil čim več svojih izdelkov v promet, znova si je prizadeval prilagoditi proizvodnjo izpremenjenim razmeram in znižati produkcijske stroške, da bi prinesla kriza njegovim tvornicam nov razmah, kakor leta 1922/23. In zopet se je stopnjevala intenzivnost dela v Zlinu do nemožnosti. Bata sam ie opetovano riskiral svoje življenje. V Indiji, kamor se je bil napotil z letalom, je videl sto milije nov bosih ljudi, ki potrebujejo čevlje. In vse te ljudi je hotel obuti. Bafina dedščina Batino delo je večje od Bate samega. Svojim sotrudnikom zapušča čisto dedŠČi-no, tako da bodo lahko nadaljevali njegovo delo, kakor je že'el sam. Zapušča jim Zlin in Trebič, pa tudi bogato mrežo tvornic in podružnic po vsem svetu. Lani je postalo Batino podjetje delniška družba in ta korak je bil morda storjen v slutnji možnosti, da ostane Batino delo brez Bafe. Družba, ki ima 175 milijonov Kč delniškega kapitala, bo lahko obstojala dalje, kajti to ni umetna finančna konstrukcija, temveč solidno ustanovljeno podjetje. Bat'a ni delal finančnih transakcij, kakor Kreu-ger in njemu podobni. Bil je vedno le velik čevljar, špekulacija in borza so mu bile vedno tuje. Delal je samo z lastnim denarjem in 7 denarjem svojih najbližjih so-trudnikov. Batine tvornice v inozemstvu Bat'a je bil namenjen v Švico po opravkih in je torej padel na polju dela Namenjen je bil k otvoritvi svoje tovarne, zgrajene za Curinom, lu bo zaposlenih okrog 300 delavcev. Vse je bilo že pripravljeno za otvoritev tovarne in Bat'a bi moral se osebno dati nekatere dispozicije. Iz Curina se je hotel vrniti preko Gornje Šlezije, kjer je v Othmuthu tudi njegova tovarna Po povratku iz Indije se je bil Bat'a z vso vnemo lotil organizacije proizvodnje v inozemstvu, da bi si zopet priboril nekatera izgubljena tržišča. Začel je ustanavljati tovarne v inozemstvu, ker so delale poedine države uvozu njegovih izdelkov vedno večje ovire. Ustanovil je tovarne v Othmuthu v Nemčiji, v Chelmeku na Poljskem, bten Curina v ftvkrf, v Vukova- ru in Opavici v Jugoslaviji, ob Temzi v Angliji ter v Franciji in Kalkuti. Vse te tovarne so bile namenoma zgrajene cb velikih rekah, da bi imele ceneno gonilno silo in da bi lahko izdelke odvažali po vodi. Vse te tovarne naj bi imele enako vodstvo, kakor zlinske, namreč na temelju delavske samouprave in udeležbe pri dobičku. Tem novim izvoznim organizacijam je posvečal Bat'a zadnje čase mnogo dela in pozornosti. Od povratka iz Bata vi je je bil njegov delovni dan razdeljen v tri dele. Delal je od 7. do 12., od 13.30 do 18. in od 21. do 24. in celo do 1. Ker se mu je z organizacijskimi problemi zelo mudilo, je potoval vedno z letalom. Pretekli teden se je mudil v Nemčiji, njegov brat Jan je bil zadnje dni v Jugoslaviji, vodilni ravnatelj čipera pa na Poljskem. Tako se je Bat'i posrečilo uresničiti svojo idejo tako naglo, da "njegove tovarne v Nemčiji, na Poljskem, v Jugoslaviji in v Švici že začenjajo obratovati, v Franciji in Kalkuti so tik pred otvoritvijo, v Angliji pa sredi priprav. Z Bat'ino smrtjo se v tem pogledu ne bo nič izpremenilo. Batin sin na Dunaju Bat'in sin se je mudil zadnje tedne v Švici, kjer grade bliz-i Basla manjšo Bat'ino tvornico in je gradnjo nadzoroval. Cim je zvedel za očetovo smrt, je krenil z letalom iz Curiha na Dunaj, kamor je prispel včeraj zvečer. Tam je prestopil v avto in se odpeljal v Zlin. Bat'a ni bil zavarovan Bat'a za primer smrti ni bil zavarovan niti pri češkoslovaških, niti pri inozemskih zavarovalnicah. Pred leti se je bil spustil v veliko pravdo z neko zavarovalno družbo, in ko je pravdo izgubil, je ustanovil v Zlinu lastne zavarovalnice za svoje poslovne transakcije, ki se pa z zavarovanjem za primer smrti niso pečale. Jugoslovenski državni dolgovi Pariz. 14. juiida. AA. List ^InCormatiom< poroča, da je jugoslo vensko rainfistrstivo za flinance izdalo pregled o jugosLovensfelh državnih dolgovih, ki znašajo 38.7S3,550.000 Din. Ta dolg, pravii Hst, relativno ni tako velik, ker znaša državna proračun za eno leto nekaj nad 11 mHnoard. Fimanoe jugoslovanske države so vodili po svetovni vojmi prav vešče in zato je treba poudariti, da je Jugoslavija ena redkih držav v srednja Evropi, kti je »talno izpolnjevala svoje zunanje in notranje obveznosti in da jo od tega nošo odvrnile nii/ti posledice svetovne gospodarske krize niti Hoovrov načrt. Nesoglasja v čsl. vladni koaliciji Praga, 14. julija Včerajšnja seja zbornice je bila prekinjena zarada nesoglasja v koaMcdjsi. Agrarna stranka vztraja pri svojn zahtevi, da se osnuje ne samo žitni sindikat, temveč tudi sindikat za uvoz živine, mesa in masti, kar pa socialisti odklanjajo. Prihodnja seja bo sklicana pis-meno. Senat dela dalje in upajo, da se bodo nesoglasja uredila v senatu. Vprašanje žitnega sindikata se bo najbrž realk) na jutrišnji seji minrietrskega sveta Carinska vojna med Irsko in Anglijo Dublin, 14. julija. AA. Irski parlament je omalaenje predloga za odpravo prisege angleškemu kralju, ki ga je sprejo! senat, zavrnil z 71 glasovi proti 61. Pričakovati je, da zakon po ustanni 18 mesecev ne bo stopal v veljavo, razen če Val era razpiše nove volitve. V teku debate je De Valera sporočil, da je prosil angleško vlado, naj se nedvoumno izraza, da ne bo u krenili a proti Irski ničesar sovražnega, če se odloči od Velike Britanije., toda take izjave ni mogel dobita. London, 14. julija AA. Odredba o novih carinah proti Lrskri določa 20%-no carino na celo vrsto irskih uvoznih predmetov. Nanaša se predvsem na uvoz žive živine, surovega masla, jajc, smetane, perut-nine in mesa Revolucija v Braziliji Newyork, 14. julija Po vesteh rz Brazilije sta se državi Rio Grande do SuS ter Minas Geraes pridružili vstašfcemu pokretu. To so storile tudi zvezne čete, kđ jih je vlada odposlala proti upornikom. Po zadnjdh vesteh is Rio de Janeftre je vtada v državi Sao Paok> odstranjena ter se državna oblast nahaja v rokah vetaftev, na stran katerih so prestopile tudd .vse vojaške posadke. Angleško - francoski dogovor Angleško - francosko gospodarsko zbližanje — Ameriške skrbi zaradi evropske Sronte Pariz, 14. julija. Pariško časopisje se obširno bavi z angleško-francoskim zaupnim dogovorom. »Petit Parisien« pravi, da gre za francosko-angleško zbližanje na vseh poljih, toda v drugi obliki, kakor je bila prejšnja »entente cordiale«. Zaupni dogovor je oMjuba za aktivno sodelovanje Francije in Velike Britanije, toda z očitno namero, služiti interesom Evrope in sveta. »Ccho de Pariš« piše, da je bila v Lausamni stalna skrb Macdonalda, da dobi od Herriota gotove oblnifbe glede razorožitve in svetovne gospodarske politike. Herriota je očividno zapeljalo slepilo angleško-francoskega posebnega dogovora. vVashhigton, 14. julija. Francosko-an-gleški zaupni dogovor je kljub pomirjevalnim izjavam povzročil velriko pozornost in celo bojazen. Več ministrov je oficijelno izrazilo svojo skrb, da se v Evropi ustvarja fronta nroti Zedm;enirn državam in da je ameriška politika postavlljena pred popolnoma nov položaj. VVaslrugton je doslej, kakor znano, vedno ločeno razpravljal z evropskimi državami in je postopal z njimi po njihovih sposobnostih. Obstoji bojazen, da bo evropski blok glede vprašanja dolgov pospešM tudi ustvaritev enotne fronte v gospodarskih vprašanjih, predvsem v carinski politiki. Ženeva, 14. julija. V dobro informiranih krogih napovedujejo, da se jutri sestane svet Društva narodov k razpravi o pripravah za svetovno gospodarsko in finančno konferenco. Znano je, da je konferenca v Lausanni pozvala Društvo narodov, naj pripravi vse potrebno za to svetovno konferenco, ki naj jo sViiče in oganizrra. Na seji sveta Društva narodov bodo definitivno sklepali rudi o finančni pomoči, ki jo zahteva Avstri'ja. Politična napetost v Nemci| V Pruslji ne bo imenovan državni ga z državnim kancelarjem Berlin, 14. julija. Nemška vlada 6e je na eni svojih zadnjih sej bavila z notranjim političnim položajeni ter je notranji minister ob tej priliki poročal podrobno o naraščajoči napetosti, ki jo je izzval notranji politični položaj v zadnjih tednih. Pri posvetovanjih državne vlade je igral veliko vlogo tudi spor z južnimi nemškimi državami, ki je dosegel svoj višek v času lau-sannske konference. Zdi se, da tolmači vlada proteste iz južne Nemčije kot posledico volilne borbe, zaradi česar jim tudi ne pripisuje prevelikega pomena. Z volilno borbo 6e opravičujejo tudi napadi narodnih socialistov proti posameznim članom vlade, zlasti pa proti državnemu notranjemu ministru. Zdi se. da se je državna vlada odločila za njihovo ignoriranje in da hoče biti energična le proti komunistom. Ker pa spada to v pristojnost dežel, bo skušala samo vplivati na sklepe deželnih vlad. O kakih ukrepih državne uprave proti komunistom ni govora, ker so v merodajnih krogih komisar — Konferenca Hmdenbur-m notranjim ministrom mnenja, da zadošča policija posameznih dežel za vzdrževanje reda in miru in da zlasti dobro funkcionira pruski upravni ter policijski aparat. Zato niso naletele na odobravanje v državni vladi želje nemškonacionalnih krofov, naj bi se imenoval za Prusijo državni komisar. Ko so se narodni socialisti izjavili sporazumne, da se izvolitev pruskega ministrskega predsednika odgodi na čas po končanih državno z bo rs ki h volitvah, se je državna vlada postavila na stališče, da je nadaljevanje poslov pruske državne uprave izključno zadeva poslevodece Braunove vlade, ki je bila s stališčem pruskega deželnega zbora indirektno potrjena na svojem mestu. ij V mnogih ozirih pa bo nadaljnja politika, državne vlade odvisna od razgovorov pr&d-seonika Hindenburga s kancelarjem Pape-n« m in notranjim ministrom Gavlom, ki sta ga danes posetila v Neudečku. Kočljiv položaj v Belgiji Spopadi stavkujočih delavcev z vojaštvom — Izredna zakonska pooblastila za kralja Pariz, 14. julija. Iz Bruslja javtiajo, da postaja položaj čim daljo resnejši. V velikih mestih Anversi, Bruslju in drugod ie prišlo do krvavih spopadov med stavku-jočimi in vojaštvom. Razširjene so govorice, da so se posamezni oddelki čet pridružili stavkajočim. Podrobnosti še manjkajo, ker je bila včeraj uvedena stroga cenzura za vse telefonske m brzojavne vesti. Vse dosedanje vesti prihajajo od potnikov, ki so včeraj zapustili Belgijo. Uradno javljajo, da ie tudi v okolici Ue-ga v 24 rovih premo g okopu eg a revirja rz-bruhtiua stavka. Včeraj se je sestal mini- strski svet ki je sklenfl, da zafoteva za kralga iziredma poob9ast3a, po katerih bi mogel kratj z ukazi vršiti zakonodajne funkcije do meseca novembra, ko se zopet sestane parlament. Gre predvsem za finančne ukrepe, ker je plačevanje davkov zelo popustite in ker je položaj vlade zelo težaven. Ni izključeno, da bo potrebno najeti ža čas parlamentarnih počitnic nova posojila in mogoče izdati tudi zakladnice, da se napolnijo državne blagajne. Pooblastila kralju naj bi se razširila tudd na gospodarske ukrepe. Spor med Argentino in Uruguajem Montevideo, 14. julija. Bo ofloijelni uruguajski vesti jo prišlo pri oosetu ura-guajske križanke v Buenoe Airesu na argentinske narodni praznik do incidenta, o katerem še naeo znane podrobnosti Uru-guajeka vlada smatra ta incident kot hudo žaHtev ter je sklenila, da prekdne diplomatske odnoSaje z Argentino. Presed-ntk republike je Izjavil, da je ta ineudent brez primere v zgodovumd odnoSajev med obema državama. Argentinska, vlada nar sprotno ugotavlja, da je vzrok, kj ga uru-guajefra vlada navaja za preklndtev odno-šajev, popolnoma irelevanten. Kljub temu je argentinska vlada predala umguajske-nra poslaniku v Buenoe Airesu potne dokumente, Naprosila je angleško vlado, naj zaetopa argentmnake interese v Ruenos Airesu. Velika tatvina razstreliva Berlin, 14. juHtfa. V kamnolomu Hoher-nagen pri Kaeslu so neznanci ukradli 17 zabojev eksplozivnih snovi in nad 1000 kg eksplozivnih predmetov. Domnevajo, da so tatovi pristaši radikalnega političnega -pokreta. Ukradeno razstrelivo bi zadoščalo, da se razstreli srednje veliko mesto. Policija je uvedla preiskavo. Silen požar v Ne w Yorku New York, 14. jirifta. V noči na sredo je v New Yorku v tvornici razstreliv izbruhnili požar, ki se je zdo hitro razširil. Požar je bfl tako velik, kakršnega že 20 let niso doživeli. V eni uri je pogorel cel blok hiš. Sosedne hiše so morali porušiti, da se prepreči razširienne požara. Nad 100.000 ljudi je ponoči sdedalo ta strašni požar. 20 gasilcev je dobilo pri gašenju nevarne opetaline. Mnogo je bilo poškodovanih tudi drugih ljudi. Število ranjencev cenijo na približno 2.5 milijarde dolarjev. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2270.97—2282.33, Berlin 1335.34_1346.14, Bruselj 782.12 do 786.06, Curth 1097.35—1102.85, London 199.74 do 201.34, Newyork ček 5615.63—5643.89, Pariz 221.13—222.25, Praga 166.67—167.53, Trst 287.36—289 76. INOZEMSKE BORZE. Curi h: Pariz 20.15 in pol, London 18.21 in pol, Newyork 513 in tri četrt, Bruselj 71.27 in pol, Milan 26.22 in pol. Madrid 41.20, Amsterdam 206.95. Berlin 121.85, Sofija 3.92, Praga 15.19, Varšava 67.46, Bukarešte, Stran 2. »SLOVENSKI NAROD«, dne 14. julija 1032 Mev 157 Most širši od trga dobili m lep novi moit LJubljana, 14. julija. Ndodanda čevljarska četrt je dobHa most, ki jo je giede napredka prehitel — čeprav preživtja Ljubljana že moderno dobo stavbarstva — menda za desetSefle. Most veže bregova na najboVj tesnih kra-J5n; na levem je tesen Jurčičev trg. nekakšen H jak, na desnem pa še boaj tesno grlo Pod T ranč o, ki je ljubljansko najboi] tesno in zelo irekventirano cestno križišče. Zato lahko upravičeno trdimo, da je širok vozni most prehitel ostali gradbeni razvoj okolice za več tet, saj bi bik) treba razširiti ter regulirati Jurčičev trg in zcrajeu v Ljubljani noben drugi. Ravna železobetonska konstrukcija sloni poleg krajnih opornikov še na srednjem Nova mostova pri trornostju se vzpenjata čez strugo v loku, konstrukcija je železobeton-si obok. Tudi pri drugih novih mostovih so konstrukcije ločne. Razpet ina za vodoravno koastrukcijo je preveUka od brega do brega, plošča bi bfla preveč masivna, nosilci previsoki, zato so pač morali »graditi Še srednji opornik. Most je morda zaradi te konstrukcije nekoliko dražji, ločni bi bil najbrž cenejši. Morda bi bfla linija ločnega mostu bo ti razširiti tuda Pod Trančo. Zdaj je most širši kot trg. Na trgu nameravajo podreti dvonadstropno hišo, ki stoji na vogalu Jurčičevega trga in Čevljarske ulice. Pa tudi roa Pod Tranči bi morali precej podirati, pasti bi moralo celo več hiš, da bi lahko most popolnoma ustrezal svojemu namenu. To je pa vprašanje bodočnosti; zdaj moramo le ugotoviti razveseljivo dejstvo, da smo dobrli tudi v tem delu mesta res lep most, ki je poleg vsega tudi jamstvo, da se bo morala še nekoliko preveč romantična okolica prilagoditi zahtevam ter potrebam časa. Čeprav most še zdaj ne nudi končne ■ slike, ker m še zgrajena ograja, vendar pa vidimo, da je pridobitev tudi v arhitektonskem pogledu. V konstruktivnem pogledu je posebnost, ker ni na ta način v skladu s starinskim okoljem, toda vsak mora nriznati, da ie most lep, kakršen je. Tudi po formi je namenjen bo Id bodočnosti kot sedanjosti. Nekateri tudi mislijo, da bi bilo v interesu plovbe, ki se razvije v dogledni bodočnosti v Ljubljanici tudi skozi mesto, ako bi bila struga povsem prosta, zdai pa stoji sredi nje opornik, ki bo večna »podtika čolnarjem. To pa ni tako tehten razlog, da bi nam ne bila všeč konstrukcija novega mostu. In, kot vidimo na sliki, je linija stvarna, dekorativne navlake ni, v slog se ne vtihotapila jo baročne forme, kar je prav za prav rudi rrjegrova odlika, saj je že preveč Ljubljane baročne in kjer je baročna, m* povsod baročna v dobrem pomenu. Vedno je bolje graditi za bodočnost kot za preteklost Da nas ne bo zeblo • • • Z drvmi ljubljanski trg menda še nikdar ni btl tako dobro založen kot je letos Ljubljana, 14. julida. /ročna je takšna, da splofa nikomur ne pride na misel, da je v Ljubljani lahko tudi mrzlo. Le dolge kolone kmečkih voz, naloženih z drvmi. nas dan za dnem spominjajo na Grudnovem nabrežju na zimo, vendar se pa pomilovalno posmehujemo brez razumevanja tem d rva m in kmetom. Nihče se ne zmeni za kmete in ne ve, da jih tarejo težke skrbi, vsak svetnik ima pač k seb; obrnjene prste in smo si vsi sami sebi najbližji. Kdo bi kupoval v ju-lagski vročini drva in poJeg tega še poslušal kmečko tarnanje! Seveda, slabi časi so, toda tudti nam ni postlano z rožicami, naj si pomaga vsak, kot si ve m zna. Tako dobro ni bil še nikdar založen ljubljanski trg z drvmi, kot je letošnje pore t je. Od šentjakobskega mostu m še naprej od zatvornice na Ljubljanici so stali včeraj kmečki vozovi z drvmi v ekveh vrstah, bilo jih je okrog 30. Pa tudi Žagarji z motornimi žagami so čakali na zaslužek, najbrž so bili zastopani vsi iz Ljubljane, sa*j je skoratj na vsakih 10 m stala motorna žaga. Povprasevalcev ni bilo mnogo, kupcev pa še mani. Večina kmetov je bila z Dolenjskega, Ižanci so bili v manjšini. Mnogi pripeljejo drva ml zelo oddaljenih krajev ter jih vozijo vso noč, da pridejo zjutraj v Ljubljano. Meščani pričakuj en o, da so zdaj drva vsaj napol zastona ali bi pa vsaj morala biti. Maje jo z glavami nad takšno draginjo in pravijo, da se godi kmetom še predobro, ker drže cene tako visoko. Kmet je pripovedoval, da je kirpfl drva na graščini po 35 Din meter. — In zdaj jih hočete prodati po 90 Din meter? — Kako pa mislite? M jih nai prodajam po 30 Din? Vso noč sem jih vozil v Ljubljano, vožnje vi seveda ne računate ki konje ie treba kovati. Dva dni tudi ne delam na ta račun. Tri metre jm Je na vozu, 270 Din dobim za nje. kupil sem jih za 105 Din. ostane mi torej 166 Din, mislim, da s tem ni plačana vožnja v Ljubljano. Kmetje računajo s tem, da znajo Ljubljančani barantati, zato navadno cenijo drva nekoliko višje. SoMdarni so, vsaj dokler prodajajo na tem trgu. Tržne ure so dopoldne, opoldne morajo kmetje odriniti proti domu, da pridejo vsaj še pred drugim dnevom nazaj. Toda če ni kupčije, so v zelo neprijetna zadregi, kap-ti voziti drva nazai pomeni dvakratno izgubo. Zato mnogi ponujajo drva po mestu, ko že ni več upanja, da bi kdo vprašal po njih na trgu. Voziio po ulicah ter ponuiaK) drva od hiše do hiše. Meščanom ie pa zda« do drv toliko kot pozimi do ledu. Zato so kmetje češče priseljeni, da ponujajo drva za vsako ceno. kolikor pač hoče kdo dati za nje, samo da jih ni treba vozit* nazaj. Kmeti e pa imajo tudi drucačne slibc okusni e. Pripeli a! ie voz lepih drv gospoda pred vilo in ko mu jih je Že razlozi mu jfh it gospod pračtl po nižni ceni, kot sta se bUa domenili. Kmet i o ra&mnt in račnoal in se četni al za ušesi, končno je pa ugotovil, da se nista tako zmenila. — Ce vam ni prav, pa jah naložite ki pojdite? je dejal dostojanstveno gospod ter odkorakal oblastno v vilo. Kmet je pač še vedno le kmet in gospod ga gleda še vedno zviška zlasti, ko kupuje od njega drva v vročini. Toda časi se utegnejo obrniti in potem bo joj. Zopet nesrečni alkohol Litija, 14. julija. Zadnje čase beleži 6vetokriški okraj pri Litiji prav pestro kriminalno kroniko. Ne mine skoraj dan, da ne bi prišlo do pretepa ki se navadno konča «s krvjo. Snoči se je v Litijo pripeljal neki moto-ciklist in povedal, da leži v Vodicah pri Sv. Križu ves v krvi posestnik Vincenc Logar, po domače Urban. Tja se je takoj napotil zdravnik dr. Ukmar. Z ivtornobilom gosp. Avdiča se je peljal do vasi Breza, nato pa je po 20 minutni hoji prispel do Urbanove hiše. kjer ga je sprejela obupana družina. Poškodovancu je takoj nudil prvo pomoč in odredil, da so ^ prepeljali v Ljubljano. Pri posestniku Pavlinu so imeli te dni kosec. Med njimi je bil tudi Logar in še 6 drugih. Včeraj, ko je bila košnja končana, je priredil Pavlin likof. Kosci so ee pošteno napili, najbolj pa Martin Dolšak ali kakor mu pravijo po domaČe, Hauptmanov Martin. Ko je bi!o delo že deloma opravljeno, je krenil Logar čez hrib proti domu in se pridružil Pavlinovi sestri. To je zdo razjezilo Martina, ki je pričel Logarja psovati in zmerjati. Užaljeni Logar, ki je star 50 let in oče treh otrok, je fanta zavrnil, češ. kaj boš ti očital take stvari meni, staremu možu. Dolšak je na te besede stekat proti Logarju, ki je vrgel koso proč, misleč, da se bosta spoprijela z rokami. To je postalo zanj usodno. Martin ie zamahnil s koso in zadel Logarja z gladko ostrino tako močno po vratu, ramah in po nogah, da se je močno krvaveč zgrudil. Najbolj nevarna je poškodba na nogah, kjer ima prerezane kite. Stvar bi ne bila tako nevarna, da ni Dolšak« naščuval neki prijatelj. Ko je družba videla, kaj se godi, je pritekla na pomoč in začela miriti bojevita kosca. Dolšak je mahaje 9 koso pobesnil prot' domu m grozil, da bo vsakega, ki ga bo zasledoval, tudi pobodel. Urbana so prenesli v njegovo hišo v Vodice, Dolšak se je šele nedavno vrnil od vojakov in se letos v pustu poročil. Nesrečo je predvsem pripisati nesrečnemu alkoholu, ki je napravil že toliko m toliko gorja. • Sokolski praznik v ŠkoSii Loki V sedel jo ve ikofjeloilcl Sokoli loletulco otvoritve svojega doma Koledar. Danes: četrtek, 14. juMja. tautoMemal: Bonaventura, Svobodin, pravos'avnh 1. juitfa. Današnje prireditve. Kino Matica: Ljubavni regiment Kino Meni; Taraan U. del. DedEumo lokorno. Danes: Banovec, Kongroand trs 1%. TJatar, Sv. Petra oeata 78 in Honorar. LduMjana VXL Celovška cesta 34. Škofja Loka. 14. julija. Lani to praznovali škofjeloški Sokoli 251etaico društvenega obstoja, letos pa se pripravljajo na spominsko proslavo desetletnice, odkar je bil njihov veličastni Sokolski dom sredi Mostnega trga v Škof j i Loki tsročon ovojarou Tsriicoemu namerni. Skorja Loka, ki ae ji sokolskih protivnikov nikoli ni manjkalo, je dobila s otvoritvijo novega in povsem moderno urejenega Sokolskoga doma prostor, kjer se je napredna misel v dubu državnih, jugoslovanskih idej lahko nemoteno izživljala in gojila. Danes, po desetih letih domovanja pod lastno streho, si niti škofjeloški Sokoli, niti ostala sokolstvu naklonjena javnost bo more misliti društvenega, družabnega in državnega življenja v mestu brez doma, Id jo žarišče in zbirališče vseh onih, ki jim ljubezen do domovine in naroda nI samo na jeziku. Misel zgraditve lastnega doma je padla med loškimi Sokoli takoj po svetovni vojni, slasti pa se je občutila živa potreba po graditvi potem, ko sta bili Narodna čitalnica ki Sokol vrženi iz Sušnik ove hiše na cesto. Stavbmski odsek 14 članov, med katerimi so bili najodlionejši gospodarstveniki Škofje Loke, je šel pridno na delo — v gradbeno leto 1931. Koncem marca istega leta je bila prva tlaka za dobavo gramoza. Sfanatizirani nasprotniki, ki jih je vest o postavitvi doma spravila docela is ravnotežja, so hoteH s prelivanjem krvi in izpodnašanjem mostnic na vesterskero mostu onemogočiti nadaljnje delo, toda so dosegli ravno nasprotno. Se celo oni bratje, ki so gledali stremljenja agilnega stavbin-skega odseka dotlej od strani, so popri jeli navdušeno za kramp in lopato. »Ce je pa stvar taka, potom moramo tudi mi v boj za našo. sokolsko stvar«, so dejali ... in meseca julija 1. 1021 jo bil novi Sokolski dom pod streho. Slovesna otvoritev se je zavlekla do 6. juHja 1932, ko je bil dom ob nazočnosti vsega gorenjskega sokol-stva in drugih bratskih gostov, z velikim navdušenjem in viharnimi manifestacijami sokolskoga meščanstva o tvor jem in izročen bratom in sestram v uporabo. Glavno brigo jo imel kakopak stavbmski odsek, ki je iskal v 104 sejah frnanč- Nadaljevanje državnega prvenstva V nedeljo se bosta srečala v Ljubljani Ilirija in Primorje, Maribor pa ie v soboto nastopi v Zagrebu proti Gradjanakema. Tekmovanje za državno prvenstvo stopa v odločilni stadij. V vseh štirib skupinah so se žo izkristalizirali favoriti. V naši skup:ni vodita oba zagrebška kluba Viktorija in Gradjanski, dočim sta ljubljanska kluba zasedla zadnji mesti. V drugi skupini vodita Hajduk in Hašk. v tretji ie na vodstvu sarajevska Slavija. ki je doslej dobila vse tekme. Za njo sta Jugoslavija in BSK, ki pa imata eno tekmo manj ter 2 oz. 4 točke manj kot Slavij«, ki mora še odigrati vse težje tekme. V četrti skupini vodi Vojvodina z 8 točkami iz štirih tekem pred Bačko in Mačvo. V nedeljo so na sporedu prav zanimive tekme: L skupina: v Ljubljani Iliriia : Primorje, v Za-orebu Gradjanski : Maribor. 2. skupina: v Zagrebu Hašk : Concordi-ja, v Os jeku Slavi ja : Hajduk. 3. skupina: v Beogradu BSK : Slavna Sarajevo, v Skoplju Gradjanski : Jugoslavija. 4. skupina: V Bečkereku Obilic : Bask. v Novem Sadu Vojvodina : Mačva. V Ljubljani bomo imeli na igrišču Ilirije torej lokalni derbv. Ta dogodek je za Ljubljano vedno izmed vseh športnih prireditev najbolj privlačen, ker sta oba nudila izredno zanimive In napete borbe. Izidi so Wli menjajoči, v podsavezni ligi Je zmagala jeseni IHrija, spomladi pa Pn-morje. Izid nedeljske tekme bo vsekakor od'o«w kdo izmed obeh bo še labko imel upanje, da se plasira v ožjo skupino. Primorje je pri tem na boljšem, ker ima eno tekmo manj in boljšo razliko golov.__ Iz policijske kronik« LJubljana, 14. hri^a. Mal«aj Jera, stanujoča v Sp. Šiški v Knezovi ulici, je koncem maja dala v popravilo pri nekem Mubsjanskem urarju srebrno uro. čez dober teden je prišla po uro, urar pa jf je dejal, da bo popravljena šele đo prihodnje sobote. Ko je takrat ponovno prisila, ji ie urar izjavil, da mu j« bila ura ukradena in da ji po bo nadomesti z drugo. Stvar se je tako zavlekla do včeraj, ko se je Maleaieva v spremstvu svojega, sina ponovno napotila k uranju. Ta pa o stvari ni hotel ničesar vedeti, zaradi česar ie Ma*sraie*va zadevo prPavila policiji. Dijaku I. real. ffirmi. Prebil« Marjanu je nekdo včerai pri kopanju na Bokafcih ukradel hlače. — Kuštmčič Josip, delavec pri »Slogradu«, je dal nekemu svojemu tovarišu v varstvo 140 Din gotovine in razne uradne hstjne. Ob priliki, ko so delavci predajali orodje in je vladala v delavski baraki velika gneča, pa mu je nekdo izmakni ven v varstvo izročene predmete. V zgodnjih jutranjih urah se ie včeraj splazit neznani mladenič v nezaklenjeno spalnico Šoferja Ivana Trkmana v Mostah ta potegni iz hlač, ki so visele na miti. črno osofato listnico, v kateri je bH ban« fcovec za 100 Dto, potrdilo o ptečanjn davka za osebni avto, izpričevalo ter razne fotografite. Nenavadna nengoda se Je pripetila mizarskemu pomočniku Kodami Josipu. Ko jo včeraj v delavnici Josipa Bukovca na nega kritja na desno in levo, Žal je bil na tem delu hudo razočaran. Raz ven škofjeloške Okrajne hranilnice ki posojilnice m bilo denarnega zavoda, ki bi bil akcijo Sokola podprl. Loški Sokolski dom ja tedaj produkt lastnega dala, lastne požrtvovalnosti, zgrajen v potu obraza svojih društvenih bratov in sester, ki se niso sramovali oprijeti vsakega, še tako težkega in umazanega dala. Sokolski dom je brez neštetih brezplačnih dajatev v delu in vožnji veljal 834.730 Din, znesek, ki Je bil plačan v devetih letih. Loški Sokoli tudi ob svojem letošnjem j bileju ne morejo mimo imena, ki s* svetlika kakor kristal v vrsti najpožrtvo-valnejših in najidealnejšah sodelavcev. Je to ime odličnega staroste br. Franca Dolenca st., čigar osebnost j« neločljivo povezana t zgodovino društva in gradbene dobe še posebej. Z elanom vedno svežega in navdušenega mladeniča je imel »loški Francek« oči povsod, vedno odprte roke in srce za sokolsko stvar. Samo v denarju je prevzel na svoj račun 100.000 Din . . . Koliko jih je med nami. ki bi storili prav tako, če tudi bi imeli? Ni čuda, da govore loški bratje m sestre o svojem nenadomestljivem starosti vedno le s spoštovanjem in ljubeznijo, ki lomi skale. Vsa sokolska družina druži tudi letos svoje želje v eni misli: da bi bilo usojenih br. Francu Dolencu še mnogo, mnogo zdravih in uspešnih let v prospeh, srečo svojih najožjih in proč vit škofjeloškega Sokola. Sokolski dom je zunaj neznaten, v notranjosti pa preseneti po svoji, skoroda bi rekli, razkošni opremljenosti. V veliki in mali dvorani in stranskih prostorih dehije 12 odsekov, ki v lepem soglasju dvigajo slavo nesmrtnega Tyrša v škofjeloškem okolišu. Sokole ki Sokoliće vabimo v nedeljo 17. t. m. v Škof jo Loko. Ne bo jim žal. Iz ozirov varčevanja je odredil Sokol vse slavje na popoldne. Skušnje pridno ob pol 13, ob 15. bo pohod po mestu in takoj zatem javna telovadba vseh društvenih oddelkov. Narodna veselica bo v vseh prostorih Sokolskoga doma. Sodekije godba dravske divizije. Poleg tega je poskfrblje-no za razne zanimivosti in zabavo. Zdravo! Opekarski cesti brusil na kres i kriku nože za skobefaMke, se je kresikiik nenadoma razpočiJ m je velik kos z vso silo priletel v desno roko nad karnoteem. Kocoano-va poškodba je bila tako močna, da so ga moraii z rešilnim avtom preoerjati v bolnišnico. Ceste so začeli tlake vati Ljubljana, 14. julija. Tlakovane ceste so za mesto skoraj življenjskega pomena. Ceste so življenjske žile mesta in zarada tega tudd veren odraz njegovega gospodarskega živijenria ter razvoja. Ko je Ltfubliana začela v resnici napredovati po vojni, so se začele riti njene ceste ter otvarjati nove. stare so pa začeli tlakovati. Središčne ceste so tlakovane. LJubljana je v središču res mestna. Ideal pa je, da je tlakovanih čim več cest. Promet je v Ljvfofljana leto za letom živahnejši, razvoj mesta se še ni ustavil m se ne sme. zato pa moramo Še vedno vzporedno z mestnim razvojem ter napredkom graditi, pa tudi tlakovati ceste. Četudi bi Ljubljana ne dobila carinarnice, bi venda*r morala tlakovati glavne ceste, žnle dovodnice. kot je n, pr. Celovška cesta, na kateri so ta teden začela s tlakovalnimi deli. Na teh cestah je naifižl-vahnejSi promet rnagnetnice so središča — magneta. LjuHjana je namreč kot vsako mesto, ki mu je zagotovljen napredek, križišče važnih prometnih žil In carinarnica je torej zgrajena v Ljubljani prej zaradi te centralne lege mesta, kot pa da so ceste zgrajene zaradi nje. Zato je bilo pač vsakemu netfubo, da so se tlakovalna dela tako dolgo zavlačevala m moramo z veseljem pozdraviti njih začetek. Najprej bodo rlalcovali Celovško cesto. Z odkopom cestišča so začefi pri železniškem prelazu. K sreči cestišče ni mnogo previsoko ter ga bo treba poglobiti le okrog 20 cm. Da ne bo oviran promet bodo najprej tlakovali desno polovico ceste do pivovarne, levo pa potem, ko bo desna že uporabna za promet. Cestišče Je treba splanirati v pravilno višmo in ga utrditi z vaijarjem za podlago tlaku, Vaijar da podjetju v uporabo mestna občina, ker pa ima samo enega, utrjevanje ne more hitro napredovati. Rok za dovršitev tlakovabiih del je 120 delovnih dni. Ker ima dela v rokah renomirano podijetje. Ljubljanska gradbena družba, jih bo lahko opravila v tem času. Tlakovana bo Celovška, Gosposvetska in Bleiweiso-va cesta, tlakovalna ploskev znaša okrog 25.000 m*, Celovška cesta bo tlakovana do mitnice, Gosposvetska in Bleiweisova pa v vsej dolžini. Položili bodo tudi robnike ob pripadajočih trotoarjfh. Na Celovški cesti so že položen! v enem delu, mora if Hh pa bodo preložiti, ker niso položeni točno v pravilni viiini in smeri. Ob velesejmu bodo morati znHUii in splanirati hodnik. Nešteto brezposelnih iiče dan sa dnem dela na cesti, pa jfh seveda ne morejo zaposli«, ker so jih naje« fe de-votj. Zda.« Je zaposlenih okrog 90 delavcev. Vreme bo za ta dela Se nekaj časa najugodnejše, kril bo pa z vremenom najbrž jeseni. Si- cer pa ne bo nobenih zadržkov, saj je materijal že dostavljen ter je upati, da bodo dela dobro napredovala._ Novi naši državljani »Službene Novine« St. 157 z dne 12. t. m. objavljajo obširen seznani tujih državljanov, ki so bili sprejeti v naše državljanstvo, in naših državljanov, ki so sprejeli tuje državljanstvo. V naše državljanstvo so sprejeti: trgovski agent Amdrijan Avramov, pristojen v Kamnik, zidar Alojzij Azola, pristojen v Gornjo Lendavo, jurist Henrik Avancini, pristojen v Dev. Marija v Pclju, posestnica Antonija An-dreJČiČ, pristojna v Lesce, zasebni uradniK Stanislav Ambrcžič, pristojen v Maribor, zidar Henrik Azzola. pristojen v Gornjo Lendavo, mehani"k Pavle Brezgrin, pristojen v Kranj, uradnik Jožef Bratož, pristojen v Maribor, hišnica Katarina Batistič. pristojna v Maribor, hišnica Marija Batič, pristojna v Koprivnlk, srez Kočevje, delavka Ivanka Bajec, pristojna v Moste pri Ljubljani, železniški uradnik Evgen Božič, pristojen v Ljubljano, posestnik Julij Buchleitner, pristojen v Marenberg-. trgovski pomočnik Rudolf Bruse!, pristojen v Bezino, zidarski pomočnik Jožef Branko-vič, pristojen v Kovor, srez Kranj, delavec Anton Baje, pristojen v Maribtr, zidarski polir Pavel Boruta, pristojen na Jezico, posestnik Leon Baillon, pristojen v Begunje, novinar dr. Josip Bobek, pristojen v Studence, študent Georgije Bobilj. pristojen v Ljubljano, poljedelec Franc Benedej-čič, pristojen v Senovo, zasebni uradnik Jožef Bajt. pristojen v Zgornjo Šiško, delavec Maks Bezeljak, pristojen na Rakek, učiteljica Julijana Beričič. pristojna v Krog, dnevničar Anton Budin, pristojen v Studence, železniški delavec Ivan Provin-skl, pristojen v Ljubljano, trgovec Matija Bančič, pristojen v St. Vid pri Ljubljani, slušatelj srednje tehnične šole Anton Ben-ko, pristojen v Ljubljano, delavec Jožef Benulič, pristojen v Kočevje, posestnik Filip Blažič, pristrjen v Teharje, posestnik Janez Božič, pristojen v Sorico, vrvar Maks Ban, pristojen v Maribor, mesar TomaŽ Bucber, pristojen v Ribnico na Pohorju, zidar Frančišek Celjan, pristojen v Tržišče, učitelj Franc Cibic, pristojen v Ljubljano, sestra pomočnica Elvira Čili, pristojna v 2alec, posestnik Anton Curek, pristojen v Rošpoh, trgovec Ivan Cvek, pristojen v Trebnje, učitelj Miroslav če-kada, pristojen v St. Jernej, delavec Va-lerio Cerne, pristojen v Križe, narednik vojaške godbe Albert Canter, pristojen v Maribor, železničar Stanislav ČJerne, pristojen v Ljubljano, železniški uradnik Konstantin Ouhalev, pristojen v Studence, delavec Andrej Čopi, pristojen na Jesenice, zdravnik dr. Ludvig Cebohin, pristojen v Ljubljano, tovarniški delavec Josip Cuš, pristojen v Staro Loko, gospodinja Albina Debevec, pristojna v Podbrežje, čevljarski pomočnik Anton Debevec, pristojen v čabar, uradnik Herman Dipler, pristojen v Dev. Mar. v Polju, zidarski mojster Er-nest Dela šiava, pristojen v Ribnico, zidarski polir Ivan Družeta, pristojen v Zagorje ob Savi, tehnični uradnik Hinko Debevec, pristojen v St. Vid pri Ljubljani, šofer Venčeslav Dol jak, pristojen v Staro Loko, strojnik Jožef dela Fietra, pristojen v Clnžat, strojarski pomočnik Stevan Djurokovič, pristojen v Buše, mlinar Karlo Erlih, pristojen v Kanjižo, delavka Ana Eger, pristojna v Domžale, študent Slavo-ljub Ferjančič, pristojen na Vič, sluga banskega posestva Josip Furlan, pristojen v Moste pri Ljubljani, pekovski pomočnik Ivan Franc, pristojen v Maribor, ključavničar Stanislav Furlan, pristojen na Vič, uradnica Mestne hranilnice Ema Fitz, pristojna v Kočevje, delavec Leopold Forzna-rič, pristojen v Kovor, krojaški pomočnik Justin Furlan, pristojen v Cerknico, železniški delavec Evgen Fautoni, pristojen v Kranj, zidarski mojster Ivan Ferdin, pristojen v Staro Loko, šivilja Marija Ferjančič, pristojna v Ljubljano, posestnik Anton Franc, pristojen v Pcdovo, strojnik Ivan Faust, pristojen v A rtiče, trgovka Elizabeta Fornara, pristojna v Celje, urar Rajko Faninger, pristojen v Maribor, zasebni uradnik Stanislav Ferjančič, pristojen v Kamnik, manipulant Franc Fortu-nat, pristojen v Lesce, trgovec Ivan Fa-bjan, pristojen v Ljubljano, profesor Maksimilijan Fischer, pristojen na Bled, ing. Virgil Gerbee pristojen v Ljubljano, mizarski pomočnik Anton Grosar, pristojen v Marija Gradec, inženjer Metod Gaber-šček, pristojen v Ljubljano, gimnazijski suplent Pavel Gustinčič, pristojen na Krko, mehanik Vladimir Goršič, pristojen na Vič, zasebni uradnik Rafael Gruden, pristojen v Cerknico, stavbnik Just Gabrijel-Čič, pristojen v Staro Loko, učiteljica Frančiška Gabrovšek, pristojna v Hotedr-šico, zasebnica Teodora Gruden, pristojna v Ljubljano, delavka Terezija Gorjup, pristojna v Dev. Mar. v Polju, zasebni uradnik Boris Germek, pristojen v Ljubljano, zrakoplovni kapetan Zdenko Gorjup, pristojen v Ljubljano, posestnik Alfonz Ger-mek, pristojen v Ljubljano, učiteljica Solza Germelc, pristojna v Ljubljano, služkinja Josipina Hrcvatin, pristojna v Ljubljano, magistratni delavec Josip Heinrich, pristojen v Maribor, trgovec Ivan Hofin-ger, pristojen v Velenje, učiteljica Antonija Hvala, pristojna v Zabukovje, gospodinja Renata Hauser, pristojna v škof jo vas, strojnik Karlo Has, pristojen v Ljubljano, posestnik Dominik Hudolin, pristojen v Laško, bančni uradnik Raimund Hlavaček, pristojen v Studence, davčni pripravnik Viljem Hreščak, pristojen v Maribor, šofer Štefan Haselbach, pristojen v Celje, kotlar državnih železnic Karel Hatzel, pristojen v Studence, učiteljica Marija Hrast, pristojna v Šmarje pri Jelšah, natakar VValter Hobacher. pristojen v Maribor, posestnik Franc Homovec, pristojen v Litijo, trgovec Herman Hefer, pristojen v Maribor, zdravnik dr. Robert Hlavaty. pristojen v Ljubljano, delavka Antonija Homovec, pristojna v Litijo, uradnik šumske uprave Vladimir Hribernik. pristojen v Bohinjsko Bistrico, učiteljica Marija Ivančič, pristojna v Mursko Soboto, šofer Peter Ivanov, pristojen v Laško, delavec Andrej Jej-čič, pristojen v St. Jurij, učitelj Rudolf Je-lerid, pristojen v Št. Vid. sTez Logatec, posestnik Peter Jereb, pristojen v Laško, rudar Filip Jurca, pristojen v Mežico, lekarniški pomočnik Valentin Jevšnikar, pristojen v GuŠtanj, jurist Josip Jankel, pristojen v Ljubljano, delavec Ivan Jankel, pristojen v Maribor, zasebni uradnik Ludvik Jercog. pristojen v Šmartno pri Liti ti. železniški uslužbenec Anton Jurca in pekovski pomočnik Franjo Jurca, pristojna v Ljubii«-no, učiteljica Marija Jazbec, pristojna v Novo mesto. (Nadaljevanje jutri). Dnevne vesti — Izpremombe v državni službi. Imenovani so za policijske stražnike pripravnike v ITI. skupini zvaničnikov pri pred-stojništvu mestne policije v Mariboru Franc Brglez, Feliks Rivier in hran Tuš; za policijskega nadstražnika I.a skupine pri policiji v Ljubljani poficijski stražnik I razreda zvaničnak I. stopnje Anton Rusjan. — I/premembe v banovinski službi. Imenovani so: za banovinskega uradniškega pripravnika pri sreskem načeistvu v Krškem diplomirani pravnik Anton MLšič, za banovinskega pisana pri banski upravi v Ljubljani banovinska uradniška pripravnica Anica Pstemek, za arhivsko uradnico pri banski upravi v Ljubljani banovinska uradniška pripravnica Angela Pivk, za sestre pomočnice pri združeni zdravstveni občini Murska Sobota absolventinja šole za sestre iz Podbrežja pri Mariboru Mara Kerhlantko, pri združena zdravstveni občini Maribor desni breg absolventinja šole za sestre iz Celga Henrika Stepančič, in pri združeni zdravstveni občini Gornja Lendava absorventinca drža\*ne šole za sestre iz Bukovske vasi Marija &palir. Za banovinskega zdTavnrka združene zdravstvene občine Loče je imenovan zdravnik v Ločah dr. Pavel Lautner; za sreskega kmetijskega referenta pri sreskesm načei-stvn v Murski Soboti je imenovan banovinski uradniški pripravnik pri bansfti upravi v Ljubujani ing. Erik Eiselt: služba j« prestala banovinskemu zdravniškemu pripravniku v javni ženski bolnici v Novem mestu dr. Francu Lebingerfti; sprejeta je ostavka, ki jo je podal na banovinsko službo banovinski uradniški pripravnik pri sreskem načelstvu v Krškem Btrti; mir Perrovčič. — »Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št 55 z dne 13. t m. objavlja odločbo o obremenitvah pošiljk, predanih na železniških postajah na Madžarskem, izpre-membe in dopolnitve v pravilniku za izvrševanje zakoTi i o državni trošarini, razpis dopolnitve razpisa o ocarinjanju nafte, rudninskega crfja m destilate v nafte. IV. seznam strojev in njih delov, izdelanih v državi, ter 9 objav banske uprave o pobiranju občinske trošarine v letu 1932. _ Inženjersko diplomo iz elektro-teh- nisčne stroke »i je peridobil na dunajski tehnični vtsotoi šol! Ljubljančan g. Henrik Seebaeher. — Razpust društev. Društva Krekova mladina v Zavrču, Krščanska šola, podružnica v Veliki Nedelji, Osrednje društvo lesnfh delavcev m sorodnih strok v Breznu ter Športni klub v Ljutomeru so razpuščena, ker nimajo pogojev za pravni obstoj. — Razld društva. Tamburaško društvo >Mnrski vafc v Proserdakovcib se je prostovoljno razšlo. — Razpisana zdravniška služba. OUZĐ v LJubljani razpisuje mesto pogodbenega »dravnika za zdravniška okoliš Litija. Prošnje je treba vtožHi do 28. L m. — Nalezljive boteznl v dravski banovini. Od 15. do 21. jcnrja je bilo v dravski banovini 12 primerov tifuznih boleznd, 54 škriatinke (umrl I). 203 ošpic, 25 dušljive-ga kašlja, 68 davice (umrlo 5), 26 šena (umrl 1), 68 hripa, 4 tetanusa (umri l). 1 otročriiiške vročice in 1 otrprrjenja tilnika. — Izletniški vlaki Iz Zagreba v Slovenijo, Tudi v nedeljo bodo voziti iz Zagreba štirje posebni izletniški vtaki m sicer po en na Sošak, na Bled in v Bohinjsko Bistrico, v Rogaško Slatino in Celje odnosno Rimske topftce in Laško. Za te vlake veSda polovična vožaja. Upajmo, da bo vreme Zagrebčanom v nedeljo boUj naklonjeno kakor jim je bilo preteklo nedelo. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da se bo vreme poslabšalo. Včeraj je bilo skoraj še po vseh kraj3i naše države lepo. Najvišja temperatura je znašala v SkopUu 33, v Ljubljani 32, v Zagrebu, Beogradu in Sarajevu 31, v Splitu 30, v Mariboru 2S stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 754.9, temperatura je znašala 18 stopinj. . ___ m _ Dva krvava prepira »n koiesareka nezgoda. S tanko vtič Anton, 26-itetnl delavec iz Ljubljane, se je včeraj na ljubljanskem polju spri B prijateljem, to: ga je med ■aropđrom atunđl ■ nožem v tevo iaa>o. Po» dot>na usoda je doflotala 46-letnega posestnika Logarja Vinka iz Zg. Vodic pri Moravčah, katerega je nekdo med prepirom s koso udarni po desnd nogi — Gojenca pomorske akademđd« Staneta žerjava je včeraj povozil neznan koleaar in mu naobr* zlomil levo roko. _ Strri žrtve Donava In Tise. V nedelo so utonili v Tisi Jakob Gut ekonom Karel Štajgel in neka 12 letna deklica. V Dunavu pri 2abliu je pa utonil v^ torek zvečer 18 letni gimnazijec Josip Ke*er. — Neurja In kobilice uničile letino v Hercegovini. V okolici Nevesin-ja je divjalo v noči od torka na sredo silno neune s točo. Po nekaterih vaseh je toča pobila vse poljske pridelke in celo nekaj drobnice. Po drugih krajih Hercegovine imajo pa že deli časa sušo. Trpi zJasti tobak. V okolic Mostarja so pokončale poljske pridelke kobiilice. — Ciklon v Podravini. Iz Virovitice poročajo o strahovitem cfklomi. W je divjal zlasti okrog Slatinskega Drenovca, Gornjih Meljanov in Zdenca. Pri Slatinskem Drenovcu ie podrl okrog 200 najdebelej-š:h bukev m jih razmetal na vse strani. Ena bukev je padla na gozdnega delavca Miro Vukeliča in ga ubila. — Samomor v kopališču. V kopališče Popovič je prišel včeraj popoldne Šel odseka glavne brzojavne telefonske centrale v Beogradu Vlado Kraslč In zahteva! kabino. Kmalu se je pa začul iz kabine strel. Krasiča so našli v mlaki torvi na tleh. Zapustil je več pisem, v katerih pra- vi, da se je naveličal življenja. Težko ganjenega so prepeljali v bolnico in adrav-m«ri nimajo upanja, da bi ostal pri iiv-nentju, — Rešitev v pravem čas«. V torek popoldne so vojaki kopaH konje v Dravi pri Osjeku. Redov Pavel Djorđiević, ki je jahal na konju, je nenadoma padel v vodo m se pričel potapljati. Poročnik MUjntiu Stokić je skočil za njim oMečen v vodo, vojak p« se je tako krčevito oprijel, da mu je one mogoč H plavanje in sta se pričela že oba potapljati. K sreči jo je opazil Josip Veber, nameščenec pri mestni elektrarni, ki je s čolnom priveslal do njfiju m ju rešil. — Avtomobil povozil stražnika. Včeraj dopoldne se je pripetrla huda nesreča na križišču Vlaške in Klaoničke urice v Zagrebu. Avto, ki ga je vodil neki trgovec ie zadel v rajonskega stražnika Petra Hr-ženjaka ter ga tako hudo poškodoval, da so ga morali naglo odpeljati v bolnico. Policija je takoj uvedla preiskavo, kako se je nesreča pripetila. Priče so izpovedale, da se je hotel avto izogniti nekemu vozu, ki se je pred njim baš obračal. Da ne bi zadel v voz. je avtomobiPst kreni! naglo v stran in pri tem nodr! stražnika. — Roparski umor za 148 Din. V vasi Dabrni blizu Petrinje ie bil umorjen lani leme t Ostaje Zgorovič. Mož je šel v sosedno vas po 1000 Din. ki mu jih le brl poslal sin ;z Belgije. Ker se ni vrnil, so ga začeli iskati in našli so ga zabodenega z nožem. Imel je nešteto ran po rokah, prsih in glavi. Umoril ga je kmet Janko Mazalovič. ki je pa našel pri niem samo 148 Din, a tisočaka, ki ga ie imel Zgorovič dobro skritega, ni našel. — Dobave, Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 26. t. m. ponudbe gjede dobave 270 komadov prozornnb šip. _ Pogoji so na vpogled pri istem oddelku. — >Grenč«ca >Franz-Josef« izvrstna proti trdovratnemu zaprtju in kataru debelega črevesa Iz Lfnhlfane —lj Francoski narodni praznik. Ob priliki narodnega praznika danes na francoskem konzulatu v LjubHani ni bilo recepcije i radi katastrofe francoske- podmornice »Prometeja« i ker konzul g. Neuville ni še popolnoma ozdravel. Vkljub temu je smatral g. konzul za svojo dolžnost, da je kot prejšnja leta tudi letos položil sam venec pred spomenik Ilirije in tudi pred kipom pesnika Vodnika. Profesor Detela in predsednik francoske kolonije g. Julliard sta bila v ndegovem spremstvu. —lij Stanje vseučiliškega profesorja dr. Frana Jesenka, ki smo včeraj o njem poročali, da se je nad Komarčo težko ponesrečil, je nespremenjeno. Zdravniki ga še niso mog-li preiskati in tako ni točno znano, kakšne so njegove poškodbe. G. profesorju ie pa že toliko bolje, da lažje govori in da je začel že tudi nekoliko gibati z rokami in glavo. _1J Poziv '■educiranim vojnim invalidom, vdovam in sirotam. Z Invalidskim zakonom iz leta 1929 je izgubijo večje Števdio vojnih invalidov, vdov in sirot svoje pravice, pridobljene z tnvalildskim zakonom te leta 1925. Sredrišnji odbor UVI v Beogradu je pokrenU akcijo za po vrnitev pravic vsem, ki so bdM z zakonom iz leta 1929 reducirana. Zato pozEvropa« preko Gornjega grada, kjer bo zajutrk, Ljubnega, Luč in Solčave. V Logarski dolini je kosMo ln ev. izlet na Okrešelj Avtobu« se vrača v Ljubljano ob 17. preko Mozirja, kjer bo večerja. Letuš, Braslovč. Vranskega in Trojan Cena tega izleta s prehrano 'e Din 115 za osebo Prijave in vstopnice se dobe pri Zvezi (Putniku) na Puna^sk: cesti 1. Nadaljnji izlet: *o pr«vtvi Zveae je treba postosstitt. kar bo na ta način omogočeno letovtscarfom te tod* na *L širši javnosti ogledati si za nizko ceno caae privlačne tujsko prometne točke in najlepše kraje. —IJ Invalidi, vdove, sirote m starši pad-tia ter umriih naj se aglaee pit svojih krajevnih organizacijah z vsemi Hstanam:, rsdtf podatkov, toi jih zbirajo za spremembo invalidskega zakona. Vsak, (tudi ako ni član), naj pride gotovo do 20. tega meseca, posebno pa dotičnu, ki so reducirani an ps nimajo še novih rešitev. Odsotne, bolne sli mladotetn« naj javijo sorodniki, aH anancl — Kolo Jahač ev kn vozačev >Prestoio-naslednik Petere bo imelo občni »bor 25. t m. ob 6. mri popoldne v prostorih Kmetijske družbe z običajnim dnevnem redom. DANZING v hotela »Tivoli«, vsak večer pester program, odprto do jutra. — 'Pivo 6 Din. Vino po 15, 20 Itd. t*7 5 Iz Novega mesta — Osebna vest. Novi ravnatelj kmetijske šole na Grmu ing. Zupan-ič je v soboto prevzel vodstvo zavoda. _ Redni letni občni zbor Glasbene Matico, podružnice Novo mesto, se bo vršil 14. t m. ob 20. v matični sobi Sok. doma i običajnim dnevnim redom. Prisotnost članov nujna! _ Umetnostna razstava v telovadnici osnovne šole je za naše razmere dokaj dobro obiskovana. Prodanih je doslej te pet slik. mnog: interesenti pa Se razmišljajo. Voitfa je dobra, a.. . Je pa v mestu tudi dokaj ljudi, kn bi biv. skoro da poklicani podpiiTatii slovensko umetnost. Nanje slike in kipi še čakajo. — Krka jc gorela v ponedeljek popoJ dne. Tako so klicali ob obeh bregovih. Po reki navzdol je priplaval velik kup slame. Najbrž je mora! kdo na Loki izpraznit, par slamnjač. In to baš v Krko. kjer je zdaj polno kopalcev. K sreča se je našel podjeten študent, zaveslal je k plavajoče mu kupu in ga zapalit Naenkrat sta oživela oba bregova Krka je gorela Pa je zagorela le nesnaga na njej. Malo več uvidevnosti, in ne kvarite seb: in drugom tega, kar vam utegne donašat>i še kdaj korist! In to je naša Krka! — Škropljenje mestnih cest in ulic nI tako, kot bi si ga želela. Zavedamo se ve Likih stroškov, kri jih ima mostna občina poloti s tem Pa ijudsko zdravje pretehta tudi to. In škropilnj avto je tu. že lani smo opozarjali na nesmotrenost počot\a in letos ponavljamo isto: če zmanjka avtomobilu v gorenjem delu mesta vode, naj ne dirja po noo skozd vse most o v Kan d i jo po suh: cesti, da potem sam bolj zapraši stanovanja, kot prej ves dan vsi avtomobili. Vodo naj bi sprejemaj avto na dveh koncih mosta ter si najprej pomočil progo, po kateri mu je hrtotl kasneje po vodo, nato pa postopoma vse ostalo. Zdaj pa počenjajo možje ravno obratno. Bo za vse in za vsakogar tako bolje in ne bo stalo ndč več. — Banke nimamo več. S ponedeljkom 11. t. m. je b'.la ukinjena tukajšnja po-druižnilca Ljubljanske kreditne banke. Vse poslovanje se je preneslo na centralo v Ljubljano, kamor naj se Interesenti poslej tudi obračajo. — Izgnana je bila v torek zjutraj Iz občane St Peter pri Novem mestu 39-let-na Marioa Vidic, kn je nazadnje stanovala na Trški gori v noki ziKianlal. Sredi dopoldneva so se ustavile kmečke lojternd-ce s siromašno opravo pred pisarno šmi-hel-stopiške občine v Kand.ijii. šentpetr-ski občin ste! tajnik je oddal ženo ln nje nega petletnega »račka in njeno pohištvo šmlnel - stoplškemu obč. tajniku, češ, da spada M. V. v to občino. Iz njene poselske knjižice to nI razvidno. Nerodno pri stvari je bilo, da šmihelskega župana ni brflo v pisarni ln ženske niso imeli kam vttaku'iti. Spravili so njeno revščino v občinsko drvarnico, žena z otrokom pa si je sama poiskala prenočišče. Samo še danes nepreklicno zadnjikrat ob 4., 7.% ua 9.% zvečer ob globoko znižanih cenah imamo na sporedu najlepši film prošle sezone, film, o katerem govori vsa Ljubljana: Ljubavni regiment DoUy Haae, Gustav Frbhlich Robert Stola aFaramonnt zvočni tednik« Jutri: vaš ljubljenec Wllly Forst v svojem najboljšem filmu Rop Mone Lize Elitni kino Matica Telefon 2124. Dvojčke. — Inženjer je včeraj uganil, da ava dvojčke. — Upam, da je tudi spoznal, da sem jaz mlajša. Radoveden Mihec Mihec dolgo in pazljivo gleda teti v usta. Na vprašanje, zakaj se tako zanima za njena usta, odgovori: — Rad bi vedel, kdaj začno tudi meni rasti zlati zobje. Tncovskl duh. — Pove' nam Tak^bso-hn kakšno lajiakci $6 aapravHi bratje Jožefa Ejrjnijtk-sca ka SC *a nrnda'i? _ PrVn'ocerri *o s:a dali Sezona izletov. — Zakaj ste pa tako slabe volje, gospod gozdar? — Ker imamo zopet bolno srno. — Pa vendar nimate v revirju epidemije? — Ne, samo gramofonsko iglo je požrla. Večerna družba — Pri /as je pa res zelo zabavno. Da, toda kako bi šele bik>, če bi Prišli najzabavnejši gostje! Globoko |e padel. —Aln stanuješ še vedno v isti hiši. — Da, samo da sem se preseU; v Četrto nadstropje. — Kaj, tako srloboko da si padel? Na plesu. — Ali verjamete, gospodična, da sem se v enem tednu naučil plesati? — Prav rada verjamem, saj se vam pozna. Malo denarja malo muzike. — No, kako pa vaša zaročenka? — Eh! Bil sem v informacijski pisarni, kjer sem plačal 50 Din, a informacije, ki so mi jih dali o nji. niso vredne počenega groša. — Kaj pa hočeš v teh težkih časih za 50 Din? 'Trpežneiše Je- perilo !"-ako je oprano z Gazelo! TERPENTIN0V0 - MILO GAZELAO pero res lepo belo do imajo naši čitatelji Tvrševa cesta Oprostite, g. urednik, da se po že izkazani mi gostoljubnosti z objavo mojega članka v številki vašega uglednega lista od 2. t. m. še enkrat obračam na vas. proseč vas ponovne gostoljubnosti. Prvi sem sprožil vprašanje o Tvrševi cesti takoj po dotičnem odloku ljubljanskega občinskega sveta, ne misleč, da se bo radi tega razvila še cela debata, ker sem smatral pač nemogočim, da bi se še dalje debatiralo o umestnosti tega pceimerncvanja, katero je sklenjeno proti vsem navadam in nepisani zakonom modernega in zavednega mesta. 2e prvič sem navedel, da so vse glavne ulice vseh večjih naših mest imenovane le po imenih velikanov oziroma dogodkih iz naše ožje z-godovine in sem zato tudi navedel primere. Po mojem članku so se oglasili še »Jutro« s »Kam drži . . .« vaš cenj. list s »Še o Tvrševi . . .« in končno zopet vaš cenj. list v številki od 1. t. m. s »Tvrševa ali Dunajska cesta«. Zadnjega od teh člankov je napisal neznan gospod, ki se je pravkar vrnil iz Prage. Napisal ga je pač pod vtisom tamkajšnjih dogodkov, pod kateremu podobnim vtisom jo ta odlok sploh sprejet, kakor je že v »Jutru« omenil Historicus. Ne želim se še dalje spuščati v debate o tem vprašanju. Želim le naglasiti, da bi v primeru tega preimenovanja imel Tvrš v Ljubljani večjo, uglednejšo in promet-nejšo ulico, negoli jo ima Nj. Vel. kralj, po katerem je imenovana le ulica, ki ima skupaj le okrog 20 številk, dočim je po njem v Beogradu imenovana največja ulica, ki ima nad 350 hiš/nih številk, v Zagrebu najlepši park oz. trg, v Sarajevu, Osijeku in vseh naših mestih pa absolutno glavne in najprometnejše ulice. Spomin na Gosposvetsko polje bo manjši od spomina na Tvrša, dasiravmo je pri Gospej Sveti tekla zibelka našega slovenstva in dasiravno smo tako ponosni na našo gosposvetsko zgodovino. Koroška in Primorska so najhujše rano na srcih vseh Slovencev, a spomin na nje smo odvrgli v neke zakotne ulice. Kam, redko kdo vel Namesto da bi imenovali po teh izgubljenih naših krajih, kjer krvave srca naših stotisočev, največje ulice, da bi vzibujale v nas spomine na našo dolžnost do teh krajev, da bi našemu naraščaju bile vedno pred očmi in jih spominjale plebiscita in Rapalla, smo jih zavrgli v predmestja, a na jezikih najn je vedno naša narodna zavednost. Kakšne ulice imajo ^rubar, Jurčič, Stritar, Levstik, Medvod, Kette, Mu/rn. Cankar? A vendar je vsak teh mož vsaj toliko pomemben za nas. kolikor Tvrš. Kje daleč irven centra je Oražnova "ca? O raž en je pozabljen in spomin nanj je nekje na Viču! V Beogradu so Sumadijsko ulico, torej z imenom kraj« srbske zibelke Ka-radjordjevićev, prekrstili v Bul var Oslo-bodjenja. Kje pa smo mi storili kaj takega? Kje je naša hvaležnost in naš spomin na svobodo? Se je sto takih žalostnih primerov v Ljubljani, ali ne želim z naštevanjem zlorabljati vaše gostoljubnosti. Štirmtjeto leto poteka od ujedinjenja. Štirinajst let je naš občinski svet mimo gledal na Dunajsko cesto. Sedaj pa je v trenutku vzhičenja občutil potrebo, da to največjo, najglavnejšo m v bodocnostt najlepšo glavno ulico glavnega slovenskega mesta, naše Ljuibljane. preimenuje v Tvrševo. Kje na vesoljnem svetu je še kdo videl tak primer? Srvoje zgodovine ne spoštujemo, tujo pa preveč! Kam to vodi? Tvrševcmu imenu predpostavljamo vso našo slovensko in jugoslovensko zgodovino in vse naše slovenske m jugoslovanske velikane. So li pogledali morda v Pragi merodajni možje, kje je tam Tvrševa ulica!? In če so morda tam glavne ulice imenovane po kateremkoli drugem, negob po lastnih sinovih in dogodkih. Ljubim Sokoli in njegove ideje, srečen lem radi uspehov sokolskih v Pragi, a Iju-b+m mdi svojo ožjo domovino predvsem, tudi pred Sokolom. Ponosen sem na zgodovino slovenstva, ponosen na može. ki so "a proslavili pa me globoko boli. Če se niih spomin žali na tak način, da jih tako ispostavljamo. I*» R SOKOLU DOPISUJTE SAMO NA Mala matura Nekdaj je ni bilo. Po previratu je bila uvedena, pa potem zopet ukinjena in leta 1930 zopet uvedena. 2e iz tega je razvidno, da si merodajni činitelji niso bdli na jasnem glede njene upravičenosti. Danes moramo računati z dejstvom, da ne bo več ukinjena, dasi so spremembe gJedo učnega načrta od leta do leta celo med šolskim letom na dnevnem redu. Mala ln velika matura so nekaki mejniki v srednješolski izobrazbi, ki tvorijo predpogoj za nadaljnjo ž ivljenjsko odločitev naše mladine. Nastano vprašanje kam s takimi dijaki, ki niso napravili male mature in so za celo leto odklonjeni, ki imajo torej pravico ponoviti ta izipit po preteku ©nega leta? Ako imajo torej to pravico, naj se jim to z omiljenjem sedanjih predpisov omogoči Primerjajmo onega dijaka. ki četrtega razreda ni dovršil, z onim dijakom, ki ga je z dobrim uspehom dovršil, je pa pri mali maturi odklonjen za loto dni. Prvi ima pravico ponoviti razred, drugi pa ne, tudi pro tovoljno ne. AH nI tu očividna krivica, ki zadene pridnejšega in znabiti zmožne j šega dijaka napram onemu, ki niti raz,reda ni dovršil? Kaj naj počno starši s takim dj.ikom celo leto, kako naj se tak še nezrel in nesamostojen dijak pripravi sam na ponovni tečajni rz-pit? Prav nobenega dvoma ni, da je mnogo na boljšem oni dijak, ki sploh razjeda ni dovršil. Dijaka, ki 'e odklonjen za leto dni, ima dotična srednja šola nadalje v evidenci kot svojega učenca m tudi finančna uprava izplačuje n. pr. državnemu uradniku ali upokojencu to leto zanj družinsko doklado, četudi ne poseča šole. To je pa za starše le mala tolažba. In ravno to dejstvo, kam s takim dijakom, vpliva na starše in dijake celo leto pred malo maturo v zelo nervoznem smislu. Bolje, da ne pridejo do male mature! So rodbine, kjer ni očeta in ne matere ves dan doma, ker se pehajo za zaslužkom, ali pa radi smrtnih slučajev manjka eden ali drugi. Kdo naj torej nadzira take otroke, ki so naravnost izpostavljeni potepanju, ker ni pravega nadzorstva? Tu naj pač odločuje socijalen čut tn naj se takim nesrečnežem vendar olajša položaj s tem, da jim je dovoljena prostovoljna ponovitev četrtega raa&reda. Pa še tudi drugi momenti se tu vsiljujejo v resno razmišljanje. Taki dijaki prt-dejo driigo leto pred čisto drug forum izpitne komisije in prof. izpraševalcev, Tvarina je sicer predpisana — pa ne od vsakega profesorja enak) tradirana — in nastane lahko slučaj — da pade tak nesrečnež ravno radi snovi — ki jo prejšnje leto ni predelal, ker tega dotični profesor ni zahteval ali pa ni bilo časa za to. —■ Pri današnjem načinu izprašan ja (listid) 6 kaj lahko primeri, da nanese tak slučaj — in dotični dijak brez svoje krivde ponovno pade. Kaj pa z onimi dijaki, ki vsled opustitve dotične gimnazije — pridejo v evidenco druge gimnazije — dosedanji predpisi določajo namreč, da se mora izpit ponoviti na istem zavodu? Ali bodo starit oziroma varuhi, obveščeni o tem? Tudi dijaki, ki so pri veliki maturi za leto dni odklonjeni — so v enakem položaju in naj bi bili tudi oni dobrote prostovoljne ponovitve razreda deležni. fz vsega tega je pač jasno razvidno — koliko na boljšem so oni dijaki — ki razred repetirajo. Merodajni činitelji naj se zganejo, da se ta krivica še pred početkom novega šolskega leta odpravi! Prizadeti. Danes ob 4., 7 ln 9.% Tarzan n. del (konec) Zvočni kino IDEAL Stani »SLOVENSKI NAROD«, dne 14. juHja 1932 Stav |p>7 Henr>' Kisteniaeckers V umobolnici — Gospod, prosim vas, nikar še ne odldite... poslušajte me konca. Zanimak> vas bo, kar vam povem... V laTiaboJrrici ne boste zvedeli nič za-mmrvejšejga. Nikar še ne odidtte! — Toda gospod ravnatelj me kH5e, saj vadite... — Da, vidim. Ravnatelj že ve, zakaj bi rad preprečil najin pogovor. Kdo ve, kad se utegne zgoditi. Morda niste takšen, kakor drugI Sebičnost ni pri vseh ljudeh enako razvita. Morda se zdaj zdad ne boste mogli otresti groze, ki vas otride v tnm pekhi, morda vas moje muke tako pretresejo, da »ni boste hoteli napraviti konec. To bi bila za gospoda ravnatelja presneto •eprijetna zadeva. Le poglejte ga, opazujte ga skrivaj, pa boste vkiefi, kako je nemiren. Ali niste morda novinar? — Da. Nekaj takega. — Takoj se mi je zdelo, da ste... Zelo pozorni so napram vam. Pazijo, da bi čim manj govorili z >bohmrci«, kakor nam pravijo. Vašo pozornost odvračajo od nas. Ko pa o-dšdete, boste mssHM, da ste si ogledali umobolnico. Kolika sarnoprevaira!... Vide-M boste bolnico, prhe, gledališče, pralnico, vse razen umobolnih. Ce pa hočete videti umobolne, gospod, ne zadostuje srečati se z ni%ni. Treba je prodreti v tajno njihove duševne bolezni. Lferjobobiega spoznate samo iz razgovora. Poslušajte me. Glejte, ravnatelj gre k nama. Recite mu, da bi se radi z menoj malo pogovorili. Ne bo si upal zavrniti vaiše prošnje ,to je močan značaj in dobro ve, da lahko človek vse izgubi, če pokaže vznemirjenost. A dolgočasil vas ne bom, o tem ste lahko prepričani. — Pa naj bo. Toda ... Oprostite, gospod ravnatelj, da vas tako zadržujem. — O, proskm, prosim, saj ni tako hudo. Ali hočete pogledati v ženski oddelek? — Zelo rad. — Cas namreč hiti. — Takoj pridem za vami. AH bi mi dovolili, gospod ravnatelj, govoriti pet minut s temle gospodom? — Prosim, prosim. Pravil vam bo, da je žrtev preganjanja. To je zelo zanimiv primer. Nič se nikar ne bojte. Sicer pa stoji tamle paznik in tudi jaz ostanem tu v bližini. — Hvala... — To je močan značaj, kajne! Ste opazil njegovo vznemirjenost? Moja hladnokrvnost vas bo pa morda še bolj presenetila, če zveste, da je ta mož Uubček moje žene! — Kaj pravite? Zares? — Da, da; vidim, da si mislite: »Aha, ga že prijemlje!...« Ne. dragi gospod, prav nič me ne prijemlje. Kar vam zdaj povem, je le čista in gola resnica. In to je tudi krivo, da sem zdaj tu. V umobolnici me drži zaprtega ljubček moje žene. Si morate mei sem naprej in v temi sem se zaletel v kuliso. Beaunieux je vzkliknil: — Počakajte, takoj prižgem luč! — V naslednjem hipu se je prikazala izza bližnje kulise ženska postava, skočila je k meni, me prejela za roke in vzkliknila: — Rešite me!... (Konec jutri.) Usoda ljudi! Prosluli astrolog profesor Helćn se je odločil izgotoviti vam brezplačno vaš horoskop. Slava prof. Helena je tako razširjena po svetu, da nam res ni treba opozarjati nanj. Njegova znana sposobnost videti v bodočnost drugih, ne glede na njihovo oddaJjenost od njega, meji na čudežnost. Sami astrologi vseh narodnosti z zvonkimi imeni gledajo nanj kot na svojega mojstra. Prof. Helen vam pove po resnici vso vašo usodo, napove vam, kdaj lahko dosežete uspeh, dali najdete srečo itd. Njegov popis preteklih, sedanjih in bodočih dogodkov bo vzbudil vaše občudovanje, presenečeni boste in uspeli boste. Ne bodite črnogledi, ne bodite nejevoljni — vse bo bolje. Ali, kje na i dobite to gotovost? Prof. Helčn vam to pove: v zvezdah! Ne verujete? Zvezde govore resnico! Čitajte, kar vam piše sam profesor-astrolog Helen. Spoštovani prijatelji! že ko sem samo omenil, da bom izgotavljal horoskope brezplačno, je bil moj tukajšnji zavod in moj tajnik g. K. Havelka naravnost zasut s prošnjami za pcstavljanje horoskopov. Smatram za svojo dolžnost, da se vam tem potom zahvalim za vaše zaupanje. Prosim pa samo nekoliko potrpljenja. Horoskop izgotovim vsakomur po vrsti, kakor prihajajo prošnje. Zato ne poganjajte svojih prošenj. Mislim, da se vam vsem najbolje oddolžim s tem, da tudi sam storim za vse, kar je v mojih skromnih močeh. Dolga leta se že bavim s proučevanjem zvezd in njihovim vplivom na človeško življenje. Naučil sem se razumevati odnosa je zvezd do človeške usode in zato lahko vidim v bodočnost ljudi. To svojo sposobnost dajem sedaj na razpolago vsemu človeštvu. Javite mi svoj naslov, poklic, dan. mesec in leto rojstva m povem vam o vasi usodi več. nego bi smatrali za mogoče. Vse vam napravim brezplačno, kot nagrado za mojo visoko starost in v zameno za moje stroške mi priložite le TMn 10.—. Vse dopise naslovite le na moj zavod takole: Astrološki laboratorij K. Havelka, Praga - Vinograde, Sleszka 116-J. Poštni predal 28. češkoslovaška. Oprostite mi, da ne navajam svojega naslova. Samotar sem in za svoje odgovorno delo potrebujem miru in zbranih misli. (Prof. Helen je star 86 let.) Zahvaljujem Vas za Vaše prijateljstvo in zaupanje ter si bom prizadeval, da Vam napo vem lepšo pot bodočnosti. Vas vseh vdani prijatelj 182 prof. Helen, astrolog. Nafta opazka: Prof. Helen ni prerok, — marveč učenjak, ki je vse svoje življenje posvetil zvezdam. Danes spada med nase največje dobrotnike, ker nam kaže pota k sreči in zadovoljstvu ter nas svari pred nevšečnostmi, ki nam jih morda pripravlja usoda. Kralj — velik prijatelj knjig Bivši portugalski krali Mannel je zapustil bogato zbirko knjig Največje veselje je imel bivši portugalski kralj Manuel s svojo zbirko knjig. Kot veren sin svoje domovine, ki ga je sicer zavrgla, se je omejil pokojni kralj v svoji zbirki samo na portugalske knjige, ki popisujejo slavno preteklost Portugalske. Kralj je imel v svoji krasni knjižnici v parku Fulwell najbogatejšo in najdragocenejšo zbirko portugalskih knjig, kakršno more spraviti skupaj po-edinec. V izdaji kataloga svoje knjižnice je videl Manuel svojo življenjsko nalogo. Oba zvezka kataloga, ki je od njih drugi izšel šele nedavno, sta dragocen prispevek k zgodovini, ki ostane v nji Manuel ovo ime baš zaradi teh katalogov ovekoveceno. Kralj Manuel je delal zadnjo zimo povprečno po 12 ur na dan, da je dovršil drugi zvezek kataloga. Potem je začel neverjetno marljivo in vztrajno pripravljati tretji zvezek kataloga, toda smrt je njegovo delo prekinila. Čeprav so kralja poučevali učenjaki in čeprav je rabil mnogo bibliografskih del kot pripomoček, je njegov katalog vendar osebno delo. Pred leti, piše Manuel v uvodu kataloga, smo začeli zbirati portugalske knjige zlasti iz 16. stoletja, iz časov osvajanja in odkritij, ki so jih napravili Portugalci. Iz ljubezni do domovine je rasla naša ljubezen do knjig, zlasti pa do prvih izdaj naših knjig v dobi slave Portugalcev. Čutili smo, da pritiskamo našemu delu pečat posebne mikavnosti, zanimivosti in sijaja s tem, da se poglabljamo v življenje naših junakov ter proučujemo staro čudni pojmi o pravici Divjaki v Avstraliji in Novi Guineji imajo čudne pojme o pravici pri belih ljudeh. Zelo zanimive stvari pripoveduje o njih in o ondotnih razmerah policijski častnik Kenneth Thomas, ki je delj časa živel na Novi Guineji in doživel tam mnogo pustolovščin. Nekoč je prišel k njemu mlad domačin in ga prosil kar tako mimogrede, če bi smel umoriti poljubno žensko iz sosednega plemena. Dotično pleme je bilo namreč ubilo neko žensko iz njegovega plemena in fant je menil, da je za ta zločin najprimernejša kazen zopet umor. Rečeno mu je bilo, da v tem primeru ni najpravičnejši nov umor, temveč aretacija in kaznovanje krivca. Domačin je pa ugovarjal, da njegovi tovariši in sorodniki nočejo, da bi bil zaprt, temveč hočejo samo ubiti žens^ko, ker je bila ubita tudi njihova. Domačini se zelo težko prilagode zapadni civilizaciji. Često se zdi, da so že opustili barbarske običaje, kar pa ni res. Na Novi Guineji je še vedno mnogo zbiralcev lobanj ir ni se še posrečilo prepričati jih, da bi bilo pametneje loviti divjad. Nekoč je srečal Thomas na redi ladjo, polno vojščakov. Zadržal jih je in pogledal v notranjost ladje. Bila je polna človeških lobanj. Pokazal je na nje in vprašal, kdo je to storil, da bi krivce kaznoval. Divjaki se pa sploh niso zavedali, da so kaj zakrivili, tem- portugalsko literaturo in znanost. Kralj Manuel je zbiral najprej originale iz 16. stoletja, potem se je pa lotil 15. stoletja. Prvi zvezek njegovega kataloga obsega 700 strani, pisan je v portugalščini in angleščini ter obsega zgodovino portugalskega tiska od 1489 do 1539. V njem je opisanih 40 knjig z 239 slikami. Drugi zvezek je obširnejši od prvega in prinaša nadaljnji razvoj do leta 1569, Zadnji zvezek bi bil nadaljevanje do 16. stoletja. Najdragocenejši sta dve krasni knjigi, izdani v Lisaboni leta 1489 in tiskani v hebrejščini. Ohranil se je samo en starejši izvod, ki je shranjen sedaj v angleškem muzeju. Glavno delo portugalske tiskarske umetnosti je koledar astronomov in mar tematikov, ki ga je izdal Abraham Za-cuto, katerega je tudi Vasco de Gama na predvečer svoje slavne vožnje v Indijo prosil za svet. Prvo, v portugalščini tiskano delo, so štirje zvezki »Kristo-vega življenja«, ki jih je izdal Rudolf Sachs 1. 1495. Iz začetka 16. stoletja so v kraljevi knjižnici krasna dela portugalske tiskarske umetnosti, ki spadajo med mojstrovine svoje vrste. Knjigo »Summario«, izdano v Lisaboni 1. 1594, je opisal kralj Manuel kot prvi Baedek-ker. V kraljevi knjižnici so tudi dela, ki so bila tiskana v Parizu, Ferarri in Kel-morajnu. Zelo zanimiva je v zbirki tudi knjiga »Vodič grešnika«, ki so jo natiskali 1. 1599 jezuiti v Aamacusi. Naslov knjige je portugalski, besedilo pa japonsko. več so se celo hvalili, da so nabrali toliko in toliko lobanj. Gillette in kar ostane po njem Poročali smo že, da je umrl izumitelj po vsem svetu razširjenega in priljubljenega rezila Gillette. Rezila so dobila ime po njem. Gillette je bil prava nesreča za brivce, ki so mislili, da bodo s svojimi britvami vred propadli, čim so se pojavila njegova rezila. Brivci pa zato niso propadli in so si pomagali z ženskimi lasmi, da so nadomestili izgubo. Gillette je doživel lepo starost 77 let. Čez nekaj dni bo njegova smrt pozabljena in žiletka ostane žiletka, kakor je havelok havelok ne glede na to, da je bil Henry Havelock general, ki je njegovo ime prišlo v zgodovino bolj s tem, da je uvedel plašč brez rokavov, nego s porazom Sahiba v Najnu v krvavi bitki za Kampur in rešitvijo Indije, ki bi je Anglija sicer nikoh ne bila dobila. Browning je bil kot človek pesnik, kot stvar je pa to revolver, čeprav gre za ime izumitelja, enako kakor pri man-licherki ali mauserci, kar ni gospa Man-ser, temveč puška sistema, ki ga je izumil Mauser. Roentgen je umrl pred 9 leti in imenoval se je Viljem Konrad. Amperi, ki jih kaže amperometer, niso istovetni z Andrejem Mariem Amperom, Če bi vstal zdaj, 188 let po svoji smrti, iz groba švedski fizik Anders Celsius in če bi slišal, da vre voda pri 100 Celsia, bi se prestrašeno prijel za glavo. Celsius je namreč razdelil skalo, ki gre po nji živo srebro, na 100 stopinj. Učenjak je pa označil vrenje vode z ničlo in za-mrzovanje s 100. Če torej pravimo, da vre voda pri 100 Celzija, ne mislimo s tem gospoda Celsija, temveč g. Stroe-merja, švedskega fizika, ki je šest let po Cel sije vi smrti to reč obrnil. Sovjetsko notranje posojilo V Moskvi vihrajo rdeče zastave. Nešteto električnih žarnic žari na pročeljih vladnih poslopij. Nad ulicami vise rdeči plakati. Aeroplani mečejo po mestu letake. Vsak večer korakajo po ulicah velike množice demonstrantov. Tako delajo ruski boljševiki agitacijo za posojilo »četrtega odločilnega leta petletke«. Državi je potreben denar in ker ga ne more dobiti od zunaj, si pomaga z notranjim posojilom. Notranja posojila so v sovjetski Rusiji že običajen pojav, saj pridejo na vrsto vsako leto. Vsak delavec in vsak uradnik mora prostovoljno podpisati posojfflo v znesku enomesečne plače, ki se mu odtrgava v 10 obrokih. To je torej neke vrste znižanje plače za 10%. Letos hoče dobiti sovjetska vlada z notranjim posojilom 3V2 milijarde rubljev, torej celo milijardo več, nego lani. Posojilo zasleduje prav za prav psi-holosko-polMi&ne cilje. Država si na vtse načine prizadeva spraviti v sklad gotovino v žepih poedmih državljanov z resničnimi zalogami blaga. Ce m denarja v žepu, ljudi pač ne mika godrnjat?, češ, da primanjkuje živil, obutve in obleke. In še eno posebnost kažejo sovjetska notranja posojila. Davkoplačevalec na zapadai lahko plača davke z ogorčen jem, k! ga sicer ne sme izraziti, pač se mu pa lahko pozna na obrazu, dočim mora človek v Rirstii podpfeari notranje posolio z navdušenjem. Ruski državljani se morajo namreč strinjati z vsemi ukrepi vlade._._ Pri nagnenju k maščobi, protinu, slad-kosečnosti izboljšuje naravna »Franz Josefova« grenčica delovanje želodca in črevesja in trajno pospeši prebavo. Raziskovalci na polju zdravniške vede o presna vijanju zatrjujejo, da so dosegli s »Franz Josefovo« vodo sijajne rezultate. »Franz Josefova« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Dober svet. Zavarovalni agent: Gospod tovarnar, izvolite se zavarovati za 300.000 Din. — Cerrra bi se zavaroval, saj sem zdrav ko nj>a. — Že ros, toda človek ne ve ne ure ne dneva. In pomislite, kako prijetno presenečenje bi bilo za vašo milostivo, če bi vas zadela kap. Zlomljeno srce. — Elzi si zk>m41 srce, ko si jo zapustil. — Bežd no, saj ima zdaj kar dva fanta naenkrat. — No, da, ženske so pač take. Ce ii zlomiš srce, ljubi z obema polovicama. Turist — Ko sem bil prvič v Švici na gorah, mi je postalo naenkrat slabo. —1 Od utrujenosti? —» Ne, temveč od strahu, ker se nf-sem dal pravočasno zavarovati. KUPIM KUPIM rabljeno Berklovo tehtnico do 20 kg, v brezhibnem stanju. Klammer, Cerknica. 2799 PRODA SE: gramofon, pripraven za gostilno, ter moško kolo in nova črna obleka za dečka od 17 do 20 let starega. Poizvese: Strma pot 8, Ljubljana. 2808 SVEŽE HRUŠKE kg 3.50 Din, mladi fižol kg 3 Din, sveže kumare kg 4.50 Din, sveži paradižniki kg 6 Din razpošilja po 25 kg brzo vozno G. Dreechler, Tuzla, 2798 A. J. S. MOTOR 50 ccm., v brezhibnem stanju, poceni proda Jesih Leopold, Medvode. 2802 STAN07AhJ\ ODDAM STANOVANJE 2 sob s kabinetom. Lepa solnč-na lega. — Rožna dolina Cesta X, št. 25 (pod Rožnikom). 2736 ENOSORNO STANOVANJE aH PRAZNO SOBO iščem na Mirju ali v bližini Bleiweisove ceste. Soba naj bo parketirana, mirna m čista; poseben vhod in elektrika. — Takojšnje ponudbe z navedbo cene na upravo lista pod >Somčno 2805c. BASKA, HOTEL PRAHA na najskrajnejšem prostoru ob morju, nudi najcenejše bivanje na Jadranu. Polna penzija z vsemi taksami in kopanjem 62 Din dnevno. V pred in po seziji 58 Din. 2800 STANOVANJE dveh sob, po možnosti s kabinetom ali kopalnico, kuhinjo in pritiklinami išče mlad zakonski par, najraje na Mirju, Tržaški cesti ali na začetku Rožne doline. Vselitev 1. avgusta. Ponudbe z navedbo najemnine je poslati do 16. t. m. na upravo >Slov. Naroda« pod >Zelo točen plačnik«. 2793 NtPHMI&IINI MESARJI, POZOR! Trgovsko hišo z mesarskim lokalom, vse skupaj oddam za daljšo dobo. Sprejmem tudi hranilne vloge. Informacije daje F. Soklič, informacijski biro, Bled, 2801 SLUŽBE BRIVSKI POMOČNIK dober delavec in bubi stucer, vojaščine prost, išče stalno mesto za takoj. Ivan Cutič, brivski pomočnik pri S. Satošek, Črnomelj. 2803 FRIZERSKO VAJENKO staro od 14—16 let z oskrbo v hiši, sprejme prvorazredni frizerki salon Franjo Hol?, Split, Narodni trg 15. 2804 TRGOVSKI POMOČNIK mešane stroke, dobro izvežba-na in zanesljiva moč, z dobrimi referencami, žen premeni ti sedanje mesto. Verziran perfektno v vseh strokah trgovske obrti. Dober izložbeni aranžer. — Ponudbe poslati pod šifro »Spreten 2807« na »Slov. Narod«. GRAMOFONSKE PLOŠČE PO L— Din posojil je »šlager«, Aleksandrova cesta 4 (prehod »Vlktoria palače) 70/T PAZNO ČEVLJI NA OBROKE Gledali a ulica 4 (nasproti operi). »TI ■h . I « i Najcenejši nakup! KONFEKCIJA — MODA ANTON PRESKER, Ljubljana, Sv. Petra c 14 NARAVNO LETOVIŠČE cela penzija s kopališčem v kuhinja. — Se priporoča gostilna Sorli, Gorenja vas. Po-Sori Din 32.—, doh— domača ljanska dolina. 2559 MAUNOVEC oristen. naraven s čistim sladkorjem v k uhan se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. Piccoli. Liubliana Dunajska cesta 6. 57/T TRPEŽNI AFRIK MODROd samo Din 22£c— spalne fotelje, fino Izdelane* Din 1S00.— prodaja RUD. SEVER, LJUBLJANA, Marijin trg 2 Telefon 2622 ADVOKAT DR. IGNACU RUT AR je otvoril odvetniško pisarno na Vrhniki (v Mu!leyevi hiši) JUfeajuje: Josip Tupmnttč, Za »Narodno dal Bata: Oton ChrlatoL — M v LJuttJaaL