Leto XIV - št. 23 (3868) TRST, nedelja 26. januarja 1958 Cena 30 lir Trst ni obsojen na pogin; toda potrebna je vztrajna borba, da se javna uprava demokratizira in ustvarijo ugodni pogoji za razvoj gospodarstva Velik odmev pomembnih uspehov v Harwellu Luci in sence ni pogoji, da Trst lahko ponovno, v novih modernih oblikah, oživi svojo tradicionalno funkcijo posrednika med Vzhodom in Zahodom, Severom in Jugom. Da pa lahko Trst te možnosti stvarno izkoristi, ne zadostuje samo dobra volja in sposobnost Tržačanov temveč mora mesto razpolagati s primernimi sredstvi. In prav to poglavje govora predsednika tržaške trgovinske zbornice je polno grenkih ugotovitev zlasti o nerazumevanju, če že ne o odkrito sovražnem odnosu centralnih oblasti. V Trstu je že običajno, praksa, da iz Rima poslani funkcionar sestavi conski proračun, gospodarske načrte, sprejema važne gospodarske in druge u-krepe in niti ne vpraša za mnenje tako avtoritativnega organa, kot je trgovinska zbornica, katere člane je povrh še sam imenoval. Kje neki, da bi dodeljevanju teh sredstev in pri reševanju važnih gospodarskih, socialnih in drugih vprašunj sodeloval', izvoljeni predstavniki ažaškega prebivalstva. Pa to še ni vse. Temu funkcionarju — ki vedri in oblači v Trstu — daje navodila podtajnik za Trst, ki je odkrito sovražen tržaškim interesom in je javno dokazal, da tržaških vprašanj ali ne more ali noče razumeti. Prav v odnosu vlade do Trsta lahko iščemo razloge, da je bilo do sedaj v treh letih povratka italijanske uprave rešeno le izjemoma kakšno vprašanje v korist Trsta, drugače pa imamo o-pravka samo z «normalizacijo>, ki v praksi pomeni, da Trst ne dobiva ugodnosti, ki jih uživajo druge pokrajine in izgublja tiste, s katerimi je razpolagal prej. Te ugotovitve pa vodijo do jasnega zaključka, da je treba nadaljevati z odločno borbo, da se javno življenje demokratizira ne le v besedah, temveč v praksi in da se doseže večje razumevanje s strani centralnih timskih krogov. S profesorjem Luzzattom Fegi-zom smo soglasni, da bodo Tržačani dobili v tej svoji pravični bitki podporo milijonov Halijanskih prebivalcev in da ta bitka pa kakor se obeta trda in dolgotrajna, ne more biti zaman. S. B. Na sliki vidimo dol aparata «Zcta», ki pa uporabljajo angleški znanstveniki pri poizkusih v HarweWu, kjer se jim je posrečilo doseči lermonuklearne reakcije s temperaturami, ki dosežejo pet milijonov stopinj Celzija, kar predstavlja približno eno tretjino temperature v središču Sonca Poizkuse delajo na pod. lagi spajanja atomov težkega vodika (devterija) ob zelo visoki temperaturi- Angleški in ameri-ki znanstveniki upajo, da se jim bo še pred potekom enega leta posrečilo prekoračiti temperaturo Sonca. To je zelo važen in revolucionaren uspeh na področju znanosti in odpira pot za izkoriščanje vode iz oceanov za proizvajanje energije v industrijske namene. LONDON, 2Si. — Ravnatelj britanskih atomskih raziskovanj sir John Cockroft, Nobelov nagrajenec za leto 1051, ki je včeraj poročal o zelo pomembnih rezultatih, ki so jih dosegli angleški znanstveniki v Harvvellu, je sinoči izjavil po televiziji, da ima Sovjetska zveza morda atomski kotel, ki se lahko primerja napravi »Zeta« (Zero - Energy, Thermonu- clear Assembly), »Utegnili bi odkriti, ko se bodo Rusi odločili za objavo podatkov o svojem delu, je dejal Sir John, da imajo oni ogromen »Torus« enake vrste kakor »Zeta#.« Znanstvenik je dodal, da so ZDA z8Čele svoja raziskovanja o termonuklearni reakciji leta 1952 toda po njegovem mnenju so Sovjeti ta raziskovanja začeli mnogo prej. Ko je govoril o anglečko-ameriških znanstvenih odnosih, je Sir John izjavil, da je bila ukinitev tajnosti med obema državama »koristna«. Na neko vprašanje je Sir John poudaril, da bi gorivo bilo izredno poceni, toda še ni znano, koliko bodo stale centrale prihodnosti, ki bodo delovale na pod- lagi spajanja atpmov devterija (težkega vodika). Kotel, ki bo lahko proizvajal temperaturo sto milijonov stopinj Celžija, bo nedvomno stal desetkrat več kakor #Zeta», t. j. trideset milijonov šterlingov. Kdaj bodo centrale delovale v industrijske namene, je sedaj težko predvidevati »Morda čez dvajset let,» , je zaključil angleški znanstvenik. Značilno je, da skušajo a-meriški uradni krogi zmanjšati važnost teh uspehov, čeprav poudarjajo, da je to skupenl uspeh angleških in ameriških znanstvenikov, V Washingtonu izjavljajo, da ni še gotovosti, da so angleški ali ameriški znanstveniki uspeli povzročiti nadzorovano termonuklear-no reakcijo. Admiral Strauss je na vprašanje, kakšen je točen znanstveni pomen proizvajanja nevtronov in temperature okoli pet do šest milijonov stopinj, ki s0 jih dosegli angleški in ameriški znanstveniki, izjavil, da ne gre za »važen začetek«. Eden anjvidnejših Straussovih sodelavcev dr. Wil-lard Libb.v pa je izjavil, da pomeni ta dosežek «važen korak naprej«. (Nadaljevanje na S, st ranij p etkovo zasedanje tržaške gospo-darske konzulte predstavlja vaten datum ne samo v tržaškem gospodarskem temveč javnem življenju na *Ploh. Prvikrat po vojni smo namreč bili priče jasni in odkriti besedi, ko smo čuli iz ust avtontativneaa javne-Oa predstavnika dokumentirano porodilo o uspehih in težavah Užaškega gospodarstva in so bile izrečene tudi upoštevanja vredne smernice za bodočnost. V tržaškem gospodarstvu so svetle in temne strani, je dejal na tem zasedanju predsednik trgovinske zbornice Prof. Pier Paolo Luzzatto Fegiz in tudi dodal, da lahko med svetle strani Na tretji strani objavljamo nekatere zaključke, predloge in ugotovitve, ki jih je pripravila trgovinska zbornica kot osnovni material za sestavo organskega načrta za okrepitev tržaškega gospodarstva. prištejemo določen napredek, ki ga je mesto z velikimi žrtvami naredilo v dnjem razdobju zahvaljujoč se spolnosti in marljivosti prebivalstva, rodicionalnim vezem z zaledjem in izboljšanim mednarodnim odnosom. Vendar pa je ta napredek kaj majh-** stvar, če ga vzporedimo z drugimi mesti in drugimi deželami. Tedaj se . da Trst pravzaprav — in to ne Po svoji krivdi — caplja na istem me-oziroma v odnosu do drugih celo ozaduje. Prav v tej ugotovitvi pa leži z~tvo in t)Sa tragika celotnega trža-*e0a življenja. Ostati na mestu po-zaostajati, izgubljati vero v bo-očnost, konkurenčno sposobnost in s en tudi stopiti na pot propadanja. Seveda pa s tem še ni rečeno, da je moško gospodarstvo ob"ojeno na po-«n- S predsedniškega mesta svečane Porane tržaške trgovinske zbornice 0 Se v tej zvezi čule optimistične be-Tri’ ^ temelje na stvarnih dejstvih. r«adfco zaledje še vedno obstaja in vn^naro^ni položaj se stalno boljša, in s težavami, toda vztrajno se *tvarja skupno evropsko tržišče, pada0 pr5°rade med narodi, prihajamo 0 sPlošnega pomirjenja. To so osnov- Aktualni portreti KARDINAL OTTAVIAM Je tajnik »Svetega ofici-Jaa. to se pravi ene najvažnejših, če ne najvažnejše vatikanske ustanove. Pretekli torek Je v glasilu Katoliške akcije «Quotidiano» napadel ministra Del Boja, ker je ta kritiziral Zolijev odgovor Bulganinu. Čeprav Del Boja osebno ni imenoval, ga Je imenoval kot izdajalca. ODILLE VILLARS Je zasebna tajnica francoskega predstavnika pri Združenih narodih. 22. t. m. je sredi New Yorka to lepo 28-letno Francozinjo napadel neki 16-let-ni mladenič, ki ji Je zadal v hrbet veliko rano z nožem. Zdravniki so Ji morali napraviti na hrbta kar 18 šivov. JAMES COLE je po poklicu protestant ski duhovnik in Je pred dnevi vodil skupino ku-kluxklanovcev proti Indijancem plemena «Lum-be«. Indijanci so te pre-napeteže nagnali z lov skitni puškami. Na sliki James Cole, ko se pripravlja na »podvig«. Na glavi ima značilno kapuco, ob sebi pa se ostalo »uniformo«. NELSON ROCKEFELLER Je pred kratkim poročal pred ameriško senatno komisijo, ki se ukvarja s proučevanjem vojaške pripravljenosti ZDA. — Rockefeller Je tej komisiji predlagal, naj ZDA store vse, kar se da sto riti za obrambo, ker da Je to za Združene države in Zapad »vprašanje obstoja«. GEN. FILIP GOLIKOV Je bil pred dnevi imenovan za načelnika osrednjega političnega vodstva sovjetskega obrambnega ministrstva. To i-menovanje, ki Je v sovjetski vojski važno, Je baje v zvezi z obdolži t-vami proti Zukovu, ki da Je oviral vpliv in dejavnost partije v sovjetski vojski. Sedem dni v svetu ALI VES— — da je angleška kraljica Elizabeta te novim 539 podjetjem podelila oravieo, da se morejo imenovati »kraljičini dobavitelji«, in da je med niimi tudi neko podjetje, ki se je specializiralo za borbo proti podganam, neki dimnikar in neki proizvajalec hrane za pse * * * — da so funkcionarji v Pakistanu zelo zaskrbljeni, ket je minister za javno zdravstvo odredil, da ima v deželi — kjer je dovoljena poliga-mija — pravico do zdravstvene oskrbe le ena od njihovih žena. * * * — da okrog 8 milijonov angleških delavcev zahteva povišanje plač in skrajšanje delovnega urnika * * * — da je neka neuiportka galerija odkupila za okrog & milijonov lir dve sliki francoskega slikarja Ingresa (1780 do 1867). * * * — da so lastniki kinematografskih dvoran v Rimu in pokrajini v znak protest« proti prevelikim davčnim bremenom prenehali s predvajanjem filmov, da so se jim pridružili lastniki kinematografov v Piemontu in da se temu protestu utegnejo pridružiti tud. lastniki kinematografov v celi državi. 0*1 vsake vstopnice gre precejšen odstotek državi, ob nedeljah in praznikih pa si država odtrga kar 47.35 odst. vstopninel * * * — da je dr. Angelo De Mar. tinis, strastni pristaš športne stave, zapravil na tej stavi lepo premoženje, vredno o-krog 100 milijonov lir, in da si je zaradi tega vzel življenje. Igral je vedno ((sistem*/ a ni imel nikoli sreče. Preji-nji teden ga je tak sistem stal poldrugi milijon, dosegel pa je le enajst točk! * # * — da so v pariškem gledališču «D’Aujourd'hui» predvajali Krleževo dramo «V agp-niji», nedavno pa je v Farj-zu izšel francoski prevod njegovega romana »Vrnitev Filipa Latinoviča«. Ta prvt stik francoske kulture s Krležo je javnost ocenila kot odkritje. * * * — da so v Milanu, med 1200 vzorci prehrambenega blaga, ugotovili kar 576 Prt‘ merov potvorb, to je da blago na trgu ni ustrezalo temu, za kar se je prodajalo-Tako so na pr. kmetice ** Brianze nosile kilogramske kose margarine v Milan, tam., menjale ovitek in ga nadomestile z napisom sčisto mO-slos in ga prodajale za maslo po 700 do 900 lir, (Proit-vodna cena margarine je 730 do 280 lir kg'J * * * — da je jordanski kralj W\ . sein pripravljen prodati J°r" danijo Iraku za 5 mililo*10* funtov šterlmgov. Iraški kralj pa je pripravljen dati le & milijone. Pogajajo se že te®” ne in upajo, da se bodo razumeli. Ime nove kraljev*” ne bo »Ben Hašem». n°v' kralj pa bo Huseinov br* tranec Feisal * * * m — da so v okraju SremS* Mitroviča lani pridelali t®” iiko koruze in sladkorna V* se, da bi z njo napolnili toliko železniških vagonov, “ bi mogli z njimi sestaviti 4° km dolgo kompozicijo, * * * — da so ameriški škofje n govorili svojega kolego, ne^' yorškega pomožnega *” Fultona Sheena, naj ne stopa več na televiziji. *t® j -bi radi, da bi se bolj P?sV,i Pl verskim vprašanjem >n tako utrdil pot v višje ce ^ kvene sfere, ker da bi ameriški verniki radi da bi postal načelnik va kanskega sekretariata. * * * — da je mani l-.stnik b* doni a Onassis orel v bivšega egiptovskega krci Faruka, in sicer kot s ve ka. Kaj mn bo Faruk sve val, ni znano, ve se le. bo za to dobioal komaj tisoč frankov ,ia mesec, m * * — da nameravajo R«»* koriščati tako imenovn^ »rdeči premog, to je V1 podzemeljske toplote, le' daje 60 aktivnih vulkanov. * * * — da se po statističnih P datkih UNESCO tiska na vsem svetu okrog Pe* lijard knjig, tu je. do Pf1' ta po dve kt.Jist ’ia ”s. iv prebivalca naše Zemlje, -lostna okoliščina pa Je< „ polovica prebivalstvo " L Zemlje sploh ne pride knjiff«. ** * t« — da v ZMšR dokonča'*, znanstveno podmornico, k1 f precejšnji meri spominja Vernovo podmornico «Na' Iusd. Tak j poroča nače ^ sovjetskega in*‘ituta za *n f stvene raziskave v M®*** moskovskem tedniku «^°v ska flota«. Ta podmornic11 ^ imela na kljunu okrog0j, no, ki bo opremljeno r. ^ nimi žarometi, ki bodo <> ljevali morsko globino, "-n der bo podmornica nt, pluti. Nadalje bodo tu meščeni tudi fotografski ^ rati, ki bodo oh tej lu« ji shev« fotografirali 41 j,o-pod vodo. V podniorn’ sta nameščeni tudi ts in televizijska n»Pr#v*‘ Kardinal Ottaviani ali: država mora služiti Cerkvi V Moskvo je 22. t- m- prispela argentinska trgovinska delegacija, ki jo vodi pomočnik argentinskega minitra za zunanjo trgovino Onaris, ki ga vidimo na sliiki- Poleg njega je pomočnik sovjetskega ministra za zunanjo trgovino Kuzmin, nadalje argentinski veleposlanik v Moskvi Donat. Slika je bila posneta na moskovskem letališču takoj ob prihodu argentinske delegacije, ki jo bo iz Moskve pot vodila še na Poljsko, v Češkoslovaško, Vzhodno Nemčijo, Madžarsko in Jugoslavijo. katerem ne bi bilo jedrskega orožja in izstrelkov, to je področje dobrega sosedstva in prijateljskega sodelovanja med državami». Izjava obsoja zatem politiko ZDA in Velike Britanije na tem področju ter načrte za povezavo bagdadskega pakta z NATO in SEATO ter oudarja, da ima navzočnost llesa na zasedanju namen po i Du men onemogočiti uspeh ankarskega zasedanja, je predstavnik angleške vlade izjavil da angleška vlada ne bi odklonila podrobne proučitve sovjetskega načrta o brez-atomskem področju na Sred njem vzhodu Tudi zunanji minister Selwyn Lloyd je pred svojim odhodom v Ankaro izjavil, da bodo o tem načrtu vsekakor govorili. člani Jimenezove tajne policije. Značilno je tudi, da je takoj po padcu Jimeneza bivši argentinski predsednik Peron, ki je bil njegov velik prijatelj, skušal zbežati, a mu ni uspelo in se je zaradi tega zatekel v dominikansko po- M. B- (Nadaljevanje na 8. strani) Q kardinalu Ottavianiju je te dni precej govora, kakor je v tem poslednjem času precej govora o raznih cerkvenih dostojanstvenikih in o Vatikanu sploh. In kakor je n. pr. že zadeva s škofom Fiordellijem iz Prata imela svoj odmev v parlamentu, tako bo tudi primer kardinala Ottaviani ja predmet bližnje debate v italijanskem parlamentu. Občutljivost političnih strank in javnega mnenja za take primere je sicer razumljiva: gre namreč za odnose med državo in Cerkvijo — odnose, ki jih sicer ureja konkordat iz leta 1929. In prav v tem konkordatu izza fašizma je iskati vir sporov, ki st že od konca vojne vlečejo v italijanskem javnem življenju. V tem konkordatu je namreč katoliški veri priznan značaj državne vere, medtem ko so druge veroizpovedi le (slabo) tolerirane. In v tem grmu tiči zajec: italijanska država ni svobodna moderna država, ker taka država ne more priznavati privilegiranega položaja neki veroizpovedi pred drugimi veroizpovedmi. Za moderno državo so vse veroizpovedi enakovredne, in zato stoji trdno na stališču načelne ločitve Cerkve od države. Vsakršen kompromis v obliki konkordata pa ne sme mimo tega temeljnega načela. Spričo okoliščine, da pri italijanski državi nimamo tega načela, je povsem naravno, da mora nujno prihajati do sporov. In pri takih sporih ima ved na prej prav Cerkev kot pa država. Cim država pristane na kon. cesijo, da je katoliška vera državna vera, ima Cerkev vso pravico zahtevati, da se država podredi zahtevam in ciljem katoliške Cerkve in s tem posredno Vatikana, ker je po stališču Cerkve posvetna oblast nuj no podrejena cerkveni oblasti. Primer kardinala Ottavianija nam more to najlepše pojasniti. Kardinal Ottaviani, ki je hkrati tajnik Sv. oficija, t. j. urada, ki skrbi za *pravovernost» na vseh področjih človeške dejavnosti, je v uradnem glasilu katoliške akcije *Quotidiano» napisal članek, v katerem je med drugim rečeno: «V našem taboru imamo celo katoličane, ki se v svojstvu politične oblasti drznejo braniti tiste, ki Cerkve ne le žalijo, ampak celo uničujejo.« Kakšno zahtevo je kardinal Ottaviani s tem postavil italijanski državi? Zahtevo, da se italijanska država spre in vodi križarsko oojno proti vsem tistim državam, ki katoliški Cerkvi ne priznavajo takšnega privilegiranega položaja, kakršnega uživa v Italiji. In to ne le proti takim državam, ampak tudi proti Sovjetski zvezi, kjer katoliška Cerkev ni nikoli predstavljala nič! Torej: nobenega pomirjenja, nobenih razgovorov, nobenega pogajanja, ampak ameriška oborožitev in z bon.bami po glavi! In zakaj ves ta hrup? Cernu je Vatikan smatral za potrebno, da vrže na tehtnico celo samega tajnika Sv. oficija? Samo zato, ker si je neki minister demokrščanske vlade drznil staviti neke pomirjevalne pripombe k odgovoru vlade na Bulganinovo pismo! Hkrati je kardinal Ottaviani v svojem članku tudi grajal demokrščansko stranko, ki se poslužuje duhovščine za svoje posvetne cilje, in jo potegnil za ušesa, češ, tako se ne služi Cerkvi. Da bo stvar jasna: Cerkev je pripravljena pomagati Fanfaniju, demokrščanski stranki, demokrščanski vladi in njenim ministrom, samo če bodo le-ti zvesto in ponižno izpolnjevali zahteve in ukaze Cerkve tako v notranjem življenju kakor v zunanji politiki države. Vsaka država, ki ni pripravljena ravnati tako, kot zahteva Cerkev, ni vredna počenega groša in jo lahko pri priči vrag vzame. To je bistvo opozorila kardinala Ottavianija, tajnika vrhovne institucije katoliške Cerkve. In to, seveda, ni nikakršno vmešavanje v zadeve države, ampak obravnavanje stvari, ki po nespornem in dokončnem mnenju spadajo v pristojnost Sv. Oficija. Zato je kardinal Ottaviani tudi smatral za potrebno, da o tej stvari izreče mnenje, ki mora biti tudi in predvsem za katoliške ministre povsem nedotakljivo. ■IIIMIIItnilllllltllllllllllllllMIlUtllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllltlllinillllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllllMIMIIIIIIMIlllllllllllllllMIMIIIIIIIIIIMIIIIIlillllinlUIIMIMIIIIIllMllllllllllltllllllllHMIlUIIIIIIIIII OB USPEHU ZNANSTVENIKOV HARWELSKEGA INŠTITUTA Sovjetska letalska konstruktorja Musinjan in Sabinin sta pred dnevi govorilu moskovskim srednješolcem o zgodovini letalstva. Na sliki ju vidimo v m kem moskovskem znanstvenem inštitutu obkrožena od srednješolcev. Oceani ■ neizčrpen rudnik energije za milijarde let Skupna želja V preteklem tednu jt bilo še vedno v ospredju dopisovanje med Moskvo in zahodnimi državami; v sovjetsko prestolnico so prihajali novi odgovori. Čeprav se bo morda zdelo dolgočasno, vendar je treba poudariti, da je trenutno to še vedno najvažnejše vprašanje, ki zadeva vse člooejtro. Iz dosedanjih odgovorov se da razbrati, da v bistvu vsi soglašajo, Ca je potrebno s pogajanji iskr.ti pot iz sedanjega napetega položaja. To je pozitivna stran odgovorov. Vendar pa se pri tem opaža, da se še mnogi državniki ne morejo otresti dosedanje miselnosii ter vidijo v vsaki pobudi nekakšno past. Sedaj gre predvsem za to, kako navezati prve potrebne stike. Na Zahodu še vedno vztrajajo, naj bi se razgovori začeli po diplomatski poti, sledila naj bi konferenca zunanjih ministrov in nato šele naj ki se sestali «najvišji». Toda po vesteh, ki prihajajo iz Londona, se zdi, da se je Mac Millan premislil in da je sedaj pripravljen pristati na sestanek med najvišjimi brez poprejšnje konference zunanjih ministrov. V spodnji zbornici je Butler, ki nadomešča odsotnega Mac Millana, napovedal v odgovoru na drugo Bulganinovo pismo »nore predloge*, ki sne bodo razočarali niti spodnje zbornice niti angleške javnosti*. V preteklem tednu je prišel tudi odgovor švicarske in avstrijske vlade, ki obe poudarjata, da sta pripravljeni nuditi svoje dobre usluge, če se s tem vse prizadete države strinjajo. Nasprotno pa je Adenauer dokaj razočaral nemško javnost. Njegov odgovor je še bolj negativen in polemičen kakor njegov govor po radiu, o katerem smo pisali preteklo nedeljo. Kancler sicer poudarja nujnost obnovitve stikov, vendar pa v bistvu zavrača vse sovjetske predloge in se zavzema za povratek k tajni diplomaciji. «Zato. da ljudstvo ne bi vedelo, kaj se kuje za njegovim hrbtom,* so ta predlog komentirali v Moskvi. V bundestagu je kancler, ki razpolaga z večino, sicer dobil zaupnico, toda liberalna in socialdemokratska opozicija je njegovo politiko ostro napadla. Socialdemokrati so postavili tudi zahteva za obnovitev diplomatskih odnosov s Poljsko in CSR. Spričo splošne želje po obnovitvi pogajanj so vsekakor potrebna najprej diplomatska pogajanja, da pride do . Sestanka na najviiji ravni. Tega pa bi se morale vsekakot udeležiti tudi piate izvf.pbl.b-. kovske države, da bi s svojo navzočnostjo in s svojimi predlogi ublaževale blokovska nasprotja in pripomogle do pomirjenja ter do prvih sporazumov. Morda pa bo do prvih »tikov ponovno prišlo ob morebitnem razpravljanju raz-orožitvenega vprašanja v o-kviru OZN, Glavni tajnik Hammarskjoeld, ki ti močno prizadeva, da bi predvsem velesile pripravil do tega, da se ponovno lotijo pogajanj, je po obisku v Londonu nakazal možnost, da obišče tu-ai Moskvo, da te pogovori z Gromikom. Glede razorožitve pa je poudaril, da mora to vprašanje ostati v pristojnosti OZN, kjer so štiri rap lične možnosti za njegovo obravnavanje. Te možnosti so: 1. razorožitvam odbor; 2. pogajanj a z dobrimi uslugami tajnika OZN; 3. Varnostni svet; 4. glavna skupščina. Spričo vseh teh prizadevanj in spričo splošno izražene želje po obnovitvi stikov je u-pati, da bodo ie tisti t~masti državniki, ki hočejo še vedno po stari poti, morali popustiti, ker jih bo sam razvoj dogodkov k temu prisilil. Za brezatomsko področje na Srednjem vzhodu Medtem ko se države bagdadskega pakta pod pokroviteljstvom ZDA pripravljajo na sestanke sveta ministrov bagdadskega pakta, ki se bo začel v ponedeljek v turški prestolnici Anka.d, je sovjetska agencija Tass objavila izjavo, ki predlaga, naj bi se sporazumeli, da Srednji vzhod postane «področje miru, na Ko bo veliki uspeh angleških in ameriških strokovnjakov možno tudi praktično izkoriščati, bo človeštvo rešeno skrbi za pogonsko energijo ki je bo že v sto letih ali še prej začelo primanjkovati V ZDA so po televiziji pokazali gledalcem nove a-meriške balistične izstrel-ke. Balistični izstrelki so kot orožje stroga vojaška tajnost in tako so se Američani ravnali vse do sedaj. Na sliki vidimo pomožno osebje, ki v posebnih oblekah napolnjuje rakete z gorivom. poživiti delovanje bagdadskega vojaškega bloka pod vodstvom ZDA. Med drugim poudarja izjava tudi, da prihaja Dulles v Ankaro, da bi na zasedanju branil velikanske dobičke, ki jih »ameriški petrolejski kralji i majo v zvezi s pogodbami, ki so jih vsilili državam tega dela sveta«, ter dodaja, da je gospoda-ska pomoč tem državam v bistvu sredstvo, ki služi predvsem v vojaške namene in ne za izboljšanje življenjske ravni tamkajšnjega prebivalstvi. Tudi ob tej izjavi se je pokaralo nesoglasje med Wa-shingtonom in L ondonem glede obravnavanja mednarodnih vprašanj. Dočim so v tVashinptonu izjavo povsem polemično in odklonilno komentirali, češ da gre za novo propagando, ki ima na- Venezuela O dogodkih v Venezueli smo obširno pi :ali v nedeljo na drugi strani. Medtem pa so se dogodki naglo razvijali in ljudstvo je skupno z vojsko po hudi borbi vrglo diktatorja Jimeneza. Ta je skupno s svojo družino in svojimi glavnimi pajdaši pobegnil v dominikansko republiko. V Venezueli je prevzel oblast odbor vojakov in civilistov. Odbor je ukazal izpustiti vse politične jetnike in je dovolil vsem političnim izgnancem povratek v domovino. Ljudstvo je padec Jimeneza in njegovega režima pozdravilo z navdušenimi manifestacijami, pri čemer je obračunalo tudi s številnimi Včerajšnji časopisi so pod velikimi naslovi na 'prvih straneh prinesli vest o velikem znastvenem dosežku britanskih in ameriških a-tomskih znanstvenikov. Kako tudi ne, saj se je tem znanstvenikom posrečilo v laboratorijih s pomočjo naprave «Zeta> proizvesti temperaturo, kakršna je ne površini Sonca in zvezd. Uspelo jim je namreč proizvesti temperaturo petih milijonov stopinj C, kar je okoli tretjina temperature, kakršno i-ma Sonce. O zadevi smo na kratko pisali že lani ob koncu avgusta, ko so iz Londona prišle prve še dokaj nepopolne vesti. Predvčerajšnjim pa so ameriški in brionski znanstveniki obširno prikazali delovanje te napra ve, principe, na katerih deluje, in tudi razvoj priprav za ta velik znanstveni dosežek. Čeprav so se znanstveniki a tem ukvarjali že dolgo let, konkretno pa proučevali že 25 let, so s praktičnimi pripravami začeli pred dvema letoma, ko so v laboratorijih v Harvellu začeli graditi napravo »Zeta«. Ta naprava je zelo velika, saj je visoka ko*, dvonadstropna hiša. Nemogoče bi bilo dati podrobno sliko naprave. Njeno bistvo pa je velikanska krožna cev, uiku. V" bi h11-) možno tudi prakt čno izkoriščanje tega za seuaj .„a.o.,e se vedno teoretičnega uspeha angleških in ameriških znanstvenikov, imelo v neizčrpnih količinah oceanskih voda prav tako neizčrpne zaloge surovin za pridobivanje pogonskih sil za svojo industrijo, promet in ostalo. Sami ameriški in angleški strokovnjaki, ki so po dolgoletnih naporih uspeli napraviti ta velikanski korak, pa vedo, da bo tudi nadaljnja pot težavna in predvčerajšnjim smo slišali mnenja, da bodo potrebna še dolga leta, preden bo ta ve’iki u-speh dal tudi praktične rezultate. Toda tudi to ne zmanjšuje velikanskega pomena tega dogodka, ki se uvršča med največje dosežke novejše znanosti in tehnike in hkrati človeštvu obeta, da mu ne bo treba vtč tako štediti z energija-.ni kot mora štediti s^daj, ko so zaloge «naravnih» virov energije tako skromne. V preteklih dneh nismo imeli snega le pri nas, ampak skoraj po vsem svetu-Na sliki držat na cesta, ki vodi iz M-xieo Cilvja v Tolurvi. Kol nam kaže slika, so snežni zameti močno zavili promet, ki je na tej centi zelo živ. Tr2a$fto gospodarstvo oi laHaloo vorasaole Sedem predlogov, da se zagotovi tržaški gospodarski razvoj Rospo*m tudi za razvoj in napredek celotnega gospodarskega ®r*anizma. S. Uveljaviti je treba davčne, carinske in valutne olajšave »»vesti pametno kreditno politiko. *• Ivesti je treba ukrepe, ki bodo omogočili industrijski raz-°J v zvezi 7 obmorskim položajem Trsta. '• Izvajati Jc treba umno politiko pogajanj in sporazumov državami’ ki s« poslužujejo tržaškega pristanišča tudi s konkurenčnimi državami. V današnji nedeljski številki «Primorskega dnevni-ka> smo posvetili izjemoma celo stran tržaškim gospodarskim vprašanjem. Vsi članki so napisani na osnovi 250 strani dolge spomenice Tržaške zbornice za trgovino, industrijo in kmetijstvo ki ima naslov «Poročilo o gospodarskem položaju Trsta in o ukrepih, ki jih predlagajo gospodarske kategorijo. Ta spomenica ima svojevrstno in značilno zgodovino, ki je vredna nekaj besed. 27. novembra 1956. leta je bil prvi sestanek tržaške pokrajinske gospodarske konzulte. na katerem je predsednik trgovinske zbornice prof. Luzzatto Fegiz o-stro protestiral proti vladnim krogom, ki v dveh letih niso pripravili nobenega organskega načrta za obno vo tržaškega gospodarstva. Predsednik je takrat tudi z zelo ostrimi izrazi obsodil brezbrižnost Rima, ki ni na pisma, brzojavke in osebne intervencije niti odgovoril. Ta protest je imel določen učinek in je takratni ministrski predsednik Segni sprejel tržaško gospodarsko delegacijo, kateri je zagotovil, da bodo vključili tržaški gospodarski organski načrt v splošni italijanski načrt, ki je znan kot načrt Vanoni. Trgovinska zbornica je po tem zagotovilu takoj pričela z delom in so vse njene sekcije pričele z resnim proučevanjem stanja posameznih gospodarskih panog, kot tudi s sestavo predlogov, da se neugodno stanje izpremeni. Rezultat tega dolgotrajnega in obširnega dela, pri katerem niso sodelovali samo vsi člani tržaške pokrajinske gosoodar- ske konzulte (okrog 170 gospodarskih predstavnikov in strokovnjakov) temveč tudi tehnični strokovnjaki uslužbe-ni v trgovinski zbornici, vidni znanstveniki tržaške univerze in drugi strokovnjaki, je omenjena spomenica, katero bi morali že poleti lanskega leta predložiti vladi. Do tega — vsaj v uradni obliki — takrat ni prišlo, ker je Segnijevo vlado zamenjal Zoli in zato ni padel v pozabo samo načrt Vanoni, temveč tudi vsako razpravljanje o tržaškem organskem načrtu. Vladni generalni komisar Pa-lamara pa je na svoji tiskovni konferenci jasno povedal, da vlada ni pripravila nobenega načrta in da ga tudi ne namerava pripraviti v bodoče. Z vsemi trditvami in zaključki trgovinske zbornice, ki so izražene v tej spomenici, se ne moremo strinjati, ker zbornica zaradi svojega nedemokratičnega sestava ne more povsem odražati interesov celotnega prebivalstva in logično ščiti interese predvsem bogatejših gospodarskih krogov. V to vrsto spadajo zlasti predlogi za ukinitev imenskih akcij, kar po našem vodi samo do davčnih utaj '■•■■•lllllllllll||||||||||l|||||||||||||||||||llIlU|||||lll|||||tl|||||,l||||||||||,|,|„||HI|||||||||m||||„|IHI„|M|||||H|||n|||||n|n||HM|||||H|||n|||U||n|||||||H||H||||||u|||||||||||||||||||H||H|||u|H|H| davčnih olajšavah lahte ve Posebna medministrska komisija, ki je proučevala vprašanje ustanovitve proste cone, je prišla sicer do negativnega zaključka glede proste cone, vendar je predlagala vrsto nadomestnih ukrepov - Od takrat je minilo leto in pol, uresničen pa ni bil niti en predlog Poročilu trgovinske zbor-■K 0 gospodarskem položaju p * in o ukrepih, ki so jih lpjr*8ale gospodarske kateri*. Je tudi poglavje o 0I °snem vprašanju davčnih u *v»- V tem poglavju se in *v*ia, da je bilo že pri-»tn *?’ da ie treba priznati Tria «.!22adne davčne olajšave .jMUs je treba čimprej u-jo r^ii- V obširnem uvodu n» !?Ž*no- da se je pozabilo nejs j let v izrednem položaju, liko*tja teh zaključkov •tdaj a ° še leto In pol. Do Pili, v? niso ničesar ukre- ^dlovn c *.e. ie Rlede na •bo komisije omejila sa-^rostj * Potrditev zavrnitve bobei,ii.Cone’ ni ),a sprejela Pov, " nadomestnih ukre- te;***'■ razvidno, da b* ,Vo; a zbornica vztraja ‘blišču j1 starem negativnem J* baorem proste mne, ki ga ni«. .^° sprejeti. To vpraša v»x.- Vljenjsko zanima “ti 0 Prebivalstva in bi m °Rf gospodarske kro-oh.°ra trgovinska zbor-z večjo res- ■•c« ne. — "K' bo,tj0 avnavati JfOste’ *a^ bi ustanovitev Voj ,ne Pospešila zlasti '•td,. v,eh in vNiSn lrgovine mesta. uvr1' >• '-*"- proizvajalnih razvoj notranje trgovine mesta. m"' Pod 8 * edp Proste f be vel-i^pUvom male sku-‘ebh pol, “dustrljc«v in neka-“«io d '*lh krogov, ki ne i“«jina *'• P08tala tria*ka » 1*- ne Prosto pod- « tUdi 8kliruj.jo i ki j. , P°sebne komi- . ie Prost- #Vnavala vPra-J da j. t.*!v.C°?* ngotovi- c®he>l' > 0l»i»ave Trstu dru- zameno prostr «i rt.°rbica J’“ve *t trgovinska £>ih 0l»um v obliki njenem av. Zato bi bila V d*včniv, m,nmiu raztegni em tu** Podjen °*8^*av' ki velja *biiču ^ industrijskem korak naprej predvsem za obrtništvo in za malo industrijo. Za razvoj industrije in investicij kapitala pa bi morali sedanje davčne olajšave na material in stroje novih naprav raztegniti na surovine in polizdelke, za proizvodnjo, za najmanj 10 let. Nato prodlaga večje razumevanje pri določanju registracijskega davka na investicije Pred tani ni k trgovinske zbornice prof. Pier Paolo luzzatto Fejjiz med črtanjem 70 sl rani dolgega obširno dokumentiranega |>o-rocila o tržaškimi gespo-d ur sitem položaju- itd. v vseh proizvodnih panogah. Z oprostitvijo davka na poslovni promet (IGE) pa bi imeli razni gospodarski sektorji velike koristi. p0 mnenju trgovinske zbornice ne bi nobena druga davčna olajšava tako enakomerno vplivala na koristi potrošnikov. Zato je treba način davčnih olajšav proučiti tako, da bodo doseženi sledeči glavni smotri; 4. Opogumiti investicije italijanskega in tujega kapitala in pospešiti zasebno iniciativo; 2. ustvariti nova delovna mesta za zaposlitev velikega števila brezposelnih; 3. omiliti izredni položaj splošnih gospodarskih težav z namenom, da se prepreči tudi nevarno izseljevanje visoko kvalificirane delovne sile. V ta namen je bil poročilu priložen tudi predlog trgovinske zbornice za najmanj desetletno oprostitev davka na poslovni promet, ki je bil predložen ((medministrski komisiji za Trst oktobra leta 1954. Trgovinska zbornica predlaga med drugim oprostitve IGE 1. za vse gospodarske listine, ki se nanašajo na uvoz blaga iz inozemstva, in sicer oprostitev obdavčevanja inozemskega blaga, ki ga carinarnica v Trstu nacionalizira; 2. za vse gospodarske listine, ki se nanašajo na zameno blaga med podjetji in med osebami v notranjosti področja, in sicer za blago, ki je bilo proizvedeno ali pa uvoženo na tržaško področje; 4. za vse gospodarske listine. ki se nanašajo na prodajo blaga potrošnikom, kar pomeni oprostitev JGE na dohodke trgovin na drobno, ki jih o-menja člen 1 ministrskega odloku od 10. decembra leta 1993; 5. za vse ekonomske listine, ki se nanašajo na razne usluge v mejah tržaškega področja. Poleg tega predlaga trgovinska zbornica ustanovitev carine prostega področja za industrijo. V tem poglavju je rečeno, da v sedanjem stanju ni mogoče rešiti tržaškega gospodarskega vprašanja brez resnega programa industrializacije. Prvi korak v tej smeri je bil napravljen z industrijskim pristaniščem in z rotacij-■kim skladom. Do sedaj pa obu omenjena ukrepa nista dala zadovoljivih rezultatov. Trgovinska zbornica ugotavlja, da čeprav obstajajo v industrijskem pristanišču možnosti za obratovanje v režimu! področja prostega pristanišča, v resnici ni mogoče teh ugodnosti izkoristiti, ker bi se mogla posamezna podjetja na osnovi carinskih predpisov ograditi z visokim zidom, vzdrževati na svoje sl roške celoten zbor carinskih straž in jim poskrbeti stanovanje ter vse ostale usluge, da zagotovi- Trstu zakonito zaščiteno industrijsko prosto cono. To Di omogočilo gradnjo novih industrijskih podjetij, ki bi se ukvarjala v glavnem s predelavo inozemskih surovin in z izvozom svojih izdelkov v tujino. Industrijska prosta cona bi morala biti ograjena in strogo zavarovana. Stroški za varstvo ne bi smeli biti v breme podjetjem. Sprejeti bi morali zakonski ukrep, ki naj omogoči svoboden uvoz surovin iz inozemstva na svobodno carinsko področje za njihovo predelavo in izvoz v inozemstvo. Za izdelke, ki bi bili prodani na italijanskem trgu bi pa plačali redno carino, kar velja za uvoz inozemskega blaga. Ta sistem ne bi smel prizadeti državnih dohodkov. Nasprotno, omogočil bi dotok novih velikih dohodkov in u-godno vplival na tržaško gospodarstvo. Poleg tega pa ne bi na noben način škodoval drugim italijanskim pristaniščem, obenem pa ne bi mogel biti resen konkurent drugim italijanskim industrijam, ker bi bilo delovanje področja u-smerjeno zlasti v inozemstvo. (Priredil S- Š.) brez realnih gospodarskih koristi za skupnost. Problematični so tudi predlogi za okrepitev kmetijstva (o katerih bomo podrobneje še poročali), predvsem zaradi tega, ker v •zbornici niso zastopani predstavniki velike večine tržaških kmetovalcev. Končno se ne moremo strinjati s stališčem do integralne proste cone, ker je zbornica (verjetno zaradi stališča Rima) pristala, da se ta predlog pokoplje in zahteva kot nadomestilo druge pomembne olajšave, o katerih podrobno poročamo. Kljub tem problematičnim poglavjem pa spomenica zasluži vso pozornout, ker je sestavljena z vso resnostjo, ker so vse trditve v njej bogato dokumentirane in podprte z mnenji strokovnjakov, ki v določeni panogi predstavljajo nedvomno priznano avtori teto. Prav zaradi svoje resnosti in osebnosti avtorjev pa predstavlja ta spomenica najostrejšo kritiko vseh «uradnih» optimistov, ki bi hoteli z nekaj lepimi besedami prepričati javnost, da v Trstu tečeta mleko ^ in med. Vsa poglavja namreč dokumentirano dokazujejo, da so vse tržaške gospodarske panoge v zelo resnem položaju in da je brez organskih ukrepov Trst obsojen na umiranje. V tej številki ((Primorskega dnevnika« nimamo dovolj prostora, da bi lahko vsaj okvirno proučili vsa vprašanja, ki jih navaja omenjena spomenica in se omejujemo samo na nekatere zanimive predloge in ugotovitve. PREBIVALSTVO Oglejmo si najprej strukturo prebivalstva. Prof. Bonifa-cio v tej zvezi ugotavlja, da bo tržaška občina dosegla do 1962. leta okrog 300.000 prebivalcev in celotno ozemlje 325-330.000 ljudi. Struktura prebivalstva pa se bo zaradi emigracije — katero Trst prvič beleži v svoji zgodovini — poslabšala in se bo povečalo število upokojencev, vdov, starejših delavcev ter znižalo število mladih kvalificiranih kadrov. Pogoji za absorbiranje brezposelnih so v sedanjih okoliščinah zelo slabi, vendar pa bi se lahko izpremenili, če bi sprejeli potrebne ukrepe za o-krepitev pomorstva, industrije, prometa itd. oonkki PRORAČUN Zbornica meni. da je bila prva velika napaka italijanske uprave, da ni več objavljala conskega proračuna in da je ukinila tiskovne konference, na katerih so obrazložili osnovne podatke tega proračuna. Zbornica sicer meni, da ni mogoče delati točnih zaključkov, koliko področje zasluži in koliko porabi. Vendar pa je treba prenehati s trditvami, da predstavlja Trst s čisto finančnega stališča za I-talijo čisto izgubo. Ce se upošteva, da Trst s 300.000 prebivalci prinese na leto približno 36 milijard davčnih dohodkov, medtem ko bližnja videmska pokrajina z 800.000 prebivalci le 22 milijard, se lahko logično ugotovi, da je odgovor na vprašanje o izgubi ali dobičku v korist Trstu. V tem poglavju se zaključuje, da je treba ne samo ohraniti, temveč okrepiti sistem avtonomnega proračuna, dokler ne bo ustanovljena avtonomna pokrajina, ki bo razpolagala z lastnimi sredstvi. VLOGE IN NJIH IZKORIŠČANJE Poročilo ugotavlja, da se je obseg vlog v zadnjem letu povečal, vendar pa da to nikakor ne more biti ugoden in- deks in da številne okoliščine govore prav obratno. Predvsem do povečanja vlog ni prišlo samo na osnovi golih gospodarskih rezultatov, temveč je to povečanje odraz tudi drugih okoliščin, kot na primer dotoka ezulov. Povišanje obsega tekočih računov pa govori o sredstvih, ki so jih trgovci potegnili iz svojih obratov in jih uporabljajo za nekako ((manevrsko maso«, kar ponovne potrjuje kritično stanje tega sektorja. Med negativnimi elementi je nedvomno na prvem mestu odtok kapitala v druge pokrajine, ki je dosegel v letu 1956 kar 40 milijard lir in ki skupno z neizkoriščenimi sredstvi rotacijskega sklada priča, da v sedanjih okoliščinah v Trstu ne obstajajo ugodni pogoji za produktivne investicije. POMORSKE PROGE To poglavje je izredno važno, saj poročilo ugotavlja, da predstavlja osnovni pogoj za A ..... obnovo tržaškega prometa za-^ k * fd._B,a_da ,, k„ad j Pogled na svečano dvorano tržaške trgovinske zbornice med zasedanjem pokrajinske gospodarske konzulte. dostno število rednih pomorskih zvez, katere ustvarjajo konkurenčna pristanišča, medtem ko tudi na tem področju Trst stagnira. Povečati število rednih pomorskih zvez pa je v zadostni meri mogoče samo z izvršitvijo pogumnega programa pin kot tudi svobodnih brodarjev. V nadaljevanju so navedene nekatere posebne o-lajšave, podobne onim, kot so že v veljavi na Siciliji, in daljši dokumentiran seznam rednih pomorskih prog, katere bi morale družbe pin takoj ustanoviti. JAVNA SKLADISCA V posebnem poglavju je govora predvsem o proračunu te ustanove in se zahteva večja državna podpora, ker tržaška Javna skladišča delajo skoro izključno s tujim blagom in morajo nujno biti konkurenčna. Iz priloženih dokumentov je razvidno, da Javna skladišča v tržaški zgodovini nikoli niso mogla biti aktivna, če so hotela ohraniti svojo konkurenčno sposobnost. Naveden je program najnujnejših del in nekateri predlogi za razbremenitev proračuna tega podjetja (predvsem plačevanje železniških uslug, kar bi morala prevzeti železniška uprava). VELIKA LADJBDELNISKA INDUSTRIJA Porofilo posebej govori o stanju v podjetjih CRDA (vključeni so tudi obrati v Tržiču) in ugotavlja, da je mednarodna konkurenca zelo močna, obrati CRDA pa zastareli, tako da ne zmorejo nižjih mednarodnih cen. V ta namen je treba obnoviti zakon Tre-meloni, ki predvideva kritje stroškov, ki jih imajo italijanska podjetja, ker kupujejo dražje domače surovine za gradnjo ladij in je treba izvršiti korenito modernizacijo o-bratov za kar bi porabili o-krog 12 milijard lir. Podjetje zahteva, da se mu izplača v ta namen akontacija na vojno škodo (50 milijard lir), kot so to izplačali že nekaterim drugim podjetjem. Poleg tega predlaga tudi povečano gradnjo ladjevja pin. s čimer bi ponovno pričeli graditi potni- šča tržaškega pristanišča in na ladjedelnice. Pristanišče je lani sicer povečalo za 4 odst. svoj promet, istočasno pa ga je Genova povečala za 18 odst., Benetke za 21 odst., Savona za 13 odst., Livorno za 19 odst., Ancona za 10 odst., Reka za 15 odst. itd. Tržaške ve like ladjedelnice imajo sicer dovolj naročil, ki pa se nanašajo izključ no na petrolejske ladje, pri gradnji katerih niso zaposlene vse kategorije delavcev. Pa še ta naročila počasi zginevajo in za nova je bodočnost temačna, ker ladjedelnice niso najmoderneje o-premljene. ške in mešane ladje in bi istočasno stvarno pričeli reševati vprašanje tržaškega pomorstva. ZUNANJA TRGOVINA Ta zelo važna panoga je v zadnjih desetletjih doživela naravnost grozljivo propast, katero številke zelo točno odražajo: 1913. leta se je ukvarjalo z zunanjo trgovino v Trstu okrog 600 podjetij. 1927. leta jih je bilo 480, 1937. leta 250 in sedaj se jih je z velikimi žrtvami in občudovanja vredno upornostjo ohranilo nekaj desetin. 1913. leta je predstavljalo 80 odst. tržaškega pomorskega prometa promet z raznim blagom, sedaj pa komaj 3 odst. Za radikalno spremembo stanja predlagajo ti trgovci: okrepitev pomorskih prog, izboljšanje železniških tarif, tako da bi se Trst «približal» i-talijanskemu trgu in postal konkurenčen v zaledju, ukinitev plačevanja IGE in nekatere druge ukrepe. Predvsem pa bi po njih mnenju moral v Trstu avtonomno poslovati urad za zunanjo trgovino, ki bi moral i-meti primerno avtoriteto in bi lahko avtonomno takoj in gibčno rešil vsa sporna in kritična vprašanja. Ta urad naj bi nato zamenjal soroden UTad avtonomne deželne uprave. Železnice* avtomobilske ŽELEZNICE Poročilo trgovinske zbornice vsebuje tudi predloge za preureditev in okrepitev železniških prog, cestnega o-mreija m letalskih zvez. Železniško omrežje tržaškega področja je zelo pomanjkljivo. Zato se predlagajo nujna dela, ki se ne smejo dalje odlagati, kajti v nasprotnem primeru bo močno oškodovana funkcionalnost in učinkovitost vsega pristanišča, tržaško gospodarstvo pa se ne bo moglo popraviti. Maksimalni program za obnovo železnic bi terjal 56 milijard kredita, za štiriletno obdobje načrta za razvoj gospodarstva pa bi zadostovalo 27.5 milijarde. V ta namen bi porabili; za položitev drugega tira na progi Trst-Benetke 2250 milijonov (poleg že odobrenih kreditov); za razširitev in ureditev postaje Sv. Andreja aa tovorni promet 2000 milijonov; za e-lektrifikacijo proge Sv. An-drej-Zavlje 250 milijonov; za zgraditev nove postaje v Zav-ljah (poleg le odobrenih kreditov) 1000 milijonov; za krožno progo, vso v predoru 6750 milijonov; za delno okrepitev pontebske (trbižke) proge 14 tisoč 500 milijonov, in sicer za razširitev in centralizacijo postaj na sedanji progi 1500 milijonov, za nov odsek pro-jo predpisane varnosti. Zaradi j ge Zagraj-SV. Ivan ob Nadiži teh razlogov so mnoga podjet- j 3000 milijonov, za odsek pro-ja odklonila gradnjo svojih gp Karnija-Ponteba 10 tisoč naprav v industrijskem prista-1 milijonov. nišču. Zato bi bilo treba dati* Omenjeni že odobreni kre- diti se nanašajo na izdatke, ki jih je določal zakon št. 173 od dne 26. 3, 1955, iz »posojila za Trst« 30 milijard iz leta 195,4, in sicer 1.5 milijarde za obnovo tržaške postaje, 3 milijarde prispevka za elektrifikacijo in dvojni tir na progi Trst-Benetke ter 1.3 milijarde za razširitev in povezavo obeh openskih postaj. Razen tega je ustanova industrijskega pristanišča določila 250 milijonov prispevka za gradnjo nove postaje v Zav-ljah. Pri tem je treba upoštevati, da ne gre le za načrt okrepitve tržaški' železniških zvez, marveč da gre povečini za preureditev železniškega o-mrežja v vsedržavnem interesu in za prilagoditev položaju, ki je nastal na tem področju z novimi mejami. Kot ne služi na pr. Brennerski prelaz le Padski nižini, tako ne služi Trbiški prelaz le Trstu, marveč tudi Benetkam in ostalim predelom v državi, Trbiž je namreč glede prometa na tretjem mestu za Chias-som in Brennerjem, Potrebne kredite bi morala prispevati železniško ravnateljstvo in generalno ravnateljstvo novih železniških gradenj ministrstva javnih del. Od omenjenih del je gospodarsko najbolj važna okrepitev pontebske proge, kar sta priznali v svojem načrtu neodložljivih del tudi železniška uprava in uprava javnih del. Tesno povezana s tem je preureditev ŽčlezniSkih na- prav v pristanišču. Zaman bi namreč bilo okrepiti ponteb-sko progo, če ne hi prilagodili železniških naprav v pristanišču okrepljenim možnostim pristaniških naprav za nakladanje in razkladanje blaga, kar se na primer dogaja sedaj. Treba je namreč predvsem povečati število voz in možnosti njihovega premikanja v novem pristanišču, kjer je največ prometa z blagom. V ta namen je treba okrepiti oziroma nadomestiti ranžirne postaje, ki so ostale onkraj meje. Razen nove ranžirne postaje in tirov, zgrajenih na Opčinah, je treba preurediti in razširiti ranžirno postajo pri Sv. Andreju ter čimprej zgraditi novo postajo v Zavijali. Nujna je postala tudi zgraditev nove krožne podzemeljske proge ter prenovitev glavne postaje, k'i je sicer že v teku, toda v premajhnem obsegu. Končno je vprašanje boljše funkcionalnosti tržaškega pristanišča tesno povezano tudi z zgraditvijo mednarodne postaje na pontebski progi, za kar bi bila najbolj primerna Ponteba. To bi pripomoglo k hitrejšemu odpravljanju blaga in sicer pri uvozu iz Avstrije im izvozu v Avstrijo. Sedanja trbiška postaja je nezadostna za vse zadevne operacije in blago carinijo v Pon-tebi, Trbižu, stroje pa celo v Vidmu, medtem ko se opravlja vse računovodstvo, ki se tiče železniških prevozov, v Podkloštru (Arnoldstein), to je v Avstriji. Ce bi vse to o-pravili na eni sami postaji, kot se na primer dogaja v Chiassu, bi se ves promet pospešil v veliko korist tržaškega pristanišča. CESTE Ce hočemo spopolniti sliko prometnih zvez tržaškega pristanišča, ne moremo mimo perečega vprašanja avtostrad, kajti državni avtomobilski cesti, to je Benetke-Trst (št. 14) in pontebska cesta (št. 13) niti zdaleč ne zadostujeta za sedanji promet Zato je treba za Tržaško, preosfali del Julijske krajine in Furlanijo čimprej zgraditi avtostrado Benetke-Trst z odcepkom Pal-manova-Videm (142 km) in avtostrado Videm-Trbiž-avstrij-ska meja (102 km), Avtostrada Benetke-Trst in Palmanova-Videm je vključena v načrt gradnje italijanskih avtostrad, ki ga določa zakon z dne 31. 3. 1955, in predstavlja podaljšek avtostrade Brescia-Padova-Mestre, katere gradnjo so že oddali »Družbi za avtostrade Brescia-Padova«, Zato je treba, da pristojni medministrski odbor takoj poskrbi za finansiranje tega novega odseka avtostrade, loi je del predvidene transverzalne prometne žile Severne Italije, imenovane «Cesta trgovine in prometa«, Z zgraditvijo tega odseka avtoceste bi dosegli naslednje rezultate; tesnejšo povezavo z vso državo, od katere je Trst skoraj ločen zaradi svojega obrobnega položaja in pomanjkljivih prometnih zvez; o-krepitev gospodarske integracije med julijskim in furlanskim področjem, ki se glede mnogih plati spopolnjujeta; o-krepitev prometa s kamioni v korist pristanišča; večji razvoj avtobusnih prevozov, kar bi pospešilo turizem; povezavo z avstrijskimi avtostradami, kar bi bilo zelo važno za o-krepitev turističnih tokov, namenjenih v Benetke, Trst in v Italijo sploh. Stroški za gradnjo bi znašali 15.850 milijonov lir in bi jih pokrili 5 odst. z delniškim kapitalom, 3« odst. z državnim prispevkom, 57 odst. z obveznicami, za katere bi jamčile rr.zne ustanove, ali pa z domačim ali z inozemskim posojilom. Stroške za vzdrževanje avtostrade pa bi krili s pobiranjem cestnine. Avtostrada Videm-Trbiž-av-strijska meja je nujna povezava med omrežjem italijanskih avtostrad (1700 km) ter z avstrijskimi in evropskimi avtostradami sploh (2500 km). To povezavo predvideva tudi načrt evropskega cestnega o-mrežja 07,N. V Avstriji se le izvaja ntfčrt gradnje avtostrade Dunaj-Beljak-italijanska meja in v kratkem bodo začeli graditi odsek Celovee-Beljak. Zato bi morala pohiteti tudi Italija in poskrbeti za potrebne kredite. Ta cesta bo velike važnosti za Italijo zlasti za mednarodni turizem, za Trst in Benetke pa bo imela še poseben pomen v zvezi s povezavo s podonavskim zaledjem. Poročilo omenja tudi potrebo okrepitve cestnih zvez z Jugoslavijo (pa čeprav nekoliko kasneje), ki dokončuje avtostrado Zagreb-Ljubljana-Po-stojna, od katere ne bi smeli ostati ločeni, LETALIŠČE Končno se ukvarja poročilo tudi z letalskimi zvezami. Trst je bil svoj čas zelo važno pristanišče za potniški promet po morju, zlasti med Sreanjo Evropo in Jutrovim. Z razvojem prometnih sredstev pa je bil potisnjen v ozadje. Temu bi lahko odpomogli z zgraditvijo letališča v bližini mesta, saj razpolagajo vsa večja italijanska pristanišča z letališči in je tudi znano, da se letalski promet najbolj razvija na področjih, ki razpolagajo s pristanišči v bližini. Sedaj pa je tržaško in tudi furlansko področje ločeno od italijanskih in inozemskih letalskih zvez, ker ne razpolaga s primernimi letališči. Za sedaj bi lahko z malimi stroški razširili in modernzirali letališče v Ronkah, ki bi služilo bodisi Trstu bodisi Furlaniji. Lahko bi tudi z zelo skromnimi izdatki preuredili tržaško hidroavionsko pristajališče za vzletišče za helikopterje. S tem bi vsaj povezali Trst s pomočjo helikopterjev z velikim bodočim letališčem pri Benetkah in tudi z letališčem v Ronkah. MOC PROTI NAPADU General Georgij Pokrov ski opisuje obliko, način leta, hitrost in učinkovitost balistične rakete, ki je praktično neuničljiva, ko leti na stotine kilometrov visoko s hitrostjo šest kilometrov na sekundo : ! m * y< '<:-\ Šte': v 4'~'<•**** te,- ■ ■■.č4fc&:;3(wšb > ■ šsss: j im? \ ~ ' S**- " &. tem- • vSSSfr: ?. -Šifri*! zmgMjL V- m 'Pl j i J Medcelinske balistične rakete so na vojaški paradi v Moskvi ob proslavi 40. obletnice oktobrske revolucije vzbudile silno zanimanje ne samo tistih, ki so paradi prisostvovali ampak še zlasti tistih, ki se že leta ukvarjajo s problemom balističnih raket. Na veliki sliki zgoraj vidimo balistične rakete, ki jih pe. Ijejo čez moskovski Rdeči trg. Tu zgoraj je sovjetska stratosferska raketa, ki je dosegla 1000 km višine-Na spodnji sliki pa vidimo pot balistične rakete, ki se dvigne 1000 km visoko, nakar v krivulji pada s hitrostjo 25 000 km na uro. Praktično preleti v 40 minutah razdaljo 8000 kil omet rov Medcelinska balistična raketa je raketa brez kril, vodena s tal, opremljena z reakcijskimi motorji, ki lahko leti od vzletišča na tisoče kilometrov oddaljeni cilj. Moderna balistična raketa ima cilindrtko obliko s koničasto aerodinamično glavo. V notranjosti ima nameščen atomski ali ter-monuklearni eksploziv» naprave za uravnavanje smeri, močne reakcijske motorje, rezervoarje za pogonsko gorivo (petrolej, alkohol), oksidul za sežiganje (tekoči kisik ohlajen na zelo nizko temperaturo, ali pa soli-trovo kislino). Kolikor daljša je pot, ki jo mora preleteti raketa, toliko večje morajo biti njene dimenzije in njena začetna teža. Za več tisoč kilometrov poleta je treba zgraditi rakete iz več delov. Ko prvi del uporabi gorivo, se avtomatično odcepi od rakete, hkrati pa stopijo v pogon motorji drugega dela. Po tej jazi seveda postane raketa lažja in se zato njena brzina še poveča. Če se v posamezne dele rakete vgradijo močni reakcijski motorji z uporabo goriva z visoko kalorično vrednostjo, je mogoče doseči velike brzine. Vzletišča raket ne potrebujejo zapletenih naprav: raketa potrebuje re- Ficko Dragi pri Morski! Na svetu prav zares da ni nobene Pravice! On- dan ko so ble počitence ni blo nanka mrve snega in se nismo mogli nič šmučat, a zdaj ko ga je na sulo tolko, da je strah, pa niso pocitence. Kadaj pa naj se pole mi drsamo, a? Zdaj bi mogli napravit počitence, magari če bible snežene počitence. če smo imeli praznik od roi in anka od spomladi, naj bi nardili anka od snega. Ma imajo praznik ben tisti, kateri so bres dela in ki zdaj morejo z badi-lami spravlat sneh ses marčapij! To je anka prov. Gušto mije povedal, da so bli anka ses njih razreda na izgletu v Rimu in da zastran tega grejo na izglete u Austrijo in anka v druge kraje samo ne u jugo Slavjo, ko je to vele sumljivo, če se gre če gor in da se anka nazaj pride. In bi anka dijaki vele tam gori vidli, da ni u jugo Slavji tako grozno, kokar pravjo kašni begunski učeniki in profesorji. Toni Sapa pa je vele videl, da to ni prav dobro: *Za kašno strelo sepa glthajo ministri in vsi tisti Komišjoni, če so pa povsot še tašni ludje, ki za tisto nič ne bacilirajo in delajo naprej po soje, kokar tabat ko je še bil ranek Mušolinl živ. Na to vižo ne bomo pršli nikamor! Take ludi bi jih blo treba scabat ven in pole bi ben vidli, kako bi blo vse prov!* Gospa Adele, katera je anka ona v tistmu Ko-mitatu od šolskih blagajn je rekla, da je forte fino, ko nimajo skoraj nič za delat. Ta glauno je plača! Za drugo ne dajo dnarja in tako ni treba nič baci-lirat in si belit glave. »O, saj meni nič ni mari, če dajo kaj dnarja za drugo al ne! Je bil ono leto e-den pri nas, kateri je začel nekaj pisat in naštevat, zakaj vse bi nucali dnar, ma soga vele spravli. In mi tako zdaj živimo v miru. In smo vsi kontenti: tisti kateri zdaj lahko rečejo, da oni bi vele in forte radi dali za iise, kar bi nucale slovenske šole, nečko prosit bi mogli, a mi zastran tistega, ko gledamo bol za sebe in se imamo fino fajn!* Kako fina veselica je bla oni teden v borštu. Kolko luctva je blo in kako znajo fino igrat. Kako je bla pridna anka tista liljana, in vsi ta drugi! Tako se jast forte veselim, ko bomo bli nama- škarirant za Pusta. Bomo uganjali geto in se bomo lahko norčavali in anka plesali. Jast sem si vre zmislil, kako se bom namaškariral, ma ne povem nobenmu! Te pozdravla r»«p» . •*> if-' lativno majhno vzletišče, ki je lahko zgrajeno v najkrajšem času, kar pa ne moremo reči za navadna letališča. Ta vzletišča se z lahkoto mlmetizirajo in jih praktično ni mogoče uničiti iz zraka. Iz vzletišča je raketa pognana navpično v zrak. V prvih sekundah leti raketa navpično, potem ko je prešla gostejše atmosferske plasti jo vodeni sistem uravna na določeni cilj. Ko je raketa dosegla največjo brzino, se vsi njeni motorji drug za drugim avtomatično izločijo in raketa nadaljuje svojo pot z vztrajnostno silo. Raketa leti v višini 1000 kilometrov do neposredne bližine cilja. Ko je prišla do te točke, se začne spuščati v krivulji loka (balistična krivulja) z ogromno brzino proti cilju na zemlji. V tej fazi raketa lahko doseže od 20.000 do 25.000 kilometrov na uro. Da lahko pojasnimo to vrtoglavo brzino, je treba povedati, da medcelinska raketa leti skoraj ves čas izven ozračja, v viiini sto in sto kilometrov, kjer je najmanjši zunanji odpor. Ko se raketa približuje cilju in pada proti zemlji, začne zemeljska atmosfera zavirati njeno gibanje. Vprašanje trenja so znanstveniki, id so gradili medcelinsko raketo, podrobno proučili. Zaradi trenja se zunanji del rakete močno segreje in je bilo zato za izdelavo rakete potrebno proučiti in izdelati zelo od- iiiitiiiiiiiiiiiiiiitiitimiMiitiimiiitiiitnif Milin ZA LEPOTO VSE Izračunali so, da porabijo Američanke za razna kozmetična sredstva več denarja v enem letu kot Italija za svojo armado. Ameriški časniki so polni reklam za vse mogoče pomade, kreme, shujševalne tablete, kozmetične salone itd. Neverjetno je, na kakšne žrtve so pripravljene Američanke, samo da bi ostale vitke in mlade. Rade trpijo lakoto ali pa vse mučilne naprave v kozmetičnih salonih. Sicer vsem to ne pomaga, vendar se da z redno nego obraza in z raznimi shujševalnimi kurami marsikateri ženi res podaljšati mladost daleč čez trideseto leto. Res pa je tudi, da ima a-meriška žena sorazmerno več možnosti za ohranitev svoje mladosti in lepote kot njena evropska sovrstnica. Vse ni samo reklama. Kozmetične tovarne imajo svoje posebne zdravnike, ki pomagajo pri sestavi raznih Vitaminskih ali hormonskih krem. Dane* izdeluje ameriška kozmetična industrija pudre, ki jih ženske lahko brez škode za kožo obdržijo čez noč na obrazu, rdečila, ki so trajna, a vendar ne škodijo ustnicam, vse mogoče shujševalne tablete, pa tudi sredstva za glajenje las, ki jih zelo rade kupujejo črnke. Mnoge ameriške restavracije že imajo jedilnike, ki natanko povedo tudi to, koliko kalorij vsebujejo posamezne jedi. Pozabiti ne smemo tudj na razne plastične operacije, ki so v Ameriki zelo razširjene. S tako plastično operacijo odpravljajo gube na o-brazu in vratu, popravljajo prsi in nos itd. Sedaj pa so prišli na vrsto tudi ameriški moški. »Ob lepi ženski mora biti tudi lep moški,« trdi reklama in kozmetična industrija že pripravlja lepotilna sredstva za moške. poren material proti visokim temperaturam. Medcelinska raketa leti skoraj ves čas svojega poleta v kozmičnem prostoru, kjer dejansko ni zraka, ki bi zaviral njeno gibanje in vplival na smer ter dolžino poleta. To dejstvo je osnovnega pomena, ker pomanjkanje atmosfere omogoči, da je raketa za dolge polete neskončno bolj točna od navadnih raket in topniških izstrelkov, ki se premikajo v atmosferi. Kljub velikim razdaljam, ki jih mora preleteti, zagotovi balistična raketa z atomskim eksplozivom točen zadetek določenega cilja. Na osnovi točnih računov balistična raketa lahko zgreši osrednji cilj največ za 10 ali 20 kilometrov. Poleg enostavnih vzletišč-nih naprav, neomejene razdalje in točnosti zadetka še en činitelj daje medcelinski balistični raketi velikansko vojno moč: dejansko je ni mogoče uničiti. Glede na njeno velikansko brzino in možnost, da leti na stotine kilometrov visoko, jo letalstvo in sedanje protiletalske naprave ne morejo niti prestreči niti u-ničiti. če medcelinska raketa, ali bolje njen eksplozivni del, ki se je že osvobodil motorjev, leti na primer z brzino šest kilometrov na sekundo in če jo na primer radarske naprave opazijo 300 kilometrov daleč od cilja, ostane do trenutka eksplozije samo še pičlih 50 sekund, t. j. čas, ki ne zadostuje niti za letalski alarm. Zaradi tega je njena učinkovitost neomejena, ker je zadetek popolnoma nepričakovan. S tem je sovjetska znanost dala svetu nov primer, kako tehnični napredek planskega gospodarstva in osredotočenje vseh ogromnih sredstev za rešitev najvažnejših tehničnih in znanstvenih vprašanj lahko dosežejo velike praktične rezultate. Sovjetski narod, ki je na svoji koži izkusil vojne strahote, ne bo nikoli upO-rabil v napadalne namene tega novega strašnega orožja. Torej medcelinska balistična raketa, ki jo poseduje sovjetski narod, objektivno predstavlja moč proti kateremu koli napadu i* sluzi za zmanjšanje možnosti nove vojne. GEORGI POKROVSKI generalni major pionirskih čet IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMMIIttllMlIllllllllllllllllllllllHIMIIIIIIllllUlllllllllllllllllHiniimillllllMIimillllllllllllllllllllllimillHUllllllllllliniIMMIIIIMIMIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllMIIIMIIIIIIIMIIIMIIIIII' Harem pri lepi Gabrielli so odkrili sredi Pariza Vse je šlo lepo gladko - za €malenkosten> strošek 25 do 50 tisoč frankov - dokler policija lokala ni odkrila in €ravnateljice» aretirala - V zapor se je «ravnateljica» odpeljala s taksi" jem, zavita v lep krznen šal in policistom je naročila, naj ji prinesejo lepo orhidejo Pariz: — mesto pregrehe in nedovoljenih užitkov, Tako si predstavljajo Parit! mnogi turisti, ki bi bili morda celo razočarani, če ne bi ob svojem obisku naleteli na vsaj nekaj zloglasnih lokalov s pikantnimi varietejskimi sporedi. In nekateri prebrisani Parižani izrabljajo naivnost teh turistov in jim za drag denar nudijo tudi takšnih prepovedanih zabav. Seveda to še zdaleč ni resnični Pariz in takšni tudi niso Parižani, toda tujec je zadovoljen, prebrisani «gostitelj» pa tudi. V sklop takšnih atrakcij spada tudi obsežen »harem«, ki ga je policija pred dnevi odkrila v eni najelegantnejših pariških četrti. Toda ta »harem* ni služil le bogatim turistom, temveč »o se ga posluževali tudi petični domačini, željni novih zabav in u-šitkov. Ta pariški »harem* J« bil še mnogo bolje »organiziran* in opremljen od onega, ki so ga pred časom odkrili v Ameriki. »O-daliske*, s katerimi je razpolagal, so pripadale tudi naj višji družbi. Med njimi je bilo največ manekenk, gledaliških igralk in celo nekaj filmskih igralk, ki so se baje že uveljavile v francoskem filmu. Imena teh deklet so sicer zaenkrat še tajnost, ve se pa za ime »direktorice* harema, ki jo je policija tudi že aretirala. Gre za lepo in zelo elegantno damo po imenu Gabrielle Bellerot, Id je vzbujala s svojimi dragocenimi krznenimi plašči, izredno lepimi dragulji in najmodernejšimi oblekami že dolgo zavist mnogih Parižank. Bila je tako rekoč »duša* mnogih zabav, ki jih Je prirejala visoka pariška družba ter je veljala za e-no najuglednejših in naj-poštenejših dam. In tudi tedaj, ko so jo aretirali, ni izgubila svojega »dostojanstva*. Zahtevala je zase taksi, se ovila v prekrasen krznen šal in naroči- la policistom, da ji prinesejo v zapor lepo orhidejo. »Saj sem vendar dama,* jim je dejala. »Moj lokal je bil podoben angleškim klubom. Nihče ni imel vstopa vanj, če mi ga nista predstavila vsaj dva izmed mojih zvestih prijateljev. In vse sem spoštovala ...» Kako pa je harem »posloval*? Zelo preprosto! Tujec ali domačin — kdor je pač hotel preživeti nekaj uric v družbi lepe ženske in ki je Beveda imel dovolj denarja — se je najprej zglasil pri »direktorici*. Ta mu je pokazala poseben album s slikami kakih 250 lepih deklet. Ko si je izbral »svojo*, je imel pravico pogledati še drueo knjigo, v kateri so bile opisane vse podrobnosti njenega značaja in njene navade. Tako »priprav- tlllllllllllltllllllttlllllltllMItllllllllllltllllHIIIIIHmilllllllltlt 11111111111)1101111111111111111111111111111 GR AFOLOGIJ A Objavljamo prvoanalizo Odsiej bomo objavljali analize v večjem številu Delno Iz tehničnih razlogov, delno pa zato, ker Je proučevanje rokopisov zamudna stvar, objavljamo za začetek samo eno analizo. OP VELJAVEN OD 27. JANUARJA DO 1. i Oven (od 21. 3. do 20. 4.) V sredini tedna nova simpatična prijateljstva. Težave družinskega značaja, katere boste z dobro voljo premostili. Pomemben delovni uspeh. Bik (od 21. 4. do 20. 3.) U-godne zvezde, da rešite deli kat.no vprašanje. Neki cih je zelo blizu. V soboto prijeten večer, poln presenečenj. Razgovori. Dvojčka (od 21. 3. do 20. 6.) Zanimiva presenečenja. Pri šlo bo do nekaterih težav, ,na katere pa se ni treba ozirati, ker ao zvezde zelo ugodne. Uak (od 2t. 6. do 22. 7.) Dnevi nekoliko mračnejši, Kakšen neugoden prepir. V petek bo veselje prevzelo srce. Ne pozabite na ?,dravje. Novosti, potovanje. Lev (od 23. 7. do 22. 8.) Mno-r £ \ go se bo raz- JV pravljalo o vas i'f T / in nevoščljivost vam bo hotela zahrbtno škoditi. Pozor, odprite o-či! Domači spori zaradi denarja. Devica (od 23. 8. do 22. 9.) Vaše delo bo doseglo upravičeno prizna nje in uživali boste zaupanje vaše okonce. N« bojte se, d» ne ugajate. Tehtnica (od 23. 9. do 22. 10.) Odločilni trenutki glede stvari, ki vam Je zelo pri ar-cu. Na neko o* sebo boste napravili ugoden vtis. Darila in pisma. Škorpijon (od 23. 10. do 21. ',č)d)- \ 11.) Zelo živah- ni dnevi polni razburjenja in nepričakovanih ugodnih pa tudi manj ugodnih dogodkov in vesti. Potrpljenje, vse se bo dobro končalo. FEBRUARJA Strelec (od 22. 11. do 21. 12.) Pozor na tretjega človeka. Muke zaradi neutemeljene ljubosumnosti. Temni obln.ki bodo izginili. Dosegli boste pomemben uspeh. Kozorog (od u- ,a- 20 f V \ 1.) Obstaja ne- j varnost za spo-re z ljubljeno V y osebo. Pazite. da ne vzbudite v njej nasprotnih ču* stev. Slucalna srečanja bodo odprla nove poti. Vodnar (od 21. 2.) boste mpnti-zanima-a bo zelo prijetna. Novi načrti. Včasih se Je treba odpovedati nekaterim užitkom. Ribe (od 20. 2. <•*> 20. 3.) Zanimivi dogodki se lahko'pripete v tednu. Prijateljske zvezdo vam pomagajo, važna prijateljstva. U V 1114(11 ia Iluvr putl, Vodnar (od ®1. do 19, Vzbudili b velike simj je ih zam nje. Sobota »si« Nova Pismo Prihodnji teden pa Jih bomo gtovo v ec. Se enkrat pripominjamo, da Je nujno potrebno navesti geslo in da bomo v vseh primerih odgovarjali v listu (in morda ie izjemoma poslali tudi kako daljšo analizo na dom; v tem primeru pa se bo odgovor nekoliko zakasnil). 1. anulira geslo: Televizija Pričnite z bolj umirjenim načinom življenja. Najdite s svojo okolico več prisrčnejšegft, toplega kontakta. Naj vas okolica ne odteguje od zapo- četega dela, ampak vztrajno nadaljujte začrtano delo. Trehutna negativna situacija vam ne more škodovati, ker vam pottia- Sa iznajdljivost. Bodlle olj premišljeni v svojih trditvah, kajti tudi drugi nokaj vedo. Opustite maščevalna nagnjenja, v kontaktih z žensko osebo bodite realnelši. Tudi maščevanje Neki tovarnar čevljev lz Detroita je zapustil v oporoki enemu svojih sinov 87.000 levih, drugemu pa prav toliko desnih čevljev pod pogojem, da Jih ne smeta dati skupaj in zamenjati, ,s tem se je maščeval sinovoma, ki nista imela do očeta primernega odnosa. ljeoi* (prej je moral da plačati še predujem » tisoč frankov) je priš®1 klient do svoje izvoljenke-Tak užitek ga je stal sev? da od 25 pa tudi do 50 h' soč frankov, a direktoric* Je že poskrbela. Policija je prišla lokanj na sled, ker je baje eden izmed klientov spozn»* med »nameščenkami* spe Gabrielle tudi nes® svojo znanko in je o teI1J obvestil policijo. Ta j® stanovanju Gabrielle knjigo z imeni deklet, c* katerih je mnoge ze zas11 šala. PAULINE SASSARl> ; - v MILENE »KMONCflj alit pri na« pa soliti' eO-Jt>EDEDdJPQU/3 TE-\ \V l°pJ»ŠHiJLJA, IN t/CC* M £ Dl. jSST^r . Jf Potjo / G pemo na ^ST.^TM °?/SJ< X G-UVEPNED W 'vflKs ( Ju portlondd /y .Jt X»OMO 2A NEKAJ DAH /TviiMSf«*.**NJCGOVi-GoST'■.-r^ Afcvlftvsm© / veto* fe «* ■vV/fcAf Pnmb9T*vLJmt. \DquGACNEoa c/NtgJfM*. < P JR/ DeMeu O H/Ji n*0M> 'JE Bo Sc. OD Or^j- \y °QrcfZHC>i~.. -Vipavi so namreč pognali prvi |sue'ali premalo nažnje iti si-zvončki. Otroci so jih nabrali j cer iz dveh razlogov: prvič, v šopke in jih prinesli domov, I ker smo v tem iele novinci in da so jih matere postavile v vaze. Občinska uprava se neprestano trUdi, da bi čimprej «spravila izpod nog», kakor se po domačč reče, vprašanja pošte, OMNI in urada za delo. Načrti so že odobreni, dehar pa nakazan. Delo je bilo zaupano gradbeniku Makucu, ki bi moral že začeti s preurejanjem pritličnih prostorov županstva, kjer bodo te urade delno razmestili. nismo še zadostno doumeli njenega gospodarskega pomena, drugič, ker je to zve rano z materialnimi žrtvami Koli- zelenje, rdeča in rumena barva ter njih prelivi pridejo pri nas posebno do izraza. Naš« že od davnine priljubljene cvetice, ki so krasile naše domove: nagelj, vrtnictf, goreč-nice, rožmarin t. dr. naj spet zavzamejo svoje mesto na oknih in pred hišo. £a okras in blagodejno senco so primeru« glicinje, vrba žalujka, nekatere trte in tudi Sadno drevje: poslednji dve kulturi veŽettt prijetno s koristnim. Vsi si moramo prizadevati, da storimo vse, kar le moreta o, da tujce čim bolj navežemo na naše kraje in jim Z dejanji izpričamo svojo civilizacijo in svojo narodno kulturo. To poslednje omenjamo zatb, ker so nekateri —»' menda predvsem ,z gospodarskih rai-logoV — ie docela porabili, kdo so in kje stoji njihou slovenski dom. Pošten tujec take odpadnike prezira. J F kultivirati, Gostinstvo more goste vezati ali .ga jih . odtujiti, odvezati. Eno in drugo je odvisno od tega, kako jim do-tični gostinski obrat streže in jih zadovolji. To je odvisno od več pogojev. Odbor za tujski promet bo imel vri tem polno hvdležnega dela. Nič manj hvaležna, bolje rečeno težka naloga, čnki tu di občino, ki stoji pred obveznim delovnim programom Mnogo manjka na vseh področjih: glede ptčškrbe vbde luči, poti, stez, parkov, razgledišč, okraševanja itd., je, zn Cino, In *e občine teh svojih nalog zaveda, a ima vezane roke. Ni sredstev. Od kod naj jih vzame? Izhod je le eden: zadostni državni pri- spevki za javna dela. Brez tega bi bilo zaman govoriti o pospeševanju tujskega prometa. Mnogo lahko prispevajo k razvoju lega prometa posamez- j m občani, zlasti oni, ki pridejo ------- ■ ■ — pri tem kakor koli v poštev', y četrtek zvečer se je sefu. pr. z oddajo prostorov t’ J stal občinski odbor. Razprav- najem). Predvsem imamo « | ljal je o elektrifikaciji še pre- notranjo in zunanjo! ostalih zaselkov (Komarji in DOBERDOB mislih notranjo in ___________, , ureditev stanovanj. O tem napeljavi vodovoda in o mnogih primerih napačni | cestah. O teh vprašanjih bodo pojmi, ki se kažejo v dragi neke mere govorili tudi na in predragi opremi prostorov, j prihodnji seji občinskega sve-Tujec ne išče razkošja, ampak ta udobje, red in resnično snago j Vojaška oblast te poslala 48 ter solidne cene. Za snago x- JAMLJE SOVO D N J E Čeprav smo imeli v tem tednu pri nas pravo ' sibirsko zimo, saj je sheg 0b spremljavi vetra naletaval s tolikšno jugoslovanskega Krasa, Prejšnjo nedeljo je kakšnih 50 lovcev goriške pokrajin* u-prizorilo v okolici naše vasi lov na lisico. Z gonjo smo začeli pri bloku, potem pa so se usmerili proti Sabeljtkemu, Laškemu in Doberdobsktmu jezeru, kjer so »napravili račune«. Ugotovili so, da so pregnali okoli deset lisic, da pa so vse srečno ušle smrti. Lovci so se vrnili s praznimi nahrbtniki. Danes se bodo zbra lt v Doberdobu, kjer bodo poskusili srečo v doberdobskem | lovišču. Želimo jim obilo sreče, da bi si oddahnile tudi kraške kokoši. Občina je nekoliko popravila pot, ki pelje k bloku. Na tem odseku je precej velik promet z vozili. Prebivalci iz Tržiča in Ronk, ki imajo veliko sorodnikov na Krasu, so že večkrat izrazili željo, da bi se vzpostavila avtobusna proga med Tržičem, Jamljami, Brestovico in Sežano. Služila bi tudi preb.valstvu s spodnjega k' v silo, tla .1* bilo skrajno neprijetno za vse tiste, ki velikem številu nakupuji v Tržiču in Ronkah. kor smo s tem v zastoju, toli-‘ ma naš človek zelo razvit čut. ko dela nas še čaka. Ni to tako lahka in enostavna naloga, ker zahteva denarna sredstva in še marsikaj. Znaten del teh nglog spada v privatni sektor iu jut mor? rešiti privatna iniciativa. K er je s to dejavnostjo zvezan tudi interes države, je razumljivo, da mora ta nejavnost n-živati tudi ustrezno državno Okusno urejen dom, pa naj je še, tako preprost in skromen, vabi tujce veliko bolj kot kinč ki ne predstavlja nobenega smisla. kmetovalcem dekrete, s ki ‘e-rir.ii jih razlašča kot lastnike tistega dela njiv, p&šnikov in vinogradov, ki so med Doberdobom in redipuljskim pokopališčem. Ni še znano, kako s# bo stvar zaključila, predvsem pomoč. Glavno vlogo igra o raznobarvno cvetje. Bogato Naiemu okolj-1, je treba 1 kako bo s plačilom razlašče- čimveč zelenja in cvetja, ker nega zemljišča, vendar vse je naša kraška narava v tem kaže, da je pripravljena priti zelo siromašna. Zaradi tega, v posust omenjenega predele, tople priporočamo, da naj hej{ja na njem vadili vojaške bo hiše, ki je ne bi krasilo j oddelke. Lalniki pod snegom (Foto Magajna> Županstvo je moralo v zadnjem času zamenjati več ključavnic pri vodovodnem rezervoarju, ker so jih neznanci pokvarili. Taka dejanja sa znak pomanjkanja pravilnega odnosa do občinske lastnine. Občina bo storilce kaznovala. V naši občini smo imeli v tem mesecu dve rojstvi. 6. januarja se je rodila Daria Peric, 14. januarja pa Vlviana Berlot. Z velikim zadovoljstvom smo Izvedeli, da je vprašanje dostavljanja pošte v našo vas, ki je bilo dolgo let predmet spotike, sedaj na najboljši poti, da bo kmalu rešeno. So-vodenjska občinska uprava se je namreč obrnila na pošto V Doberdobu, če bj njen poštar, ki vsak dan obide vse dober-dobske vasi, hotel priti tudi na Vrh, ki je zelo blizu poti, ki jo poštar napravi vsak dan iz Doberdoba v Dol, Vs* kaže, da je doberdobska pošta pripravljena sprejeti to službo. PHinorslcT *JiT^ ju k __________ — s — 26. januarja 1958 KRIŽANKA Pomembna vloga Gozdne zadruge za Padriče in nje PO 49. LETNEM OBČNEM ZBORU GOZDNE ZADRUGE ooooooooooc Vreme včeraj; Naj višja tem.pe-ratura 5, najnižja 0,2, zračni tlak 1030,4 raste, veter 5 km, vlaga 54 odst., nebo jasno, morje skoraj mimo, temperatura morja 8,7. Vrem« danes; Pretežno jasno. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 26. januarja Polikarp, Vsevtod Sonce vzide ob 7.34 m zatone ob 17.01. Dolžina dneva 9.27. Luna vzide ob 10.12 i.n zatone ob 23.52. Jutri, PONEDELJEK, 27. januarja Janez, Sava Danes enotno zborovanje v kinu Arcobaleno Nedopustne metode Dosedanje ponudbe delodajalcev ne morejo zadovoljiti delavcev v rafineriji Aquila Člani obeh delegacij sindikatov bodo poročali delavcem o poteku rimskih pogajanj Včeraj ni bilo napovedane- ga zborovanja delavcev CRDA in arzenala v Ljudskem domu, ker sta se obe sindikalni organizaciji dogovorili, da bosta danes ob 10. uri priredili enotno zborovanje v kino dvorani Arcobaleno. Na zborovanju bosta predstavnika dveh ftrokoVmh zvez kovinarjev poročala prizadetim delavcem podrobno o pogajanjih v Rimu. Verjetno ne bodo na današnjem zborovanju sprejeli nobenih sklepov, pač pa bodo prav gotovo delavci izrazili svoje mnenje glede dosedanjega razvoja pogajanj in ponudb delodajalcev. Kakor smo že poročali, se bosta sindikalni delegaciji vrnili v Rim za nadaljevanje pogajanj, ki se bo začelo v sredo. Kakor poročajo iz Rima, bo prihodnjim sestankom predsedoval podtajnik ministrstva za delo Delle Kave. Spričo tega je upati, da bo ministrstvo za delo nekoliko bolj pritisnilo na vodstvi podjetij CRDA in arzenala, naj bi bolj upoštevali zahteve sindikalnih organizacij. ček spora zasebni industrialci in njihova Confindustria. Sedaj so obrati CRDA in arzenal, ki spadajo v okvir 1RI, ločeni od Confindustrie in so pod j neposrednim nadzorstvom ministrstva za državne udeležbe. Zaradi tega je upati, da bo na zaključnih pogajanjih popolnoma odstranjen kakršen koli vpliv Confindustne. Poleg tega pa je treba zdaj gledati na zadevo tudi s političnega stališča. Ce bi se pogajanja razbila, in o tem so sindikati povedali odločno besedo in ne bodo popustili, bi se sindikalna borba močno zaostrila in bi prišlo prav gotovo do splošne stavke v Trstu. To pa pred vsedržavnimi političnimi volitvami, ki so na pragu, nikakor ne gre v račun vladni stranki. Morda bo tudi to dejstvo imelo svojo težo. Za zaključek naj še omenimo, da so bili te dni v Rimu poleg sindikalnih delegacij zelo aktivni tudi predstavniki raznih strank, ki so posredovali v rešitvi spora pri poslancih in ministrih. Le mi- Drugič. Moramo izboljšati naše zveze z zaledjem. Tretjič. Moramo okrepiti naše stike z deželami Vzhoda. Očitno — je dodal Plate — teh vprašanj ne moremo rešiti sami, temveč je potrebna pomoč centralnih organov. Pred Trstom stoje ista vprašanja — zaključuje dr. Bernardi — in Trst ne more zahtevati drugačnih ukrepov, kot so tisti, ki jih je predlagal Hamburg. Tudi naše pristanišče potrebuje modernejše naprave, izboljšanje železniških in pomorskih zvez in prisrč-nejše stike s CSR, Madžarsko in drugimi zalednimi državami. Prve dni pogajanj, ki so se | nistrski predsednik ni spre- začela 21. t. m., je kazalo, da je sploh nemogoč razgovor med vodstvi obratov in sindikalnimi predstavniki, ker so industrialci trmasto vztrajali na avojem odklonilnem stališču. Sele na naslednjih sestankih so ponudili nekaj več kot lanskega septembra. Tako so na primer zvišali odstotke doklad za zdravju škodljiva dela od 25 do 40 odst. (sindikalni zastopniki zahtevajo 60 odst.); za akordno delo pa so ponudili na zadnjem se- jel na razgovor delegacije strank, češ da so v teku pogajanja na ministrstvu za delo. Izjava ravnatelja Javnih skladišč e prometu Direktor tržaških Javnih skladišč dr. Rodolfo Bernardi O Stari pekovski delavci, bolni in brezposelni, naj se zglasijo na sindikalnem sedežu v Ul. Zonta 2 v sredo, četrtek in petek, da bodo dobili pomoč od podpornega odbora pekovskih delavcev. Delavci čistilnice Aquila se ponovno razburjajo zaradi krivičnega ravnanja vodstva tega podjetja, ki je diskriminacijsko razdelilo te dni nagrade za prizadevnost pri delu. Kot običajno so pri razdeljevanju seveda gledali na sindikalno pripadnost delavcev in njihovo borbenost. Poleg tega pa vodstvo čistilnice Aquila zdaj zahteva, da člani notranje komisije predložijo v pregled dnevni red delavskih sestankov. Delavci bi smeli razpravljati na svojih sestankih le o stvareh, ki bi prijale vodstvu podjetja. Take cenzure pa delavci ne bodo dopustili. Odlok o pokojninah v nasprotju z osnovnim zakonom Številni upokojenci prikrajšani zaradi napačnega Zaposleni upokojenci plačujejo tudi prispevke za brezposelnost, ne dobivajo pa brezposelnostne podpore Obvestilo imetnikom obmejnih propustnie Vprašanje ureditve in zvišanja pokojnin Zavoda za socialno zavarovanje INPS je zelo pereče, ker bo v kratkem odobren zadevni zakon, ki pa ne ustreza zahtevam prizadetih upokojencev. Zadeva je še bolj kočljiva, ker je na dnevnem redu tudi odlok glede prekinitve pokojnine velikemu številu upokojencev. Vsekakor ni ta dekret od 26. aprila 1957 v skladu z duhom in namenom osnovnega zakona, ki ga je odobril parlament. Toda menjeni odlok prepoveduje ko- za znižanje delovnega urnika pustimo ob strani to vpraša-Kvestura v Trstu se je spu- "je in poglejmo nekaj tehnič-razumela z okrajnim odbo- rom v Kopru, da se ukine vi-diranje za propustnice starega tipa, katere se bodo lahko uporabljale urez slike do 31. avgusta 195* in ki bodo torej veljavne osem mesecev namesto štirih. Lastniki teh propustnie lan ko torej prehajajo mejo in jim ni treba več v odgovornem policijskem uradu prositi nih podrobnosti Na podlagi tega odloka predsednika republike, upokojene;, ki še delajo pri kakšnem podjetju, ne bodo dobivali podpore za brezposelne ,če bodo odpuščeni z dela. To ni pravilno, saj morajo tl upokojenci - delavci plačevati vse dajatve za socialno zavarovanje, tudi za brezposelnost. Ce pa ostanejo brez dela ne bi imeli pravice do ugodnosti, ki jim pritiče po vseh pravilih. za avtomatično obnovo veljav-. feprav s0 plačevali vse za-nosti njihove propustnice. | devne dajatve. Poleg tega o- IIIIIIMIIIItllllllltltmilltlllllllllllltlllllttMlllllillimilHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItltllllltltflllllllllHIIMUUIIIIIIIIIItllltlMIIIHIimtlHMltllllllllllllltnil Akcija za razpis volitev se vedno bolj širi Federacija K.Pl predlaga enoten nastop strank Intervenirali naj bi tudi poslanci in senatorji Tržaški liberalci za čimprejšnje občinske volitve Tržaška avtonomna federa- stanku povišek 3 lire na uro ! ie dal v Petek P° tržaškem j cija lvpi je posiaia vsem ue- r I ... JI.. Jnličn Ivinim ir lrotopl I . . ... _ (lanskega septembra l liro); za delavce na odstotke pa so popudili 3 točke. Glavno vprašanje pa je še y*lno ureditev akordnega dela in sestav tarif, ki bi jih tali delodajalci pokazati anjim komisijam. To vpra-e bi morali urediti tako, je v Genovi, kar bi do-o do izenačenja prejemkov tržaških kovinarjev z mezdami delavcev v ladjedelnici An-aaldo v Genovi. To je glavna zahteva tržaških kovinarjev. je pa tudi glavna in najbolj resna sporna točka, ker se delodajalci temu upirajo. Med sporom, ki se vleče že več kot osem mesecev, je bilo mnogo govora o zahtevah delavcev in sindikalni zastopniki so jih podrobno obrazložili ter utemeljili na številnih zborovanjih in v tisku; delodajalci pa so tu pa tam odgovorili in zvračali vso krivdo na sindikate ter delavca, obenem pa se sklicevali na dozdevno krizo v ladjedelnicah, konkurenco tujih lad- radiu daljšo izjavo, v kateri ugotavlja nekatere podobnosti med Hamburgom in Trstom. Uvodoma pravi, da se je tržaški pristaniški promet le malo povečal, medtem ko je promet Hamburga celo padel, Vzroki imajo iste značilnosti in tiče v odrezanosti tradicionalnega hamburškega zaledja, ki je vključeno v sovjetski blok in se ne poslužuje v toliki meri, kot v preteklosti svojega prirodnega pristanišča. Isto lahko rečemo za Trst. Na osnovi teh ugotovitev spontano pridemo do vprašanja, kakšne ukrepe 56 trebk' napraviti, da se ti dve — drugače konkurenčni — pristanišči okrepita? Odgovor na to vprašanje prepušča dr. Bernardi generalnemu direktorju hamburških pristanišč senatorju Pla-teju, ki je na nedavni tiskovni konferenci izjavil sledeče: Prvič. Moramo okrepiti naše naprave, zato da bomo razkladali in nakladali ladje hi- jedelnic itd. Vrh vsega tega. treje kot konkurenčna prista-pa so zavirali uspešen zaklju-1 nišča. moaraucmm strankam in gl- Dogodki tedna Delno neizkoritčen rotacijski sklad Od junija 1956 pa do 31. decembra 1957 so odobrili iz rotacijskega sklada tržaškim in gorišknn podjetjem 45 posojil v skupni vrednosti 3 milijard 596 milijonov lir. Ti podatki niso ugodni, ker je rotacijski sklad ob ustanovitvi razpolagal s 5 milijardami in 623 milijoni lir, katerim je treba prišteti vračil a lanskega leta m predvidena letošnja vračila. Ce odštejemo od tako dobljene vsote do sedaj odobrena posojila, vidimo, da rotacijski sklad še vedno razpoluga z okrog 9 milijardami lir neizkoriščenih sredstev. To pomeni, da obstaja v Trstu 9 milijard lir, za Katere ni pravega zanimanja, ker pridobitnim ne verjamejo, da bi lahko v Trstu zgradili nova dktivna podjetja. Proračun pokrajine Pretekli punede.jcK je predsednik pokrajinske uprave prof. Gregoretti prečitul svoje poročilo o letošnjem pokrajinskem proračunu, ki beleži 1.453.531,000 lir dohodkov in 2.133.537.000 lir izdatkov, ali 6SO milijonov lir primanjkljaju, fct ga bo knl vlaani komisariat. Pokrajinski predsednik je v poročilu poudaril, da bodo letos dali več za kmetijstvo, saj so nakaza It 10.0o0.0oo lir. V gospodarskem načrtu pa je vključena tudi gradnja novega poslopja za slovensko gimnazijo. Vladni komisariat je ie odobril ISO milijonov lir za gradnjo le šole. Pokrajina pa je že izdelala u-strezne načrte. Neuspela dražba za gradnjo stanovanj Tudi tretja dražba za zidanje prvega dela novega naselja *Sv. Sergija» v Zavljah je bila razveljavljena. Podjetja, ki so te prijavila, niso mogla sprejeti prenizkih ponudb. Zaradi tega se bo zidava 120 ljudskih stanovanj zavlekla najmanj za tri mesece. Pri tem pa je treba grajati pristojne oblasti, ki določajo prenizke cene za zidanje teh ljudskih stanovanj, s čimer zaostrujejo stanovanjsko stisko. veliko Zadovoljivo pa je Pot*kla | r— - - • - zadnja dražba za zidanje 156 [se je ulegel m čakal na smrt. stanovanj INA-Casa pri Sv, Alojziju. Dela, ki so bila dodeljena tržiškemu podjetju sTignanos, bodo stala 404 milijone 500.000 lir. Pričakujejo, da se bodo dela začela naslednji mesec ali pa najkasneje v začetku marca. —«»- Obvestil« državljanom FLRJ Državljani FLRJ, ki prebivajo stalno na konzularnem področju generalnega konzula ta FLRJ v Trstu se lahko vpišejo v volilne imenike za volitve v Ljudsko skupščino FLRJ na generalnem konzulatu v Trstu do 8. februarja 1958 (dnevno od 8.30 do 14. ure). Po tem dnevu bo vpisovanje v imenike za volitve 23- marca 1958 zaključeno. — «»------ Nesreča na delu Med delom v opt-Kaini pri Grehu se je 36-letni Franc Grahovič iz 2avelj včeraj ranil s transmisijskim jermenom za prevoz opek, zaradi česar je moral v bolnišnico. Zaradi ran na dveh prstih leve roke so ga pridržali na 1. kirurškem oddelku. Okreval bo v 30 dneh. Zastrupitev s plinom S prognozo okrevanja v 5 ali 10 dneh so sprejeli na zdravniškem oddelku Anto-nietto Dagri por. Degrassi z Vrdelce Skoljeta in Alojzijo Stakovac por. Forza iz Ul. Scalinata, katerima so ugotovili znake zastrupljenja s plinom. Zenski se nista zavedli, da je plin uhajal, potem ko je plamen ugasnil na plinskem štedilniku. Tako sta bili namreč zaverovani v pogovor in ko sta zavohali plin, je bilo že prepozno. Občutili sta namreč slabost, zaradi katere sta morali v bolnišnico. panjem, m zahtevajo taigojs-nje oficins*.e volitve, pismo, v Katerem poudarja, da pomeni odgovor jjodprelekta dr. Macciotte volivcem, ki so se pritožili proti nezaKonitemU stanju jia obgim, namen državnih oblasti zavleči v nedogled razpis volitev v tržaški občini. KPi meni, da je ougovor podprefekta Macciotte zelo nevaren za naše mesto. Po mnenju KPI protesti posameznih stranK ali posameznih skupin ne morejo biti u-cinKoviti. Nedavne izausnje giede. spora v GituA in arzenalu so pokazale, da obstaja možnost združitve vseh političnih sil, ki se zanimajo za rešitev tega resnega mestnega vprašanja, ne da bi bila omejena avtonomija in neodvisnost posameznih strank. Zato KPI predlaga skupno akcijo vseh demokratičnih stranK in gibanj tudi glede zahteve obcinsKih voiitfev. Po mnenju KPI bi bile nujne sledeče aKcije; 1. enotna intervencija poslancev m senatorjev prizadetih strank v parlamentu, pri predsedniku vlade m pri notranjem ministru; 2. enotna manifestacija v Trstu in sestava delegacije skupin in strank, ki naj bi ji poverili, da se sestane z vladnim komisarjem, da protestira proti odlaganju volitev ter da zahteva, da se volitve takoj razpišejo. Tudi tržaški liberalci se potegujejo za čimprejšnje občin- čila prof. Fegiza pa se tudi vidi, da vlada ne razume tržaških potreb. PSDI tudi ugotavlja, da ni prof. Fegiz omenil glavnega sredstva za izboljšanje položaja, to je proste cone, v kateri vidi večina Tržačanov izhod iz krize. Kar se tiče povratka delegacije sedmih strank iz Rima, izražajo socialdemokrati svojo zaskrbljenost, ker je vlada nedvoumno pokazala, da se s politične plati noče obvezati za rešitev spora v CRDA in arzenalu. Kljub temu pa je PSDI prepričana, da morajo stranke nadaljevati svojo akcijo in storiti vse, da minister za državne udeležbe sprejme njihove predstavnike. Uničevanje borovega prelca Občinski komisar opozarja vse lastnike borovih gozdov, vrtov, parkov, zlasti pa ju-sarje, na točno izvajanje predpisov o uničevanju borovega prelca, ki je obvezno. Uničevanje se mora začeti takoj in se mora končati do 15. februarja. Od 16. februarja bo poskrbel za uničevanje sam Inšpektorat za gozdarstvo na 'stroške prizadetih. Vsekakor pa dobe prizadeti lahko vsa potrebna pojasnila na omenjenem inšpektoratu. Prelec se uničuje tako, da Zato naj se gnezda pobirajo v vlažnih dneh. Vsekakor pa je priporočljivo, da se roke namažejo z oljem, da se usta pokrijejo s krpo ter da se uporabljajo šoferska očala. Ce pa se vname koža, naj se močijo vnete površine z mlekom ali z raztopino salmiaka. «»-------- Odloženo zborovanje KPI Tajništvo avtonomne tržaške federacije KPi je zvedelo. da sta oba sindikata kovinarjev napovedala danes zjutraj enotno javno zborovanje v neki mestni kino dvorani, da poročata delavcem o pogajanjih, ki se vodijo v Rimu za CRDA in arzenal. Zaradi tega je sklenilo odložiti zborovanje poslanca Giancar-la Pajette, ki bi moralo biti danes v kinu »Arcobaleno*. Tajništvo vabi vse delavce in vse prebivalstvo, naj se udeležijo zborovanja sindikalnih organizacij. Poslanec Pajetta bo zato govoril v Trstu in Križu v nedeljo 2. februarja in ne danes. Obvestilo Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov Obveščamo vse kmete, ki so se odrežejo vejice, na katerih dopolniti 65. leto starosti in ti- so njegova gnezda. Prvič je ske volitve v tržaški občini, j treba gnezda pobirati v ja-iša zadnjem sestanku pokra- j nuarju, ko se mraz ustali; dru-jinskega vodstva PLI so prou- gič pa v februarju. Gnezda se čili pobudo strank «demokra- morajo sežgati, ali vreči v tične levice* za čimprejšnji krop ali pa zakopati globoko razpis novih volitev. Poleg te- v zemljo. Gosenice so pokri- Samomor starčka Včeraj popoldne so pripeljali v mrtvašnico truplo pokojnega 75-letnega Aristida Pol-lija iz Drevoreda XX. septembra, ki je v svojem stanovanju v odsotnosti žene izvršil samomor. Mož je najprej napeljal plinsko cev v sobo, kjer ga pa so proučili tudi poziv ki so ga te stranke poslale podprefektu Macciotti, od katerega so zahtevale razpis volitev do 14. t. m. ter mu sporočile, da bodo v nasprotnem primeru zakonito postopale proti vsem sklepom prefektur-nega komisarja na občini. Na osnovi vsega tega je vodstvo PLI sklenilo pozvati vlado in vladni komisariat v Trstu, naj ne podcenjujeta napovedane akcije omenjenih strank in naj se zaradi tega razpišejo upravne volitve v Trstu v najkrajšem času. Obenem pa liberalci menijo, da je treba zaradi rednega delovanja in u-pravljanja pospešiti normalizacijo v tržaški občinski u-pravi. To pomeni, da so se liberalci pridružili ne samo stališču štirih strank »demokratičnega centra*, ampak tudi stališču N SZ in KPI, ki sta skupno z drugimj levičarskimi opozicijskimi strankami od dneva i-menovanja prefekturnega komisarja na občini zahtevali nove volitve najkasneje v treh mesecih po imenovanju komisarja. Kot torej vidimo, se fronta političnih sil, ki zahtevajo čimprejšnje občinske volitve, širi. Hkrati pa ostajajo demokristjani vedno bolj izolirani v svoji kampanji za zavlačevanje občinskih volitev. Stališče PSDI do poročila prof. Fegiza Včeraj je predstavnik PSD! orisal stališče stranke do poročila predsednika trgovinske zbornice Luzzatta Fegiza in do ravnanja vlade glede spora v ladjedelnicah. Socialdemokrati ugotavljajo, da je prof. Luzzatto Fegiz, čeprav je liberist, točno orisal potrebe Trsta in brezbrižnost vlade. Po drugi strani pa je razumljivo, da je prof. Fegiz spričo svojih nazorov predvsem poudaril nujnost zasebne iniciative, čeprav je jasno, da mora prevzeti vlada največje breme za rešitev gospodarske krize v Trstu. Iz poro- te z bodečimi dlakami, ki se z lahkoto odločijo. Ce jih prenaša veter, povzročajo na vratu, rokah in obrazu obiralcev vnetje kože, Se slabše je, če prodrejo v dihala ali oči. ste, ki še niso dosegli te sta rostne dobe, naj se /glase v uradih Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov. V kolikor prizadeli še niso napravili prošnjo za pokojnino, bodo dobili v omenjenih uradih vse informacije glede rešitve tega problema. Uradi Kmečke z ve/e in Zveze malih posestnikov so v Trstu, Ulica Geppa I, pritličje. Tajništvo: KZ in ZMP llllltltllllllllllllllimiltlllllMIIItlllllllllllllllMUMIIIIIHHIIIIIMtllMIIMMMIMtlllHttlttllMimMllltl OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V TRSTU Dne 25. januarja 1958 se Je v Trstu rodilo U otrok, umrlo Je 14 oseb, poroke pa ni bilo nobene. UMRLI SO: 85-letna Anna Pre-m u;!,; vd. CoauHoh, 81-letna Te-res.a Denipoti por. Petronio, 60-letna Antonia Jacomtnt por. Checco, 60-letnl Antonio CastelH, 82-letma Marija Černigoj, 64-letnl Virvcenzo Piazzola, 72-le(nl Fran-ctsco Boero, 72-letna Elisabetta Germamis por. Stebeli, 80-1 etn a Angela De Linz, 79-letna Maria Veronese por. Oiprlanl, 77-letna EJena Rumti vd. Fronza, 78-letna Teresa Fogar vd. Borsatli, 80-letni Benvenulo Saoconcinl. OKLICI, prodajalec Glno De Pieri in likarica Jolanda Ferial-d', in*. Egon Cegnar in prot. Maria Anna Gori, dijak Ezio Tomnvasini Ln dijakinja Enrlca Cesa-raičo, kotlar Giuseppe Bosut-tj in prodajalka Clella Cianl, uradnik Piero Girottl In gospodinja Irmina Makovec, električni varilec Vittorio Berclth In prodajalka Irene Zennaro, mizar Glovannl Flnottl in gospidinja Renata Granlero, uradnik dr. Carlo Vervtura In dijakinja Alma Rove Mi oficir trg. mornarice Ser-gio Ferrari In dijakinja Anna-rnaria Crisafi. uradnik Raffaello Gati o In uradnica Elda Danesl, prodajalec Bruno Luciani in gospodinja Liliana Aurlno, učitelj Giorgno Tamaro in Šivilja Alma Luln vd Sancin, uradnik Ago-stino GaUgtti in gospodinja Nllla Canzlami, mehanik Errneneglldo Višini in in snažilka Emilija Kavs, industrijski kemilk Athos Sonnoli in gospodinja Maria Naglos, kurjač Antello Fontanone in frizerka Lead Bianclvetiti, prodajalec Bruno Cherbassi in delavka Glor. gina SkerJic, pomorščak France, sco Vendola in Šivilja VRtoria Porcelll, učitelj Giorgio Lenovltz in gospodinja Nives Visintirvl, »likar Albino Germani in gospodinja Eleonora Ramam, telet. mon. ter Giuseppe Sirotioh in uradnica Antonia Bergoč, trgovski potnik Roberto Marzoli in gospodinja An-na Maria Mllazzi, elektrome-hanik Gk»v»nnl Idilio Menetto m gospodinja Nives Lupi eri, zidar Giulio Zeriali in gospodinja Lu-i-gia Altoeri, pomorščak Dlrio Valentin in gospodinja Clara Miche-lato, Mario Cristinl in Caierlna Antoma Zottl, Enrico Gutdl In Anna Maria Pascluto, podoficir finance Giulio Falbo in gospodinja Anna Focarelil-Barone. V DEVINU-NABHEZINI ROJSTVA: 1 — Gaetana Dlo-losa POROKE: nobene. SMRTI: 37-1 etna Palmlra Balbl In 83-1 einl Anton Claricl. pičenje pokojnin, čeprav zavarovanec redno plačuje vse daj atve. Vsak državljan ima pravico, da se zavaruje in poskrbi za svoja stara leta pri raznih u-stanovah. Ce plačuje redno svoje dajatve za socialno zavarovanje pri ustanovi, ki jo določajo zadevni predpisi, mu ne bi smel nihče oporekati pravice, da se zavaruje tudi nekje drugje. Prav tako bi moral imeti pravico, da prostovoljno nadaljuje svoje zavarovanje pri INPS, če je začasno zavarovan iz kakršnega koli razloga v drugi obliki. To je razumljivo, ker marsikateri delavec, ki je bil več let zavarovan pri INPS, ne mara zaradi daljšega ali krajšega presledka prekiniti svojo zavarovalno dobo in prostovoljno plačuje sam vse dajatve. Po omenjenem odloku pa to ne bi bilo več mogoče. Prizadeti zavarovanec bi bil v tem primeru oškodovan, ker ne bi imel pravice do ugodnosti, ki mu pritičejo zaradi njegovih dajatev. Ta zadeva je tembolj kočljiva, če pomislimo, kako revne so dosedanje pokojnine, ki nikomur ne zagotovijo mirne in kolikor toliko ugodne starosti. In še nekaj. Clen 26 omenjenega odloka določa, da se prekine izplačevanje invalid- v železarski industriji. Na po budo CGIL bo ta teden skupni sestanek osrednjih sindikalnih organizacij; pogajanja med delodajalci in sindikalnimi zastopniki pa se bodo spet začela 13. februarja. Rešitev tega vprašanja zanima v Trstu predvsem delavce, ki so zaposleni pri ILVA in nekaterih manjših podjetjih. Opozorilo KZ in ZMP gospodinjam na podeželju Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov sporočata; Naše gospodinje na podeželju obiskujejo za sedaj še neznane osebe, ki ponujajo gospodinjam v podpis neki dokument in od njih izterjajo določeno vsoto denarja, češ da si s tem pridobijo pravico do starostne pokojnine. Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov v tej zvezi u-gotavljata, da obstaja za sedaj samo predlog zakona za pokojnine gospodinjam, vendar bo treba še mnogo časa, preden bo zakonski načrt spre- JJ 1 Vltlll*- Sl-J/iuv v v tl 11J C lil ■ UH-* . . | ~ , m nine zavarovancem, ki so za- Jet ln P°stal zakon. Zatorej posleni na podlagi zakonskih predpisov o zaposlitvi invalidov. Pri tem se zgodijo lahko obe organizaciji opozarjata gospodinje, naj ne nasedajo takim izjavam, ker zakona o velike krivice in razlike med zavarovanju še ni in je potem- invalidi, ki dobijo zaposlitev na podlagi omenjenih predpisov ter invalidi, ki dobijo delo izven teh predpisov. Tako se zgodi tudi, da invalid, ki zasluži nekaj sto lir, zgubi invalidnino od 10 do 12.0;0 lir. Upokojenec, ki še nekje dela pa lahko dobiva plačo za svoje delo in pokojnino. So pa tudi primeri, da vojni upokojenec izgubi 15.000 lir mesečne pokojnine, ker ima drugo pokojnino v znesku 1 tisoč 800 lir. Te nedostatke in krivice bi morali vsekakor odpraviti in pravilno urediti splošno vprašanje socialnega zavarovanja, pokojnin in invalidnin. Za znižanje urnika v železarski industriji Iz Rima poročajo, da se je končal prvi del razgovorov takem vsako podpisovanje dokumentov ter plačilo denarja le v korist sleparjev, ki skušajo izrabiti nevednost ali dobro vero prizadetih gospodinj. Obe organizaciji končno pripominjata, da bosta v primeru izglasovanja zakona o pokojninah gospodinjam o tem takoj obvestili zainteresirane gospodinje. OBČNI ZBOR PODPORNEGA POGREBNEGA DRUŠTVA V BAZOVICI Danes 26. t. m. ob 15.30 bo v gostilni «Na pošti* v Bazovici občni zbor Podpornega pogrebnega društva. Na občnem zboru bo prisoten tudi gospod notar. Ker se bo na občnem zboru obravnavala sestava novega pravilnika, so vsi člani vljudno vabljeni da se občnega zbora udeleže točno in polnoštevilno. Odbor Ob dnevu vajenec Za ne rešitev vprašanj vajencev zadostujejo ceremonije V raznih podjetjih je treba predvsem zaposliti več mladincev Danes je na pobudo ministrstva za delo in ministrstva za šolstvo po vsej državi «dan vajenca*. V okviru tega dne bodo razne prireditve, javna zborovanja in konference, na katerih bodo govorili o vprašanju vajencev, njihovi strokovni izobrazbi in zaščiti. Zamisel je vsekakor dobra, toda vprašanja vajen-stva in delovne mladine ne bo moč rešiti le s kampanjskimi prireditvami in ceremonijami enkrat v letu. Zadeva je namreč bolj resna in kočljiva ter zahteva stalne napore in budnost staršev, sindikalnih in mladinskih organizacij, socialnih ustanov in oblasti. Gre predvsem za zadostno tehnično izobrazbo, ki je do sedaj pomanjkljiva zaradi pomanjkanja primernih šol in nerazumevanja delodajalcev, ter zaščito mlade delovne sile, ki jo brezvestni delodajalci izkoriščajo. Zakonski predpisi so v tem primeru jasni, toda boriti se je treba, da jih bodo delodajalci spoštovali. Razen tega pa je tudi zelo važno vprašanje sprejema vajencev v industrijske obrate. Mnoga podjetja namreč ne marajo sprejeti vajencev, zaradi česar postaja povprečna starostna doba delavcev zelo visoka. •——««- —- 1958 bivšim uslužbencem pokrajinske uprave ali vdovam bivših uslužbencev, ki uživajo starostno ali invalidninsko pokojnino; določiti svojega predstavnika v disciplinsko komisijo in imenovati svojega predstavnika v upravnem odboru pokrajinskega konzorcija za tehnično vzgojo. V DOLINI Rodil, umrl in poročit se »i nihče OKLICI: kmetovalec Milan Ra-žem in gospodinja Silvestra Ra-potec. NOČNA SLUŽBA LEKARN Cipolla, Ul. -selpoggio 4; Godina Enea, Ul. Ginnastica 6; Alla Maddalena, istrska ulica 43; Pizzul Cignola, Korzo Ita-lia 14; Croce Azzurra, Ul. Com-merciale 28. NEDELJSKA SLUŽBA LEKARN IN AM Al Cedro Trg Oberdan 2; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; De CoMe, Ul. p. Re vol tel la 42; De-pangher, Ul. s. Gi ust o t; M anioni, Ul. Settefontane 2; Marchlo, Ul. Ginnastica 44; Rovla, Trg Goldoni 8 BENETKE BARI CAGLIAR1 FLORENCA GENOVA MILAN NEAPELJ PALERMO RIM TURIN LOTERIJA M 85 - 20 46 57 73 57 2 ------- 39 31 «« 15 5 18 II 62 73 90 4 80 74 22 75 43 tS 87 62 90 52 go 76 48 12 20 43 84 75 79 46 84 Tt 69------------------ 30 75 Jutri seja pokrajinskega sveta Miroslavu Faturju v spomin V začetku tega tedna spet avtobus Trst-Lonjer Zaradi vse večjih pritožb Lonjercev, ki se pritožujejo, da še sedaj ne vozi avtobus v njihovo vas, čeprav je bila cesta že ob koncu preteklega leta dokončno popravljena, smo se včeraj dopoldne obrnili za pojasnila na pristojni občinski urad. Zvedeli smo, da bo nov vozni red avtobusov v najkrajšem času odobren, in sicer tako, da se bo število voženj povečalo. Ni izključeno, so nam dejali na omenjenem občinskem uradu, da bo podjetje, ki vzdržuje avtobusno progo Trst - Lonjer, lahko pričelo z rednimi vožnjami v začetku tega tedna, morda že jutri. Lebarja; 16.00 Slovenski zbori; 16.20 Armando Sciaacia s svojim komcerln.m orkestrom; 16.45 Bach: Brandemborški koncert št. 3 v G-diuru; 17.00 Richard Connell: Najnevarnejša divjačina*; 18.00 Beethoven: Koncert za violino in orkester v D-duru op. 61; 18.40 Pianist Francois Vermeille 1 ritmično spremljavo; 19.00 Slovenski samospevi; 19.30 Pestra g i asba; 20.00 Šport; 20.30 Zvofcm mozaik; 21.00 Ansambel GianJri Safred; 21.15 Toscanini dirigira VVa-gmerja; 21.45 Pojeta Rise Ste* vens in Bin* Crosby; 22.00 Nedelja v Športu; 22.10 V svetu jazza; 22.35 Rodgersove in Ker-nove melodije; 23.00 Chopinovi valčki; 23.30 Polnočna glasba, T H S T I. 12.00 Nove italijanske popevke; 13.20 Glasbeni album; 14.30 «E1 Čampa non»; 15.30 Prenos nogometne tekme; 18.00 Simfonični koncert; 21.00 Glasbeni mozaik. ZAPRTA CESTA Občinski komisar sporoča, da bo od torka 28. t. m. zaprta za promet vozil Ul. Ko-štalunga pri hiši št. 143 zaradi polaganja vodovodnih SNS v TRSTU vljudno vabi na III.6LEDALISKI PLES ki bo v soboto l. februarja 1*5* v vseh prostorih Doma na stadionu «Prvi maja pri Sv. Ivanu Začetek ob 21. uri IGRA ORKESTER •VESELI VETER« Prodaja vstopnic in rezerviranje miz od četrtka 30.1. dalje v Tržaški knjigarni Ul. sv. Frančiška 20, tel. 37-3-38 in eno uro pred začetkom r>n blagajni dvorane. Danes ' 26; t. m. ob 16. in 20. uri v Izoli v ponedeljek 27. t. m. cb 20. uri v Kopru v torek 28. t. m. ob 16 in ob 20. uri v Kopru NICOLA MANZARI Naši ljubi otroci GLASBENA MATICA TRST V soboto, 8.II.1958 Ob 21. uri v dvorani na stadionu «Prvi maj* PLES V nedeljo, 9.II.1958 ob 16. uri v Avditoriju v Trstu i« ob 20. uri v Križu Raslop kvinteta Av senik i sodelovanjem Ježka (Frane Milčinski). Koviča in pevskega dueta SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO V TRSTU priredi v nedeljo U. februarja ob 22. url VII. veliki dobrodelni ples v bolelo [icelsior Palače Vstop izključno z vabili, ki jih lahko dobite na sedežu društva v Ul. Machitvelli 22/11. od 17. do 19. ure dnevno. Sprejemajo »e tudi prenotn-cije za rezerviranje miz. KOPER 257 m, 1169 kHz Poročila v slov.: 7.00, 7.30, 13.30, I5-°° poročila v ital.: 6.30, 12.30, 17 15. 19.15, 22.30. 6.00-7.15 Prenos RL; 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Kmetijska oddaja: »Nagrajevanje po učinku na poseitvih koprskega okraja — Pogodbeni odnosi med Fructalom in kmetijskimi zadrugami*; 8.39 Vesele melodije; 8.45-10.30 Prenos RL; 10.30 Sosedni kraji in ljudje! 11.00 Operni koncert; 12.10 Glasba po željah; 13.30-14.00 Prenos RL; 14.00 Pogovor s poslušalci! 14.05 Glasba po željah; 15.10 Lahka glasba: 15.30 Nedeljska reportaža: »Brkinski pogovori*; 15?® Pantomima iz opere «Jar»ko W Metka*- 16.00-19.00 Prenos M" 19.00 Šport; 19.30-22.15 Prenos RL! 22.15 Plesna glasba. SLOVENIJA 327.1 m, 262,1 m, 212,4 m Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8.00. 10.00, 13.00. 15.00, 17.00, 19-30. 22.00. 6.00 Domač nedeljski jutrahč pozdrav; 7.35 Za prijetno razve; drilo igra orkester Calvi Gerar® 8.00 Sporin-a reportaža; 8.15 Veseli intermezzo: 8.45 Mladi nsk» radijska igra; 9.17 Zabavna matineja; 10.00 Se pomnite, tovariši... Andrej Pagon-Ogarev: njen*: 10.30 Pokaži, kaj 12.00 Snored zabavne glasbe: 13.3® Za našo vas; 14.00 Naši posl": šalci čestitajo in pozdravljaj®. 16.00 Vasja Predan: Soštanjska termoelektrarna; 16.30 GiaSbe®' mozaik; 17.30 Radijska igra — Charles Dickens: »Oliver TvrW[ II.; 18.20 Mala melodija; 1*£ Slovenska pesem od romantik* do danes; 20.00 Popevke in tat-lodije smo izbrali za vas... 2_LW Klasiki sodobne glasbe o sebi 3. oddaja: Dimitrij Šostakovič 22.15 Zabavni ekspres. TELEVIZIJA 10.15 Kmetijska oddaja; 15-3® Športni popoldan; 17.00 Spored otroke; 18.30 Poročila; 18.45 Tek-match: 20.00 Kinematografski bor; 20.30 Poročila; 20.50 *Cs£ sello*; 21.00 »Potepuha*; 22.15 Tt' lefilm: 22.45 Športna nedelja ,D poročila. VEREH Danes ob 16. uri nastop Bal*1 de Cuevas z naslednjim sPnIT dom: Noir et blanc. L« s0Pj nambule. Le cygne n0'*L, Le prisotinier du CauC***-Abonma C za vse rede. TEATRO NUOVO . Danes ob 17. uri: Diego F* bri: »Inkvizicija*. AboP’” DD. KINO EzceUlor. 14.30: »Nasmeški Ev» ne noč;*, Ulla Jacobsson. ^ Daklbeck. Humorizem. P jnia-scene. Strogo prepovedano 0. doletnim. Feaice. 15.00: «40 samokresov*’ %_ Stanwyck, B. Suiilvau. scope Pohod, ki je izpred1*’1 obličje imperija. j-n« Naziona1«. 15.00: »Prepove** ^ krasti zvezde*, J. Ro**®®1 Wymi. -ari*' Superclnema. 14.00: »Nebo » jr, Lualdi ln M. t*«’ A. Nazzari, A Inter.enght. Fllodrammatico. 13.30: ob meji*, M. Ferrer gan, technlcolor. lmnj- Grattacielo. 14.30: »CaJ Ih tija», D. Kerr in J. K*rr' nemascope, technlcolor. . Arcobaleno. 13.30; »Dvoboj Atlantiku*. Cinemascope- ( MALI OOLASI ~") Mltchum in C. Jurgens. Aslra Rojan. 14.00: »Arrlv®^ Roma*, M. Lanza, M. Pokrajinska uprava sporoča da bo jutri, v ponedeljek ob 18. uri redna seja pokrajinskega sveta. Na seji bo odbornik za proračun dr. Deli-se prečital letošnji proračun, s čimer se bo dejansko začela razprava o proračunu. Sicer pa »e predvideva, da na prihodnji seji ne bodo še prišli na vrsto posamezni svetovalci, ker mora pokrajinski svet izčrpati še druge nujne točke dnevnega redu. Zlasti je nujna izvolitev treh stalnih članov in treh namestnikov v posebni oddelek za krajevne davka pokrajinskega u-pravnega odbora. Poleg tega pa morajo izvoliti tudi pokrajinskega predstavnika v nadzornem odboru tehničnega navtičnega zavoda. Na zadnji seji pokrajinskega odbora pa so dodali dnevnemu redu še nekaj točk. Med drugim mora pokrajinski svet nadomestiti svojega stalnega člana v okrajni volilni komisiji; razpravljati o odobritvi dopolnilna pokojnine za leto Stalni gostje male, domače gostilne pri Sinitu v Trstu so poznali vsi Faturje, prihajal je opoldne, še bolj pa zvečer in vselej dobre volje ooščil vsem dober večer tn dober tek. Njegov nastop je bila prava slika njegovega temperamenta: bil je miren, skromen in dober. V Trstu smo ga spoznali po vojni, ko je bil premeščen zaradi službe od Narodne banke v Ljubljani k nam. Med nami je živel nekaj let m o njem pač lahko rečemo, da ni nikomur skrivil lasu. Ni postavil sebi velik spomenik kdo ve na kakem področju javne dejavnosti, pač pa je v svojem življenju napisal zlato stran resnične in iskrene tovariške družabnosti, prijetnega, uglajenega vedenja in korektnost t v odnosih do prijateljev in znancev. Ena najlepših lastnosti njegovega značaja je bila njegova pri-kupljiva dobrodušnost in šepavost. V mladosti je bil vnet Sokol. Kakor vsa njegova družine je bil tudi Fatur močno zaveden in kot aktivni član sokolskih vrst igral vidno vlogo v Ljubljani in na Rakek u. Kot bančni uradnik je bil vzoren, vesten in neutrudljiv delavec, ki ni poznal ne urnika ne meje. Bil je vzor delavca, ki mu je bil pri srcu vselej bolj interes skupnosti kot pa njegov lastni. V Trstu je štel veliko prijateljev, ki so vsi visoko cenili njegove strokovne in o-sebne vrline. Ko nat je pred približno enim letom zapustil smo vsi pogrešali njegove trezne prezoje dogodkov in njegove prijetne družbe. Faturja, ki smo ga prav zaradi njegovega temperamenta preimenovali v Falurčka bomo ohranili vsi v lepem spominu. Njegovi soprogi pa izrekamo iskreno občuteno sožalje nad izgubo zvestega življenjskega tovariša. Dr. R. H-] KOLESA, znižana cena /.UU0 lir Motorna kolesa 44.000 Ur, pošilja Kolesa - darilne pakete brez faktorja MAKUUN, UL. PIETA J, Trst. SOBNI SLIKAR IN PLESKAR Iz- vršuje kakršnokoli delo. Povprašati v baru CIN, Ul. Mollno a vento 26 SMOKING tkoro nov, prodan, telefonirati 96-796. TOVARNIŠKE CENE. Dobite naj. boljšo kvaliteto: »BUNDEt, obleke, deke, ePEDULEs la dreto v trgovini BOTTEGA DEL Rl-SPARMIO, Ulica Taraboccbla d. Trst. POSTRE2NICO podteno *s 3 Jo-trenje ure, telefonirati 93-236. POSREDNIK ZA NAKUP RAZNEGA BLAGA V TRSTU Nylan nogavice, svilene In ny!on rute, harmonike nove In rabi Jone, vespe ln lambrele. PoJHja darilne pakete v Jugoslavijo po aeio ugodnih cenah. Pl*tte na sledeči naslov: O Softč, Trleete, ria Glulla I, tel. 41-27* — 13-927. •UNION* Svetovno snana zavarovalnica od leta 1*2* Je V TRSTU. UL. GHEGA 9 • L. - l?' Prokurator IIA5 A » I O J NEDELJA, 26. JOMorja I9M TRST POSTAJA A • 00 Jutranje gšeeba; 130 Slovenski foMomi motivi; 9.00 Kmetijska oddajo; 9.30 CMaoben« matineje; 11.15 Priljubljene melodije; 11.45 Čajkovski: italijanski ca. prleclo op. 45; 12 15 Za vsakogar nekaj; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj Kronika sedmih dni v Trotu 13 10 Oladd po goiJMi, 19.09 ak| kof*cer<* 19 40 GHMbi FVmkm R. Rascel, CinemascOPCi nicolor. .-ja- Capitol. 13.00: «SM. mlada, rlcas, R. Schnelder, techn j^j »i-i-iL- iz m* -rv»7lv n* .,nf Cristallo. 13.30: »Poziv na “'~]of pri O.K.Corralu»._ TechJ1 gUft Paraniotint. Kirk Dougla». |n Laneaster, Rhonda F'en>L ^ glas pojr Frankle Laln«. ljen mladoletnim. ^yo- Alabarda 13.30: «Pozlv n^-jco-boj pri O.K.Corralu*. Tecn J( lor Paramount. Kirk u®” jrle-Burt Laneaster, Rhon«a L,j. mlng tn glas poje Franki ne. Dovoljen mladoletnim. /VTUiJvii ^--- , y is Aldebaran. 14.00: »Ljubimci * njah*. J. Jones In J. 0t,|f- Arlston. 14.00: »Mož v ® (. ki*. G. Pečk, J. •>??'* JoeJ* b 10. in 11.30 March, Ob ______________________ ' rjNČflA' va predstava »Čudovita Ar mon la 14.00: «Davy urov ^ In gusarji*, F. Parker, *>• »en. Technlcolor. Aurora. 14 00: »Zidovi*, Sta® rel in Oliver Il»rdy Garibaldi. 14.00: »Trdnjav* g, Amacoivkl*. A, Mu/pnj' Grant. Technlcolor. l-tatl*' Ideale. 14.30: »Železni Cinemascope, techmcoior. nji d»n. ..ga®’ Impero. 14.30: »Gospodov 0>ry (»Človek brez puške*), pet" Cooper, D. Mc. GUlre, A-klns. Technlcolor. ,uib»*f Halla. 14.30: »VeBka U''Vi!* Elizabete Barrett*. “• Cinemascope, technlcolor Moderno 14.00: «PrekoM°" »a*. C. Wllde, D. S. Marco. 14.00- «GuagR®!T pic*’ Olrottl, G. Rubini lo,T%slK? Savoua. 14.00: »Souvenlr <* ~rtj' V. De Slca, A. Sordl. L Cinemascope, technlcolor^ g, Vlale. 14.00: «Canyon RlV®£' £> Motvtgomery, M. Hender*" nemascope, technlcol°r- «»» »iiaa-vs seiar, ictim’*- ua V'J Vht, Venelo. 14 30: r9®®? Av! sonce*, T.vrone PoiveG Gardne r, Mrl FeriCf. e)5nl' Flyn pp romanu 1 • waya. Behredere. 14.00: »Ater**^' »oster*, E. Purdorm - Marconi 14.30: ur», J, Collins, J- it M »Mimo. 1430: «N»^*^t. *** 999, J. LevvIS, D. M»lw n)‘ dan. ,»i pyr'r Novo etoo. 14 00: «Gcl r. |. N VVood Iti Tab Huh ^j^,, OdeOn. 14.00: »Pokol 7Roert4^ škrga potka*, Dat« M. Murt>hy. „ H®0^. Radio. 14 30 »Meč H®®*® 0 V Technlcolor. 13, PffljonH^nevnlk 26. januarja 195&' Goriiko-beneški dnevnik Preblaga obsodba listov «Arena di PoIa» in «Frmli Liberale» Tožil ju je zaradi obrekovanja že pred dvema leto-ma slovenski beneški župnik Kračina Po dveh letih zavlačevanj se J« včeraj v Vidmu zaključil Proces proti trem šovinističnim novinarjem, ki jih je obtožil župnik Krači na iz St. Lenarda r Beneški Sloveniji, da so ga v tisku obrekovali. Po tren nrah posvetovanja Je sodisče breklo obsodbo: Giorgio Pro-v“i. Arturo Manzano in Pa-Kiuale De Simone so krivi ob-Jekovanja ter obsojeni vsak na mesecev zapora in 44.445 lir •lobe; plačati morajo sodne «noške, stroške zasebne stran ** (90.000 lir) ter odškodnino Prizadeti stranki v znesku 200 Mr. Zaporna kazen je odtočna in se Jim ne vpiše v *»*enski list. j.®**lojeni Arturo Manzano Je • 'oktobra 1955 objavil v listu Priuli liberalen, katerega Zgovorni urednik je Giorgio ftovini, strupen članek, v k«-rem je napadel in obrekoval Potka Kračino; De Simone ** omenjeni članek ponatis-v tistu »Arena di Polan. J«« je zelo mila, ker je >sče upoštevalo vse mogoče '»Jsevaine okolnosti, češ da °otoženci zakrivili to deja »Je "zaradi izrednih moralnm 111 *°čialnih vzrokovn. Kakšni pa so bili ti »vzroki« m zgovorno priča inkriminirani članek. O tem pa bomo še obširneje poročali. «»------- Lepo uspela Trinkova proslava Številni Goričani in delegacija beneških. Slovencev so se sinoči odzvali vabilu AS K «S. Gregorčiča na spominsko svečanost ob priliki 95-letnice rojstva msgr. Ivana Trinka. O liku največjega pesnika in buditelja najzapadne jše-ga dela slovenske zemlje je govoril beneški rojak srednješolec Viljem Cernd. Trin-kove lepe, včasih otožne, pa vendar vedno bodrilne pesmi so recitirali dijaki: Silva Berlot, Anka Leban. I-van Tomazetič, Jože Jarc in Rosana Marinič. Po izvedbi sporeda, o katerem bomo že poročali, so se prisotni oddolžili spominu velikega moža z denarnimi prispevki, ki bodo pripomogli, da bo nad njegovim grobom pod Matajurjem postavljen spomenik, ki si ga zasluži mož, kakršen V nedeljo 2. februarja popoldne Gostovanje pevs iz Dornberga v Gorici Priznani primortki pevci bodo pod vodstvom pevovodje Matičiča izvedli tudi več pesmi drugih slovanskih narodov Priznani primorski moški zbor iz Dornberga ni nepoznan goriškim Slovencem, zato se bodo toliko bolj razveselili ponovnega obiska priljubljenih pevcev prihodnjo nedeljo 2. februarja V Gorici. Dornberški fantje, ki so pod vodstvom pevovodje prof. Ceneta Matičiča dosegli slavo širom po slovenski zemlji, nam bodo nudili prvovrsten program že priljubljenih pesmi, pa tudi neicaj nadvse originalnih pesmi drugih slovanskih narodov, katerih izvajanje bo za goriške Slovence, ki so ved no pokazali do pesmi veliko naklonjenost, izredno dožive*- Kraguljčki in Novikovo »Večerni zvon». Za nas bo prav gotovo tudi nekaj novega pesem Kozine «Obroč» in Franca Abta «Screnada». Slišali pa bomo še Prelovčevo #Poljane toži«, Maroltovo «Ribniško» in Hajdrihovo »Jadransko morje«. In to še ni vse! Program je torej obilen in raznolik, pevci pa takšni, da jih je le tež ko najti. Prihodnjo nedeljo bomo torej v Prosvetni dvorani v Gorici toplo pozdravili v naši sredi odlične pevce iz bližnjega Dornberga in njihovega obiska se že danes veselimo! je, V izvedbi zbora Ceneta Ma- Rojstva, smrti in poroke Dogodki tedna tičiča bomo slišali Plevockojr «Pripovedlko o razbojniku Ku dejatu«, nato Nješčunakina «Pesem ujetih kozakov«, pa potem zopet prelepi pesmi. Poročila sta se NADA VIŽINTIN in MAKS NANUT oba iz Standreža. Vaščani jima ob tej priliki iz srca čestitajo in želijo vse najboljše v skupnem življenju. Pridružuje se jim tudi naše uredništvo. je bil Ivan Trinko. ■('uiiiiiliiliiiiiiiiiiiiiiiiiitittiinitilUfiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiMiitiiniiiiiiinnilllliiiiiiiiiuillilliliiiiitiiiHiiiilinliiiiiiiiim Proslavitev «Dncva v Gorici 0b m 'trii l,- Un bo sovoril v indu-'ski šo'i ravnatelj urada za delo (3.a*cor povsod v državi bodo tfanes v Gorici priredili ^ k° zanimivih manifestacij, Za*»im; lei lo 0 Pripomogle k večjemu jeJraniu za problematiko va- Va ki zajema veliko števi- iiw ki se pripravlja na * - yJ*niski poklic. »dustnjski šoli »Leonarda* ^ihci« bo ob 10. uri pre-° s*r°kovni izobrazbi va-spj^h1 njihovem položaju na Ura Jt^er se njuj- ,a izobražuje in dopoldan^ ra,ično znanje, ki je koli s?6s pri učenju kakršne-Gofjj, nadvse potrebno, 'jena a Javhost je toplo vab-tja v • ,e udeleži zborovati* s®*' »Leonarda da Vin-tie Cent °s*eda strokov- klilti t, l*' kl bodo odprti pt»-' v ponedeljek. TZ ČEDADA v? e«d, kat dvonadstropno . »ateri^’* ,0 v n• ^rria- KninstVu nove vesti iz °a*rt ?nino' le prvotni ’'.PtVem 5"!®* dve nadstropji, v d m Poštni ura- i,0**«* ,,stanovanja ra s« zn * ike- Skupni strc-<2 milijonov lir. 5!rstV0 » pošto je » in Priv tolikšne vsc- sam° v «fradnio SpT::Pn* stavb*- Sele »e-Jttti, So )ob‘erdoba in Poljan z vodo pomanjkljiva, Čeprav plačujejo družine po 800 lir na leto za vsakega prebivalca in vsako žival. Ker so cevi počene in se izgubljajo velike količine vode, je e-lektrična črpalka vedno v pogonu, kar prinaša občini velike stroške. Leta 1956 je plačala občina 1.200.000 lir, 1957. leta pa 800.000 lir za elektriko. Ta denar je šel iz občinskih žepov. Pred dnevi je bil v Doberdobu sestanek s predstavniki gradiškega konzorcija CAFO, na katerem so govorili o tem, da bi CAFO prevzel poleg napeljave zunanjega omrežja in dobave vode tudi skrb za notranje omrežje v Doberdobu. Skratka; CAFO bi v celoti prevzel skrb za dobavo vode po vsej občini. Ker pa je bil ta predlog v zvezi s stroški, ker bi bilo treba popraviti notranje oiprežje, namestiti števce po cestah (vse to s posojilom v znesku 11 milijonov lir, ki bi jih državni posojilnici odplačeval CAFO), bi konzorcij povišal tarifo na vodo na okoli 1.200 lir letno. Četrtkov sestanek z družinskimi poglavarji je bil sklican z namenom, da družinski poglavarji povedo, če pristanejo na povišanje tarife, kot Jo predlaga CAFO za svojo uslugo. Vsi prisotni so zahtevali od župana razna pojasnila, da so pregnali morebitne dvome, potem pa so. so, glasno pristali na vključitev notranjega omrežja v CAFO, Sestal se je občinski odbor, ki Je med drugim odobril nakup SO kubičnih metrov gramoza, ki ga bodo posuli po občinskih cestah v Doberdobu, Dolu in Jamljah. Sklenili so tudi, da bo seja občinskega sveta v sredo ob 18.30. «»—. Prometna nesreča zaradi prehitevanja ■i Včeraj ob 17,15 sta pred bolnišnico »Fatebene fratelli« trčila Fiat 1400, ki ga je vozil 56 let star zdravnik Umberto Le vi iz Ul. Roma 8, in motor, na katerem sta se vozila 20 let stari Mario Zuccolo in 56 let stari Mario Furlano, oba iz Vidma, a zaposlena pri nekem stavbnem podjetju v Gorici. Nesrečo je povzročil dr. Levi, ki je prehitel motociklista, nato pa nenadoma zavil na desno, ker je bil namenjen v bo! nišnieo. Obema motociklistoma so v bolnišnici nudili prvo po moč, STANDREZ Razpis nagradnega natečaja pokrajinskega kmetijskega nadzorništva v Gorici za modernizacijo hlevov in gnojišč v letu 1958 Je številne štan-dreške kmetovalce pripravil do tega, da so se odzvali povabilu. Kakor se govori, se bo natečaja udeležilo okoli 150 kmetovalcev iz najrazličnejših krajev, V tem tednu je prišla komisija nadzorništva v Stan-drež in si ogledala hleve in gnojišča kmetovalcev, ki se bodo udeležili natečaja. Zaradi velikega števila prijavljen-cev in majhnega števila nagrad, ne bodo nagrajeni vsi kmetovalci. To Je nekatere privedlo do prepričanja, da bi bilo veliko bolje, če bi namesto nagrad izplačali kmetovalcem prispevke, kakor se Je to delalo pri politiki za večji hektarski donos pšenice v državi. Izkazalo se je, da Je tak način veliko boljši kot nagrajevanje, kt lahko razočara marsikaterega kmetovalca. Od 19. do 25. januarja se je v goriški občini rodilo 16 o-trofo, umrlo je 11 oseb, oklici so bili 4, poroke tudi štiri. Rojstva: Lorenzo Faganel, Daniela Zampar, Marzia Bres-san, Flavio Rosig, Domenico Corbatto, Flavia Perazza, O-rietta Altieri, Marina Venier, Franca Braidot, Anna Benar-delli, Mario Claudi (rojen mrtev), Luciano Sivec, Sergio Bu-relli, Raffaele Gallarotti, Fa-bio Bavin, Laura Donati. Smrti: 93-lertna Teresa Zher. notta vdova Tabai, 72-letni trgovec Rudolf Saksida, 81-letna Paolina Buob Vidova Lauri, 74-letna Amabile Medeot vdova Brumat, 60-letna Maria Grosso vdova Sambo, 89-letni upokojenec Domenico Zoff, 72-letna A-malia Leban vdova Veronese, 65-letni državni upokojenec Raffaele Malfatti, 78-letna Lu-cia Mattiazzi vdova Degiovan. ni, 93-letni upokojenec Luigi Petronio, E2-letna Clementira Donda por. Gasparuit. Oklici: tehnik Favretto Ra-nieri in uradnica Elsa Biluca glia, mehanik Luigi Mascoli in delavka A!ma Frizzi, uradnik Rolando Petrini in Maria Pius-si, agent iavne varnosti Ar-mando Della Valle in gospodinja Amelia Ceschia. Poroke: mizar Sante Bodigoj in Anna Berbardf, Zidač Rug-gejo Cian in Archelina Zorze-non, agent javne varnosti Raffaele Castaldo in tiskarka Ma-ria Brumattl, mehanik Angelo Bazzo in delavka Elsa Zanetti. TEMPEHATURA VČERAJ Včeraj je bila v Gorici naj-nižja temperatura —7,6 stopinje C ob 6. uri zjutraj in najvišja 6.4 s*opinje pa ob 15. pri. DE2URNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Cristofoletti na Travniku 14, tel. 29-72; do 12. ure pa je odprta lekarna Urbani - Albanese Ul. Rossini 1, tel. 24-43. - KINO - CORSO. 14.00: »Jez na Pacifiku«, S. Mangano, T. Perkins, v cinemascopu, v technico- lorju. VERDI. 14.30: «Cajnica ob luninem svitu«, Marlon Bran-do, G. Ford, v cinemascopu in v technicolorju. VITTORIA. 14.30: »Kraljice neba«, G. Ralli, v cinemasco- CENTRALE. 14.30: «Zaklad gu. sarjev«, V. Jori, v technicolorju. MODERNO. 1430: «Broklyr. kliče policijo«. Sindikalni položaj V tem tednu so bile volitve notranje komisije v tržiški kemični tovarni SOLVAY. Tudi tokrat je dobila strokovna zveza FILC-CGIL absolutno večino glasov, kar ji je dalo tudi štiri od sedmih mest v komisiji. Volitve so važne tudi zaradi tega, ker se je število glasov Delavske zbornice povečalo od 64 na 70 odstotkov. Ce k temu razveseljivemu dejstvu dodamo tudi velik u-speh kovinarske strokovne zveze v goriški livarni SA-FOG, kjer ima večino prav tako Delavska zbornica, in uspeh kovinarjev v tržiški ladjedelnici, tedaj lahko s prepričanjem trdimo, da ima sindikalno življenje v naši pokrajini veliko vlogo in da se delavci vedno bolj zavedajo odločilne vloge enotne sindikalne organizacije Delavske zbornice pri borbi za gospodarske koristi deloonih ljudi z mezdnimi prejemki. Tudi v kmetijstvu se opaža večje zanimanje ljudi za nekatera vprašanja, ki so za kmeta velike važnosti. Po naših vaseh se kmetovalci pričenjajo zanimati za delovanje vzajemnih bolniških blagajn. Primerjajo delovanje tistih blagajn, ki jih imajo v rokah bonomijanci, z blagajnami, ki jih vodijo predstavniki Feder-terre, Bonomijanci ne dovoljujejo svobodne izbire zdravnika; v Gradiški, pa, kjer vodijo vzajemno blagajno predstavniki Federterre, si lahko vsak včlanjeni kmetovalec sani izbere zdravnika. 2P07Zlf«$£?0TZn #A gpom V sobolo Ib. februarja bo v Prosvetni dvorani [Hib tu! [}li*b O teh in podobnih primerih, ki bodo osvetljeni med bližnjimi pripravami za izvolite« rvouih odborov vzajemnih bolniških blagajn, se bodo naši kmetovalci temeljito pogovorili, preden bodo oddali svoj glas temu ali onemu kandidatu. Zapadel je sneg Ko smo v torek zjutraj pogledali skozi okno, smo s presenečenjem ugotovili, da nam je nebo naklonilo zvrhano »merico belega.« Mesto in okoliški hribi šo bili pokriti z debelo plastjp snega, ki se je v mestu hitro tanjšala, v više ležečih krajih pa se je obdržala. Zlasti velja to za Trnovsko planoto, kjer so lepa smučišča, ki so jih pričeli obiskovati goriški smučarji. Sestanek KPI v Sovodnjah V Sovodnjah je bi sestanek KPI, na katerem sta govorila pokrajinski tajnik Poletto in član CK KPI Siškovič. Poletto je govoril o krivicah, ki so bile storjene kmetovalcem iz Sovodenj, Rupe, Peči, Standreža in Sv. Roka, ker se je oddala košnja goriškega letališča v najem goriškemu izterjevalcu davkov Gioncchet-tiju. Gioncchetti je dobil dražbo za 700.000 lir, sedaj pa se govori, da ponuja košnjo za 3 milijone. Poletto je obljubil, da bo stranka napravila interpelacijo na parlament, da vprašanje pravično reši, Siškovič pa je najprej rekel, da morajo tudi Slovenci skupno z italijanskimi delovnimi ljudmi na bližnjih volitvah pomagati, da se bo spremenila dosedanja smer italijanske politike, potem pa je poudaril, | da zahteva KPI, naj se veljavnost posebnega statuta, ki je bil priložen k londonski spomenici o soglasju, razširi tudi na Goriško in Beneško Slovenijo. Delovanje Zelenega križa V letu 1957 so bolničarji Zelenega križa opravili 7892 prevozov, kar je skoraj za tisoč več kot leta 1956, Prevozili so nad 79.000 km predvsem po Italiji, nekaj pa tudi po Jugoslaviji in Avstriji. Samo po mestu so opravili 682 prevozov. ZK je nudil 2896 osebam prvo pomoč. Njegovo delovanje je res zelo intenzivno in 2elo koristno za gorišlko prebivalstvo, zato bi morale pristojne oblasti čimprej zgraditi tej ustanovi dostojnejši sedež. Vodopivčeva proslava Prejšnjo nedeljo je bila v Prosvetni dvorani v Gorici Vodopivčeva proslava, na kateri je visokošolec Filibert Be-nedetič govoril o liku ljudskega duhovnika in priljubljenega primorskega skladatelja Vinka Vodopivca, ki je imel kljub svojemu siromaštvu vedno na stežaj odprta vrata za ljubitelje slovenske pesmi in teptano slovensko ljudstvo na Goriškem. Pevski zbor Kras s Poljan in Dola je pod vodstvom Pavline Komelove lepo zapel 11 Vodopivčevih skladb, ki so jih številni poslušalci z zanimanjem poslušali in pevce za njihovo petje nagradili s toplim ploskanjem. Od Poncija do Pilata Ker šofer in lastnik prevozniškega podjet, Grusovin nista hotela priznati svoje krivde pri nesreči, ki se je leta 1954 dogodila v bližini Cervigna-na, kjer sta bila tudi obsojena, sta se pritožila na okrožno sodišče v Videm, ki ju je oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Videmski državni pravdnik pa se je pritožil na kasacijsko sodišče, češ da niso v zadostni meri upoštevali izjav prič. Kasacija je potrdila pravilnost razsodbe v Cervi-gnanu in razveljavila razsodbo videmskega okrožnega sodišča ter poverila goriškemu prizivnemu sodišču pravico, da o stvari izreče končno sodbo. Goriško sodišče je potrdilo pravilnost razsodbe kasacije in ju obsodilo še na povračilo sodnih stroškov. Zasedanje glavnega odbora PSI Prejšnjo nedeljo je bil v Gradiški sestanek pokrajinskega odbora PSI. Govorili so o volilnem programu in o okrepitvi izvršnega odbora. Na predlog tajnika je bil v odbor kooptiran tov. Viljem Nanut. Odbor je predlog soglasno sprejel. Razstava pohištva v Krminu Krminski mizarji — izdelovalci pohištva so imeli pred dnevi sestanek, na katerem so se domenili, da bodo zgradili v mestnem središču paviljon, v katerem bodo razstavljali pohištvo vsi krminski mizarji brez razlike. Občina jim je obljubila, da jim bo zastonj dala zemljišče, goriška trgovinska zbornica pa jim namerava dati del finančnih sredstev, Stalna razstava pohištva bo popolnoma v skladu s tradicijami, ki jih ima mizarska obrt v Krminu. //. meddržavno srečanje v Bologni Madžarski košarkarji premagali italijanske z rezultatom 59:53 Alesini in Lucev najboljša med Italijani BOLOGNA, 25. — V 11. meddržavnem košarkarskem dvoboju, je nocoj v športni palači v Bologni madžarska reprezentanca premagala italijanske z rezultatom 59:53 ( 29:27). Sodila sta Jugoslovan Stefanovič in Egipčan Abdel Azim Ashri. ITALIJA: Pomilio 3, Lucev 16, Macoratti 4, Pteri 5, Berti-ni 2, Alessini 11, Canna 8. Sar-dagna 2, Conti 2, Gambini, Vol-pato. MADŽARSKA: Banhegy 11, Czinkan 13, Gabany 1, Judi« 2, Greminger 9, Zsiros 8, Simon 6, Belcze 9, Temesvary. Točkovanje v prvem polčasu (prve številke so za Italijo) 2:0, 3:0, 5:0, 5:1, 6:1, 7:1, 1:3, 8:3, 8:4, 8:6, 9:6, 9:8. 9:10, 9:12, 9:14. 10:14. 12:14. 12:15. 14:15, 14:17, 15:17, 17:17, 17:19, 18:21, 20:21, 20:22, 22:22, 22:25, 24:25, 26:25, 27:25, 27:29. 17:21 22:23, 27:2), za svetovno prvenstvo, vodi Avstrija I s pol sekunde prednosti prčd Italijo I (Monti -Alvera) in s skoraj dvema sekundama prednosti pred Italijo II (Zardini - Siorpaes), ki je v drugem spustu dosegla najboljši čas dneva in nadoknadila velik del zamude iz prvega spusta. Avstrijski bob je vozil odlično in premagal vse favorite, ki so bili Italijani, Nemci in Američani. Paul Aste in Heinz Isscr sta trenirala skupaj samo 8 dni v Garmischu. Tehnični rezultati; Prva vožnja: 1. Avstrija I. (Paul Astz-Heinz Isse;) 1’16”98; 2. Italija I. (Eugemo Monoi - Renzo Alvera) 1T7"22; 3. Švica 1. (Han' Zoller - Heinz Leu) 1T7"67; 4 Švedska I. (Sven Erbs - Wai-ter Aronsson) 1’18”34; 5. Poli ska I. (Soefan Ciapala - Josef Szymanski) 1T8”98; 6. Nemčija I. (Hans Rozscih - Alfred Hammer 1T9”05; 7. Švica II. 1’19”21; 8. Švedska II. 1T9"50: 9. Italija il. (Mariano Zardin: - Siorpaes) 1T9”54; 10. ZDA It 1’19”76; 11. Španija 1’19”85: 12. Nemčija II. 1’19”91; 13. ZDA I 1’21"48; 14. V. Britanija I. 1' 21”77; 15. V. Britanija II. 1' 22”24; 16. Poljska II. V22”79; 17. Avstrija II. r23”15. « Druga vožnja 1. Italija II. 1'15”65; 2. Nemčija I. 1’16"49, 3. Avstrija I. 1' 16”52; 4. Italija I. 1T6"52; 5. Nemčija II. 1’17”12; 6. Švedska II. 1'17”30; 7. Švica II. 1’ 17”62; 8. Švedska I. 1 17”95; 9. Švica I. 1'18”09; 10. V. Britanija I. 1’18”42; 11. ZDA I. 1' iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiuiiniiiiiiinlititiiiiiiimmntiiftiiiiiintiiiifiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Odbojkarski turnir na stadionu cPrvi maj» Ekipa Dijaškega osvojila prvo mesto Nastopile so štiri moške in dve ženski ekipi Točkovanje v drugem su: 27:31 27:32, 29:32, 32:32, 32:33, 32:35, 33:35, 36:37, 36:39, 36:41, 38:45, 40:45, 40:47, 43:49, 44:49, 44:50, 46:52, 48:52, 48:54. 50:56, 52:56, 52:57, 53:59. 35:37 38:43, 42:49, 46:50, 50:55, 52:59, polča- sih, 35:35, 38:41, 42:47, 45:50, 48:55, 52:53, BOB Monti in Alvera druga po prvih dveh vožnjah GARMISCH - PARTENKIR-CHEJN, 25. — Po prvih dveh vožnjah dvosedežnih bobov SNG IZ TRSTA gostuje danes 26. ob 16.15 in ob 20. uri v Prosvetni dvorani v z dramo E. 0’Neilla januarja Gorici STRAST POD BRESTI Delo je režiral Jože Babič Prodaja vstopnic na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli 1 in v kavarni Bratuš. — Cena vstopnic: sedišča po 250 in 150 lir, stojišča 100 lir, Za mladino pod 16. letom neprimerno! Izlet Standrcšcev na Lokve Prosvetno društvo iz Standreža organizira za nedeljo 2. februarja izlet v prijetno zimsko središče Lokve. Prijave sprejema tov. Alojz Tabaj v Standrežu. Cena za prevoz z avtobusom za člane društva 350 lir, za nečlane 400 lir. V'sredo 22. in v četrtek 23. t. m. je bil na stadionu »Prvi maj« odbojkarski turnir, ki ga je organiziralo PD »S. Škamperle«. Udeležile so se ga ekipe PD «1. Cankar«, PD Skedenj, dijaškega doma in PD »S. Šlkamperle«. Sodelovati bi moralo tudi Društvo slovenskih srednješolcev, ki pa zara* di slabe organizacije m dobilo zadostnega ^'Jfčvila igralcev (predstavili »o ae le trije). Rezultatu ' .. ^ PD »S. Škamperle* - PD Skedenj 2:0 (15:7, 15:12) Dijaški dom - PD «1. Cankar« 2:0 (15:4, U'3) PD Skedenj - Pd »I. Cankar« 2:1 (13:15, 15:2, 15:4) Dijaški dom - PD »S. Skatu perle 2:1 (11:15, 16:14, 16:14) PD »S. Škamperle . PD »I. Cankar« 2:0 (15:9, 15:8) Dilaški dom - PD Skedenj 2:0 (15:11, 17:15) Sodil je prof. Pavletič. Posamezne eiklpe so nastopile v naslednjih postavah: PD »I. Cankar«: Babič, Su-šterčič M.. Siškovič, Pavlovič Pilat, Volk, Cesar. PD Skedenj: Patrizio, Germani. Sosič, Brajkovič, Pečarič. Bajc, Zocchi. Dijaški dom: Pečar, Bonač Svetina, Sušterčič D., Tomaže, tič, Zdravlič, Sibav. PD »S. Škamperle«: Jurkič, Pavlica, Pahor, Mijot, Posega, Rupel Prvo mesto je zasedla ekipi dijaškega doma s tremi zmagami, drugo ekipa PD »S. Škamperle« z dvema zmagama, tretje ekipa PD Skedenj z eno zmago, na četrto mesto pa sa je plasiralo moštvo PD »I. Cankar«. Tekme so bile zanimive, borbene in opaziti je bilo napredek v primeri s tekmovanji prejšnjih let. Najzanimivejše srečanje je bilo med ekipo dijaškega doma in Svetoivanča-ni. Ti so bili tehnično najbolj pripravljeni, vendar so jih nasprotniki premagali z bolj praktično in učinkovito igro. V priznanje so zmagovalci dobili kolajne. V četrtek sta se pomerili tudi ekipi srednješolk in telo vadkinj. Tostavi: Srednješol- ke: Martelanc, Novak, Zlobec, Campagnali, Metlika, Stoka. Telovadkinje: Hmeljak, Sirca, Battista E., Ipavec, Broj, Bat tista M., Pavletič. Zmagale so telovadikinje z rezultatom 3 * i (15:3, 7:15, 15:3). Vsem tekmovalkam se je poznalo, da sc navajene malega igrišča v šo'i pri Sv. Jakobu. Odlikovale pa so se pri srednješolkah Metlika, pri telovadkinjah pa Hmeljak in Battista E. ALDO RUPEL NOGOMET Pasqualc predsednik noj. zveze 18”58; 12. Poljska I. 1’18”65; 13. ZDA II. 1’19"62; 14. Španija 1’ 19”84; 15. Avstrija II. 1'20”35; 16. Poljska II. 1’21”73; 17. V. Britanija II. 1'22”09. .—!_*»---- Danes v Trstu NOGOMET Triestina - Palermo, A liga, občinski stadion ob 14.30. i Ponziana - Portogruaro, II, kategorija, igrišče Ponziane ob ’ 14.30. Edera - Rala diletanti, igrišče Ponziane ob 10.30. San Giovanni - Cormonese, igrišče pri Sv. Ivanu ob 14.30. ; Istria - Libertas, igrišče pri*-. Sv. Alojziju ob 14.30. Sant’Anna - Ronchi, igrišče v; Ul, Flavia ob 14.30. Fortitudo • Juventina, v Mi- . Ijah ob 14.30. Cava Romana - Romana Sil« ver, v Nabrežini ob 14.30. KOŠARKA ' : Stock - Chlorodont tMilan),:' žens-ko prvenstvo A serije, v Športni palači na Montebeliii ob 17.30. Stock - Goriziana, prijatelj« ska tekma po tekmi Stook-Chlorodont. - KONJSKE DIRKE Dir (trotro) na Montebellu. Začetek ob 14. uri. Glavna dirka »Premio liquori Stock«, 330 tisoč lir, 2080 m. Tudi dirka za TotiD. TENIS SYDNEY, 25. - Prvenstvo A,vstralije v dvojicah sta osvo- -jila Cooper in Frazer, ki sta premagala Emersona in Mar-' ka š 7:5, 6:8, 3:6. 6:3, 7:5. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Trst Kino v Križu predvaja danes 26. t. -n. ob 16.30 uri film: «NajpGdlejše izsiljevanje* (II ricatto piit vile) Igrajo: GLENN FORD, DONNA REED MILANO, 25. — Na današnjem izrednem občnem zboru italijanske profesionalne nogometne zveze, je bil za novega predsednika zvete izvoljen s 161 glasovi dr. Pasquale. Dosedanji predsednik grof Giuli ni je prejel 40 glasov. KiNOPROSEMONIOVEl predvaja danes 26. t. m ob 16. uri barvni Metro film: «Prekleti dan» Igrajo: SPENCER TRA-CY, ROBERT RYAN in ANNE FRANCIS predvaja danes 26. t. m. z začetkom ob 16. uri barvni film: «0genj v Kartageni Igrajo: RHONDA FLEMING in STERLING HAYDEN V ponedeljek 27. t. m. ob 18. uri ponovitev istega filma V n ii?» i™ maclean na BALKANU izbranih poglavij ^ ZVovl dogovori j^rbovai? vreme se Je zboljšalo. Sedaj »o nas laže (J^iaviti .jf zraka ‘R nas podpirali z letalstvom. Tudi v v Ku\ru^U^* popolne pomoči, ki bo Jo bili a1? *° Partizanom metali že toliko materiala, da '•aK ^aia tu 7ares uJenialo s prednoetnim sistemom, ki sva in Jaz na podlagi ocen o operativnih potre-Je enot- Sistem sva tu in tam spremenila, Ce se 1anjii, P^ebno. Zlahka sva se domenila o raznih bo«„tnslce i? pa W1° Pr®PriCatl krajevne poveljnike in *Udi**l k' ^ ŽtVeU * **reS preJemaJ° materiala pri Bosenskem y imjvec m&TWmIR pri J50Brilr»ivriii i 1 snio PQ DrvarJa* kJ«r J* bil »tab Petega korpusa, 'bilje. s .lovorntnil k°njl ali vaškimi vozovi odprem- nik Je kaj kmalu spoznal, za kaj gre. Brž ko Je zvedel, da so letala spet odvrgla material, je poslal lovce; patruljirali so nad vsemi cestami in potmi, ki peljejo v Bosenski Petrova^. Eno ali dve naši karavani z blagom Je ujel na odprtem in ju hudo obstreljeval. Zato smo sklenili, da se bomo odslej premikali samo ponoči. Včasih so material odvrgli prav v Drvarju ali v bližini Popovičevega štaba v vasici Mokra Noga, nekoliko globlje v dolini. Za pilote, ki so morali svoje delo opravljati tudi v najslabšem vremenu, ni bila naloga prav nič prijetna. Dolina je bila ozka. Obkrožali so jo visoki hribi, ki so jih pogosto pokrival' snežni oblaki. Vendar se je pilotom RAF in Letalskih sil ameriške vcgske nekako posrečilo, da so svoje naloge z uspehom izpolnili, ne le tu, temveč po vsej Jugoslaviji. Pogostoma smo prejeli poročilo, da bodo letala prišla Sele ponoči. Včasih Je bilo hudo važno, da smo material prejeli ob pravem času. Zato Je vsako spuščanje pomenilo za nas velik dogodek. Predvsem smo mora’i pripraviti signalne ognje. Zatem smo se razvrstili po obronkih griča, po katerem Je hudo bičal veter, ter čakali, da zaslišimo brnenje letal. Včasih letal sploh ni bilo in smo čakali zaman vse do svita. Vreme jim ni dopustilo, da bi se prebili do nas. Včasih so prišla natančno ob minuti. Brž ko smo zaslišali njihov glas, smo pohiteli, da bi čimprej prižgali ognje. Nekateri piloti so spustili svoj tovor iz precejšnje višine. Veter Je odnesel padala miljo ali pa še več od kraja, kjer bi morala pristati. Zato se je pogostoma zgodilo, da so prišla v sovražnikove roke. Nek« * ‘ l un K a'1 au vaškimi vozovi ociprem- 'VKaj časa se Je to dogajalo podnevi, toda sovrai- , Drugi, izkušenejši piloti, so pridivjali naravnost v dolino, spustili svoje breme z višine nekaj sto metrov natančno nad ognje, nato pa se dvignili kvišku, da ne bi treščili v bližnji hrib. Včasih so se spustili talrn nizko, da smo za trenutek opazili pri odprtih vratih dispečerja, kako meče škatle. Ko Je jelo primanjkovati padal, je RAF sklenil, naj «pro®to» spuščajo tovore, ki bi pri tem ne trpeli škode, Ta način pa je terjal od osebja na tleh izredno gibčnost. Bil je življenju nevaren. Včasih Je več sto parov čevljev drvelo s hitrostjo nekaj sto milj na uro proti zemlji! Včasih nam pa zaradi slabega vremena niso mogli poslati materiala več tednov. Tedaj smo v skrbeh čakali. Ob istem času so prihajala poročila od enot, ki so tako nujno potrebovala orožje in strelivo. Tudi naša skladišča s hrano so se včasih hudo spraznila, tako da je bilo za nas izredno važno onih nekaj preostalih konserv mesnate kaše in kosov čokolade. V takšnih okoliščinah se človek le s težavo premaguje, da ne bi potem, ko je pospravi' kosilo, pričel razmišljati o tem, kaj bo večerjal. Seveda smo take »suhe dni« le težko pojasnili partizanom. Zanje vremenske okoliščine, ki so bile pri nas večkrat ugodne, v Italiji pa neprimerne, niso pomenile ničesar, pa so bili vedno pripravljeni zvaliti krivdo za vse na kapitalistične intrige. Navzlic začasnim zastojem so zračne pošiljke prihajale v vse večjih količinah. Prav tako je bila letalska podpora vse večja. Vse pogosteje smo slišali bobnenje več sto motorjev, če smo se ozrli proti nebu, smo zagledali eskadrile Letečih trdnjav in Liberatorjev. Bleščali so se visoko nad nami na poti proti strateškim ciljem, da jih zasujejo z bombami. Včasih smo Jih prešteli sto in še več. Poprej se prav gotovo nisi zrno til, če si vsako letalo nad Jugoslavijo imel za sovražnikovo in za znanilca nevolje. Sedaj so se partizani in domačini počas navadili na to, da gledajo prijateljska letala. Posebni izvidnik je sedaj skrbneje pogledal aparate. Svoje opozorilo »LetalaL je zamenjal navadno z veselim klicem «Naši!», kadar koli sc se pojavila letala RAF in Letalske sile ameriške vojske. Sedaj smo lahko porabili letalsko podporo v taktične na I Ie6Jem, 0bse?u’ saj 80 pri V8eh Partizanskih formacijah bili tudi naši častniki. Po naših napotkih so imeli neposredno brezžično zvezo s poveljstvom RAF v Italiji. Take je kmalu postala že navada, da so EeRfighteri, Spitfirei ali Hurricani, oboroženimi z raketnimi bombami, pridirjali kakoi bi mignil. Pomagali so partizanskim enotam, kadar so bile v škripcih, ali jim utirali pot do kake nemške utrjene nosto-janke. Medtem je John Selby odpotoval v Severno Afriko, da bi izuril eskadro partizanskih pilotov-lovcev, ki so jo po sporazumu v Aleksandriji tudi ustanovili. Tito se Je navdušil nad zamislijo, da bo imel lastno letalstvo. Poslal je mnogo svojih najboljših častnikov in John se Je znašel pred precej perečo nalogo, kako spremeniti srene, gverilske borce v pilote-lovce. To se mu je posrečilo nenavadno hitro, tako da so partizanski piloti že pred koncem vojne sodelovali pri zračnih operacijah nad Jugoslavijo. Letali so v Hurricanih, okrašenih z rdečo zvezdo sredi rdeče-belo-modrega kroga RAF. t (Nadaljevanje sled,i) TRST, nedelja 26. januarja 1958 Leto XIV. . Št. 23 (3868) V,VV//SW///A MM Cena 30 lir Tel. 94-638, 93-808, 37.338 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCH1 it. *, II. nad. - TELEFON 93-808 IN S4-#3| — PoJtnl predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 29 — Tel. SL 37-338 — Podruž, GORICA: Ul S. Pellico MI., Tt!. 33-82 — OGLASI: ud 8.-12.30 ln od 15.-18. . Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm vlSlne v Sirim 1 stolpca: trgovski 8U, finantno-uc-avni 120 osmrtnice »0 Ur . Za FLHJ za vsak mm širine I stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. MALI OGLASI: 20 lir beseda . NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej, četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. FLRJ: Izvod 10, mesečno žlOdlu. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trsi 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Ortavna založba Slovenije, Ljubljana. Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, fekcči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB - 1 • Z - 575 - tzdaia Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ-Trs Iz govora prvega tajnika KP SZ v Minsku N. Hruščev navaja vprašanja razprave na konferenci na najvišji ravni Sklicanje konference med Vzhodom in Zahodom na najvišji ravni je zelo nujno - Potem ko je navedel šest točk za razpravo, je Hruščev dejal, da SZ ne odklanja razprave tudi o drugih važnih problemih - Nekaj podatkov o poljedelski proizvodnji - V kratkem podpis sporazuma o širši kulturni m tehnični izmenjavi med ZDA in SZ MOSKVA, 25. — Prvi tajnik KP SZ Nikita Hruščev je imel v sredo v Minsku govor, ki ga je danes agencija Tass objavila. Dele govora, ki se nanašajo na notranjo politiko, pa bo jutrišnja »Pravda* objavila na dveh straneh. Hruščev je dejal, da smatra sklicanje konference med Vzhodom in Zahodom na najvišji ravni za zelo nujno. Na tej konferenci bi bilo treba proučiti vsa vprašanja, katerih rešitev.— bi vodila k mednarodnemu 5?. pomirjenju, ter ustvariti na ta način ugodne pogoje za popolno likvidacijo hladne vojne. Hruščev obtožuje zahodne vodilne kroge, da nočejo mednarodnega pomir-jenja in da predlagajo razpravo o vprašanjih, za katera bo težko ali sploh nemogoče najti rešitev. «Kar zadeva nas, nadaljuje Bru-ščev, ki smo poborniki miru, hočemo nemudoma rešiti vprašanja, ki so dozorela, ter ustvariti prisrčno ozračje v mednarodnih odnosih.« V zvezi z Eisenhovverjevo poslanico ameriškemu kongresu je izjavil Hruščev: »Možno je soglašati s predsednikom Eisenhovverjem, ko izjavlja, da so za mir potrebna dejanja in ne samo besede. Toda to mora biti res za obe strani. Sovjetska zveza dokazuje svo- težjih satelitov in tudi mnogo više; in mogoče bomo tudi to naredili.« Hruščev je mnenja, da so sledeča vprašanja prispela do točke, ko bi bilo mogoče o njih razpravljati na konferenci na najvišji ravni; 1. Takojšnje prenehanje jedrskih poskusov. 2. Prenehanje »hladne vojne« 3. Zmanjšanje efektivnega števila tujih vojakov v Nemčiji in drugih evropskih državah. 4. Ustanovitev ne-atomske cone v Srednji Evropi. 5. Položaj na Bližnjem in Srednjem vzhodu in 6. Mednarodni gospodarski odnosi. »Ne odklanjamo razprave o drugih važnih problemih, ki bi se lahko o njih razprav-ljalo na sestanku na visoki ravni, je dostavil Hruščev. in o katerih razprava bi lahko privedla do določenih pozitivnih rezultatov. Bistveno je, da vse države, velike in majhne učinek povečanje proizvodnje same industrije. Ko je govoril o dohodkih poljedelcev, je Hruščev navedel, da so ti dohodki narasli od 42.800 milijonov rubljev (okrog deset milijard dolarjev) v 1. 1952 na 94.600 milijonov rubljev (okrog 27 milijard dolarjev) v 1956. Potem je navedel nekaj podatkov o povečanju poljedelske proizvodnje. V letih med 1954 in 1957 se je srednja proizvodnja žitaric povečala za 27 odstotkov v primeri s proizvodnjo v letih 1950—1953. Proizvodnja bombaža je narasla za 13 odst., mesa za 26 odst. ;n mleka za 29 odstotkov. Glede proizvodnje masla je Hruščev povedal, da je v 1. 1957 presegla za 77.000 ton proiz- vodnjo v 1. 1956 in za 282.000 ton proizvodnjo v 1. 1957 za-va je nakupila v 1. 1957 za 550.000 ton žive živine več kot v 1. 1956 in za 1.400.000 ton več kot v 1953. Agencija TASS javlja, da bodo prihodnje dni verjetno podpisali v Washingtonu sporazum o širši kulturni in tehnični izmenjavi med ZDA in SZ. Kakor pravi agencija, je načelnik oddelka za sovjetske zadeve v ameriškem državnem departmaju Charles Števen izjavil nekemu sovjetskemu novinarju, da so med pogajanji v Washingtonu pripravili dvoletni načrt s tem v zvezi. Števen je tudi izrazil mnenje, da je sedaj opaziti orientacijo k zmanjšanju napetosti med obema državama. Eisenhower za svetovni program o «atomih za mir» WASHINGTON, 25. — Predsednik Eisenhovver je danes predlagal mednarodni program, ki naj omogoči znanstvenikom vseh držav, »da posvetijo vse svoje sile in svoje znanje izboljšanju blaginje človeštva in ne uniče vanju«. V izjav i, • ki so jo objavili danes, pravi Eisenhovvei med drugim, da spodbujajoči napredek pri raziskovanjih za nadzorstvo sile vodikove bombe v miroljubne namene še bolj neizbežno terja izdelavo svetovnega programa o »atomih za mir«. Eisenhovverjeva izjava sledi skupnemu angleškemu ameriškemu sporočilu o napredku na področju nadzorovanja termonuklearne reakcije. Predsednik pravi dalje, da vsi Američani upajo, da bodo tudi druge države spodbujale svoje znanstvenike k podobnim raziskovanjem. KAIRO, 25. — Kairski radio javlja, da je sirski zunanji minister Bittar prišel nocoj v Kairo, kjer ga je sprejel državni minister za predsedniške zadeve Ali Sabri. V poučenih krogih trdijo, da je Bittar prinesel s seboj prepis načrta za združitev med Sirijo in Egiptom. Velik odmev na uspehe v Harwellu Angleški tisk poudarja prednost angleških uspehov pred ameriškimi - Izjave znanstvenikov (Nadaljevanje s J. strani) Predstavnik ameriške komisije za atomsko energijo ni hotel komentirati informacij iz Londona, ki prikazujejo nadzorstvo spajanja atomov devterija kot uspeh britanskih znanstvenikov. Skliceval se je na uradno izjavo, da «vir nevtronov (ki so jih pridobili v Harwellu) ni bil dokončno ugotovljen«, «Vzroki so — izjavljajo — za domnevanje, da ti nevtroni prihajajo od ter-monuklearnih reakcij, utegnili pa bi tudi prihajati od drugih reakcij.« S tem v zvezi izjavljajo v ameriški komisiji za atomsko energijo, da so temperaturo 6 milijonov stopinj, ki so jo dosegli v ZDA, obdržali samo za nekaj milijonink sekunde. Britanski znanstveniki pa so 5 milijonov stopinj lahko obdržali za nekaj tisočink sekunde. To je primerjava o sedanjem stanju raziskovanj v obeh državah. Pripominjajo, da bo treba doseči temperaturo vsaj sto milijonov stopinj (torej mnogokrat toliko, kakor je temperatura jedra sončne gmote) in jo obdržati več sekund, preden se bo lahko začelo praktično izkoriščanje dobljene energije. iiiiiiiiiMiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiHtiiiiiiiiiiiiiiiiiii jo željo po miru z dejanji, spoštujejo neodvisnost in su medtem ko vlade ZDA, Velike Britanije in Francije niso storile doslej skoraj nič. da bi odgovorile na konkretne korake Sovjetske zveze.« «V primeru, da bi napadalci pričeli sovražnosti, je nadaljeval Hruščev, razpolaga SZ z orožjem, ki ne samo lahko uniči baze za izstrelitev vodenih izstrelkov, temveč lahko v odgovor zada odločilni udarec najbolj oddaljenim vojaškim ciljem.« Sovjetska zveza je prekosila ZDA na raznih važnih znanstvenih področjih, je dostavil Hruščev. Izstrelitev satelita, je dejal, gotovo ni zadnja beseda sovjetske znanosti in tehnologije. Ves svet je bil presenečen zaradi teže drugega satelita, ki je bil šestkrat težji od prvega in je tehtal več kot pol tone. Hruščev je dejal, da ta števila ne pomenijo meje, ter je dostavil: «Lahko podvojimo in še več kot podvojimo težo satelita, kajti sovjetska medcelinska balistična raketa ima neizmerno moč. ki ji dovoljuje izstrelitev še mno- verenost drugih držav, aa ne pride do izboljšanja odnosov med velesilami na račun koristi malih držav.« Potem je Hruščev dostavil da bi bila Sovjetska zveza v korist miru pripravljena proučiti vprašanje medcelinskega vodenega izstrelka, ki je po njegovem mnenju del najsnlošnejšega vprašanja razorožitve, če bodo zahodne velesile pustale na prepoved jedrskega orožja in poskusov ter na likvidacijo svojih vojaških oporišč, ki obdajajo Sovjetsko zvezo in druge socialistične države. Prvi tajnik KP SZ pa je govoril tudi o sovjetskih notranjih zadevah. Razen o tem. dn je treba reorganizirati sovjetsko poljedelstvo, se je izrekel tudi za veliko protialkoholno kampanjo. Potem je govoril o gojitvi koruze, ki je važna tudi kot krmilo za domače živali. ter o reji kuncev, češ da imajo dobro meso in uporab ljivo krzno. Nadalje je izrazi! zadovoljstvo zaradi reorganizacije industrije, ki je imela za Spopad 21 ranje dijaki in politi jo in 33 pridržanih dijakov Vatikansko glasilo poglablja kardinalovo vmešavanje v politiko Italije Nenni obsoja grobo kršitev člena 7 liiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiitiittitiiiiiaiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiMiii Po zamenjavi oblasti spet mir v Venezueli CARACAS, 25. — V Cara- Ciudad Truiillo. Njegov za-casu je bilo stanje še danes stopnik je dejal, da Jimenez nekoliko napeto, čeprav ni bi lo kakih nemirov. Zdi se, da je tudi včeraj odigral odločilno vlogo «patriotični odbor« pod vodstvom Fabricia Ojeda, ki je bil iniciator revolucionarnega gibanja in je ustanovil »čete« delavcev in vojakov. Vodja tega gibanja je pozval k miru in dosegel tudi, da sta bila iz začasne vlade odstranjena dva častnika, Roberto Casanova in Ro-mero Villate. Danes so poklicali v vladni odbor tri druge osebe, in sicer dva polkovnika in enega industrialca. Prva dva sta Arquqne Pena in Numa Que-vado, tretji pa Eugenio Men-doza. Verjetno bo prišlo še do drugih sprememb v tem odboru, ki je še vedno sestavljen iz petih vojaških in dveh civilnih oseb. Baje je nova vlada ponudili bivšemu argentinskemu predsedniku Peronu «salvus con-ductus«, da lahko zapusti Venezuelo. Ista usluga bi se nanašala tudi na dve drugi pero-nistični osebnosti, ki sta baje prav tako na dominikanskem veleposlaništvu, in sicer sta 10 John William Cooke ter America Barrios. Dopisniku AFP je Peron na dominikanskem veleposlaništvu izjavil, da se tam nahaja samo na obisku. Kolikor mu je znano, je dejal ni kak politični preganjanec v državi, ki :rvu je dala zatočišč?. Prišel je le na obisk k veleposlaniku Bennellyju in bo ostal tamkaj samo zaradi previdn -. »ti, dokler je takšno stanje. Ce ga ho nowa venezuelska vlada proglasila za neljubo osebo, bo odšel. Na vprašanje, kam b. odšel v tem primeru, je Peron odgovoril, da za sedaj se ne ve ker ni o tem razmišljal. Bivši predsednik Perez Jimenez pa je, kot je znano, v Mllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Jemen zavrnil ameriško pomoč KAIRO, 25. — Dopisnik lista »Al Ahram« piše, da je jemenski kralj Ahmed zavrnil ameriško ponudbo za finančno in gospodarsko pomoč, ki bi znašala en milijon dolarjev. Pomoč je kralj zavrnil, ker so ZDA zahtevale pristanek za namestitev štirih radarskih postaj v Jemenskem gorovju. ne bo dajal nobenih intervjujev. Mogoče bo sprejel časnikarje čez dva ali trt dni. Delegacija zunanjega ministrstva, ki so jo sestavljale ena vojaška in dve civilni 0-sebi, se je veleposlaniku Ni-karague opravičila zaradi vče- (Od našega dopisnika) NEAPELJ, 25. — Danes so se že dopoldne začele pred univerzo demonstracije univerzitetnih študentov proti državnim izpitom. Toda okrog poldne je prišlo do spopada med dijaki ter policijo in izid je bil; 21 oseb ranjenih in 33 dijakov pridržanih. Uradno poročilo pravi, da je policija hotela razpršiti študentovsko povorko, ki jo je sestavljalo več tisoč srednješolcev in katerim se je pridružilo več sto visokošolcev, ki se že dva dni zbirajo pred univerzitetnim poslopjem ih oskrbujejo s hrano in s cigaretami svoje tovariše, ki so univerzo zasedli. Povorka se na poziv policije ni hotela raziti in sledil je ob ča,ini napad «celerinov»... Parlamentarci vseh strank so se takoj zanimali za incident. Na sedežu medfakultet-skega predstavništva raznih političnih skupin so se dijaki sestali in sklenili, da bodo nadaljevali akcijo in zasedbo univerze vsaj do ponedeljka popoldne, ko bo sestanek neapeljskega univerzitetnega kori gresa Jutri bodo obiskali prefekta v družbi z nekaterimi parlamentarci. Medtem je policija izpustila 11 pridržanih dijakov. RIM, 25. — Glasila PSI, PSDI in Vatikana bodo objavila jutri uvodne članke o vmešavanju Cerkve v notranje zadeve Italije, ki ga je zagrešil tajnik Svetega Ofi-cija kardinal Ottaviani v dnevniku Katoliške akcije. Nenni poudarja predvsem nezaslišano kršitev člena 7 republiške ustave, ki pravi: »Država in katoliška Cerkev sta vsaka zase neodvisni in suvereni.« «Ottavianijev članek je pred- vsej vladi, naj se popolnoma podredijo Cerkvi... Kampanja Katoliške akcije v obrambo Cerkve hoče biti: ali v pomoč pri težavah KD, aii pa lepa in dobra pretveza, da se za besedno križarsko vojno skrijejo konkretne koristi, pohlep po oblasti, namen rušenja laične in ustavne države... Toda igra je nevarna,« piše Nenni v jutrišnjem »Avantiv. Saragat pa v svojem članku sedaj pismeno ponavlja tis‘o, kar je pred dvema dnevoma j izjavil ustno in kardinala zagovarja ter pravi, da inn Cerkev celo «nalogo zaviranja raznih zlorab Krščanske dem •>. kracije« in pri tem svetuje Va tikanu in KD «večjo previd nost«. Pri tem je najbrž mislil, da KD ne bi smela preveč dobesedno tolmačiti Ottavianije-vega članka. No, to tolmačenje najdemo v članku, ki je danes popoldne Izšel v »Osservatore Romano« in v katerem se še bolj poudarja pravica vmešavanja in kritiziranja ministrov demo. kristjanske vlade. Ce je bilo Ottaviamjevo mnenje doslej osebno, je sedaj postalo mnoao bolj uradno. »Kardinalov članek pomeni plemenito vzpodbujanje Katoličanov, naj bo vsak vedo- na svojem mestu vreden najbolj težavnih odgovornosti... In prav tako je nepravično in neplemenito samovoljno tolmačiti članek spričo katoličanov, ki podpirajo Kr- ščansfko demokracijo tudi zato, ker se je KD v več Kot enem težavnem primeru znašla skoraj sama v obrambi pravic Vere in življenjskih koristi krščanske zavesti...«, piše med drugim papežev dnevnik. Krščanska demokracija pa je po tem vmešavanju dokazala, da se popolnoma podreja Vatikanu, ker ima v zameno — tako pripominjajo politični opazovalci — dvojno korist: 1. odstranjena je nevarnost, da bi Vatikan začel s poskusom ustanavljanja še ene katoliške stranke, o čemer se je večkrat govorilo spričo mnogih in hudih nasprotij v Krščanski demokraciji, in 2. Vatikan bo s pomočjo Katoliške akcije v prihodnji volilni kampanji v celoti in temeljito podprl Krščansko demokracijo z vsemi njenimi aktivisti in z vsem duhovništvom. A. P. Pred ustanovitvijo začasne vlade v Alžiru ? AL2IR, 25. — Po informa; cijah, ki so jih predstavniki agencij zbrali v Alžiru, se zdi, da vojaški voditelji alžirske narodnoosvobodilne fronte proučujejo možnost ustanovitve začasne alžirske vlade, v kateri bi bile osebnosti o-svobodilne fronte, ki so se dejansko borile v Alžiru. Ko bi se vlada ustanovila, bi posredovala, da doseže priznanje od Tunizije in Maroka ter od vseh azijskih in a-friških držav, ki so bile za- stopane na konferenci v Kairu. Medtem pa javljajo francoske vojaške oblasti, da so v zadnjih 24 urah ubili 65 Al-žircev med raznimi spopadi. ZDA bodo zvišale vojaško pomoč Turčiji Angleški tisk posveča obširne komentarje britanskemu sporočilu o »vpregi« energije, ki nastaja ob spajanju ato-ipov devterija (težkega vodika). Večina listov poudarja, da so zaradi tega «triumfa» ameriški znanstveniki zelo zaostali za angleškimi. ((Ponovno, piše laburistični «Daily Herald«, je Združeno kraljestvo tisto, ki vodi napredek človeštva Danes bolj ko kdaj koli imamo pravico biti ponosni na triumfalni položaj Velike Britanije.« «Times» pa piše, da si «brir tanski uspeh delijo tudi ameriški znanstveniki, s katerimi se izmenjujejo informacije, in morda tudi Rusi, s katerimi informacij ne izmenjujemo.« Konservativni «Daily Tele-graph« pa poziva oblast za atomsko energijo, naj ukine nepotrebne omejitve in naj sporoči ameriškim znanstvenikom svoje tajne dosežke. List zaključuje: «S časom se ho uvidelo, da bodo posledice naprave «Zeta» mnogo večje kakor posledice iisputnika«. Liberalni «NeWs Chronicle« pa obžaluje, da je bila ((reakcija nekaterih Američanov ne-velikodušna«. .((Nesmiselno bi bilo, nadaljuje list. da bi ta novi uspeh ustvaril grenkobo med obema državama. S svoja strani moramo biti ponosni, za kar smo napravili, toda brez malo človekoljubnega poveličevanja.« Ameriški «New York Ti mes« piše, da prva uradna sporočila dokazujejo, da je človek sedaj dokončno na poti, po kateri bo stopil v stik «s tisto kozmično centralo energije, ki je sedaj dostopna samo Soncu in drugim velikim zvezdam«. «Ko bo končni smoter dose žen, poudarja list, bo nedvomno pomenil ogromen tehnični uspeh človeštva v zgodovij^ Nikakor ne sme začuditi dejstvo, da znanstveniki na splošno gledajo na raziskovanje o spajanju vodika kot na najvažnejši znanstveni napor, kar jih je kdaj bilo.« Švedski znanstvenik prof Siegbahn je izjavil, da je Švedska zgradila na univerzi v Uppsali podobno naprave kakor «Zeta»; spomladi pa bo pripravljena druga naprava, ki bo dvakrat večja. Prof. Per Ohlin, nameščen na omenjeni univerzi, pa je za Sovjetsko zvezo na področ ju znanosti. V Moskvi se tudi jjohlarja, da bodo v SZ ugod-sprejeli vse znanstvene uspehe Zahoda, ki bodo usmerjeni v miroljubne namene. Ogromni znanstveni uspehi na eni in drugi strani bi morali poleg tega pripomoči k sestanku najvišjih predstavnikov Vzhoda in Zahoda za rešitev spornih vprašanj, da se v svetu ustvari trden in trajen mir. Kar se tiče sovjetskega napredka glede «obrzdanja» ter-monuklearne energije, ni do sedaj nič znanega. Sovjetski znanstveniki se s tem vprašanjem bavijo že od leta 1950. Prve podatke je sporočil pred dvema letoma znanstvenik Kurčatov, ki je izjavil, da so tedaj uspeli doseči temperaturo nad milijon stopinj. Zdi pa se, da so sovjetski znanstveniki od tedaj pomembno napredovali. Italijanski profesor Amaldi je izjavil, da je britanski uspeh res izrednega pomena. Temperatura pet do šest milijonov stopinj je samo približno tretjina temperature v notranjosti Sonca (15 milijonov stopinj)-Za reakcijo pri spajanju se razume jedrska reakcija, ko M nekatera lahka jedra spojijo in ustvarijo nekoliko težja jedra in pri tem sprostijo energijo, prav kakor se to dogaja v notranjosti Sonca in drugi" zvezd. Prof. Amaldi je nato dejal, da je pridobivanje urana atomske reakcije na podlagi »fiksije« (cepitve) zelo zaple" teno in mnogo stane. Pri reakciji s spajanjem elementov P* se uporablja vrsta vodika, k} se imenuje težki vodik (ajl devterij), ki je v majhnem odstotku v v jem vodiku v naravi in največ v morski vodi. Zato ni nobene omejitve za pridobivanje te vrste goriva. Vendar pa so angleški fiziki napravili le prvi temeljni korak. Potrebno bo še 10 ali 15 let preden bodo lahko izdelan stroje, ki bodo lahko pridobivali energijo v industrijske namene. TRST Ul. Moreri 7 Telefon št. 28 373 POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI v vse kraje-tudi r inozemstvo WASHINGlON, 25. V VVa- | izjavil da bodo švedski znan-shingtonu izjavljajo v poobla- ^venjki skušali «v enem ali ščenih krogih, da so ZDA sklenile zvišati Turčiji pomoč, ki je znana pod imenom »podpora k obrambi«. V finančnem letu, ki se bo začelo 1. julija, bo Turčija baje dobila 70 milijonov pomoči, medtem ko je pomoč v finančnem letu, ki se konča s 30. junijem, znašala 55 milijonov dolarjev. W ASHINGTON, 25. — V a-meriških pristojnih krogih zanikujejo govorice, da je ameriška vlada uradno povabila | dveh tednih« doseči enako termonuiklearno reakcijo kakor v Harvvellu »Skušali bodo, je dodal znanstvenik, proizvesti energijo deset milijonov joulov, t. j. dvakrat toliko, kakor je energija, ki so jo dosegli Angleži. Načelnik danskega atomskeg 1 preizkuševalnega središča dr. Kofod Fansen pa je izjavil da rezultati, ki so jih dosegli v Veliki Britaniji, izboljšujejo za več tisočkrat do sedaj znane rezultate. Norveški fizik prof. Roald rajšnjih incidentov proti se- [ vsem poziv vsem katoličanom dežu veleposlaništva. I vsej Krščanski demokraciji, umnimi ..................................... 1.................................... m..........................1........ časen razpust in predčasne vo- (Nadaljevanje z 2. strani) slaništvo, ki je sporočilo, da je tam kot «obiskovalecs in ne kot politični begunec. Z Jtmenezom je izginil zadnji ueiifc diktator v južnoameriških republikah. Ostajajo sedaj osamljeni že manjši sa-movoljneii; Batista na Kubi, Somoza v Nikaragui in Tru-jiilo n dominikanski republiki, kamor je pribežal Jimenez. V desetih letih obstoja je režim i> Venezueli postal tako nevzdržen in nasilen, da so ga celo ZDA, ki so pa v začetku podpirale, v zadnjem času zaoustile. Za ZDA je Venezuela namreč važno področje izkoriščanja. V tej deželi so investirale milijardo in Sto milijonov dolarjev za izkoriščanje venezuelskih petrolejskih vrelcev, ki so v nji-hovth rokah in ki jim prinašajo mastne dobičke, katere cenijo na najmanj 500 rnili-jonov dolarjev letno. Da ne bi zgubile vsega, so se morale ZDA prilagoditi novi stvarnosti. Kakor smo pisali že v nedeljo v posebnem članku, so se proti Jimenezu postavile ne samo skupine vojaštva, pač pa tudi vsi sloji prebivalstva in celo Cerkev, ki se je bala, da bi zgubila svoj vpliv med ljuastvom, če bi še dalje zapirala oči pred stvarnostjo. Prezgodaj je še, da bi napovedovali nadaljnji razvoj dogodkov. Vendar pa je treba poudariti, da bo moralo novo vodstvo upoštevati delež, ki ga je imelo ljudstvo pri zrušitvi nasilnega režima, ter da to ljudstvo ne bo dopustilo, da hi njegove žrtve kdo izigral. Olavno bogastvo Venezuele je petrolej. V proizvodnji petroleja je Venezuela na drugem mestu na svetu in ga pridobiva letno 131 milijonov 520,000 ton. Posledice zgrešene polHikc Nadvse prepričevalen primer posledic zgrešene politike imperialistične Francije, ki se je pred nekaj več kot enim letom morala sramotno umakniti iz egiptovske pustolovščine, smo doživeli prejšnji teden s piratsko ustavitvijo jugoslovanske ladje «Slovenija# sredi Sredozemskega morja. Pod pretvezo, da vozi orožje za alžirsko osvobodilno fronto so vojne ladje nasitno odpeljale «Slovenijo» v Oran in prav tako nasilno izkrcale pošiljko, ki je bita namenjena v Casablanco za neko maro-kansko tvrdko, ki je sklenila pogodbo za prodajo zaplenjenega orožja v Jemen. S pomočjo vojaških voditeljev se je francoska diplomacija ne mato osramotila, ker je najprej trdila, da je laaja vozila orožje skozi francosko, samovoljno do 50 km razširjeno cono teritorialnih voda, in ko je ta «dokaze odpadel, ker je bila ladja ustavljena skoro 100 km daleč od alžirske obale, se sedaj v francoskem zunanjem ministrstvu iz-govarjajo, da je zadeva zgolj politične narave, češ da je Jugoslavija prekršila prijateljske odnose s Francijo. Francoska teza je popolnoma nesprejemljiva in vse kaže, da bi osramočeni diplomati hoteli vso zadevo nekako potlačiti. Toda Jugoslavija vztrajno zahteva, da se zaplenjeno orožje vrne in izplača vsa škoda, ki jo je utrpela lastnica tSloven ije», jugoslovanska plovna družba z Reke, Glavna politična novica v italijanski republiki je vsekakor neverjetno predrzno napisan članek poglavarja vatikanskega inkvizicijskega sodišča kardinala Ottavianiju, o čemer poročamo na drugi strani. Se bolj neverjetno pa je dejstvo, da je Saragat temu vatikanskemu vmešavanj u v notranjo politiko Italije dal prav, zaradi česar so ga tudi liberalci in republikanci, in ne samo socialisti in komunisti preplašili za večjega inkvizitorja od samega velikega inkvizitorja. Vzroki Earogatove-ga odobravanja pa so v njegovem preglobokem ntlantiz-mu, protisovjetizmu in protikomunizmu, čeprav je po drugi strani dal tudi pozitivno izjavo, da pristaja na poljski načrt o dezatomizaciji Srednje Evrope pod določenimi pogoji, kar pa ne more popraviti slabega vtisa njegove celotne politike, ki je zlasti od milanskega kongresa PSDI dalje zelo daleč od socialistične združitve. V ponedeljek se je po predolgih božičnih in novoletnih počitnicah zopet sestal parlament, ki je med drugim razpravljal o agrarnih pogodbah in o znamenitem zakonskem osnutku socialistične senatorke Merlin, v katerem se predvideva odprava javnih hiš Načrtu nasprotujejo samo skrajni desničarji, medtem ko ga krščanska demokracija za govarja. Parlament zelo hivt z delom, ker bo v kratkem potekla njegova mandatna ds ba. Vendar pa vprašanje reforme senata še vedno ni rešeno. Fanfani bi hotel pred litve in še vedno se mu upirajo tnnopi njepovi parlamentarci. Tudi ni še sprejet spre-minjevalni predlog k volilnemu zakonu za poslance Trsta, ki predvideva, da mora Trst kot posebno volilno okrožje izvoliti štiri poslance. Na podlagi doslej sprejetepa enotne-p a besedila tega zakona se lahko zgodi, da bi imel Trst lahko samo dva poslanca, čeprav mu po številu prebivalstva pripadajo štirje. Sovjetska zveza je poslala po Zolijevem odgovoru Bulga-ninu rimski vladi noto, katere vsebina še ni znana. Pravijo, da gre za zahtevo, naj Italija uredi svoj dolg, ki znaša 30 milijonov ameriških dolarjev, ki se ga je obvezala izplačati na podlagi mirovne pogodbe. Vladni krogi se izgovarjajo, da znaša vrednost italijanskega imetja «onstran železne zavese« več kot njena obveznost. Drugi pa trdijo, da vsebuje nota predlog o atomski nevtralizaciji Jadrana: Italija naj bi ne pristala na ameriška oporišča za atomske izstrelke, Sovjetska zveza pa jih ne bi gradila v Albaniji, kjer so baje že postavljena izstrelišča sovjetskih medcelinskih balističnih izstrelkov. Nadvse zanimivi sta bili poročili zunanjega ministra Pelle in obrambnega ministra Ta-vianija o obveznostih, ki J%h je Jtalija sprejela glede atomskih izstrelkov n“ njenem ozemlju v decembru na zadnjem zasedanju NATO v Parizu. Toda oba ministra sta bila v svojih tzvajanjih precej meplena, tako da vse kaže, da morda Italija le ni sprejela konkretne obveznosti, temveč le na splošno obljubila, da bo na sprejem tega orožja pristala, toda šele takrat, ko bo Amerika izstrelke zn dolge in srednje razdalje izdelovala v serijah. 7. izstrelki na kratke r„rdahe je italijanska vlada že sedaj preskrbljena. glavnega tajnika stranke Isti- Tangen je izjavil, da poročilo klal El Fassija na obisk v ' britanske in ameriške komisi-vvashington. V poučenih kro- , =e 7a at0m.;ko energijo ne vse-gih pa vendarle ne izključu- j buje nič novega, kar bi se lah. jejo možnosti, da je bil El 1 0/>načUo za »senzacionalno Fassi povabljen v ZDA v o-; od,'sritie». »Dejstvo, da so Bn-kviru programa za kulturno tanc, uspeli doseči višjo tem-lzmenjavo med ZDA in Ma- peraturo kakor doslej in jo obrokom. držati za več časa kakor Ame- ričani, je morda novo,« je dodal prof. Tangen. «Toda nič no potrjuje, kakor morem presoditi, da so Britanci dosegli ter-monuklearno reakcijo, ki oi sama na sebi ustvarjala vir «-nergije. Z nestrpnostjo pričakujem popolno poročilo«. Prof. Tangen je bil sodelavec znamenitega danskega znanstveni, ka Nilsa Bobra. Japonski tistk tudi objavlja z velikim poudarkom rezultate angleških in ameriških znanstvenikov, toda na splošno podcenjuje njih važnost m izjavlja, da japonski znanstveniki «lahko napravijo ravno toliko«. Japonstki znanstveniki pa so razočarani zaradi pomanjkanja jasnosti in formalnih dokazov o dejanski spojitvi devterija, kakor to zagotavljata uradni izjavi. V Moškvi so anglesko-amcri-ško izjavo o «obrzdanju» termonuklearne energije sprejeli s pridržkom in čakajo na toč-nejše podatke. Poudarja se. da je Hruščev že poudaril, da ZDA ne bodo stalno zaostajale Rekordni izvoz iz LR Slovenije LJUBLJANA, 25. - Ljudska republika Slovenija je lani dosegla največji do sedaj po vrednosti zabeleženi izvoz, in sicer nad 20 milijard in 700 milijonov dinarjev, t. j. za eno milijardo in 700 milijonov več, kot je bilo predvideno v gospodarskem načrtu, ter za 3,9 milijarde več kot leta 1956. To je rezultat splošnega napredka v industriji in kmetijstvu v preteklem letu. Kaže, da bo Slovenija izvozila leta 1958 blaga v vrednosti 23 milijard Ameriški načrt za NATO W'ASHlNGTON, 25. — v Wa-shingtonu so objavili poročilo, ki se zavzema za večjo koordinacijo zunanje politike držav N ATQ 1. »NATO je trden, učinkovit in trajen, toda more in mora se se dalje okrepiti. Preden bo NATO postal idealni instrument zahodne obrambe, bo moral prehoditi še dolgo pot«. 2. NATO ne sme ignorirati posebnih vprašanj, kakor sta Ciper in Alžir. iskati mora konkretne rešitve. 3. Gospodarska vprašanja naj obravnavajo že obstoječi organizmi, kakor so OEEC, evropska plačilna zveza itd. Kar se tiče pomoči nezadostno razvitim deželam, je bolje dati prednost individualnim programom držav NATO, vendar je treba te programe do neke mere koordinirati. Vojaški značaj evropskega zavezništva mora še vedno imeti prednost pred vsemi drugimi platmi te organizacije. 4. EDA morajo z bolj liberalno trgovinsko politiko podpirati razvoj skupnega tržišča in Evra-toma. 5. EDA in Velika Britanija ne smeta misliti na trajanje obrambnega sistema, pri katerem bi uporabljanje posebnega in nuklearnega orožja bilo rezervirano nekaterim privilegiranim državam. Ideja jedrske zaloge NATO je zanimiva, toda ne pomeni dokončne rešitve. H. NATO mora odločno delovati, da se ustvari znanstveni «pool«, kakor ga je predlagala decembra francoska vlada, UPI TRST. UL. CICFHONE » Tel. 38-136 37-725: celegr.. lMPEXPORT ‘TIIKSTH U V A 7 A : Vsakovrstni les, drva za kurjavo, gradbeni material SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZAC-JE IZV A 7. A: tekstil, kolonialno blago in raznovrstne strojo TURISTI, ki prihajate v Trst Priporočamo vam, da sč pri nabavi blaga 6* hišnih potrebščin obračate na tvrdke in trgovini ki oglašajo v tPRIMORSKEM DNEVNIKU». Postreženi boste z dobrim kvalitetnim in zajaH1’ čenim blagom. Tvrdka LORENZI TRST, Ul. S. ....'T' Lazza'0 17, telefon 24-245 Izvaža: KOLESA, LAMBRETE, VESPE, AVTOMOBILE MOTORJE vse po izredno nizkih cenah- Ribarič Ivan 1MPORT ♦ EX PO RT VSEII VRST LESA IN TRDIH GOKlV TRST — ULICA P. CRISP1 14 - TEL. »J-*®* ULICA DELI.E MILIZ1E II — TEL. 96-511 Garaža «R o o o TRST — Ul. Mur,,*0« POSTKEZNA POSTAJA Telefon 13 PRODAJA OLJ ZA M A 20 ctret NAJ.ČMANJE AVTOMOBILOV za krajevno P,,s“ bo in za inozemstvo — NOČNA SLUŽBA — ALFREDO MELILLO - Trst - Ul. A. Caccia 3, Tel. 96-032 KOTOzMUTER dva" sadeža" f V" 4 «pre,5iav' NaJv«fi» hitro it MknTna uro. g"rn dva sedeža, z velikima kolesoma 3x 12. Rezervoar za t litrov. Potrošnja 2» |w _____________CENA 160.000 FRANCO MEJA Dvotaktni motor, 1 cilinder, 7 HP-