s ev. 235
JL	—
TRST, četrtek 25, avgusta 39SO.
Tečaj XXXV
IZHAJA VSAK DAN
tudi ob nedeljah In praznikih eb 5., efc ponedeljkih ob 9. zjutraj.
P*.*- jniČT"? Ste*, se prodajajo po 3 nv£. (6 stot.) y mnogih Jr.ri. rarn&h r Trsta in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petra, j'- -tojni, Sežani, Nabrcžini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-* ai, Dornbergn itd. Zastarele Štev. po 5 nrč. (10 stot.). OOLA8I SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v Sirokosti 1 k .ione. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm, -v-iurtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 2 O st. mnt. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka 1: »daljna vrsta K t?. Mali oglasi po * stot. beseda, naj-« □».i .j pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti-. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". ■ ■■ —	PJiiljlvo In utožljtvo v Trstu. 1
Glasilo političnega društva „Edinost'* za Primorsko.
V edinosti je moč l
NAROČNINA ZNAŠA
za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece « K; na na-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. ■&ro«nlna na nedeljsko lz«a.nj* ,,EDINOSTI" ctane : za
osle leto Kron 5 20, z& pol leta Kron 3 SO. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
vana pisma se no sprejemajo in rokopisi so ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galattl 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Ediaost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica
■ - - Giorgio Galatti štev. 18.	——
Po5tno-hranS!nl?nl ra*un št. 841 652. TELEF0M St. 11-57.
Narodna delavska organizacija
sklicuje v petek, <lne avgusta 1910 točno ob 8. uri zvečer na vrtu „Del. konsumnega društva" pri sv. Jakobu.
javni shod.
s sledečim dnevnim redom :
Požari.
BUDIMPEŠTA 24. Iz Ungvara poročajo, da gori vas Sislonč. Bati se je, da bo uničena vsa vas.
BEROLIN 24. Iz Novega Strelica poročajo, da je grozen požar upepelil veči del Starega Strelica. Pogorelo je 59 hiš, 70 rodbin je brez strehe.
Kolera.
CARIGRAD 25. Iz Erzeruma poročajo,1 da je tam obolela ena oseba na koleri.
PETROGRAD 24. Uradno se že prz-nava, da je v pokrajinah ob Donu obolek) Sedanji Štrajk livarjev, njegove na koleri 50.000 ljudi. Epidemija razsaja v
posledice na mezdni trg.
Položaj našega delavstva.
Delavci ! Uslužbenci Llovdovega. arsenala! V tem usodnem trenotku kličemo vas aa zborovanje. Pridite, da obvarujemo vaše in va^ib sotrpinov
interese
Odbor N. D. O.
5RZ0JAUNE VESTI.
Razpust sarajevskega -občinskega sveta.
SARAJEVO 24. Deželna vlada je razpustila sarajevski občinski svet in razpisala nove voKtve, ki se bodo vršile dne 17. okt Mej tem bo vodil občinske posle vladni komisar Brodnik.
Avstrijska akcijska družba Riviera v konkurzu.
DUNAJ 23. Avstrijska akcijska drežba Riviere in stavbeno podjetje Ludovik Mirnz je priflo v konkurz.
Prtovanje roške carske rodbine v Nemčijo.
vRlEDBERG 24. Ruska carska rodbina •Dride semkaj še le v začetku prihodnjega rtedna. — Z ozirom na predstoječi carjev obi&c se je več ruskim rodbinam v Gorenji Hes'ji namignilo, naj odpotujejo.
Srbije.
več nego tisoč krajih.
RIM 24 List „Vita" poroča iz Banja, da je bilo do 7. ure sinoči prijavljenih v Barleti 5 novih slučajev kaere, 3 osebe so umrle, v Traniju 5 slučajev, 1 oseba umrla, v Andriji 2 slučaja, 1 oseba umrla. Toliko v Barleti, kolikor v Traniju je umrlo več oseb, ki so obolele že prej.
Kolere sumljiv slučaj smrti na Dunaju.
DUNAJ 24. „Neues Wiener Tagblatt" poroča, da je včeraj na neki podonavski tediji vlačilki obolela 20. letna Terezija j Hoffman na sumljivih znakih kolere. Pri svojem dohodu na Dunaju je bila bolnica spravljena v infekcijski oddefek Fran Josi-pove bolnišnice, k$er po noči umrla. — Odrejena je bakterijologična preiafoiva.
Strah pred kolero.
BUDIMPEŠTA 24. Reška policija je včeraj obvestila budimpeštansko mestno poglavarstvo, da sta prišla dva odgonca z obvezno maršruto iz Napolje, da sta šla preko ozemlja, ki je ogroženo po koleri in da prideta v Budimpešto. Ko sta oba odgoner. prišla sem, sta bila zdravniški preiskana. Eden je bil spoznan popolnoma zdravim, dečim so se paavili pri dragem znaki poučne bolezni,, te: je bil spravljen v bolnišnico.
Dunaj 24. Kakor smo zvedeli, je sekc. načelniku v trgovinskem ministerstvu dr. Mataja in sekcijskemu načelnike v naučnem ministarstvu vitezu Kaneri podeljeno dostojanstvo taj. svetnika. (Kor. biro.)
Pariz 24. Španski kralj in kraljica j sta se zopet podala, v San Sebastiano. BELIGRAD 24. Minister za poljedelstvo; Madrid .24. Španski kralj je dot pel je potrdil pravila nove akcijske družbe za, semkaj.
gradnjo klavnic v Tekija nasproti Oršovi in ! Atene 23. Prestolonaslednik Konstantin Mitrovici. Obe klavnici bosta dovršeni v se je povrnil v Atene.
eratkem.
Turčija.
CARIGRAD 24. Vlada proučava načrt glede prireditve angleško-turške razstave v Carigradu 1. 1913 pod sultanovim proteklo vatom.
SOFIJ/ 25. Gtomanski odposlane*. Assin bej je danes vsprejel odposlanstvo makedonskih beguncem in jih zagotovil, da se smejo mirno vrniti v svojo domovine. Minister za notranje stvari je izročil ministru za ur.anje stvari listo, beguncev, katerih številc je znašalo do 19. t. m. 142A, potem je bržkone došlo še novih beguncev. Poročila so bila takoj izročena turškemu odposlanstvu.
Gozdni požari v Severni Ameriki.
SPOKANE 24 Iz raznih vesti iz Wal-laca je posneti, da so severno od Miraza (Idaho) našli 56 človeških trupel. 300 oseb, ki so bik zaposlene v severnem Idahu, so bržkone našle smrt v ognju. O njih ni ci-kake vesti.
PODLISTEK.
IVO SAtfBOM :
Sonata
Noveleta.
Ko je dovršil, -se je obrnil do Elvire in videti je bil ves izpremenjen. Približal se je Elviri in jej rekel s tresočim glasom : „Gospića Elvira! Ne vem, kako bi se Vam dostojno zahvalil za to, kar ste Vi meni sedaj storili.
Toda prositi Vas moram oproščenja, če sem Vas prestrašil. Oprostite mi, gotovo mi oprostite, ko izveste vzrok moji razburjenosti. Ko ste poprej igrali sonatino, za katero sem Vas prosil, sem se nehote zamislil in ne vem, kateri bog me je razsvetlil ter mi poslal res božanstveno misel. — V moji glavi je nastal motiv, na katerem me lahko vsak zavida in ki me napravi še srečnega med srečnimi.
Povod temu izlivu glasbene žile ste bili Vi in zato Vas prosim za dovoljenje — seveda tudi z očetovim dovoljenjem, da
Debrecin 24. Tukaj štrajka okolu 700 zidarjev. Prič&a so pogajanja. Zidarji zahtevajo kolektivno pogodbo.
jubilejne slounostl na Ceflnlu.
ČETI NJE 24. Avctroogorski odposlanec baron Giesl je izročil včeraj kneginji Mileni dva krasna konja za uprego iz kladrubske žrebčarne, ki jih je cesar Fran Josip podaril kneginji pove dom zlate poroke kneževskega para. Kneginja Milena je izrazom živahne hvale vsprejela ta cesarski dar, ki je povsod vzbudil občudovanje.
CETINJE 24. Na svečanem obedu na čast italijanski kraljevski dvojici sta izustila knez Nikola in kralj Viktor Emanuel prisrčni napitnici.
BELIGRAD 24. Kralj Peter je imeneval črnogorskega kneza Nikola generalom srbske armade, prestolonaslednika polkovnikom, princa Mirka stotnikom pehote. Kneginji Mileni je podelil kralj Peter veliki kondon reda sv. Save z briljanti.
NOVIGRAD 24. Bolgarski car je s pre-stolaslednikom Borisom in spremstvom pri-sedši iz Cetinja dospel preko Kotora v Zele-niko, odkoder se je s posebnim vlakom odpeljal v Sarajevo.
CETINJE 24. Včeraj zjutraj se je v navzočnosti italijanskega kralja, bolgarskega carja, kneza Nikole, kraljice Helene, knegi-nje Milene, prestolonaslednika Borisa, členov knežje rodbine in spremstev, avstro-ogrskega odposlanca barona CHesla ter ^vsiroog^kega, ruskega .*n francoskega vojaškega atašeja vršila sijajna vojaška parada, katere se je udeležilo 3000 mož. Nato je italijanski kralj vsprejel diplomatični zbor in italijansko kolonijo. Opoludne je bil rodbinski obed, popolodne pa vrtna veselica pri prestolonasledniku Danilu. Množica zbrana pred poslaniško palačo je živahno pozdravljalo bolgarskega carja, ki je prišel na balkon in se je s kratkim nagovorom zahvafil za ovacije.
CETINJE ~24. Včeraj je dospela semkaj srbska princesinja Helena.
CETINJE 24. Dosedanji voditelj bolgarskega odposlanstva dr. Koluševje imenovan odposlancem.
CETINIE 24. Mnogo členov carjevega spremstva ter mnogo črnogorskih častnikov m dvornih uradnikov je dobilo odlikovanja. Car Ferdinand je podaril za cetinjske siromake 3000 frankov; za cerkve in šole 2000 in za šole in cerkve v Rieki, Virpa-varju in Baru po 5000 frankov.
CETINJE 24. Včerajšnjega obeda, pri-! rejenega v bolgarskem odposlanstvu nr. čast carju Ferdinandu so se udeiežili vsi členi knežje rodbine. Italijanski kralj in kraljica sta podarila vsem členom knežje rodbine dragocene predmete.
„Slovenec" o poštenja prepričamo.
V ^Slovencu" od 22. t m. čitamo v neki notici med drugim:
„Kdaj je „Slovenec" napadal, denuncira! in osebno žalil imenoma urednike nasprotnega časopisja ? Na celem civiliziranem svetu ga ni lista, ki bi napadal, urednike nasprotnega lista, kar je tudi ob sebi umevno. Urednik je uslužbenec, ki stori svojo dolžnost in čim zvesteje jo*, tem boljši je; v izvfševanju svojega poklica ga časnikar nasprotnega časopisja, zato imenoma ne napada, kaj še da bi ga grdil, osebno žalil, ali celo denunci-ciral. Že dolgo vrsto let se „Slovenec" v soglasju z vsem civilizovanim časopisjem v najhujših bojih ni tako daleč spozabil in te tudi ne bo."
Vidi se, da ima „Slovenec" zelo slab» spomin. Kolikokrat je ta list ie napadal posamične člane našega uredništva in se jim rogal in jih smešil! Vendar, radi tega ne bi bili reagirali na omenjeno notico, ki ni naperjena proti nam. Pač pa nam je drug povod, da reagiramo na emenjeno notico.
Ete. te notice ne moremo .molče prezreti, je vzrokom sledeči stavek :
„Urednik je uslužbenec, ki stori le svojo dolžnost in čim zvesteje jo, tem boljši je".
Mi vidimo v tem stavku opravičevanje „Slovenčevih" urednikov za vse — recimo tako — nelepo, kar je ta list zagrešil zadnjem času. Kajti iz tega stavka zveni jasno: kar smo storili, smo storili le vsled ukaza. Ravno iz tega opravičevanja pa je jasno razvidno, da smatra „Slovenec" svoje
Vam posvetim to svojo bodočo najboljšo skladbo. Saj dovolite, kaj ne?"
Pri teh besedah jo je tako milo pogledal, kar je Elviro še bolj zmedio. A Rolli je nadaljeval: Imena skladbe Vam sedaj še ne povem, ko pa jo dobite tiskano v svoje dražestne ročice, tedaj že izveste zanje Hvala Vam torej še enkrat iskrena \u Umolknil je in jo pogledal s svojim temnim pogledom...
„Ah oprostite, kako velik egoist sem vendar jaz! Pri vsej sreči bi bil kmaJu pozabil, čemu sem pravzaprav tu. Priznati Vam moram, gospica, da v Vas ni navadne duše, ki jo ima vsak človek. Ne, Vaša duša je duša umetnika. Spoznal sem koj po interpretaciji, ki ste jo dali prejšnji sonatini. Seveda ni bilo vse popolno, a vem zagotovo, da se vse to v kratkem popravi."
Elvira, ki je še Ie sedaj umela njegovo čudno vedenje, je rekla: „Ker sem bila, kakor pravite sami, povod Vaši današnji produktivnosti, se smem torej nadejati, da me osrečite in da mi kar sedaj zaigrate to novo skladbo."
Rolli, nekoliko užaljen, je odvrnil: „Gospica, Šalite se; toda spoznajte sami, da-li res pretiravam !"
Sel je za klavir in pričel igrati. Pri
igranju pa se jej pokazal res pravega umetnika. Videlo se je, da z glasoviijem živi, da žnjim toži, joče; da se žnjim veseli in raduje...
Skladba, ki jo je igral, je bila res krasna, da, rekel bi, skoraj božanstvena. Sedaj je glasovir vzdihal, kakor bolna ljubezen, ki želi, a ne vidi svojih želj izpolnjenih ; sedaj se je pa zopet radoval nad zmago ljubezni, tega čistega, močnega čuta
---Glasovi so potihnili in splavali
mirno po sobi---Evo ti bolne, umirajoče ljubezni, ki, da-si v zadnjih izdihlja-jih, vendar trdno veruje in upa — —
Vse to je umela Elvira in solza radosti jej je kanila po licu. Stopila je k Rol-liju, mu podala svojo nežno, belo ročičo in rekla : „Maestro, izvrstno ; čestitam !"
Naprej ni mogla in ko jej je Rolli poljubil roko, mu jo je hitro iztrgala, zbežala iz sobe in stekla na vrt.
Rolli je ostal nekaj časa pri glasovirju in začel fantazirati na njem. Izvabljal je iz mrtvega inštrumenta res mojstrske glasove in se je tako zamislil v igranje, da ni opazil, ko so stopili v sobo Elvira, nje oče in mati.
Mirno so poseli na naslonjače in poslušali. Njegovo igranje je zaneslo Dobrov-
urednike za navadne marijonete, hlapce peresa, ki morajo slepo parirati dobljenim ukazom.
Mi imamo nasproti temu drugačne pojme o dolžnosti časnikarja. Čim je kdo vstopil kakor član v uredništvo kakega lista, tedaj on ne sme v svojih spisih izražati več svojega posebnega, lastnega mnenja, temveč mora podrejati svojo individuvalno mišljenje načelom, ki jih zastopa list.
Vendar pa to podrejanje mora imeti svoje meje in ne sme iti tako daleč, da bi se časniksr, ki postaja člen kakega uredništva, moral popolaoma odreči svojim nazorom o časnikarski korektnosti.
Po nazorih, ki jih imamo mi o poklicu časnikarja, je res potrebno, da se časnikar, ki hoče stopiti v uredništvo kakega lista, strinja s splošnimi načeli, ki jih dotični list zastopa. To bi moralo biti za vsakega časnikarja, ki drži na svojo čast in ki noče samega sebe degradirati v prostega hlapca peresa : „Conditio sine qua non".
Da se mora časnikar tudi pri tem dan za dnevom premagovati in tiščati svoie lastne nazore v ozadje, je že samo ob sebi umeviao. Naravno je, da mora časnikar iz taktičnih ozirov marsikaj zamolčati, o čemer bi rad pisal; nikdar pa se časnikar, ki se zaveda dolžnosti in dostojanstva svojega poklica, ne sme spozabljati tako daleč, da ti pisal nekaj, ki se ne da spravui v soglasje z njegovim prepričanjem.
Dolžnost o korektnosti in lojalnosti časnikarjev je, da dajajo ljudstvu najboljše od onega, kar se je porodilo v globini naših duš, nikdar pa nekaj, kar ni v soglasju z našp notranjostjo.
Časnikar, ki tega svojega poklica ne smatra tako, ki ne piše po svojem notranjem nagibu, ampak po ukazu onega, ki ga bolje plača, tisti časnikar ni sploh več časnikar, ampak kramar svojega prepričanja. Po teoriji, ki jo zastopa „Slovenec", bi bilo torej povsem opravičljivo, da nekdo, ki je bil včeraj čien uredništva liberalnega lista, vstopa danes kakor člen v uredništva klerikalnega lista in zastopa v tem listu načela, ki so dijamentralno nasprotna načelom, ki jih je zastopal včeraj. Ko bi mu kdo kaj očital, bi enostavno odgovoril: „Jaz sem le uslužbenec in vršim le svojo dolžnost".
To bi bilo nekako tako, kakor trgovski agent, ki je bil včeraj v službi tvrdke A., a danes je v službi tvrdke B. Včeraj je hvalil blago one tvrdke, ki ga je plačevala, danes hvali blago druge, ki ga sedaj plačuje.
„Slovenec" je torej sam obdolžil svoje urednike, da trgujejo s prepričanjem. Taka kupčija se jednostavno ne daja opravičiti se stališča časnikarske dostojnosti in morale časnikarskega poklica.
In mi se nadejamo, da naš narod pokaže prej aH slej, da odklanja tako negiranje časnikarske morale.
Z južne železnice.
Pod tem naslovom piše slovenska priloga „Časopisa češkega želežniskega urad-ništva" :
Če izvzamemo nekatere proteste proti več ali manj kričečim slučajem germaniza-teričnih ekscesov na tej železnici, je pustila javnost njeno upravo na miru. — Tudi njeni uslužbenci so se precej pomirili, odkar so bili dosegli zadnjo regulacijo svojih plač.
skega in njegovo ženo daleč nazaj v nežno mladost in v duhu sta preživela v hipu še enkrat tiste srečne trenotke, ki so nekdaj bili, a se ne vrnejo več — — — nikdar več--—
Elvira pa je videla pred seboj temno bodočnost in v tej temi edino Ie eno svetlo
točko —--en obraz — —
Še par krepkih akordov in Rolli je vstal od klavirja. Zapazivši poslušalce se je nasmehnil in rekel: „Zamislil sem se pri fantaziranju tako, da Vas nisem niti opazil. Oprostite! Učna ura je že potekla in posloviti se moram. Vam, gospica, sem prinesel s seboj nekaj skladeb, ki se jih malce ogledate do prihodnje ure."
Dobrovski ga je potrkal po rami in rekel: „No, ali smem slišati Vašo sodbo," in pri tem je pokazal na Elviro.
Rolli je odgovoril: „Sodbe Vam za sedaj ne morem povedati: čez par mesecev pa boste lahko sami sodili. Priporočam se!"
S temi besedami se je poslovil, ko je že poprej damam poljubil roko. Dobrovski ga je spremljal še do vrat in se tam od njega poslovil prav prisrčno.
*
* *
(Pride še )
Stran II
>EDINOSTc St. 235.
V Trstu, dne 25. avgusta 1910
Zdaj pa je kar nenadoma počilo in je zasmrdelo.
Politični časopisi so spravili na dan ostudno korupcijo, strahovite umazanosti nekaterih višjih funkcijonarjev pri glavnem ravnateljstvu južne železnice. Časopisi trdijo, da so ti uradniki, v katerih rokah je tako-rekoč usoda posameznih in vseh nižjih uradnikov (posebno na progi), dobivali od krojaške firme Beck prav mastne „tantijeme", če so pridno priganjali uradništvo k tej firmi. Pravijo, da so se kar kosali, kde več stori za to židovisko in oderuško tvrdko.
Toda mi nočemo še enkrat razobešati tega umazanega perila, saj ste to doživeli in čutili dolga leta sami, in vas Žid pritiska še zdaj — pregrdo bi bilo, če bi hoteli vso nečedno storijo natanko analizirati. Mi se hočemo za danes baviti le s zistemom in z njegovo moralno stranjo.
Nekoč smo čitali v neki modroslovni knjigi švicarskega filozofa F. W. Foersterja krasen odstavek ravno o višjih uradnikih. Ta učenjak pravi, da so uradniki, posebno pa višji uradniki, velik blagor za podložnike in za prebivalstvo, če so se naučili in so spoznali etiko svojega poklica. Le tisti uradnik, ki ima trden značaj in krepko voljo, bo z lahkoto prenašal skrbi in težave svojega poklica; samo uradnik, ki zna pravično in resno združevati strogost zakona z milobo človeškega srca, je pravi uradnik; in edi-nole oni funkcijonar, ki je dovolj značajen in izobražen, da se upa imeti načela in jih zastopati, bo imel tudi poguma, da išče v zakonu in predpisih one skrite točke, ki so lahko v korist onim, proti katerim je naperjena celota navadno zelo zveriženega bi-rokraškega zakonskega besedila, in jih bo vporabljal kakor logično misleč človek, ne da bi nasprotoval bistvu zakona, ne da bi omejeval avtoriteto oblasti, ki jo zastopa in ne da bi prišel v navskrižje s svojo vestjo.
Pa kaj bi se bavili še dalje, s filozofom, ko imamo opraviti s takimi višjimi uradniki, katerim on odreka sposobnost in — značajnost.
Če vse pomislimo, se nam vzbujajo čudne in uporne misli. Pošten človek se mora zgražati nad grdobijo, in smilijo se mu neštevilne žrtve, ki so jih morali utrpeti naši tovariši.
In vendar: kdo bi prvi pobral kamen, da bi ga vrgel v one, s katerimi se javnost s tako naslado bavi ? Prav gotovo ne mislimo braniti malopridnikov in nepoštenja-kov ; še ne mislimo ne na to, da bi skušali koga prati. Saj nimamo za to nobenega povoda. A oseb, ki so si umazale roke in srce, se kljub vsemu ne izplača toliko dotikati, kolikor je treba ožigosati zi-stem, ki omogoča krivico in pospešuje — korupcijo.
Višji uradniki pri generalnem ravnateljstvu južne železnice so mogli in morejo še terorizirati splošno uradništvo pri tej upravi samo vsled tega, ker je usoda posamičnikov največkrat odvisna od dobre ali slabe volje imenovanih mogočnikov. Samo majhna zamera, pa dobiš tako kvalifikacijo, da ti uniči karijero za vselej. Kvalifikacijski zistem, ko-ruptna protekcija raznih stricev in tet, de-nuncijanstvo in neznačajnost — to so najhujši nasprotniki uradništva, to je bič, s katerim nas tepejo.
In ravno ta bič nam je žvižgal nad glavami, ko so visoki gospodje med nami agitirali za bogatega Žida Becka. Da bi se upal kdo resno upreti, na to še misliti ni bilo, ker je vedel vsakdo, da ima visoki agitator človeka in njegovo ekzistenco popolnoma v rokah.
Premišljevali smo o značajih, čudili smo se in smo — molčali.
No, zdaj je vendar zasmrdelo. Javni listi so odkrili to umazanost. Prav je to, njihova naloga je to. Vendar nam pa način, kakor so opravili to stvar, ni ugajal. Kdor je to čital, je bil nezadovoljen. S samo suhoparno ovadbo ni pomagano mnogo, treba bi bilo napeti druge strune. Pa le poča-kajmo Še malo ! Morda je ta afera samo mal preludij — še hujšega piskanja, ki spravi pokonci tudi tiste kroge, katerim bo to prav neprijetno. Z Dunaja smo dobili gorostasne vesti, ki govorijo prav grdo — kvalifikacijo višjih in prav visokih činiteljev naše uprave. Morda bomo prav kmalu slišali o novih odkritjih najgrše korupcije. In potem bo obračun!
Ljudsko štetje.
Ne narodnost, ampak „občevalni jezik".
Zadnja številka državnega zakonika ima naredbo ministerstva notranjih stvari od 20. avgusta t. I. glede izvedbe ljudskega štetja.
Po tej naredbi ostane tudi pri letošnjem ljudskem štetju rubrika „občevalni jezik."
Kljubu temu, da je poslanska zbornica v seji dne 22. junija t. 1. vsprejela resolucijo, zahtevajočo, da se ima pri letošnjem ljudskem štetju vpoštevati tudi narodnost, se vlada vendar ni ozirala na omenjeni sklep zbornice, marveč je odredila, da se ima ljudsko Štetje vršiti edino-le na podlagi občevalnega jezika.
Vlada utememeljuje obširno ta ukrep, a bila bi si to utemeljevanje lahko prihranila, da namen tega „občevalnega jezika" ni drugi, nego prikrajšati nas Slovane, oziroma Maloruse v Galiciji. Sicer pa naj nas Slovane še tako potajujejo na papirju, iz sveta nas kljubu temu vendar ne spravijo.	___
Dnevne novice.
Prestolonaslednik v Sarajevu. —
Nedavno temu so poročali nekateri listi, da da pojde prestolonaslednik v jeseni v Bosno. Sedaj pa se javlja iz Sarajeva, da se tam ne zna nič o tem.
f Gustav Moynier. V Ženevi je umrl predsednik mednarodnega odbora rdečega križa, Gustav Moynier. — Moynier se je rodil v Ženevi dne 21. septembra 1836.
Čehovinova stoletnica. Jutri dne 26. t. m. bo sto let, kar se je v Gorenji Branici rodil slavni slovenski rojak Andrej Če ho v in, ki se je v vojskah leta 1848. in 1849. povspel po svoji izredni hrabrosti od vojaka prostaka do topničarskega stotnika in barona. Kakor znano, so pred leti postavili Čehovinu spomenik pred njegovo rojstno hišo v Gor. Branici.
Aretirana špijona. V Černovicah sta se nahajala že nekaj časa dva Rusa, ki sta se izdajala eden za gimnazijskega ravnatelja, drugi za muzejskega slugo. Njiju vedenje se je zazdelo policiji sumljivo, ki je izvršila preiskavo na stanovanju obeh.
Pri tej preiskavi se je baje izkazalo, da sta bila oba Rusa špijona, ki sta opravljala ovaduško službo na račun Rusije.
Sploh se v zadnjem času aretacije špi-jonov na rusko-avstrijski meji ponavljajo tako pogostoma, kakor da bi bili na predvečeru vojne.
Ni ga skoro dneva, da ne bi se javljalo, da je bil v Avstriji aretiran kak ruski, ali v Rusiji kak avstrijski špijon.
Poneverjenje pri ruski železnici. Z mahinacijami s ponarejenimi voznimi listi je trpela uprava sibirske železnice ogromno škodo.
Več višjih uradnikov je bilo takoj odpuščenih, aretiranih in izročenih sodniji. Pri reviziji se je izkazalo, da iznaša škoda 23 milijonov rubljev.
Nikolaj II. v ruski Poljski. „Hamburger Nachrichten" poročajo, da se car iz grada Friedberg na Hesenskem poda v Spalo v ruski Poljski, kjer ostane nekoliko dni. V spalskem gradu delajo že priprave.
Ruski pravosodni minister odstopi.
Iz Petrograda: V dobro obveščenih krogih govorijo, da v kratkem odstopi pravosodni minister Ščeglovitov. Njegov namestnik bo baje bivši finski guverner Ditrich.
Na Portugalskem se pripravlja revolucija. V Lisboni je proglašeno obsedno stanje. Čete so vedno v pripravi, enako mornarica.
Vlada priznava, da se je razvila nevarna zarota, a ne daja sicer nikakih pojasnil.
Turčija v trozvezi ? Londonski listi javljajo iz Carigrada, da je približanje Turčije k trozvezi dovršen čin.
Obstoje baje dalekosežni dogovori, ki pa puščajo Turčiji popolnoma svobodno roko. Nemčija in Avstrija da sta — tako javlja „Daily Chronicle" - že eno leto snubili Turčijo in sedaj tudi dosegli svoj namen. Konečni cilji nove zveze imajo naperjeno ost proti Rusiji.
Aneksija Koreje. Kakor smo že poročali, je Japonska oficijelno anektirala Korejo. S to aneksijo se je Japonska povečala za polovico, kar se tiče ozemlja, dosedaj je imela 417.000, Koreja pa 218.200 štiri-jaških kilometrov. Prebivalcev je imela Japonska 53 mil., ako se doda — še 10 miljonov Korejcev, šteje sedaj 63 mil. duš.
Kritični položaj v Lizboni. Londonski „Daily Mail" poroča iz Lizbone: Kra-ljica-vdova zapusti deželo v četrtek. V Lizboni se vrše vsak dan napadi na policijo in vojaške straže. Položaj je zelo resen. — Kralj ni že tri mesece izšel iz svoje palače. V nedeljo zvečer je hotelo okolu tisoč oboroženih ljudi nižih slojev iz parka Estrella napasti kraljevo palačo. V naglici pozvani vojaki so odbili napad; osem oseb je bilo težko ranjenih, nad sto pa aretiranih.
Nove črnogorske uniforme. Iz Cetinja poročajo : Te dni je dobila vsa črnogorska armada novo uniformo, ki je po obliki docela slična ruski. Barve je sive.
Domače vesti.
Gg. odbornike in odbornikov namestnike „Polit. druŠt. Edinost- vabim uljudno na odborovo sejo za jutri, 3. uri pop., v prostore Slov. Čitalnice v Narodnem Domu.	Predsednik.
„Piccolo" in javni interesi. Znano je, da poroča „Piccolo" na dolgo in široko, če se kje skregata dve babnici. Če boli kakega njegovega pristaša trebuh, je prav gotovo, da bo drugi dan to v „Pic-colu".
No, „Piccolo" zna tudi molčati, kadar bi to „štimalo" njegovemu gospodarju
Mayerju. Tako je storil tudi z obsodbo mlekarne „Trifolium", o kateri smo poročali včeraj v „Edinosti".
Ne smemo pozabiti, da ima Trifolium raztrosene svoje mlekarne po celem mestu in da zalaga ta, takozvana „higijenična" mlekarna skoro polovico mesta z mlekom. Umeje se torej, da ima javnost največji interes na tem, da dozna za to obsodbo, da tržaška javnost dozna, da meša Trifolium mleko, da prodaja mleko v zarjavelih posodah in sploh mleko, ki niti najmanje ne odgovarja higijeničnim predpisom. In o tej stvari, ki je tako velikega pomena za javno zdravstvo našega mesta, ne poroča „Piccolo" niti besedice.
Dolžnost je zato vseh poštenih ljudi, da poskrbe, da se to kljubu temu dozna po celem mestu. Poživljamo zato naše ljudi, naj povedo to našim sodeželanom italijanske narodnosti. Če kaj, tedaj mora ta slučaj odpreti Italijanom oči: od koga so se in se še pustijo farbati.
C. kr. poštnemu kontrolorju Ivanu Bonetta je podeljeno mesto poštnega pod-ravnatelja pri c. kr. poštnem in brzojavnem uradu Trst 1.
Natečaj za učitelje. Družba sv. Cirila in Metoda za Istro otvarja v M i 1 j s k i h hribih enorazredno šolo s slovenskim učnim jezikom.
Učitelji, ki bi hoteli kompetirati za to mesto, naj izvolijo nasloviti svoje prošnje na : „Ravnateljstvo družbe sv. Cirila in Metoda za Istro" v Opatiji najdalje do 1. septembra t. I.
Prošnjam treba priložiti spričevalo zrelosti in vsposobnico ter spričevalo o dobrem vedenju.
Dohodki: letna plača K 1200 (s samim | izpitom zrelosti K 960), stanovanje v naravi in K 180 v ime doplačila za vodstvo.
Opatija, 22. avgusta 1910. Ravnateljstvo družbe sv. Cirila in Metoda za Istro.
Nova uredba pri Južni železnici. —
Od 1. avgusta naprej so pooblaščene postaje na vseh avstrijskih progah Južne železnice, da same odločajo v izvenrednih spornih stvareh glede poškodb prevoznega blaga in živali, ako poškodbe ne znašajo več nego 10 K. Priporoča se torej občinstvu, da vloži takšne reklamacije neposredno pri dotičnih postajah.
Zdravstveno stanje v Trstu 1. 1909. Mestni fizikat je izdal po mestnem proto-fiziku dr. Constantiniju jako skrbno sestavljeno statistično poročilo o zdravstvenem stanju v Trstu 1. 1909. Iz tega poročila posnemamo :
V našem mestu je bilo rojenih leta 1909 7079 otrok (3644 moških in 3435 ženskih), kar odgovarja 32.90 na 1000 prebivalcev. To število je večje, nego v katerem si bilo drugem večjem mestu v Avstriji, izvzemši Inomosta, kjer prihaja 41*6 rojstev na 1000 prebivalcev. Porok je bilo leta 1909 1773. — Število mrtvorojenih je bilo 499: 236 mrtvorojenih in 263 splavov
—	in sicer 288 moških in 211 ženkih, kar odgovarja 2 32 na 1000 prebivalcev in 6 58 na 100 rojstev.
Med 7097 živorojenimi je bilo 5866 zakonskih in 1213 (17.1713 odstot.) nezakonskih otrok.
Iz poročila je razvidno, da se zdravstveno stanje v našem mestu stalno boljša. Sicer se pa morda še povrnemo k tem zanimivim statističnim podatkom.
Primorske dijakinje in dijaki! Vabimo vas, da se v velikem številu udeležite abiturijentskega sestanka narodno-radikal-nega dijaštva, ki se bo vršil 26. in 27. t m. v Trstu (v Narodnem domu).
Pokažite s svojo udeležbo, *da je primorsko dijaštvo narodno in napredno in da ob sinji Adriji ni prostora za protinarodni in nedemokratični politični klerikalizem !
Pripravljalni odbor.
Iz okrajne bolniške blagajne. Križ-manšič Matej, zidar iz Bazovice, star 56 let, je prišel v naše uredništvo, ter je tožil, da ga boli križ, ki si ga je pretegnil pri delu, a ga zdravniki okrajne bolniške blagajne nečejo prizvati za bolnega, da-si ne more delati.
Zdi se nam, da tako postopanje s starčkom ne odgovarja ni malo socialističnim idejam, posebno pa ne — humaniteti.
Svoji k svojim ! Pišejo nam :
To geslo bi moralo imeti vsi Slovenci vedno v spominu. Žalibog pa je še mnogo naših rojakov, ki raje podpirajo take ljudi, ki zmerjajo naše ljudi s ščavi in ki so najhujši sovražniki Slovencev.
Takov mož je neki Luigi Jordan, ki je imel prodajalnico v ulici Ugo Foscolo, a je odprl sedaj filijalko še bolj sredi Slovencev: v ulici Commerciale.
Ta mož torej kaj rad zmerja Slovence s ščavi, ali njihove denarce jemlje rad in nič nima proti temu, če mu Slovenci delajo
gnečo v njegovi prodajalni..... Slovenci pa
naj ne vtikajo mirno v žep ščavov za svoj pošteni denar!
Na c. kr. moškem učiteljišču v Gorici bo vpisovanje za šolsko leto 1910/11
—	radi vročinskih počitnič, dovoljenih za
čas od dne 9. pa do vštetega 17. septembra 1.1. — še le v ponedeljek, dne 19. septembra t. 1., od 9—12 dopoludne in od 3—6 popoludne.
Do tega dne imajo prinesti ali po pošti poslati zadnje šolsko izpričevalo vsi dosedanji gojenci tega zavoda, kateri ga mislijo posečati še v prihodnjem šolskem letu.
Od dne 20. pa do vštetega 23. septembra 1.1. bodo pismeni in ustni sprejemni, ponavljalni in naknadni izpiti.
V	soboto, dne 2 4. septembra t. 1. pa se prične novo šolsko leto z otvoritveno službo božjo.
Obletnica razvitja društvene zastave pevskega društva „Velesila" v Skednju se bo vršila s sodelovanjem podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v nedeljo dne 28. avgusta 1910.
Veselica, oziroma koncert se bo vršil na vrtu.gostilne gospoda Ivana Sancin (Ko-talj) v Skednju.
Program koncerta bode :
petje, godba, šaljiva poŠta, srečolov in tehtnica.
Po koncertu bo ples na plešišču. Ples bo trajal do 3. ure zjutraj.
Vstopnina na koncert 30 stot. Vstopnina k plesu 1 K za osebo. — Začetek koncerta ob 5. uri pop.
Pričakuje se mnogoštevilne udeležbe od bratskih društev in od strani slo "enskega občinstva, se bo gotovo naslajalo na lepih, krasnih, novih mošk h zborih, da s tem pripomorejo „Velesili" in podružnici do sredstev za nadaljno delovanje.
V	slučaju neugodnega vremena se koncert prenese na prihodnjo nedeljo dne 4. septembra 1910.
Torej v nedeljo vsi v Skedenj, ker zabave bo dovolj!
Za dan 4. septembra so se razposlali sledeči letaki :
SLOVENCI! SLOVANI!
V	nedeljo, dne 4. septembra priredi Narodna Radnička Organizacija v Puli
izlet v Trst.
Naša sveta dolžnost je, da sprejmemo svoje hrvatske brate iz kršne Istre čim naj-dostojnejše, čim najslovesnejše. Zato vas vabimo, da se v čim največjem številu udeležite slavnostnega sprejema bratov Hrvatov, ki se vrši v nedeljo, dne 4. septembra, okrog 10. ure in pol dopoludne na pomolu Giuseppina, ravno tako tudi velike veselice, ki se vrši popoludne v Rojanu, kamor odidejo izletniki in drugo narodno občinstvo ob 3. u r i i n pol popoludne izpred Narodnega doma. Vstopnina k veselici 40 stot.
Pridite čim mnogoštevilnejši, pridite vsi, da bo manifestacija naše bratske ljubezni tem sijajnejša, da bo naš skupni nastop tem veličastnejši, tem trajnejši!
Dne 4. septembra: Naprej, zastava Slave !	Odbor NDO.
Odmev z nedeljske slavnosti v Devinu. Iz Barkovelj: „Edinost" je že jako lepo opisala našo vožnjo s parnikom v Devin, kakor tudi tamošnjo krasno vspelo slavnost. Ker se je pa poročevalec „Edinosti menda vračal v Trst po železnici in ni bil deležen slasti, ki nam jih je nudila vožnja v krasni poletni noči po morju, dovolite nam, da spregovorimo mi par besed
Bilo je zares divno. Noč krasna ; mesec je sipal svojo srebrno bledo luč po morski gladini; objemal te je balzamičen večerni hlad. V tem miljeju so duše — polne najlepših utisov s krasne slavnosti vskipe-vale v rodoljubnem navdušenju in v naslajanju na tej naravni krasoti, ki jo nudi naše lepo morje v tihi mirni poletni noči. Veselo je donela pesem iz stoterh grl ob sviranju naše godbe. Radostna lica so odsevala v bengaličnih lučih, s katerimi je bila razsvetljena vsa ladija.
Največe in najradostneje presenečenje pa smo doživeli, ko se je ladija bližala barkovljanskemu obrežju. Pričakovalo nas je kljub pozni uri na stotine Barkovljanov; ki so nam z obale burno vsklikali v pozdrav, kakor da so hoteli manifestirati: tudi mi smo bili v duhu z vami in smo deležni vašega krasnega vspeha in bratskega vsprejema, ki so vam ga priredili bratje v Devinu ! !
In ko smo stopili na kopno, je bilo pozdravljanje najprisrčneje in v srčni radosti je vsakdo spremljal svojce na svoj dom.
Bila je to vsekako ena najlepših prireditev, kolikor jih ima naša „Adrija" v svoji kroniki. Mi jej častitamo na tem najiskre-neje. Ali dobila je tudi lepo plačilo: dokaz, koliko simpatij uživa med domačini! V teh simpatijah je jamstvo za nje bodoče vspešno delovanje. — Živele naše narodne Bar-kovlje!
Podružnica družbe CMD za Barkov-
Ije naznanja, da bo v nedeljo dne 28. avg. I. redni občni zbor in sicer v dvorani „Nar. Doma".
Začetek ob 10. uri zjutraj. Naprošeni so Barkovljani očetje in matere, da se pol-noštevilno udeleže tega občnega zbora, da v kratkem pričnemo s poukom nedolžnih naših otročičev.
Velikanski izbor ■sm? Križmančič & Breščok Trst, ulica Nuova št. 37
V Trotu, 25 avgusta 1910.
„EDINOST" št. 23*.
Stran Eff
Prošnja. V* prihodnjih dneh pride v naše mesto okoli 100 slovenskih narodno-radikalnih abiturijentov na shod, ki ga priredijo tukaj, kakor je bilo v „Edinosti" že večkrat javljeno. Slov. akad. ter. društvo „Balkan" se obrača tem potom do slavnega občinstva tržaškega s prošnjo, da odstopi gostom kako stanovanje ali posteljo. V s vrh o pokritja prireditvenih stroškov se vsprejmejo tudi event. denarni prispevki. Vsa tozadevna naznanila naj se oglasijo na pismeno na slov. akad. fer. društvo „Balkan" v Slov. Čitalnici (Narodni dom), ali pa ustmeno pri g.ej Bičkovi, vratarici „Narod, doma".
Damski odbor primorskega tržaškega paviljona na Ciril-Metodovi slavnosti v Ljubljani podaje ta-le račun: Dohodek:
Nabralo se je......K 1132 24
poslali naravnost vodstvu :
Katarina Lavrenčič......K 5*—
Podružnica Nabrežina.....* 19-60
Bazovica ... • . „ 63"—
Koziva......„ 20*—
Vino, jestvine........„ 870*87
Kolo sreče..........„ 406 54
Školjke, cvetice, sladščice . . . „ 49198
Skupaj K	3009 23 T r o š e k : Jestvine, pijača, buteljke, prevažanje itd..........K 117672
Izročile vodstvu.......„	1800.—
ostanek............ 32*51
Skupaj K 3009*22 Vodstvo je torej prejelo od nas čistega K 1832*51 ; ostalo je nekaj za „Božičnico", 132 slikanih školjk in zlata ura, ki ni prišla na „kolo sreče radi onega nedobrodošlega dežja.	* Za damski odbor: Milka Mankoč, Karla Ponikvar,
Maša Grom. Poroke, rojstva in umrljivost. Od 14. do 20. avgusta se je v tržaški občini poročilo 42 parov ; rodilo se je 145 otrok, to je, 73 možkih in 72 žensk; od teh 28 nezakonskih. Umrlo je 80 oseb, in sicer 45 možkih in 35 žensk; od teh 23 izpod 1 leta.
Prodaja ostrig prepovedana. Magistrat je z ozirom na pretečo nevarnost kolere do daljnje odredbe prepovedal prodajati ostrige. — Prestopki se bodo kaznovali z denarnimi globami do 100 K in zaplembo blaga.
STKAHOVI V ŠKORKLJI.
G. Ivan Turk, posestnik v Škorklji, lastnik hiš št. 668, 669, 670 in 671 nas prosi, da vzamemo na znanje, da se na njegovem delu posestva nič ne čuje in da sploh nič ne straši.
Pa tudi sicer se je sedaj že izkazalo, kaj in kako je s temi strahovi v Škorklji, o katerih smo poročali včeraj. Nekdo je namreč minuli ponedeljek zvečer zasačil dva pobalina, ki sta igrala vlogo — strahov. Eden obeh pobalinov se je smejal na vse grlo, dočim je drugi pihal z mehom za žvepljanje.
Vendar pa ljudje še niso prepričani, da je to edini vzrok zdihovanja, ki se čuje tam. Dotični fant priznava sam, da je v ponedeljek zvečer strašil ljudi z mehom, a samo v ponedeljek zvečer. Za druge večere da ne zna nič.
Nam se pa zdi, da sedaj ne bo več čuti strahov in da bo prenehalo tudi daljno ziihovanje.	_
Tržaška mala kronika
Nepošten natakar. Fran Kupart, bivši
natakar v restavraciji „Schwarzer Bock" v Badenu pri Dunaju se je sinoči predstavil na policiji in izjavil, da mu je pred par dnevi prvi natakar v omenjeni restavraciji imenom Spern izročil bankovec za 100 K, naj ga gre menjat. On (Kupart) pa je mesto tega, pobegnil z bankovcem v Trst. Nepoštenega natakarja so poslali v ulico Tigor.
Umrl je v minoli noči v mestni bolnišnici mizar Ivan Žigon, stanujoč v ulici S. Giusto štev. 29, o katerem smo poročali, včeraj, da je v pijanosti padel v omenjeni ulici, se pobil po glavi in si pretresel možgane.
Loterijske številke, izžrebane dne 24.
avgusta :
Brno	34 79 28 24 45
inomost	4 46 19 40 87
Koledar in vreme. — Danes : Ludovik kralj. — Jutri: Zefirin pap.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -r 23° Cels. — Vreme včeraj: jasno, veter.
Vremenska napoved za Primorsko: Semtertje oblačno. Hladni vetrovi. Vroče. V začetku še lepo, potem popolnoma motno.
Vesti iz Goriško.
X Tečaj za knjigoveze se je otvoril / ponedeljek. Poučeval bo, kakor lani, tudi letos, strokovni učitelj Vrtecka.
x Iz Krmina poročajo, da je neverjetno poskočila cena vinu, odkar je postalo skoro gotovo, da bo letošnja vinska letina mnogo slabša od lanske. Cena vinu je v Brdah ponekod po 42 do 48 kron hI.
x Trg sv. Jerneja je privabil v Gorico nekaj okoličanov, vendar pa ni letošnji trg niti senca nekdanjih trgov tega dne.
x Pasji dnevi, ki so trajali štirinajst dni, so menda pri kraju. V torek je bilo
precej dežja, ki je ohladil ozračje tako, da smemo po pravici upati na lepe hladne dni poznega poletja, ki so tem krasnejši, čim bolj se bližamo jesenskemu času.
Iz Devina. — Predsedništvo pevskega društva „Ladija" iz Devina uljudno prosi vse one gospode, ki so slikali minolo nedeljo razvitje zastave, naj bi mu blagovolili doposlati po dva proizvoda, za kar jim bo jako hvaležno.
Iz Sv. Križa na Vipavskem. — Eno najstarejših bralnih društev v lepi Vipavski dolini je ono v Sv. Križu. Njegov ustanovitelj je bil pravzaprav nepozabni dr. Lavrič, takratni odvetnik v Ajdovščini. Po njegovi inicijativi so ustanovili Čitalnico v Sv. Križu I. 1868. Zaspala je že drugo leto po smrti prvega predsednika, župnika L. Sušnika. Se-le 1885 je na novo oživela pod imenom „Bralno društvo", ki je letos obhajalo svojo 25-ietnico. Hotela je obhajati slavnost na poseben način, a žal, da so naravni elementi hoteli uničiti dolgotrajni trud.
Dne 23. julija, na predvečer slavnosti, so umetni ognji naznanjali lepo slavnost. Po noči, proti jutru dne 24. julija, pa je nagloma nastopila huda nevihta, ki je z nenavadno debelo točo pobila ne le občino Sv. Križ, ampak več ali manje vse sosednje občine. Naravno, da je pokvarila tudi skrbno in z velikim trudom pripravljeno slavnost.
Nastopiti so imela vsa bližnja pevska društva, kakor _ „Sivigrad" iz Rihenberka, iz Vel. Žabelj, „Školj" iz Šmarij in domači pevski zbor, ki so sicer nastopila kljubovaje naravnim močem. Nekaj posebnega pa je je imela biti Eng. Gangla štiridejanska rodbinska drama „Sin", ki se je imela vprizo-riti s pomočjo igralca slov. tržaškega gledališča, g. V. Bratine, ki biva tukaj na počitnicah.
Ta spretni igralec si je izbral izmed »mačih moči dramatični odsek, ki mu je z nenavadno požrtvovalnostjo vzbudil potrebnih sil, da je zamogel biti ponosen na vprizoritev.
Ker je nevihta 24. julija razdejala krasni oder — lepo delo g. V. Bratine —, ni se mogla igra vprizoriti, dasiravno se je bilo zbralo veliko občinstva. Igra se je ponovila po 14 dneh vkljubu zopetnemu slabemu vremenu — dežju.
Splošna sodba je bila v čast igralcem, a posebej g. V. Bratini, ki je pokazal, da se tudi na deželi da vprizoriii kaj posebnega.
Drama „Sin-1 se je ponovila v soboto potem v Ajdovščini. Vprizoritev so splošno pohvalili, a žal, da je bila udeležba kaj j pičla. Inteligenca, posebno uradništvo, se je j odzvalo polnoštevilno; drugega občinstva | je bilo malo. Radi tega je bil tudi gmotni; vspeh kaj pičel. — Trikratna smola !
G. V. Bratina in njegovi učenci ter učenke pa naj se tolažijo z zavestjo, da so storili, kar je bilo možno; proti naravnim močem pa ni bilo možno vspeti. Živimo v upanju, da nam bo prihodnje leto nebo mileje, ako nas g. Bratina zopet obišče na
Poslano*)
Podpisani opozarja svoje cenjene odjemalce, da se je trgovina in delavnica iz bambusa, indijskih pletenin, ki obstoju že 20 let v via Nuova
ilJa v vla San Lazzaro 22, in
uljudno pro.^i, da se o priliki morebitni ii nar čil blago vole začasno obrniti na delavnico v via Torre bi lili ca dokler ni nova trgovina, popolnoma urejena.
I dani ENRICO PREUER.
*) Za članke pod tem naslovom uredništvo odgovarja le toliko, kolikor mu zakon veleva.
R. Gasperini, Trst
Telefon štev. 1974. ŠPEDITER Via Economo št. 10
bh=b Prevozno podjetje-----
o. kr. avstrijskih d rt. telesni o
Sprejme razcannjanje Moršcegasrnđi blaga iz mitnic, dostarljanje na dom.
POŠILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJDOGOVORNEJŠE CENE,
VT Zastopstvo tvrdke „CEMENT"
Tovarna cementa „PORTLAND" v Spljetu. PRODAJA NA DROBNO	CENE BREZ KONKURENCE.

Svarilo!
Prosimo spoštovana gospodinja, ne zahtevajte pri nakupu kar na kratko zavitek ali zabojček ^cikorijetemveč določeno znamko:
„Franck"
da imate zagotovilo za vedno jednako in n a j b o 1 j š o kakovost- — Pazite pri tem na te varstvene znamke in podpis, kajti naše zamotanje se v jednakih barvah.,
papirju in z podobnim natisom ponareja,
Vintf. Tt***h* Tuitr. mak«. ■1 bw. X 4467.111. U-W W.
V»r»tr
1----			
11		H	.v;-?.--. ■.
MIRODILNICA
B0T Prah za skieano vino.
Specijaliteta: prašek za odebellenle živali; fluid za oKrepčanls.
GIus. Macorin, Trst
Piazza Carlo Goldoni 6.
Zaloga barv, povlakov, olja, ćopićev
^i^sHBznHsa
Žrebanje se Trši nepreklicno dne 8. oktobra 1910 ob 8. zveč.
Potujete ? ? ?
Dovolite en nasvet: Poglejte si pred odhodom na novo dospejo izbiro ženskih torbic, novčar* in vsak. kovčegov v domači trgovini
Ivana Rucker, ul. Nuova 29
Ur Z® ženske ! Klobučntce' za mr>?l:e
i
loterijeiil!
} Srečka stane 1 K \ in njih udov .in sirot | Srečka stane 1 K [
X. glavni dobitek SO'OOG kron	|
Dunaj, SchoHenring 11 pjiasa Srečie je dob ti 7 Ysel menjalnicah, loterije! in Mhl g
VES? L&stra de>!nl(?a.
Angelini & Bennrdon
TRST, ulica Sun >icolo 13 -■■■■■■■!!-
Uvoz in izvoz
orožje strelivo
^Na željo se pošljejo ceniki zastonj in poštnine prosto.

m

m
z državno skušnjo, trezen, počten človek, išče se kot samostojen poslovodja večjega kamnoseškega podjetja. Omenjeni mora t iti popolnoma vešč v vseh cerkvenih in umetniških kamnoseških delih. Znanje slovenskega jezika se zahteva. — Samo že izkušene prve moči imajo prednost. Vstop takoj, ali po dogovoru. — Ponudbe naj se pošiljajo na : „Prvo južnoštajersko kamnoseško industrijsko družbo v Celju"._
' ~ »" 1
Velike nove prodajalnice	pohištva in tapetari]
:: Paolo Gastwirtb ::
TRST, ul. Stadion 116 - Telefon 22-85 (hiša sieđallfta Fenlce)
Dva oddelka: Fino pohištvo — Navadno pohištvo. Cene znem*.
Bugata izbera izbera popolnih aob od 300 do 4000 tron. Jedilne gobe. Sprejemne in kadilne dvorane v najuovejžem slogu. — SPECIJALITET.! : Železno in medeno pohištvo
Bogata izbera vsakovrstnih sto lic, — Popolne opreme in posamezni deli.
m —	5=£S5fg3~{
j\a Opeiiiah!
Prodaja vsakovrstne mrtvaške predmete: krste, vence, voščene sveče itd. itd.
Ima zastopstvo Mesa Poeetea Pofljetja iz Trsta, Gorsa 49
Sprejema naročila pogrebov itd. itd.
JOSIP MRZEK, Opčine št 170.
Ptran IV.
»EDINOST« §t. 235.
V Trstu, dne 25. avgusta 19jO
pocitnicah, ki niso bile počitnice, ampak) _ Iznajditelj saharina umrl. V kopa-	Ur&dnici
čas dela in truda na umetniškem polju.
Pripravnica v Tolminu. Vsled odloka c. kr. namestništva bo vpisovanje na c. kr. pripravnici za učiteljišče v Tolminu še le dne 17. septembra t. I.
Bralno društvo „Narodni domu v Škrbini priredi dne 18. septembra veselico s plesom.
Povabilo je več bližnjih bratskih društev na sodelovanje. Bratska društva so bila naprošena, da izvoljeno točko vsaj do 20. t. m. naznanijo, da se pravočasno sestavi in objavi vspored. Prosimo torej še enkrat vsa povabljena društva, ki nam še niso sporočila izbranih toček, naj to store takoj, a najkasneje do 28. t. m.
Ob tej priliki opozarjamo tudi „Sokola", ki je bil tudi povabljen. Sicer pa se „Sokolu" o tem in drugem še pravočasno sporoči.	_
Vest! ii Ss're,
Iz Drage. — Dopis v „Edinosti" od minolega torka iz Drage je treba popraviti v toliko, da je bila bombardirana s kameni hiša Antona Dariža in ne Kariža.
Iz Buzeta dne 19. avgusta: Osemdesetletnico našega cesarja smo slavili pri nas na način, ki bo zlatimi črkami zapisan v zgodovini našega naroda na Buzeščini. Tega dne smo namreč položili in blagoslovili temeljni kamen novi šolski zgradbi v bližini „Narodnega doma" pod Buzetom. Na tej redki svečanosti je sodelovala naša sokolska godba, ki je svirala cesarsko pesem, narodne pesmi in vesele koračnice.
Blagoslovljenje je izvršil naš vredni župe-upravitelj g. Matko Kurelič v navzočnosti celokupnega občinskega zastopstva z županom Petrom Raspolićem na čelu, deželnih poslancev Frana Flegota in Ivana Sancina, velikega števila šolske dece in lepega števila naroda.
Pomen tega dneva sta raztolmačila z lepimi govori prisotnemu narodu gg. Fran Flego in nadučitelj Vinko Sepić. Potem je položeno v temeljni kamen spominsko pismo in nekoliko denarja, a na to se je vršila občinska seja, sklicana nalašč za ta dan. Občinsko zastopstvo je sklenilo in odposlalo brzojavno čestitko vladarju. Po seji je sledil skupni banket, na katerem so bili zastopani vsi stanovi. Izgovorjenih je bilo bilo raznih zdravije in družba se je razšla še le okolo polunoči. Ves čas banketa je svirala naša godba.
Naj omenim nekaj o šoli sami ozirom na mestne Italijane v Buzetu.
Pred 20 leti, ko se je osnovala šola v Buzetu, so kričali naši Italijani: „Fora eolla scuola ! Fora i croati! Abasso i ščavi /" A ko je občinsko zastopstvo sklenilo pred 2 leti, da se ima hrvatska šola prenesti izven mesta, zastavili so Italijani zopet vse svoje poštene in nepoštene sile, da bi to preprečili in bržkone bi bili tedaj najraje kričali: Evviva Ia scuola croata ! Drento la volemo! — Pa da niso smešni ti naši fanatični sosedje: najprej nas gonijo ven, a ko res hočemo oditi, nas ne puščajo! Ali treba vedeti, v katerem grmu leži zajec! V mestu je nastala borba za vsakdanji kruh! A oni vedo dobro, koliko jim bo škodovala naša hrvatska šola izven mesta, ker je naša deca tekom let potrošila v mestu tisoče in tisoče kron ; odsedaj pa ne bo več tega.
Mi in naša deca veselo pozdravljamo temelj nove šolske zgradbe. Naši otroci bodo veseleje zahajali v novo šolo, ker jim ne bo treba več tja gori v mesto, kjer so bili dan na dan napadeni od( buzetske mularije. Okolo „Narodnega doma" vstaja hiša za hišo, kakor gljive. To je že „Novi Buzet", kjer bo ognjišče naših sestankov in dogovorov za napredek in prosveto našega ljudstva na Buzeščini.
Stari Buzet gleda žolčem in jezo na novi Buzet in ni daleč čas, ko se bo govorilo : Stari Buzet je bil — ni g a v e č !
Razpis natečaja. V c. kr. koperski moški kaznilnici je razpisano mesto čuvaja.
Tržaška gledališča.
MINERVA. Danes ob navadni uri zvečer se ponovi Bizetova opera „C a r-m e n".
Razne vesti.
Četrti mednarodni kongres za filozofijo se bo vršil o Božiču leta 1911. v Bolonji pod protektoratom italijanskega kralja.
Francoska zračna armada. Francoski minister vojne mornarice se je izrazil proti nekemu časnikarju, da bo francosko zračno brodovje največe na svetu. Vse polno letalnih strojev se nakupi. V Le Mourillonu zgradijo sedaj veliko vežbališče za zrako-plovce.
Zadušil se v moki. V parnem mlinu v Dulibi (okraj Stryj v Galiciji) je mlinarski vajenec Nikolaj Wasylecko padel v shrambo moke. Preden so ga mogli izvleči, ga je že zasu'a moka in se je zadušil. — Uvedli so preiskavo.
Zastrupili se z gobami. Iz Stanislava poročajo, da je v Prešovi, neki vasi zborovskega okraja v Galiciji obolela rodbina kmeta Rupcaka, ker so zavžili strupene gobe. Kmetica in dva otroka sta umrla še istega dne, dočim je Rupcak umrl čez par dni.
lišču Nassau je te dni v starosti 59 let umrl iznajditelj saharina, dr. Fahlberg. — Fahlberg je s svojo iznajdbo postal milijonar. Saharin je iznašel leta 1879, od leta 1886 naprej se ga izdeluje na debelo.
iščeta v bližini južo. kolodvora čedro irif-blovflio sobo 8 hrano. Ponudbe na Jn;*e:stni oddelek Edinosti-pod „Zmerna cena44.	1369
LASTNA HIjA ::: Telefon št 263
■'sr.Ti
223 ■ 39
II. izkaz prispevkov za spomenik velikima skladateljema in rodoljuboma bratoma dru. Benjaminu in dru. Gustavu Ipavic. Darovali so nadalje sledeča gospoda:
Karol Kveder Št. Jurij K 3, Malči Nendl-nova nabrala od Žalčanov K 870, Emilija Jelovšek Šentjurij K 4, Amalija Sket $entjurij K 2, Albina Bohm Šentjurij K 2, Šentjurski pevski zbor prebitek Ipavičevega koncerta v Šentjurju o. j. ž. K 70 89, dr. Juro Hrašovec Celje K 10, Juro Detiček c. k. notar Celje K 20, dr. Jurtela, odvetnik Ptuj K 25, Marica Nov^k, poštarica Šmihel nad Pliberkom K 3, Ignac Šijanec nadučitelj v Gornjemgradu K 2, dr. Benjamin Ipavic, zdravnik v Ljubljani K 50, Jetica Skrlec za slovensko pevsko društvo v Ljutomeru K 10, Šentjurski pevski zbor prebitek Ipavičevga koncerta v Šmarju p. Jelšah K 16 91, posojilnica Šmarje pri Jelšah K 50, Rudolf Stermecki Celje K 2, I. Zdolšek, naduč. v. p. K 5, A. jurca in sinovi Ptuj K 10, Robert Diehl Celje K 5, cenjena obitelj Sket Drami je K 25, Josip Sernec Celje K 20, Anton Kolarič profesor Ptuj K 4, Mihael Levstik Celje K 2, Josip Schmarsuzer nadzornik v Mariboru K 2, dr. Ludovik Filipič Celje K 20, H. Schreiner ravnatelj učiteljišča v Maribor K 5, I. izkaz K 530, skupaj torej 907*50.
Vsem p. n. darovalcem izrekamo javno zahvalo. Prosimo pa vnovič, naj čislana pevska in druga društva prirejajo koncerte in veselice, a rodoljubi in prijatelji mile slovenske pesmi naj zbirajo prispevke. Vsak najmanjši dar posamičnika nam povzdigne ponos na tem našem delu. Sleherni Slovenec naj si šteje v dolžnost in ponos, da bo njegovo ime uvrščeno v imeniku prispeval-cev za spomenik našima prezaslužnima skladateljema !
Pripravljalni odbor je tudi založil prav krasne razglednice s slikama bratov dra. Benjamina in dra. Gustava Ipavic. Razglednice se naročajo pri blagajniku pripravljalnega odbora, gospodu Janku Artmanu v Šentjurju o. j. ž.
Slovenci na delo, da se posreči postaviti spomenik možema, ki sta zapustila svojemu narodu toliko duševnega bogatstva v naši pesmi! A pokojnika sta zraven tega storila tudi za gospodarsko povzdigo slovenskega kmeta. Zato pa tudi ti slovenski kmetič, ki sta te pokojnika tako ljubila, prispevaj k spomeniku, da tako pokaže ves rod slovenski, kako ljubi svoje velike može!
Pripravljalni odbor za spomenik slovenskima skladateljema bratoma dr.jema Benjamina in Gustava Ipavic :
Št. Jurij ob j. ž. dne 16. avgusta 1910.
Josip D r o f e n i g,	Franjo K a r t i n,
tč. tajnik.	tč. predsednik.
Največje narodno spedicijsko podjetje — na Kranjskem	-
JOSIP SKERLJ
Ljubljana, Dunajska cesta 29 (ex Bavar. dvor)
9e priporoča za vsa v npedic\i9fen stroko ppadaioča raročiia, i0F~ fcatera izvrSi točao In solidno
po najnižjih cenah.
ANTON S K E R L
mehanik, zapriseženi zvodereo
TRST, Carlo Gcldomiev trg štev. 11
sfOBnik tovarn hte is sntolflls „Paca"
i
a la	rlsfctrlćnib «vourvo7	1"* r.-ola'a grs-
xij:nici soccfor.oT, !r feroamfor Ziilo^a pri^r** ia ločiti pivo et-.rs 4sl3./Q<™ .r f-opraTlJaz>}« 3't. »trule*, kdca. iootoko'.e« Itd
Vt-i&a rsJc-.2 prlpadkov po tovsr cenah.
ThLEFO^' £ t=» v. «7 S*
Hi MALI OGLAJI

MALI OGLASI se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina stane 40 sto-tink. Plača se takoj Ins. oddelku.

|XAn «o mizarske de I SCU SC Ferriera 30,
mizarske delavce za pohištvo v ulici
1383
mizar.
OnonnH	za Bept*111^1* meblovaDO
UUSpOU gobo, »ko mogoče s brano. Ponudbe pod „1392- na In=?er. oddelek Edinosti.
lOH cnrlrlnv cd 100 do 400 litrov z že*
l£U OUUUlVUV lfznimi, počinjen m\ obroči, se proda v Goric1, Biva Cc.-rno 8.	1321
Najfinejši Portlandski cement
In hidravlično apno (Roman) se vdobi pri Ma rinn LUXA na Prošeku.
1055
M'hael Pernarcic 16, stavbeni in umetniški miifir, 5znr$uje yf» tovrstne specijal tete za no-irsnje in zunanje uredbe v stanovanjih, pisarnah itd. Ore zelo zrn«me Priporoča se vsem Slovanom. ''55
npft|lQ eQ takoj o nr\ih. solidno izdelanih r I U Ud O C sodov od 4C0 litrov, pripravnih za klet Obroči iz cinka. .Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti	_^^
12 hektolitrov
Stev. 29, poŠta Komen
terana je. na razpolago pri Janezu Žerjal, Pliskovica 1339
Pekarskega
učenca sprejme pekarna Sre-botnjak, ui. Giulia 32. 1368
a'i dve dijakinji pprejme na •■tanovanje in hrano poštena družina v Trstu. Kje ? pove Ins. odd. Edin. 1283
Dva dijaka
Gospodar, in konsum. društvo
v Lokvi ca Krasu, da svojo prodajalno z mešanim blagom v najem Pogoji pri načelat»u__1336
Josip Gorjanec, Komu v palači gospoda
grefa Attenrsa, priporoča slavtemu občinstvu svojo dobro upeljauo gostilno. Teči bela, briska, in vipavska vina. Črna, furlanska in kraški teran. V?aki čas sveže pivo, mrzla in gork * jedila. Tujcem je prenočišče na r*zpolfgr> in hlevi za živino. - Postrežba točna, cene zmerne.	1260
Mlad trgovski pomočnik .f*",^
špecariji in mešani stroki, vefč s'ovens'-ega, hrvaškega, italijanskega in nekoliko nemškega jezika, želi premeniti že s 1. septembrom svojo službj, mogoče tudi pozneje. Najraje v kakem meBtu Cenjene ponudbe je poslati do kenca tega meseca pod „Zanesljivost" poitno-ležeče Postojna, Notranjsko. 1372
'M
■■ Antonio Spanghero -
WT DEKORATIVNI SLIKAR ^PS
^'r N Slednlk tvrdke	DELALNlCA :
D0MENIC0 DEUSE. Via Madonnina 7
... yrs{ ...
VELIKA ZALOGA. - Papir za tapeciranje najboljših tovarn.
Prevzame vsakovrstna stavbena dela in dekoracije za sobe. — SPECIJALITETA: !ra Itaiije lesa in marmorja, izložne table.
GOKILNAII. D. 0.
ki jo sedaj vodi. g. HENRIK KOSIČ je
popolnoma na novo preurejena
in po najmodernejem slogu slikana. Točijo se različna pristna vina. Ob vsakem času se dobijo gorka In mrzla jedila.
Gostilna je otvor jena vsako soboto in nedeljo do 1. ure popolunoči.
Prodajalna slanine: in: dellkates
- s bnffetom -
Alojzij Kranj c, Trst
ulica Saniti 22 (vogal ulice S. Giorgio 5)
Pivo Dreher. uležano in Ka>serjevo. žpanska vina iz The Continental Eodega Compacjr. - Dezertna vina bela in rudeča iz kleti princa Licbtensteina v Feldsburgu in grofa Lantierija v Vipavi. Vsaki dao kuhbna gnjat, žtanjelska gnjat in raznovrstne slanine.
Sveže surovo maslo iz planin in izbran sir.
Bogomil Fino
: bivši urar v Sežani :
ima svojo bovo
PRODAJALNICO: UR
-- v TRSI U --ulioa V. Belita* 13
(nasproti cerkvi ?v. Ant. nov )
VsGKovrstne verižice
PO TOVARNIŠKIH CEVAH
raznih vzorcev. - Popravki z največjo natanjčnostjo in jamstvom se izvršujejo v mehanični delavnici inštalacij kakor tudi vode in plina
G. Meh & A. Boschin
Trst, Via Rossetti 5. Telefon 133, rim. IV
mmmma—ea ■ J, vza&i-jzzzsBuzzndasT-nt.v/rB.T, smt
CANTI JUGOSLAVI U. Kušarja
®|H se dobivajo v „Slovanski knjigarni in W trgovini papirja J03IP GORENJEC, ^ Trat, u . Valdinvo 40. Knjiga stane broš. K 3 lično v platno vozana K 4

Obrtno-umetni zavod za izde-- lovanje lesa -
Marino Pečenko
= & Co. = DELAVNICA: i! Trst, via della Tesa, 31. ZALOGA FOH SVA: 1
via Madonnina štev. 12.
Velika izbera spalnih sob, od kron 250 do 300 in 360 ter posameznega pohištva. - -cene zmerne. - Ceniki na zahtevo.
SH »B
SME »C
DEE^S^EEl Odvet. pisarna
Dr. Gresorlna in Dr. 71aulks
KGT* išče
pisarnišk. vajenca.
Česky hostinec v Terstu
nila Neridionale
Češka gostilna v Trstu
UMETNI ZOBJE
Plombiranje asobov
Izdiranje zobov brez |Sm vsake bolečine
Dr.J.Čermak j V. Tuscher
zobozdravnik : j koncesij, zobni tehr.ik
- TRST -
ulioa della Gaaerma it. 13, II. n.
			-• '■/-•V ,	.v - T
1				
rrrvrr ur'	^
l*aiiiflcio Triestino ::
Otvoritev filijalke na Opčinab
ob sežanski ceat?..

van Miheučić & Co.
MEHANIČNA DELALMCA
Trst - Via Tiziano Vecelio ste. 4 - Trst
SPREJEMAJO SE V POPRAVO PARNI STROJI IN KOTLI, VSAKOVRSTNI MOTORJI NA GAS IN BENZIN. — VSAKOVRSTNA INDU. STRUALNA DELA V KOVINAH IN K0LARSKA BAKRENA DELA
VSE NAROČBE SE IZVRŠIJO Z NAJVEČJO ______ SKRBNOSTJO IN NATANČNOSTJO.......
PRORAČUNI IN NAČRTI. r-L-TL TELEF0N ŠTEV- 22 53'
===irVirUlF	in