UiUi)M5iVU LN UPRAV A;
LJUBLJANA, Knafljeva ulica stsv.c
TELEFON 31.22 do 31-2*
Slikonsl »L ;>t VKACAJO
IZHAJA VSAK OAN fcl/KM PONEDELJKA
'I
★
O
L A
S
ILO OSVOBO
SEiiAiNl O D D LJUBLJANA,
SELENBUBGOVA ULICA SZ. §
TELEFON 38-32. 38-23
POST. ČEKOVNI RAČUN V LJUBLJANI ST 11.739
OGLASI PO CENIKU
MESEČNA NAROČNINA 40 DIN
O V E N
Slovenija na predvolivnih zborovanjih
it^tlscš! volivcev so v nedeljo v Ljubljani, Marlfjsfu, Celju, Ptuj^ Novem mestu, Črnomlju, Kranju, Kamniku, Trbavljab m drugili slovenskih mestih manifestiran za maršala Tita, nosilca zvezne liste Ljudske fronte Jugo* , slavlje, za enotnost slovenskega naroda, m fefstvo jugoslovanskih narodov, za naše narodne pravice
jcreasedaik SNOS-e ¿osip Vidmar na predvoUvnem zborovanju
na Kongresnem tega
Vsa Slovenija je v nedeljo znova potrdila enotnost v vseli najvažnejših \-prašanjih našega pcdiiične-g3 življenja in je iz lastnega nagiba ponćarjaia svojo zahtevo p» republiki in zahtevo po Trsta in Primorski. Sta to osnovni točki tiste celote, ki daje najširšim slovenskim množicam danes vsebino sedanjega in bodočega življenja. Zlasti pa je poleg dragih krajev Ljnb-Ijana spet dokazala, da je z našimi voditelji v resnici tako povezana v nerazdružljivo enotnost kakor nikdar v zgodovin*. Ko so se v dopoldanskih urah zbirale nepregledne množice z zastavama in prosojnimi napisi na Kongresnem trga in ko je iz morja vihrajočih zastav donela pesem svobode ter vzkliki deset t'sočev po 'Krsta in Primorski, po republiki in Tita, je bilo čutiti en sam vai, ki vse te množice nosi. To kar se v teh dneh dogaja po Sloveniji in po vsej Jugoslaviji, to niso več zborovanja, to je vse nekaj več; to niso več množice iz Ljubljane in Maribora in Celja in Novega mesta, iz Idrije in Logatca — to je eno samo srce domovine. To je srce naše nove, osvobojene domovine, fai je prepolno iskrene, predane ljubezni, srce, ki gori na vse strani do poslednje
lesenjače v gorski samoti, *0 zadnjega radarja na koncu podzemskega rova, do poslednjega ribiča ob istrski obali
To srce hoče živeti poino življenje! To srce noče več žalovati, to srce noče več ihteti, tema srca se hoče radosti po dolgih — žalosti in poniževanja polnih stoletjih. To srce naših ljudskih množe noče nič več trepetati pred samcsilniki, dovolj je verig in ječ, vislic in me rišč, smrti in grobov!
In če še danes kdo na sveta trdi da se majhni naredi ne morejo sami vladati, tedaj ta diplomatski ; zvitorepec ne pozna in ne more \ razumeti srčne in poštene diplomacije našega ljudstva, M se je naučijo vladati s tem, da je z golimi rokami zgrabilo okupatorja in ga vrglo čez plot svojih meja. Zdaj svet strmi nad tem! Sami smo si rešili čast svojiVt imena, sami »no se rešili, da nismo poginili na moriščih okupatorja, sami smo si priborili ljudsko demokracijo in sami smo si s krvjo in žrtvami postavili svojo ljudsko državo in ljudsko oblast, sami smo si priborili pravico do vsega, kar je naše.
Mar je zato kaj čudnega, če ljudstvo nastopa proti diplomaciji
dvorskih generalov in dvorskih dam In proti kralja, ki je od daleč na varnem gledal to našo nadčloveško borbo, ki je od tamkaj podpihoval svojega Mikajlovlea, da je s svojimi četniki uganjal najstrašnejše morije. In kaj je končno doprinesel kralj k vsemu tema, kar imamo ? Prav nič. Zdaj pa naj pride, oblečen v generalsko oni formo in odlikovan z redovi semkaj k nam...? »Po kaj*« se čudi ljudstvo? Ljudstvo ne potrebuje več malikov. Ljudstvo hoče ljudi, ki so z njim \red z orožjem stali v prvih vrstah v borbi za našo svobodo, za našo neodvisnost, za naše zedinjenje.
»Živela republikai« Nočemo monarhije!« se je razlegalo po trgu in je odmevalo po vsej domovini. »Tito je bil z nami, Tito je z nami, hočemo Tita!« je odjeka!« kakor iz dna naše zemlje od planin in čez gozdove do sinjega morja!
Srce domovine je spregovorilo danes ;n prav tako bo spregovorilo na dan volitev v Ustavodajno skupščino. Ljudstvo ljubi le tistega, M je z njim. Ljudstvo ne vidi v maršalu Tita le osebo, le predstavnika, ljudstvo vidi v maršalu Tita samega sebe, vidi trpljenje in svojo borbo, svoje želje in zahteve — vidi vse, kar je strahotnega in veličastnega preživelo, vidi svobodo in svo-
je ljudstvo tako svojevoljno, tako i življenjsko spregovorilo proti kralju, tedaj je spregovorilo tudi proti reakciji. Srce domovine je v nedeljo govorilo! Kdor pa se bori proti tako preizkušenemu srcu — ne more ljubiti domovine. Ljnbi samo sebe in le tisto, kar je njemu v prid.
In če je to srce v nedeljo spregovorilo z jezo pa vendar s prekipevajočo ljubeznijo za Trst in našo Primorsko, je to znamenje, da je tako govorila mati, ki ji hočejo na najbolj ogaben način iztrgati iz naročja del njenih najdražjih otrok. »Primorska je naša!« Mladina, žene in možje so goreli v teh besedah. To ni bila manifestacija, to ni bilo zborovanje množic. Ne! To je bil en sam krik naše domovine od tržaškega zaliva pa do zadnjih mar kedonskih gora.
Naša mlada, junaška partizanska vojska, ki jo je zaradi njenega ne-nadkriljivega herojstva občudoval ves svet in ki so jo naši veliki zar vezniki vzeli medse kot svojo hrabro zaveznico, saj se je borila v takšnih okoliščinah kot nobena droga zavezniška vojska, je za ceno velikih žrtev sama osvobodila Trst in Gorico in Primorsko. Borila se je po Titovem geslu: Tujega nočemo, svojega ne damo! Le zar
Predsednik Narodne vlade Slovenije tov. Boris Kidrič govori množici na Kongresnem trgu
ci, ki bi morali po zavezniških sklepih sedeti na zatožni klopi, pomagači Mussolinija in Hitlerja, so nar šli tamkaj zatočišče in vso podporo. Naš ponos in naša politična morala tega ne razumete, toda nar ša domovina čuti, kako jo hočejo s tem ponižati in ogoljufati za ogromne žrtve, ki so jih narodi žrtvovali ne le zase, —■ ampak za skupno zavezniško stvar!
V nedeljo je srce domovine spregovorilo. Ko sta predsednik Osvobodilne fronte tov. Josip Vidmar in predsednik Narodne vlade Slovenije tov. Boris Kidrič govorila o teh naših pravicah, so množice plamtele v navdušenja, v ljubezni in ogorčenju. Postali »no junaški in ponosen narod. Republika, Trst in Primorska so zadeva slehernega poštenega Slovenca, so stvar vse naše domovine. Zadeva naše pravičnosti, našega ponosa — in zadeva naše nadčloveške borbe ob strani zaveznikov! Vsi narodi, ki so se borili proti okupatorju, četo tisti, ki se niso z orožjem borih, so s to borbo uredili vsa svoja narodnost-
na vprašanja s pomočjo in prizna?-njem zaveznikov. Nam pa, ki smo v tej vojni največ žrtvovali — nam pa bi radi te pravice kratili!
Sree domovine je v nedeljo spregovorilo. Ali za nas določila Atlantske karte ne veljajo? Ali smo dali za našo in zavezniško stvar zaman 1,700.000 žrtev?
Ko je bila, s Kongresnega trga odposlana ob tej priliki maršalu Tita brzojavna čestitka k »Beda zmage«, ki ga je prejel od Predsedstva ZSSR, je srce domovine vriskalo. Ta red pomeni zahvalo In priznanje Sovjetske zveze herojski borbi jugoslovanskih narodov proti skupnemu sovražniku. Naša do-| movina je z maršalom Titom na i čelu hvaležna naši zvesti prijateljici in zaveznici za to priznanje! j In tako priznanje vsebuje vse: na-; še pravice in naše zahteve po pridobitvah, ki so bile s krvjo pridobljene.
! V nedeljo je spregovorilo srce . domovine. Srce ni diplomacija. Srce domovine je tira, velika stvar!
¿borovanje volivcev v Celju
jo lepo bodočnost. A kaj vidi v kralju in monarhiji —? Vidi pred-aprilsko gnilo Jugoslavijo, vidi »earšijo«, vidi glavajačo in orožnike, vidi obubožanega kmeta in delavca, vidi stradajoče razumništvo. Če se reakcija ogreva za kralja, tedaj se ogreva za vgr. to! Reakcija kajpak od vsega tega hudega ni bila nškoii prizadeta, reakcija je od vsega tega hudega, protiljudskega
vedno dobro tiveia_____zdaj pa ji
tega manjka, zato se poslužuje vseh ogabnih sredstev, da bi se dokopala spet do položajev, s katerih jih je ljudstvo pahnilo. In če
to, k» živi tam naše ljudstvo, ker
so to naša, na kosteh naših pradedov zgrajena mesta in vasi!
Mi Trsta in Gorice in Primorske nismo osvojili — ampak osvobodili, ker je tako zahtevala domovina, ker je bilo tako naša dolžnost in tako ljubezen pa skrb za naše Primorce in Kraševce, Vipavce in Tolmince ter Tržačane — za tisti del našega naroda, ki so ga leta 1918. nasilno odražali od Jugoslavije.
Naša izdajalska reakcija s Krekom in volkom Hacinom na čelu se skriva v Trstu in Gorka. Zločin- j
Veliko votivno zborovanje v Novem mestu, kjer je govoril tov. Jože Kus, podpredsednik začasnega Narodnega predstavništva

gtmesg. Bgdgjjtekflga Zborovanja np Kongresnem tegu v Ljubljani

Govor predsednika 1©0P Slovenije tov. Josipa Vidmarja na zborovanju v Ljubljani
Tovariši in tovarišice!
Frauae«®* tov. Kidrič je v te-1
da tam 1 judie gine jo. (Burno pritrjevanje,)
me
jniii potomk očrtal pomen Osvo- I P^ana. m prehrana,
bodiine fronte pri voirtvah, tej veliki oJiocitvi v zgodovini jugoslovanskih narodov m v zgodovini slovenskega naroka. Jaz bi pri tej priliki rad položil kratek obračun s tritoni neateviiniaai obiskovalci, Id piifeajajo k mend s pritažbaau, prošnjami in nasveti. Od teh ljudi čujem prečesto pritožbe zoper naše
obilna, to m naša krivda vladnih organov, temveč posledica vojne, posledica tiste gospodarske in prehrambene krize, ki gre preko vsega evropskega kontinenta. Štiri teta je svet samo uničeval in male prideloval. Posledica tega uničevanja je kriza v prehrani. Da pa smo Slovenci tudi v tem
dom, to privilegirano in izvoljeno, to je tisto, kar ota hočejo., Ti ljudje hočejo kralja, (Khei: Dol kralj, živel Tito!) Mi pa hočemo novo, hočemo. republiko! (Dolgotrajno vihamo pritrjevanje!).
Spomnita se, tovariši in tovari-
JL-m	pi.tu.uu -o— —; pogledu dobri organizatorji, kaže žice, da mi v začetku osvobodilnega
sedanje stanje m rac bi jun tu , primei Trata. Mi smo ga zadostno! boja urimo načeli vprašanja kra s teza meeta. kaicer eem hm za ,	_ JT .	, T	= uJlž.
s tega nieeta, kaker sem jim svojo priaiso mizo govoril. javno povedal vse, kar je treba in kar ji»
gre.
Ena izmed osnovnih stvari, ki sem jih opazil v govorih in pritožbah teh obisk ovale« v, je dejstvo, da nekateri ljudje v Ljubljani še vedno ne veruje in ne zaupa ljudskim mnašiea». Odgovarjam jim popelneiaa preproste: Kdo je vedli naie oevofeediins borbe ? Ljudske mno&se! Kdo se hfli komandanti naSft ksmuaov in divirij ter brigad? Ljudski ljudje, delavci, kmetje, dele v «ta ieteMjeaea! Spominjam se besed tujega državljana ob rasradu Italije in eb njeni kapitulaciji, ki je dejal: »Razumel sem vaše juaaStvo, razumel, da je mad vami malo neklieaih častnikov, nikakor pa uaem ramsmri in zdelo se nam je čtidefeto, kako se more ta številna armada, ta «tekal velika armada., ki ja včasih itak do 50 tinoč moi. prekaniti.« Ce so ti ljudte anali voditi tako komplicirano stvar v naitfdhh okoliščinah, ali borro dvomSi potem, da bodo ti ljudte maji ro>ravijati svojo vas, svoj’ okni sv»jp okrožje in vso našo iJV^oTdjo? Ali smemo dvomiti potom? Ne sinemo in tudi ne dvomimo!
In končno, tovariši in tovarišice, kdo je naš tovariš Tito? AH ni to naTpreprostajai člevek iz ljudstva? AM ni bil Tite d« t* vojne preprost delavec, kevtaar? Ali se ai po ljudski volji in po volji ogromnih sposobnosti novae«] v tej osvobodilni borbi na tako mesto, da ga ni poleg rreneraltebaa Stalina po vsem svetu penularRejSeesi imena kakor je nrav ime maršala Tita? Kakor je dejal že tov. predsednik Kidrič, je Tito poossbMena ljudska volja, ljudsko p=>v®v*dfi*>» volja. Ce ie Tito poosebljena ljudska ezvoobdiina volja, kdo sme še dvomiti v sposobnost UuAskft množic, ki danes upravljajo našo državo? Nihče! To sem. želel cdsovsriti vesa tistim, ki dvomijo e «»eeobnooti l judskih množic rn Jčnirkasja režima. Spomnil sem se pri njihovih ugovorih na tisto reakcijo, ki je v vseh Č3«h govorila j* HrS daaos poveri o tem, da obetaj« te nearek narodi, ki baje niso =®eeeijva. da M se uprav1.mil sami. Naredi, kakršni srao mi Ju-gorievani. yj lahko s ’-oroaom trdi mo. Vakršsti a»® mi Slovenci, taki narodi s« v preje*» boju doka zeli, da imajo vso »ravleo in vso sno-SrvK«o^ tmrav^eti svojo lastno usodo.«
Nato je predsetauk Vidmar odgovoril na očitke, da sam prestroge kaznovali narodne »dajalce, na kar je desettisočglava mtaemm odgovorila, da sme še premda ravnali z njimi. Cali Srao jim amnestij»! Če se še najdejo Vjudje, ki nas obtožujejo, ae morem ugotoviti spričo njih nič drugega kakor to, da se še danes ne zavedaj e svoje krivde. Še danes se ae zavedajo, da so vsi, ki so glasno aK molče pritrjevali okupatorju is njihovim plačancem, da so ti ljudje dejaaako krivi izdajstva nad slavenskim narodom, nad demokracijo, nad vsesa svobodo-Ijubnšn Steveštvsm. nad vsem na-prednfcn svetom. Ces je. da ienre-giedojo rvejo krivde, h® si nteacse oeitsti si?Mar! Ravnali ser® v skladu s častjo in vestjo svojega naroda.«
Za tem je tovariš predsednik govoril o staaovaajski krizi te med dregica dejal: »Med vami so ljudje, ki so kakor jaz videli povojne stanje leta 191$. Spomnite se tistih časov. Jaz se dobre seomšnjam. da sem nekoč obiskal znanog« ir pe-ir-eia&Bospa slovenskoga znanstveniku m ajegevem deatn m sem ga nairi v kletsem stasovasju, z vso drvimo v «ti sasti sekt Taka wri-merev danes ai! Nasproti»! Naš« NwA*s vlada je tal« zelo uvidevna in je erav jmanstvenike oskrbela ja rajam?Sk nemoteno dele prermsb in razvoj znanosti, tiste znaresti ki je v korist in napredek vsp?» r,?5<r?a življenja.«
O vprašanju prehrane je tovariš predsednik dejal, da se izboljšuje
j hranili, danes pa Trst strada. Toda i ljevine ali republike. Nismo načeli ' m ceno Gorice, Primorja ta Trsta i toga, vprašanja, načel ga te kralj! smo mi še pripravljeni stradati. Krelj se je s svojim generalom Dra-
UJ
Nadalje prihajajo k meni ljudje z očitki, češ, v zarodnih odborih se čuti slabo poslovanje. Celo nepravilnosti. da. eelo nepošteno poslovanje očitajo narodno osvobodil oim
odborom. Odgovoril sem jim: Kde je volil narothe odbore, vi, ati ne vi? Ce ste jih voliti vi, jih tudi vi lahko podrete. Narodno osvobodilni odbori »o izvoljeni po ljudstvu. Tov. Kidrič je dovolj jasno ta nazorno povedal, »kaj še nedvomno obstojajo nedostatki v poslovanju narodno osvobodilnih odborov. Jasno, vodijo jih ljudje, ki jim nikdar doslej ni bita dana prihka, da se v upravnih, javnih te političnih poslih izobrazijo. Krivdo na tem nosijo bivši oblastniki, ta so ljubosumno čuvah, da ni ljudski človek nikdar stopil na vodilno mesto. Ce se v narodno osvobodilnih odborih dogajajo nepravilnosti ta nepoštenosti, — mogoč je tudi tak primer, — tedaj opozarjamo vas in take odbornike, da ne bomo nikdar nikogar kaznovali tako strogo, kakor bomo kaznovali narodne odbornike, ki bi izrabljali svojo oblast. (Dolgotrajno odobravanje.) Podpredsednik zvezne vlade tov. Kardelj je nekoč dejal: »Kdor dela, nujno dela tudi napake. Kdor dela, se lahko včasih tudi zmoti.« Mi delamo vse. kar je mogoče, da odpravimo te nedostatke, zaradi tega smo ustanovili pri Izvršnem odboru OF nadzorno komisijo, bi ima posebno nalogo kontrolirati vse sporne primere v naših organizacijah in organih OF. Ta komisija bo pregledala primer za primerom. Prav tako smo ustanovili pri predsedništvu SNOSa odbor za prošnje in pritožbe. Vse upravne pomote in nedostatke imate priliko prijaviti temu odboru, tri bo vse te primere razčistil in pojasnil. Pa ne samo to! To je dvoje uradnih sredstev za odpravo ne-dostatkov, poleg tega pa obstoja še tretje, najvažnejše sredstvo, a to je politična vzgoja kadrov. Politični vzgoji kadrov se posveča neprestano velika pozornost in nihče, kdor verjame v ljudsko stvar, ne more dvomiti, da se bodo ti ljudski ljudje politično izobrazili ta da bodo v najkrajšem času kos svojim nalogam.
Končno pa je še ena pot za odpravo teh napak in to je najuspešnejša pot, pot kritike. Pa pravijo moji neimenovani obiskovalci: Kri-
že Mihajtoričem postavil zoper nas Kralj je bil tisti, ta je spletkaril pri zapadnih zaveznikih zoper nas in kralj je bO tisti, ki je pošiljal, svoje agente v Jugoslavijo, da bi udardi v hrbet partizanski vojski. S tem je načel razpravo, končali pa jo bomo mi! (Dolgotrajno burno pritrjevanje in odobravan ie.) Kdor hoče kralja hoče čaršijo, kateri mora služiti i vojska i žandarmerija i policija tn ves nolitično upravni aparat. Kdor hoče kralja, hoče
Dovolj smo izkusili stare jugoalo- j ali nevedoma za staro, potem mno- j ti ugovori znamenje bolezni. Mi pa ,v?nske rentne. Mi hočemo demo-1 žic ne smejo slepiti njihova gesla, j verujemo v zdravje slovenskega
__ „_______ „. privilegiran______	_____________....	____....	________ .. _ _____ _ ,	....
mi hočemo republiko, v kateri bo! mokracjja« ta »prava demokrata- j stven primer v zgodovini vseh ju-resnično oblast imelo ljudstvo sa- ‘ ja«, skriva samo staro, in da so j goslovanskih 'narodov. Zaradi tega mo. Zaradi toga hočemo ta prizna-- j propovednikj, te »prave« demokra- j sem prepričan, da bo slovensko varno gamo ljudsko armado, takšno, taje v bistvu samo agenti reakcije,; ljudstvo hotelo za vsako ceno ob-kakržna ie * danos tod vodstvom svetovne ta domače. Zaradi, tega je j držati v rokah enotnost slovenske-maršala Tita. (Dolgotrajne, vihar- ta opozicija samo obsojanja vredna, i ga naroda, da bo energično nasto-ne ovacije Titu.) Hočemo ljudsko; tem bolj sedaj, ko preživlja Jugo- j pilo zoper sleherni poizkus razbija-kontrolo nad vsem narodnim aoapo-1 slavija svoj zadnji boj za priključi- ata te enotnosti, da bo v svojem darstvom, nad vsem razporejanjem j tev vseh Slovencev in Hrvatov k j zdravem delu pri bodočih volitvah dobrin, hrane ta blaga. Hočemo! materi Jugoslaviji. Vse to, tovariši soglasno in enođušno glasovalo za enakost narodov Jugoslavije, ena- ? ta tovarišice, za kar smo v tem ‘ Osvobodita® fronto, za repufcSko in kopravuost narodov Jugoslavije. - kratkem času manifestirali, je vse- ! za mariakA Tita ket voditelja jugo Hočemo, da ima sleherni narod v i bovano, je do kraja vsebovano v! slovanskih narodov.
Jugoslaviji svojo suverenost. Škrat ^v<*odilta fronti. Osvobodilna	svobodne in demokratične
ka: Hočemo vse to, kar nam je de- ■ fronta je eeBna pot, ta vođi k vzdr-, lansko prinesla, pa bodisi šele v za-j zevanju vsega novega, ki vodi v|
rodku, naša »amdno osvobodilna pravo demokraciio. v republiko. ki:	Živela Osvobodilna fronta! živela
ljorba.	j vodi v svobodo. Ugovori, sope” ka-; demokratična federativna republika
V Beogradu obete ja opozicija zitere sem govoril 3 početka, vs» til Jugoslavija 1
Gosar predsednika Narodne elido
loe. Borisa Rfdriča
Tovariši in tovarišice!
Preden izpolnimo namen današnjega zborovanja, mislim, Ja moramo svoje misli in čustva posvetiti dejstvu, ki je za nas še neprimerno važnejše nego zborovanje, ki je bilo danes sklicano. Jutri se prično mirovna pogajanja z Italijo. Jugoslavija je ukrenila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi bila izpolnjena najgloblja in aajpravičnejša zahteva naših narodov. V London je danes odletela jugoslovanska delegacija z našim prvoborite-ljem tov. Kardeljem na čelu. Tovariši in tovarišice! Naša dolžnost je. da danes pred svojim narodom, pred vsem svetom ponovno izpričamo, za kaj smo se borili. Borih smo se predvsem za to, da bi bil v naši Jugoslaviji združen ves naš narod. Borili smo se za to Slovenci, borili so se za to za nas Slovence in zase bratje Hrvatje, borili so se za to vsi jugoslovanski narodi, h n a najpravičnejših zahtev, kar jih je bilo kdaj koli na svetu, je zahteva jugoslovanskih narodov, da se materi Jugoslaviji pridružijo Primorska, Gorica, Trst, Beneška Slovenija in Istra. (Dolgotrajno viharno pritrjevanje.) To je naša osnovna pravica, ki nam gre zato, ker smo doprinesli ogromne žrtve v skupni zavezniški borbi. To je naša osnovna pravica, ki nam gre zaradi tega. ker mora enkrat tudi mali narod imeti pravico, da sam odloča o
slaviji, ki je zrasla iz ljudstva in njegove borbe.
Nova Jugoslavija, je nadaljeval tov predsednik, kljub temu da je zrasla iz potokov krvi, da je iz temeljev prerojena, da se mora pri svojem delu boriti z narodnim izdajstvom, z reakcijo protiljudskih plasti, je dala absolutno demokratično svobodo vsem. Izključeni od volivne pravice so samo veleizdajalci, vo-
ni volivna borba med političnimi vaditelji in strankami, ampak da je to borba, ki bo odločila o tem, ali se bo še povrnilo staro, kakor je bilo pred aprilom 1941 in ki je prineslo našim narodom največjo nesrečo, ali pa hoče naše ljudstvo novo, tisto novo, ki se je porodilo v narodno osvobodilni borbi. Zato, pravi tov. predsednik, se je volivna borba tudi pričela s tako kulturno vo-
ditelji in organizatorji narodnih štao, kakor jo predstavlja govor izdajalcev. Nič sc ta nova Jugo- maršala Tita in prog.as zvrs-
Sta, toda, kdo si upa kritizirati? svoji usodi, da bi bil združen v Odgovoril bom b tistim odgovorom, j svoii lastni nacionalni državi, da ki sem ga dal v Narodni skupščini j ne bo več žrtev tujih imperiali-mtaistru Grolu, ko je dejal, da se; s tov, netilcev vojne. To je pra-boji zakona o zaščiti države. Zakaj i vica ne samo nas, temveč vsega se ga boji? Mi se tega zakona prav! svobodoljubnega človeštva, ki je nič ne bojimo! Kdor ima čista vest, j zainteresirano na miru, ker traj-naj se ne boj kritiaratL Kritika pa j no zagotovitev miru v tem delu seveda ima svoje odtenke. Obstoja j Evrope lahko da samo dejstvo,
da je slovensko Primorje, da so Trst, Gorica in Istra združeni z materjo Jugoslavijo, da je onemogočeno enkrat za vselej ostankom italijanskega fašizma in imperializma imeti v teh krajih iz
kritika, ki govori v prazno, obstoja pa druga kritika, ki pravi: Tovariš, po mojem mnenju je ta stvar pravilnejša tako in tako. Poskusimo po tej poti. To je prava in konstruktivna, kritika. Tako kritiko želimo. K taki kritiki vas je pozval tov. Kidrič m vas pozivam tudi jaz. V tej kritiki, ki svetuje zboljšanje, bodite neumorni, ker samo z neumornim ta vsesplošnim ljudskim sodelovanjem se more naša stvar premakniti za mogočen korak naprej v tistem tempu, ki smo ga partizani in borci za osvobojen je vajeni S takim delom ustvarjate harmonijo in boste ustvarjali neprestane pobude za naše narodno osvobodilne odbore. Neprestano jim lahko dajete novih idej in nikdar ne bodite popustljivi nasproti svojim odborom v tem pogledu, da ta vam ne Medili, da ne U hoteli preizkusiti vaših stvarnih predlogov. Zahtevajte, da se vsak pameten predlog resnično preizkus« v dejanju. Zabavljanje ustvarja slabo voljo te neraspoloženje. Tega neraspoloženja je nekaj tudi v Ljubljani, v meščanskih krogih. Zabavljanje je v bistvu neko splošno nezadovoljstvo. Nezadovoljstvo pa vedno vsebuje neko
vali ja ne straši, ne domače re akcije, ne nergačev, ne tako zvane organizirane opozicije z Groiom na čeiu, ni se ustrašila tudi ne reakcije sovražnikov v inozemstvu, marveč je rekla: Izvolite stopiti na poiiiično pozor-nico, pred naša ljudstva, pokažite svoj program in pomerite se z nami, z novo Jugos.avijo, z ljudskimi množicami, združenimi v Ljudski fronti. (Viharno pritrjevanje.) Prav to dejanje prcuscavija poglavitno deio začasne narodne skupščine, prav v tem dejanju se izraža moe nove Jugoslavije, toda, tovariši in tovarišice, ne izraža se samo njena moč, nego tudi njeno zaupanje v naše ljudske množice, l rav zaradi tega, ker je Tito, ker je vse vodstvo naše narodno osvobodilne borbe že ves čas živelo, deiovaio in doseglo uspehe, prav zaradi svoje globoke vere v ljudske množioe, prav zaradi tega, ker smo verovali ljudskim množicam takrat, ko so bili časi najhujši, ko so biie sovražne ofenzive najhujše, ko je narodno izdajstvo doseglo višek, ko je dostikrat izgledalo, da je vse izgubljeno, ker smo takrat najbolj verovali v ljudske množice, prav zaradi tega nas ta vera tudi ni opeharila. Ker so ljudske množice vzdržale vse napore, so bili kronani — napori z zmago. Prav zaradi te vere v naše ljudske množice ima danes tudi opozicija možnost, da stopi na politično pozornico in se z našimi
nega odbora Ljudske fronte Jugoslavije, ki sta izraz naše narodno osvobodilne borbe in obenem program naše ljudske demokracije in program naše obnove. Maršal Tito ni navaden politični voditelj, temveč je poosebljena enotnost jugoslovanskih narodov, poosebljena svobo-doljubnost teh narodov ter poosebljen program naše ljudske demokracije. Prav tako Ljudska fronta ni navadna politična grupacija. temveč predstavlja vse jugoslovanske narode ter njihovo svobodoljubno hotenje, to je našo ljudsko demokracijo.
hodišče za svoje osvajalne na- j ljudskimi množicami pomeri. Mi kane na Balkanu. (Viharno pri- • vemo, kako bodo ljudske inno-trjevanje.) To je naša osnovna žice odgovorile. Ne zahtevamo pravica, ki nam gre tudi no na- ničesar drugega, kakor da se čelu samoodločbe narodov, kajti ljudske množice zavedajo same tako slovensko kakor italijansko j sebe in svojih pravic, da poznajo demokratično ljudstvo v teh kra- svoje sovražnike in prijatelje,
jih je več kot enkrat glasno in jasno izrazilo, da želi biti združeno v Titovi demokratični, ljud-sko-demokratični Jugoslaviji. V teh dneh, tovariši in tovarišice, bodo naši narodi še močnejše
da imajo čvrsto in nepokolebljivo voljo zgraditi sebi tak dom, kakor same hočejo za srečno bodočnost Tovariši in tovarišice! V veri, ki jo ima nova Jugoslavija do
kakor kdajkoli prej manifestirali svojih ljudskih množic, v tej svojo voljo» svojo zahtevo na- j veri, nezlomljivi veri je odgovor pram vsemu svobodoljubnemu in ! nove Jugoslavije, zakaj zremo pravičnemu svetu, da nam kro- lahko s tako svobodoljubnostjo
jijo naše osnovne nacionalne in človečanske pravice.
v svojo nadaljnjo pot, zakaj smo lahko dali amnestijo, razpisali popolnoma svobodne volitve, ka-
Nato je tov. predsednik dejal, popolnoma svobodne volitve, da je bilo današnje zborovanje	. PreJŠnja Jugoslavija
m-
I hotenje. Hotenje pa more biti dañan re ttacm, tako da pri nas ne nos dvojno: ah staro, ah novo. Vsi
more nihče govoriti o lakoti, pač pa nedvomno stradajo nekatere pokrajine v Jugoslaviji. Stradajo Makedonija fto-ee^ovioa Bosna, del Dalmacije, Gorski Kotar ta lika. Vse te dežel» ta strsdaio m če bo potrebno ustalim, da ni dvoma, da se bomo to<S. tv Slovenci lahko odrekli koščku kruha, če bomo videli,
tisti, ki danes samo zabavljajo» ki ne kritizirajo konstruktivno, hočejo očitno nekaj drugega kakor mi in to more tati samo staro. Tem ljudem, kakor sem že prav spočetka dejal, ne ugaja gradnja naše nove države v skupnosti z vsemi ljudskimi silami in ljudskimi množicami. Oni bi hoteli, da bi bila izgcu-
sklicano z namenom, pogovoriti se o delu začasne narodne skupščine v Beogradu, o pomenu volitev v ustavodajno skupščino in tudi o tem, kaj in kako bo Ljubljana volila. Tako hitra izvedba volitev v ustavodajno skupščino kar mnoge omahljivce čudi, mnogim notranjim sovražnikom pa je istočasno v vzpodbudo, da bi to delo čim bolj zavirali, je možna samo v novi Titovi Jugo-
In prav zaradi tega, tovariši m tovarišice, današnja opozicija, kakor se javlja v Beogradu, ni običajna parlamentarna opozicija, kakršne smo bili vajeni v prejšnjih parlamentarnih časih.
Ta opozicija se je postavila
v nasprotje s hotenjem združenih ljudskih množic Jugoslavije. Ta opozicija je objektivno nadaljevalec in nosilec vsega proti-ljudskega gospodstva, protiljud-ske, protidemokratične, profaši-stične stare jugoslovanske klike. Ta. opozicija je objektivno nosilec razdejanja naše ljudske in narodne enotnosti, je nosilec narodnega izdajstva. Prav zaradi tega se okopajo te opozicije ostanki narodnih izdajalcev, ostanki belogardizma in minaj-lovičevcev. Ta tako zvana opozicija naj bi tem izdajalcem ugla-
lasti, temveč ljudskih množic in njihove svobode se ta gospoda najhuje boji.
Ljudska fronta gre preko bevskanja opozicije mirno svojo jasno začrtano zmagovito pot, zasnovano na globoki veri v ljudske množice. Ljudsko fronto v Sloveniji predstavlja naša Osvobodilna fronta. Dobro veste, kako je nastala naša Osvobodilna fronta. Veste prav dobro, da se je Osvobodilna fronta porodila iz najglobljih osvobodilnih teženj našega naroda, da se je skovala ob neštetih žrtvah našega ljudstva in našega naroda, da predstavlja Osvobodilna fronta s svojim smotrom in svoio borbo slovenski narod sam. (Vihamo pritrjevanje.) Nihče ne more danes reči, da pomeoi Osvobodilna fronta prevlado katere koli struje, ki sestavljata Osvobodilno fronto. Osvobodilna fronta pomeni zlitje vsega pozitivnega, kar je bilo v slovenski preteklosti in kar je v sedanjosti za našo lepšo in srečnejšo bodočnost Prav zaradi tega. ker je vsaka skupina, ki se je zlila v Osvobodilno fronto, preizkušena v krvi in krvavi borbi. Drav zaradi tega je Osvobodilna fronta tako enotna in močna.
Samo tako enotno, tako močno gibanje, kakor je Osvobodilna fronta, je bilo v stanju, da iz Slovenije poleg vseh predstavnikov našega političnega gibanja stoje na listi podpisnikov za nosilca Tita tudi taka imena, kakor je ime našega velikega pesnika Otona Župančiča, kakor je ime pisatelja župnika Finžgarja, kakor je ime našega kulturnega delavca predsednika SNOS-a tov. Josipa Vidmarja, kakor so imena vrste drugih slovenskih javnih in kulturnih delavcev. Osvobodilna fronta nastopa pri bližajočih se volitvah kakor je nastopala vselej doslej in kakor bo tudi v bodoče, tq je popolnoma enotna.
dila pot, da bi ponovno prišli do Osvobodilna fronta, tovariši in to-svojih izgubljenih položajev, varišice. ki vas je pozvala v boj (Klici: Nikoli več! Dol z izda- vsa štiri leta. ki vam ni dajala jalci!) Narodi Jugoslavije, jugo- obljub, ki pa je zahtevala od vas slovanska ljudstva se te opozi- neskončno požrtvovalnost za nacije niso ustrašili. Dala so ji §o svobodo in srečo, vas poziva
koli oi poznala, zakaj so naši zakoni, sprejeti od začasne narodne skupščine, takšni, kakršni v prejšnji Jugoslaviji nikoli niso bili, da se lahko merijo po svoj demokratičnosti in svobodoijub-nosti z vsemi demokratičnimi zakoni tega sveta.
Nato je tov. predsednik poudaril, da sedanja volivna borba ni običajna volivna borba, kakršne smo bili vajeni včasih, da
eWWBWSMI
mm*
Potú&imo je v$spv(mjem u OsmbođUno
možnost nastopa. Nai nastopi, naj se pojavi na politični pozornici, naj pokaže svoj program, če ga sploh ima, naj pove ljudstvu jasno, kaj hoče. Ljudske množice so tiste, ki jo bodo tolkle na volitvah. (Dolgotrajno pritrjevanje.) Namesto, da bi se ta gospoda sramovala svoje preteklosti in še huje sramovala svoje sedanjosti, da bi se od sramu skrila v mišjo luknjo, kriči danes o našem terorju ob tak° svobodnem volivnem zakonu, kakor je naš, ob takšni svobodi, da se lahko ustvari sleherna organizacija, ki jo hočejo, ob taki svobodi tiska, ko ni več nobene cenzure, ko je jugoslovanska vlada dala ves papir na razpolago, jim dala na razpolago tudi radio, da se lahko oglasijo s svojo besedo v tisku, v radiu in na zborovanjih. Jasno je, tovariši in tovarišice, da ta opozicija mora kričati o terorju zaradi tega. ker si z nobenim programom ne upa priti pred ljudske množice, ker se boji ljudskih množic, kajti za to gospodo predstavlja teror svoboda ljudskih množic. (Dolgotrajno burno pritrjevanje.) Ni teror teko zvaru teror naših ob-
danes. da nastopite pri teh volitvah * prav tako enotni, kakor ste bili doslej (Burno pritrjevanje.) Ne dovolite nikomur, da na kakršen ko’i način razdira vašo enotnost. Zavedajte se, da ie vaše sedanje stanje in vsa vaša bodočnost v vaših rokah Od vaše zavesti in požrtvovalnosti ter resn čnega poznavanja dejanskih nri’ik. od vašega poznavanja naklepov in namenov reakciie, od vas samih je odvisna vaša ucoda in vaša bodočnost, naša celokunna usoda in bodočnost ter dobrobit in blaginja naše države. Mi imamo dan^s. ko se biie borba za naše osnovne nacionalne zahteve, ko še niso osvobojeni vsi naši bratje in rdr»»7eni 7 materin Slovenijo, še večjo nravico in še večin dolžnost. da pozivamo na še močnejšo in še jasnejšo nacionetao «trnjenosf. k«knr smo Dozivali doslej Zavedajte se. da vsi ti ti. ki hi poskušali kakor koli razbijati našo nacionalno enotnost
SIRITE TISK G-svsbađZiise fronte l
delajo v korist naših zunanjih in notranjih sovražnikov proti našim nacionalnim pravicam. Ni slučaj, da se danes nahaja v Trstu izdajalec dr. Miha Krek, da je v Trstu kraljev adjutant Dam-janič, Živko Topalovič, vrsta drugih propalih politikov, sedaj i narodnih izdajalcev, kakor tudi j ni slučaj, da z vsemi svojimi si- I lami v teh časih delajo za to, da Trst, Gorica, Primorska in Istra ne bi bili združeni s Slovenijo, Hrvatsko, Jugoslavijo. (Burni protesti in klici: Sramota! Dol z njimi!)
Nato je tov. predsednik omenil. da so bivše politične stranke ljudstvu delile obljube pred volitvami, ki niso bile nikdar izpolnjene. Mi danes ne dajemo nikakih obljub, nasprotno priznavamo, da je danes težko stanje in da ne bo še kmalu dobrih gospodarskih prilik. Zato vas pozivamo k požrtvovalnosti, ki ne bo prinesla koristi protiljud-skim oblastnikom kakor včasih, ampak samo vam samim.
V tej zvezi, tovariši in tovarišice, še nekaj besed o naporih na terenu. So nergači, so zavestni sovražniki, ki po vogalih govore o napakah, ki se dogajajo na terenu. Mi teh napak ne zanikamo. Mi dobro vemo, da te napake obstojajo in se vsak dan proti tem napakam borimo. Vemo, zakaj obstojajo te napake. Obstojajo zaradi tega, ker je na tisoče in tisoče novih ljudskih kadrov vzelo stvar ljudstva v svoje roke in se morajo še učiti, ker so še med njimi taki, ki lahko delajo napake. To ni njihova krivda, ne krivda ljudstva, marveč tistih protiljudskih oblasti, ki so ljudstvu v vsej preteklosti jemale možnost izobrazbe, predvsem javne politične izobrazbe. Vemo, tovariši in tovarišice, da teh napak na terenu, ki izhajajo iz neizkušenosti naših :adrov, ne bo mogoče odpraviti čez noč, odpravljamo jih od zgoraj, a istočasno vas pozivamo. da jih odpravljate tudi od spodaj. Pozivamo na konstruktivno kritiko proti sleherni ua-naki. Ne bojte se, da bi vas zaidi take kritike v organizacijah Osvobodilne fronte in množičnih terenskih organizacijah mogli cvreti. Vsakdo, ki bi to poskušal, bo najstrožje prijet in bo odgovarjal za to zaviranje naše vobode. Konstruktivna kritika,
' kateri vas pozivamo, je hkrati najboljše orcžje proti vsem nergačem in sovražnikom, ki hočejo , naše težave izkoriščati ne za to, c'a bi jih odstranili v korist Ijuci-•■tva, marveč da bi lahko delali protiljudsko politično propagando. Prav tako kakor izvajajte vsepovsod konstruktivno kritiko o resničnih napakah, pa nastopite v lastnem interesa m v in-eresa ljudstva z vso ostrostjo proti slehernemu prikritemu ali razkritemu sovražniku, razgalite ga na mestu, povejte, kdo >e in kaj hoče.
Tovariši in tovarišice! So tudi : judje. ki jim naša velikodušnost ii všeč. Ko je bilo treba po žalostni preteklosti štirih vojnih rt, po tolikih strahotah in zločinih narodnih izdajalcev napraviti obračun, so najprej govorili o terorju. Nato so govoričili o naši nemoči, češ da si ne upamo storiti nič odločnega. Danes, ko je vprašanje izdajalcev likvidirano, ko je bila izdana splošna amnestija, ko je odpravljeno izvemo stanje, pa namesto, da bi j bili hvaležni, ker se z njimi ni j rako obračunalo, kakor so ljudske množice pričakovale, pravijo, da je bila amnestija prepozno izdana. Prav nič ne vprašajo, kakšne krivice so zagrešili oni. kdo je odgovoren za tisoče in ti- ! soče postreljenih, pomorjenih in j z danih Slovencev in Slovenk, za i tisoče in tisoče pobitih otrok ir. posiljenih žena in deklet, za požgane domove.
Tovariši in tovarišice! Vaša zavest, vaša volja, da korakate po poti, ki ste si jo začrtali sami, da naše ljudstvo z vsemi silami skupno z organi oblasti in organizacijami uvede vzoren red in demokratično zakonitost, ta volja bo prišla do izraza tudi pri volitvah in pri postavljanju kandidatov. Ta vaša volja bodi naj-odločnejši in najjasnejši odgovor vsem našim sovražnikom. Ljudstvo. zedinjeno v mogočnem osvobodilnem gibanju, združeno v ljudski demokraciji, je in ostane nepremagljivo. Temu ljudstvu ne more njegoye zmagovite poti ir. njegove bodočnosti odvzeti nihče, noben sovražnik ne doma, ne v inozemstvu. Naša narodno osvobodilna borba, vsa njena trda in krvava leta so en sam dokaz za to.
Ljudstvo, zavedaj se, da imaš danes svojo usodo prav tako v rokah, kakor si jo imelo vsa ta leta. ko nisi izpustilo puške iz rok! To svojo usodo kuj, bori se zase. za svojo bodočnost proti vsem sovražnikom ljudstva in demokracije, zavedaj se, da so tri tudi naši najhujši nacionalni sovražniki!
„Republika svemu svetu dika44
Z vell&e sksspš^iss KHS5 v sssdeSf® v Zagsrefea
Hrvaške žene na kongresu HESS v Zagrebu
Najmanj 100.000 ljudi se je zbra- j dajala roko s sedanjostjo in bodoč-lo v nedeljo dopoldne na Konkor- ■ nostjo, kajti v tem geslu in v teh diji; po progi pa, ki vodi prav mi-t podobah vidi HRSS pot k uresni-mo tega prostranega igrišča, so še; čenju svojega programa, k ljudski
kar naprej vozili v Zagreb ovenčani* republiki, vlaki, polni odposlancev za veliko skupščino Hrvatske republikanske seljačke stranke. Še so prihajali odposlanci, Hrvati in Srbi, iz vseh krajev federalne Hrvatske: Dalmatinci, Primorci, Posavci in Podravci, ličani, Slavonci, Sremei, Zagorci,
Kordunaši... Prišli so kot gostje odposlanci iz Bosne in Hercegovine, iz Srbije, Črne gore, Makedonije,
Slovenije, med množico transparentov smo videli celo napis: Postojna.
Kamor so prišli naši Primorci, povsod so jih ljudje prisrčno pozdravljali.
Sto in sto zastav je plapolalo ta dan skori Zagreb in na Konkordiji, deset tisoči narodnih noš, tisoči transparentov in gesel je pričalo o tem, kaj misli in kaj hoče HRSS, kaj misli in kaj hoče ves hrvatski narod, kajti skupščina je daleč presegla okvir HRSS in je po svoji širini in pomembnosti postala velika manifestacija enotnosti hrvatskega naroda, enotnosti vseh demokratičnih skupin in strank, združenih v JNOF-u (Jedinstveni narodno oslobodilački front, kot pri nas OF)
Hrvatske in preko njega v Ljudski fronti Jugoslavije. Zato je tudi pozdravil pri začetku zborovanja kmet Tuna Babič, predsednik HRSS za Slavonijo, vse pristaše HRSS kot tudi vse ostale pristaše JNOF-a, ki sodelujejo na skupščini.
»Republika — svemu svetu dika«, to staro geslo hrvatskih republikancev je bilo poglavitno geslo skupščine. Krasilo je Jelačičev trg, Konkordijo in stotine transparentov. Ob njem so bile velike podobe Matije Gubca, bratov Radičev in maršala Tita — preteklost si je po-
Jelka Cerjakova, minister Narodne vlade Srbije Lajčo Jaramazovič, Hrvat iz Subotice, in drugi. Nato je spregovoril podpredsednik IO HRSS Stjepan Prvčić, ki je pozdravil predsednika Narodnega sabora Hrvatske Vladimirja Nazora, predsednika Narodne vlade Hrvatske dr. Vladimirja Bakariča, gosta iz Rusije polkovnika Raka, g. Harris-sona, vršilca dolžnosti konzula Velike Britanije, predstavnika Otače--stvene fronte Bolgarije, predstavnika češkega naroda in ministre Zvezne vlade Andrijo Hebranga, ministra Narodne vlade Hrvatske Pavla Gregoriča, odposlance srbskega, slovenskega, bosanskega in hercegovskega ljudstva iz Makedonije in Črne gore. Pozdravil je predsednika Srbskega kluba Rada Pribičeviea, predstavnike AFŽ, predstavnike mladine, sindikatov in druge. Na govornikove besede: »Nočemo na staro, hočemo kmečko in delavsko republiko, nočemo kralja, nočemo Mačka, hočemo Tita in demokratično federativno republiko Jugoslavijo«, se je sprožil plaz protestov proti izdajalski po-tiliki Mačka in njegove protiljud-ske klike, ki se veže danes s kra-
Gusp^arska Sakolfeta v L]uft!]am
Geslo: »živela enot-lijem, ko se bliža uresničenje dav-
nost kmetov in delavcev!« je bilo j nega sna in ko si bo hrvatsko ljud-stokrat napisano in ogromne mno-, stvo v skupnosti z bratskimi jugo-
žice so ga izgovarjale. »Kmet in delavec sta največja trpina, zato sta najboljša zaveznika,« so govorili napisi, ki so jih nosili hrvatski kmetje. Tretja vrsta gesel je pričala o enotnosti hrvatskega in srbskega naroda, o tisti enotnosti, ki so jo skušah razbiti Cvetkovič, Maček, Nedič, Pavelič, Mihajlovič in drugi, o tisti enotnosti, ki je bila na poti Hitlerju in Mussoliniju, ko sta hotela naščuvati naše narode, da bi se sami med sabo uničevali. Navdušenje množic je bSo nepopisno, ko je prišlo na tribuno srbsko odposlanstvo, potem pa se je sproščalo vse bolj v manifestacijah za enotnost vseh jugoslovanskih narodov, za moč in trdnost države, ki temelji na enakopravnosti naših bratskih narodov,
goslovanskimi narodi ustvarilo demokratično federativno republiko.
Na predlog podpredsednika IO HRSS so sprejeli zborovalci pozdravno brzojavko in jo odposlali maršalu Titu, nato pa je spregovoril sivolasi pesnik Vladimir Nazor, ki je rekel med drugim, da se moramo za vse naše pridobitve zahvatiti ljudski vstaji. »Kdo pa je začel ljudsko vstajo, kdo jo je organiziral?« je vprašal Nazor zborovalce; stotisoč ljudi je tedaj enoglasno zaklicalo: »Tito, Tito, Uto!«
Za Nazorom so govorili predsednik Narodne vlade Hrvatske Ba-karič, makedonski odposlanec, zastopnik srbskih kmetov, zastopnik Srbov na Hrvatskem Adam Pribi-
Gospodarske fakultete na ljubljanski univerzi doslej ni bilo. Vsi študenti, ki so hoteli študirati gospo-dorske vede, so morali na ekonom-sko-komercialno visoko šolo v Zagreb ali Beograd ali pa v inozemstvo. Po nepopolnih podatkih je na gospodarskih visokih šolah v Zagrebu in Beogradu študiralo L 1941. okoli 300 slovenskih študentov, v inozemstvu pa okoli 50.
Po letu 1941. je bil študij na univerzah v glavnem prekinjen. Lepo število študentov gospodarskih visokih šol se je udeležilo narodno-osvo-bodilne borbe. Največ borcev je dala beograjska ekonomsko-komerci-alna visoka šola.
Zagrebška in beograjska ekonom-sko-komerdalna visoka šola se morata sedaj boriti v nekimi težavami Nekateri profesorji so zaradi njihove izdajalske vloge zaprti. Te je treba nadomestiti. Izdelati je tudi treba nov učni načrt, ki bo ustrezal novim gospodarskim razmeram v naši državi. V Beogradu je razen tega še vprašanje prostora.
Tako stojimo študentje iz Slovenije, ki želimo študirati na gospodarskih visokih šolah, pred velikimi problemi. Zaradi neurejenih razmer je študij v inozemstvu nemogoč. Tovariši, ki imajo že nekaj izpitov ali pa stoje tik pred diplomo, bodo morali dokončati pač svoje študije v Zagrebu ah Beogradu. Ker je večina študentov brez denarnih sredstev, jim bo treba omogočiti študij z raznimi podporami
Največji problem, katerega pa moramo rešiti, je vprašanje novega vpisovanja na gospodarske visoke šole. Z ozirom na nove gospodarske prilike v državi je zanimanje za ta študij zelo naraslo. Marsikateri abiturijent pa bi se še odločil za ta študij gospodarskih ved, če bi bila gospodarska fakulteta na ljubljanski univerzi. Do sedaj se je javilo že
okoli 30 interesentov. To število H se gotovo še povečalo, če bi bilo gotovo, da bo postopoma ustanovljena gospodarska fakulteta na ljubljanski univerzi; letos torej prva dva semestra. Naše oblasti so pokazale največje razumevanje za ustanovitev ta prepotrebne fakultete na naši univerzi. Sedaj bi bilo potrebno da a» pripravi vse za uresničenje te potrebe.
Pripraviti bi bilo treba prostore, določiti predavatelje in izdelati učni načrt. Takoj bi se morali tudi javiti vsi abiturjenti, ki bi želeli študirati gospodarske vede.
Vse prijave je treba poslati na iniciativni odbor študentov gospodarskih ved, ki ima svoje prostore ▼ Ljubljani na Trgovski akdemiji n» Bleiweisovi cesti. Pisarna je odprte vsako sredo in petek od 17. do 1® ure.
študenti! Rešujmo sami ta pro* blem, saj nam naša oblast nudi največjo podporo in kaže veliko razvb mevanje za ustanovitev gospodarska fakultete na ljubljanski univerzi!
VSAK, KI DELA ZA OBNOVO DOMOVINE, SPADA V OSVOBODILNO FRONTO.
ZA REPUBLIKO
Novoizvoljeni krajevni NO odbor v Velenju je na svoji prvi seji cine 26. avgusta t. 1. sklenil naslednjo resolucijo: »Odločno zavračamo vse poizkuse reakcije, ki s pomočjo poble-glega kralja Petra želi uveljaviti stanje, ki je v predaprilski Jugoslaviji delovnemu ljudstvu zadelo toliko gorja. Vrnitve tistih ’ časov ne bomo dopustili in se bomo, če bo potrebno^ z vsemi sredstvi branili. Nočemo ne monarhije in ne kralja, temveč republiko, demokratično in federativno Jugoslavijo pod vodstvom hrabrega maršala tov. TITA«.
za povezanost s sovjetskimi narodi;^ t ^ 13^^ v ^ m z vsemi slovanstam m vsemi svo- s!wencev pa bister za kmetij-
bodoljubnimi narodi na sveta.
_ ....	,	. v	. ; stvo Narodne vlade Slovenije Ja-
Pnsh smo, da pokažemo svojo nez mftm ki ^ lasi] predvsem
zavest, da pokažemo, da hočemo eT?otnost hrvatskega in slovenska republikansko urejeno državo da „a DaToda v narodno osvobodil, pokažemo, zakaj smo umirali ste ^ ^ da je enotnost
I oro Ho rtAbovemn vtSotvi ti o-nitn H n	_	-
leta, da pokažemo vsemu svetu, da : stojimo za Izvršilnim odborom:
na posebno še sedaj, ko se
Popoldne je skupščina nadaljevala svoje delo, o katerem bomo še poročati.
.	..	no odloča usoda pridobitve naše
HRSS, ki je tal ustanovljen v goz- * .Qrbe ^	naših meja v
-UjJE P°k^Zemo vsemu svetu, da &tri fc^oveikem Primorju, čvrsto stojimo za voditeljem, ki. nam je pomagal, da se danes tu j zberemo v svobodi, za maršalom Titom«, je rekel Tuna Babic, potem pa je skupščina izbrala predsedstvo, v katerem so predsednik IO HRSS Franjo Gaži, zvezni minister za pravosodje Franjo Frol, podpredsednik Začasne narodne skupščine Filip Lakuš, podpredsednik Narodne vlade Bosne in Hercegovine dr. Jakov Grgurić, kmetica
v Kamnika

Enotnih strokovnih zvez delavcev in na* m«feneev m Slovenijo
Kongres se bo pričal v nedeljo, 23. , odbora ESZDNJ za Stovsnšjo, 9)
S skupščine HRSS v Zagreba
¥ak@ so se vraeak
Iz nemškfc taborišč se vračajo transporti naših ljudi, tovarišev in tovarišic. Mnoge
no. Zato so se trije avtobus z intec-njrankami vrnili na Dunaj in čez Madžarsko odšli v Jugoslavijo. Ostala od njih vodi pot skozi Prago, sem pri bolnih tovarišicah, katere so kjar jim izkazujejo bratsko I prepeljali v bolnico v Gradec. Kljub pomoč. Zato pa je nadaljnje j prizadevanju je tov. Kocmutova umr-potovanje zvezano z mnogimi la, ostali dve sta pa lahko čez nekaj
oviram:. Tov. dr. Majda Mač-kovgko^a j2 Ljubljane, Gledališka 14, pripoveduje:
Iz Prage smo se odpeljale v avto-
busih v smeri proti Dunaju. Pri Du- ! j eno domovino.
dni peš nadaljevali pot proti meji. Tam smo po večumsm prerekanju le dosegli, da so nas pustili čez mejo in em° tako končno dospeli v osvobo-
najskem Novem mestu je en avtobus zaradi defekta moral izostati. Tovarišica Zavrl Vida iz Ljubljane bo povedala, kako ;o prišle do doma. — Mi smo pot nemoteno nadaljevali do
Tov. Vida Zavrlova iz Ljubljane, Vrtača 5. prepoveduje:
Vozila sem se z avtobusom, ki je imel južno od Dunaja defekt. Po-
Špiija. Tam so nas pa oblasti ustavile, pravilo je trajalo več ur. tako da smo češ, da prehod ponoči ni dovoljen. Pa pozno ponoči prispeli v Gradec. Do-
»-»-Jeri -3	»v„c4;!i	Vtili nicTTln r> ifi Hrana ni+i
tudi drugi dan nas niso pustili čez mejo in nas pregovarjali, naj počakamo v 8 km oddaljenem taborišču. Videli smo. da je vsako pregovarjanje zaman in ker smo imeli nekaj težkih bolnikov, smo se podali v taborišče. Tam smo srečali prav čudno družbo. Kočevarji, Volksdeutscherji, sumljivi Hrvati in Slovenci, ki so vsi vprek zabavljali čez novo Jugoslavijo. Na splošno se je trdilo, da se v 3 tednih pomakne meja do Zidanega mosta in podobne neumnosti. Začeli smo takoj pogajanja za prehod, toda brežuspeš-
bili nismo niti hrane niti prenočišča, tudi na vri nas niso pustili, da bi legli v travo. Prenočili smo v prenapolnjenih avtobusih. Drugo jutro smo brez zajtrka nadaljevali pot proti meji. V Spilju so nas oblasti ustavile in nas z izgovorom, da je meja zaprta, odpeljali v taborišče. Hrana je bila zelo slaba, spali smo na golih deskah. Posrečilo se mi je, da sem ušla. Neoopazno sem prešla mejo pri St. liju in sem na Štabu za repatriacijo takoj javila, v kakšnem položaju so ostale tovarišice.
t. m. efe 8.30, zaključa pa se bo verjetno v ponedeljek 24. t. m. popoldne. Cse b' delovni del fcoogioea ne mogel biti dovršen do tega časa, j se bo zborovanje delegatov nadaije-i vato še v torek. Kcffigres ae bo vrša I v veliki dtvarazri Tabora v Ljubljani.
Spored kongresa
j Svečana otvoritev kongresa, v n*e-! del jo ob 8.30: Uvodni govor, izvolj-i tev častnega predsedstva tooogresa,
; zvetatev delovnega predsedstva kon-
*	gresa, pozdravi odposlancev, poedrav-! ne brzojavke. Ob 11. bo javna nsa-; rufestacija. Udeleženci kongresa se
morajo zbrati v Škofji ulici in na ’ Vidovdanski cest: po navodilih redi-! teljev. Po svečanem začetku kon-; gresa se bo razvil po mestnih ulicah manifestacijskj sprevod, ki se ga
•	bodo udeležili Glavni odbor ESZDNJ ! za Slovenijo z zastopniki ta gosti, j odposlanci na kongresu, za njimi pa
članstvo vseh podružnic ESZDNJ,. ki se bodo mogle udeležiti, kongresa, ta ostalo občinstvo. Podružnice se bodo uvrstile v sprevod, ki bo urejen po strokovnih zvezah. Med njimi bodo korakate godbe strokovnih organizacij, zastavonoše ta kolesarji.
Sprevod bedo poživljale močne skupine narodnih noš, prav posebno pa še tovorni avtomobffli ta voaorvi, na katerih bo simbolično aS v resničnem prikaza prikazana dejavnost, zmagana za posamezne stroke. Tako bodo žetoEničarj na čelu svoje zvezc vosih lokomotivo, kovinarji delavnice ključavničarjev, kovačev ta varilcev plavž, rudarji bodo prikazali skupino pri delu v jami, poljedelci kosce, žanjšoe *d. Sprevod se bo pomikal od Tabora, škofje uli-oe ta Vidovdanske ceste po Metelkovi, Masarykovi, Miklošičevi, Tavčarjevi, Tyrševi, šelenburgovi ulici na Kongresni trg, kjer bo narejen mimohod pred predsedstvom kongresa ter zastopniki ta častnimi gosti, nato pa po Wolfovi ulica, Marijinem trgu čez Trimostje v Stritarjevo ulico, Pred škofijo, na Vodnikov trg, kjer bo razhod.
Delovni del kongres« (pričetek v nedeljo oh 15. uri, zaključek v ponedeljek popoldne oz. v torek). Referati: l) Politične ta gospodarske naloge ESZDNJ, 2) delo, stanje ta pomen strokovnih organizacij, 3) gospodarski položaj delavcev ta nameščencev in mezdna politika ESZDNJ, 4) delavsko-nameščenska socialna vprašanja, 5) kultumO-prosvetno delo ESZDNJ, 6) telesno-vzgojno vprašanje. Sklepi:	poročilo verifikarCj-
R\ «jnflilesr ffeagtfpa
volaitav finančnega nadzorstva Glavnega odbora, 10) proračun Glavnega odbora za Slovenijo za leto 1945, 11) resolucije, 12) slučajnosti.
Javne prireditve: Za časa kongresi bo več ktatasrno-prosvetnih prireditev v gledališču ta v kšnomato-grafih. Na sporedu je nastop »Ljudske prosvete«, nastop skupine jese-nčškjh delavcev, primerne predstave v kinematografih jtij. SportnSa bodo prirediti nogometno tekmo.
K I. KONGRESU ESZDN POROCELA
Podružnice, krajevni odbori posameznih strokovnih zvez ta: krajevni sindikalni sveti, ki še niso dostavili svojih poročil, naj to nemudoma store. ker mora imeti Glavni odboi; za Slovenijo izčrpen, podroben pregled nad delovanjem vseh sindikalnih organizacij ta forumov na področju Slovenije.	•
Podružnice in krajevni odbori posameznih zvez naj naslovijo svoja poročila ua tajništva svoje zveze, krajevni strokovni sveti pa neposredno na Glavni odbor ESZDNJ za Slovenijo. Sedež vseh tajništev in Glavnega odbora je v Ljubljani. Miklošičeva 22.
PREDKONGRESNO TEKMOVANJE
Kakca: je Glavni odbor za Slovenijo še ob javil v svoji okrožnici o sklicanju kongresa z ctae 28. VIL 1945. je razpisano predkongresno tekmovanje. V skladu s tam navedenimi navodili bo izrekel kongres svoje priznanje tistim strokovnim organizacijam in forumom, ki so dosegle najboljši uspeh v primeri z ostalimi enakovrstnimi organizacijami ta forumi. Prav tako bo kongres izrekel svoje priznanje našim junakom dela, t. j. tovarišem, ki so s pravilnim umevanjem udarniškega dela dosegli največje uspehe in dvignili proizvodnjo z izboljšanjem proizvodnega načela.
Mnogo naših strokovnih organizacij je že dostavilo poročila o svoji delavnosti v smislu navedene okrožnice o predkongresnem tekmovanju. Zamudnice naj pošljejo svoja izčrpna poročila nemudoma tajništvu svoje strokovne zveze ali pa neposredno Glavnomu odboru v Ljubljani. Poročila. ki bi vsebovala le splošne navedbe, rrfso uporabna, ker ne dajejo nobene opore za pravilno oceno ta primerjavo. Zato morajo obsegati poročila podrobne, s statističnimi podatki podprte navedbe, iz katerih bo oce-nitvena komisija mogla posneti, ali organizacija res zasluži priznanje, oz. ali je predlagani delavec oz. nameščenec
uspehe.
Podrobnosti o razpisanem predkongresnem tekmovanju =0 objavljene v št. 11 »Delavske enotnosti« od 28. jta— Kja 1945, v kateri je na uvodnem mestu objavljena okrožnica Glavnega odbora za Slovenije.
DELEGATI
Nekateri sindikalni forumi doslej še niso sporočili Glavnemu odboru ESZ-BNJ za Slovenijo (Ljubljana, Miklošičeva 22) imen odposlancev. Števili» delegatov, določenih za posamezne podružnice. oz. sindikalne forume je Glavni odbor za Slovenijo določil po okrožjih. Vsa obvestila so bila dostavljena krajevnim strokovnim svetom na sedežih okrožij z nalogo, da izvršijo in obvestijo prizadete forume. Če bd ta ali ona podružnica še ne bila prejela obvestila o številu odposlancev ki odpadejo nanjo, naj se nemudoma obme na krajevni strokovni svet na sedežu okrožja.
Ker je število odposlancev drsti manjše kot število podružnic, je naravno, da nekaterim podružnicam tri določeno nobeno odposlansko mesto, kakor je na drugi strani naravno, da je za močne sindikalne podružnice v industrijskih centrih določeno večje število delegatov.
Imena, poklic in točen naslov izvoljenih odposlancev morajo podružnice obenem z njihovo označbo nemudoma poslati Gavnemu odboru ESZDNJ za Slovenijo, ker jim sicer Glavni odbor ne bo mogel dostaviti pravočasno odposlanskih izkaznic. Ti dopisi naj bodo sestavljeni skrbno z vsemi podatki: dogodilo se je. da nekateri taki dopisi ne vsebujejo niti navedbe kraja, niti navedbe podružnice; tako Glavnemu odboru ni mogoče ugotoviti, kam naj dostavi delegatske izkaznice. Take podružnice . naj svoje sporočilo takoj ponovi j» izpopolnjeno s točnejšimi podatki
STANOVANJA
Za odposlance ter povabljene zastopnike ta goste iz krajev izven Ljubljane ta bližnje okolice je treba preskrbeti v Ljubljani primerna prenočišča Skrb za prenoščiča je prevzel Krajevni strokovni svet v Ljubljani Ta je v časopisju ponovno objavil poziv Ljubljančanom, naj prijavijo sobe za kongresne udeležence. Ponavljamo ta poziv in vabimo vse Ljubljančane^ ki so že večkrat ob podobnih priložnostih dokazali razumevanje, da sporoče. koliko postelj morejo staviti na razpolago.
Prijave za sobe oz. prenočišča sprejema pisarna Glavnega odbora v palači Delavske zbornice v Ljubljani, Miklošičeva 22. pritličje. Sobe morete prijaviti tudi telefonično na št 27-96 in 27-82.	~
MIROVNA POGAJANJA Z ITALIJO
Naše odposlanstva s jpstdjveilsedgiiiHMii zvezne vlade Edvassdfflsss Kas?deljesn na čelu je ©tdpotcvalto v Lsnsdsia v nedeljo zjutraj — V London je prispel tuđi ItaUfanski zunanji sušnister
Beograd, 16. sept. Po poročila i ministra za zunanje zadeve gene- j čije postopoma odpadali, njihova . ložili svoje zahteve in popravili
General is Ganile
levice
ministrstva za zunanje zadeve je ralni major Velebit, sestava odposlanstva, ki bo zasto-
palo Jugoslavijo na konferenci zunanjih ministrov velesil v Londonu, naslednja:
Vodja odposlanstva podpredsednik vlade in minister za konstitu-anto Edvard Kardelj.
j zunanja politika se je izpremenila, j prešli so na stran protinemške
in Bele Rusije
London, 16. ¿ept. (Reuter). Včeraj je svet zunanjih ministrov sklenil dodati na seznam držav, ki so po vabi j e-j ne. da predložijo svoje nazore o ita-I lijanskem mirovnem dogovoru, tudi Člani odposlanstva ministri dr. j imena Poljske, Ukrajine in Bsle Ru-Sava Kosanovič, dr. Brago Maru- j sije.
O 11	r» I« 1 TT1 M i JJICöxl SU lid ù LI dll piUimtJIÜbh.e
¿.GUG-SiezOa ircljske, Ukrajine I koalicije in doprinesli svoje deleže
v boju proti bloku napadalcev. Naravno je treba pri snovanju mirov-
Svet je objavil, da je biio vprašanje italijanskih kolonij predloženo zastopnikom v podrobno proučevanje, tako. da bo mogoče do skrajnosti izrabiti načrt, ki ga je predlagalo zastopstvo Združenih držav. Na ta način se bo oziralo tudi na stališča, ki jih izražajo druga zastopstva.
šič, dr. Pavle Gregorič, veleposlanik v Washingtonu S tane j e Simič, veleposlanik v Londonu dr. Ljubo Leontič, minister vlade federalne Hrvatske dr. Ulikse Stanger, glavni tajnik odposlanstva — minister federalne Slovenije or. Aleš Baeb-ler.
Pomočniki odposlancev univerzitetni prof. Milan Varteš, generalmajor Srsčko Manola, dr. Rudolf Bičanič in dr. Andrija Štampar.
V odposlanstvu je tudi skupina strokovnjakov, med njimi univerzitetna profesorja Petar Jovanovič j njih ministrov prispel v London, in dr. Frane Zwitter, tajni?: držav- ; „ _ S	a
ne komisije za ugotavljanje voj-	«Jrf&V*
nih zločinov dr. Grgič, rektor vi- j -	« ¡J	m
šoke komercialne šele v Zagrebu j f§H © I£IISlK@i©£t21 dr. Mijo Mirkovič, dr. Čermelj in ; drugi.
Itallfsuskl z»nanji mlnlsf er v L&Mmu,
London, 16. sept. Italijanski zunanji minister Alcide de Gasperi je nocoj na povabilo Sveta zuna-
Beograd, 16. sept. Naša delegacija, bi fco zastopala Jugoslavijo na konferenci ministrov za zunanje zadeve, s podpredsednikom zvezne vlade in ministrom za konstituanto Edvardom Kardeljem na čelu, je odpotovala zjutraj ob 5. z zemnn-
j Moskva, 16. sept. (Tass.) Mednarodni opazovalec »Pravde« omenja vprašanja, ki so predložena Svetu zunanjih ministrov petih velesil, in piše:
»Popolnoma jasno je, da so vprašanja mirovne ureditve silno zamotana, kajti tičejo se dežel, ki so bile prej zaveznice ali pa podpor-
skega letal’šča v London. Delega- j niee hitlerjevske Nemčije. Ko se cija šteje 40 članov. Na letališču j je začel hitlerjevski blok krušiti, je delegacijo pozdravil pomočnik I so bivši zavezniki in pristaši Nem-
zmotna poročila, ki prihajajo iz raznih virov. V Bolgariji se vrača normalno javno življenja. Vse politične struje imajo pravico ustanavljati stranke s svobodo izražanja in tiska ter bodo bodoče volitve v resnici
nih pogodb upoštevati vse te čini- ¡zraz ljudske volje. Bolgarsko ljud-telje. Razen tega se pojavljajo še stv0 ni nikdar nehalo občudovati in mnoga druga vprašanja. Tako n. biti privrženo stvari velikih demekra-pr., kar se tiče Italije, prihajajo v ; cij in je to dokazalo s tem. da je str-ospredje teritorialna vprašanja, moglavilo protinarodne in pronemške vprašanje bodoče usode italijan- vlade. Zato upa, da bodo zavezniki to skih kolonij in tako dalje.	caiili> kako.r tudi njegovo sodelova-
•	nje v vojni na strani zaveznikov m
Javno mnenje zavezniških dežel napore, da izvede zgodovinsko izpre-in vseh svobodoljubnih narodov ka- membo po resnično demokratičnem že živahno zanimanje za delo Sve- režimu. Bolgarska vlada je po željah ta zunanjih ministrov. Miroljubni ljudstva energično očistila državna narodi upajo, da bo Svet zunanjih mest? f tankov pronemške in fasistic-. . .	*	...	,	. “ ne vlade ter strogo kaznovala vojne
ministrov utrdil zmago s trajnim - zloeince ki SQ *roti volji ljudstva
m pravičnim mirom. Nihče ne dvo- j pognali Bolgarijo v naročje Nemčije, mi, da bo Svet zunanjih ministrov j Nemogoče je, da bi veliki zavezniki ne pri svojem delu naletel na mnogo j cenili naporov bolgarske vlade, težav. Te so pač neizbežne. Vendar ustvarjajo nakopičena izkustva sodelovanja in volja narodov do miru ugodne pogoje za premostitev težav. Uravnavanje in utrjevanje svetovnega miru je tako važna
stvar in milijoni mož ir. žena so pri	' ,sef; pravic, radikalne stranke, sociaEetič-
tem tako življenjsko prizadeti, da j J®- septembra t. 1. je iznenada obo- j ne	jn komllD^gtične stranke
moramo delo Sveta z vso pravico i J.el	zunanje zadeve dr.. pj-encije, ^ ^	v pro.
imenovati najvažnejši dogodek v J"7311 Subasic. Zadela ga je mozgan- gtorrili Generakte konfederacije dela
ska kap. Pn tem je bila prizadeta *
Dir. inbašpa zadéla MdÉgmfàk®. kap
Levičarske steassks v Fmsselfl sMirajo, da je de GanHeov. ©đgovss? sa spiove zahteve žalpv p® &b¥$iì Ita vse&tel
Pariz, 16. sept. General de Gaulle je odgovoril na poslanico predstavnikov levičarskih strank n organizacij, v katerih so bile zahtevane premem.be vodilnega sistema, ki ga je predlagala vlada in uvedba stvarnega prepor ciona In ega predstavništva. V odgovoru, ki je bil izročen generalnemu tajniku socialistične stranke Danielu Maver ju, branj de Gaulle S’stem volitev, ki ga je predložil in trdi, da je' boljš; od vseh drugih sistemov, ki bi jih bilo mogoče uporabitfii. De Gaulle izjavlja, da soglaša z gotovimi popravki z Oizirom na predstavništvo velikih industrijskih centrov.
Pariz, 16. sept. AFP poroča, da je ob priliki odgovora generala de Gaullea skleala generalna konfederacija dela sestanek levičarskih strank in organizacij, po katerem je bilo izdano sledeče sporočilo:
Odposlanci generalne konfederacije 'dela, Ege za zaž&to človeških
sedanjem političnem položaju.
%
Bolgarsko stališče
Sefi ja, 16. sept. (Reuter). Bolgarski zunanji minister prof. Petk0 Sta-inov je v izjavi bolgarski poročevalski agenciji poudaril, da bo mogoče vprašanja. ki se tičejo balkanskih dežel, urediti na sestanku zunanjih ministrov v Londonu na najbolj pravičen in primeren način le tedaj, ako bodo tudi bolga-rrfci zastopniki lahk0 pred-
pod predsedstvom Benoita Francona, v odsotnosti Leona Jouhauxa, so vzeli na znanje odgovor predsednika začasne vlade francoske republike jn obžalujejo, da je odgovor žal j V tako po obliki, kakor tud: po vsebini.
Po obliki je žaljiv zaradi tega, ker predsednik vlade nf smatral za, umestno, da ga pošlje predstavnikom generalne konfederacije dela, po vsebini za zato, ker se predsednik začasne francoske vlade ni hotel ozirati na temeljne zahteve pravičnosti, katere so mu postavili zastopnik: podpisanih strank in organizacij in ki so zahtevale, da se v vsej deželi uvede sistem sorazmernega predstavništva. Odposlanci so užaljeni, ker jim predsednik vlade namesto pravične rešitve ponuja nekoliko sedežev v parlamentu, in se izogiba pri tem ponudbi za razpravljanje v načelu. To je mešetarjenje, ki nas ponižuje. Zastopniki podpisanih organizacij, ld se boršjo ne za volilni dobiček, temveč za pravilnost glasovanja, so sklenili, da ne priznajo tega, kar jim je bilo vsiljeno m da, predložno vso razpravo francoskemu -narodu.
desna stran njegovega telesa, zlasti roka in deloma govorni organi. Razen tega boluje dr. šubašić že dalje časa za sladkorno boleenijo. Zaradi resnega stanja so ukazali zdravniki bolniku absoluten mir. Bolnik je pod stalnim nadzorstvom prof. V. Ognjeva, dr. Branimira Stanojeviča, prof. dr. Vladimira Vujiča in generalnega majorja dr. Gojka Nikoliča.
Nemčifa utora plačati
vso stvarno škodo
MssfcovSki listi © škodi, M s® f© povneočm »ssisiSd zavojeval©! v Scvfets&l zvem
Moskva, 16. sept. (Tass), časopisi komentirajo poročilo izrednega državnega odbora glede škode, k' so jo povzročili nemški fašistični zavojevalci. »Pravda« paše: Globoke in težke rane so hitlerjevski zle činel zadali sovjetski zemlji. Ogromne številke v poročilu državnega odbora nas spominjajo, kako bogate in plodonosne so bile pokrajine, ki so trpele pod nemško zasedbo. 88 milijonov. skoraj polovica prebivalstva naše dežele, je pred vojno živelo v teh pokrajinah. To so- bile gospodarsko najbolj razvite in najgosteje naseljne pokrajine Sovjetske zveze z razvito industrijo in visoko poljedelsko proizvodnjo. Celotna škoda, ki so jo nenaško-faš stični zavojevalci zadali narodnemu gospodarstvu in prebivalstvu Sovjetske zveze. znaša 679 milijard rubljev po cenah, ki so vladale leta 1941. To je samo škoda, ki se lahko oceni. Resnična škoda, ki so jo zadali hitlerjevski napadalci naši deželi in njenim prebivalcem, presega števike, ki so omenjene v uradnih zap ?: h državnega odbora.
Neovrgljivo je bilo ugotovljeno, da je zločinska hitlerjevska vlada skupno z nemškim generalnim štabom že dolgo pred vojno v vseh podrobnostih izdelovala ne samo načrt za izdajalski napad na Sovjetsko zvezo, ampak tudi načrt za organizirano opustošenje in ropanje naše dežele. Dokaz za to je podan v posebnih navodilih, ki jdh je podpisal Goring, skupno z najvišjimi predstavnik' poveljstva nemške vojske. Tolpam morilcev v sivozelenih uniformah nemških vojakov so sledili predstavniki največjh nemških industrijskih kcnc&mov — »Krupp«, »Goringr. »Siemens-Schuckert«. »I. G. Fa.rbcn-industrie« in drugi, ki so planili na našo deželo, kakor kob'lice. Poskušal'. go položiti roke na naše tovarne. rudnike, električne centrale jn se polastiti vse proizvodnje ter zalog sirov:n naše dežele. Ko so se morale umikat’ pod udarci Rdeče armade, so razdivjane tolpe nemškofaš'sbč-rih zavojevalcev uničile vse, kar so našle na svoji poti. Hitlerjevski razbojnici so se s posebnim besom vrel' na uničevanje kolhe-zov. državnih posestev in strojnih ter traktorskih postaj. Eden izmed vodilnih zločincev Hitlerjeve kike, m'n'ster za poljedelstvo. Darre. je c'nično izjavil, da »imajo samo Nemci nrav'co do lastnih veleposestev v celotnem vzhodnem prostoru« in da »morajo dežele w'’or>r- r-a tv*0 rase. postat-' dežele sužnjev, kmetijskih dn’-narje
Dežela sužnjev! To je bil položaj, k so ga Hitlerjeve! pripravljali naš deželi. Ir. ne samo pripravljali — oni so tudP uvajali sfstem suženjskega dela na ozemlju, glede katerega jim. je zp časno uspq1o da so .ga zasedi:	poroxUo -s-žarneara odbora
prav tako z izredno iasnc-stio kaže. kaka strašna usoda je pričakovala naše ljudstvo ako Rde^a armada ped vodstvom velikega Startna ne bi porazila hitlerjevske Nemčije. Nem-tf SO ns.mormrep nfvrvvlnfrm zasužnjit: p »ge ifndstvo. frično popolnoma iztreV'f; njenove raiboli aktivne in zdr?”1' ''ele. ostanek :znreme-n:tr v vrsto nemšr h sužnjev za večno. Danes, ko je hitlerjevska Nemč jn popolnoma poražena, piše ljudstvo predložilo svoj obra»
Jevški zločinci morajo nositi polno odgovornost za svoje gnusne zločine cm Nemčija mora plačati odškodnino za škodo, ki jo je povzroč la naši deželi.«
Časopis »Izvestija« piše: »Svet ve, kako veliko breme je ležalo na ramenih naše borbe proti hitlerjevski Nemčiji; naša dežela n: samo v največji meri doprinesla k porazu krutega sovražnika, ampak tudi pretrpela več kakor ostale dežele cd hitlerjevskih roparsko-zločinskih načinov glede vodstva vojne. Sovjetsko ljudstvo je vzelo na znanje za končni račun vse, kar so hitlerjevski napadalci izvršili na področju naše dežele. Vedeli smo, da bo prišel dan, ko t-o sovjetsko ljudstvo naredilo račun nemških zločnov! Danes je naše ljudstvo' predložila svoj obračun poraženi Nemčiji. Poraz hitlerjevske 'Nemčeje in vojaški polom Hit-erjeve države je sam0 ena točka
PaveJicevi generali is višji častnik! gsei sediščem
Beograd, 14. sept. (Tanjug) V nadaljevanju razprave proti generalom in višjim častnikom Paveličeve vojske je bil sinoči zaslišan Djura Grujič, brigadni general bivše jugoslovanske vojske, general NDH. On je poslal ustaškim oblastem dve prošnji, s katerimi je prosil za svojo nastavitev, pa čeprav ga nastavijo kot navadnega borca, samo da bi dokazal, da je resničen Hrvat. V Paveličevi državi je
in drugimi. Po nemškem napadu na našo državo pa se je vrnil skupno s to strahovalno tolpo v zasužnjeno Hrvatsko in postal poveljnik prve ustaške polkovnije. Kmalu je pestal načelnik generalnega štaba ustaške vojske ter je organiziral ustaške edšnice ter Paveličevo vojsko. Opremil je prvo lisko skupino, ki je v borbi proti partizanom zagrešila nezaslišane zločine. Ustanovil je prvo ustaško
dobil visoke naloge. Postal je načelnik j okrožje pod poveljstvom Francetiča, organizacijskega oddelka MinOrsa. od- j ki je požigal po vsej Hrvatski. Za svo-koder je vodil organizacijo vse vojske, j je zasluge je dobil mnoga odlikovanja Kot človek, ki je užival največje za- ! in naslov »viteza«. Javni tožilec mu upanje poglavnika, je obiskal ustaške i je pokazal izvirne dokumente, pod-enote. ki so se urile v Italiji in Nem- i pisane od Sertičeve roke, s katerim čiji. Skupno s Paveličem je obiskal j je pohvalil enote, ki so se borile ra-Hitlerjev glavni stan zaradi ureditve mo ob rami z Nemci in izvršile poko-skupne borbe proti Narodno osvebo- j lje na Kozari. Ob tej priliki sc pomo-dilni vojski in Partizanskim odredom rili 72.000 žena. otrok in starčkov, ki Jugoslavije. Obtoženec je koncem leta ; so pobegnili pred ustaško okrutnostjo
1944. postal načelnik glavnega stana poglavnika in je izvršil zedinjenje j vseh izdajalskih edinic.
Danes, drugi dan razprave, so zaslišali Mirisa Gregoriča, polkovnika bivše jugoslovanske vojske, generala NDH. On je postal 16. aprila 1941. leta po nalogu Italijanov poveljnik mesta
in 7000 ujetih borcev. Javn: tožilec je Sertiču omenil tudi stihe mučenega naroda iz Like: »Joj. Sertiču, prokleto ti milno, što si poklal malo i veliko.« Kc je odgovarjal na vprašanje državnega tožilca, je obtoženi Sertič priznal edino to, da je Paveličeva ustaška država uživala, vso podporo reakcionarnega dela Vodstva HSS. Ustašem so stavili na razpolago ves upravni aparat, Hrvatska seljačka zaštita pa je razoroževala jugoslovansko vojsko Znano mu je, da je Maček vzdrževal
___ ______ Mostarja, takoj nato pa po nalogu
povračila. Nemč ja, ki je več let ži- j Minorsa poveljnik vojnega okrožja ; vela samo na račun ropanja drugih	Meseca julija 1942. e bil poveljnik
narodov, ne mor*e pobegniti pred	drugega gorskega okrožja	v Bo»an=,ii
stvarno odgovornostjo, pred naredi, Huoici ter je tedaj pričel z ofenzivo	.	.
ki so bili njene žrtve. Sovjetsko ljud-	P«* Narodno osvobodilni	vojski. Kot	zveze	z londonskimi begunci ter	da	je
n» mm« -zn ».in- : poveljnik druge pehotne	divizije je	z	vednostjo	Nemcev	poslal	v	London
! dal povelje enajstemu nemškemu i polku, ki je bil pod njegovim povelj-j stvom, da ropa. požiga in ubija jetn:-i ke po vaseh na področju med Topu-j skom, Slunjem in okolici Petrove go-i re. Po borbi v oblegani Kladuši je or-
stvo polaga znhteve ne samo za zločine na sovjetskih tleh, ampak zahteva tud-: povračilo stvme škode, ki je bQa zadana naši deželi. Do sedaj smo samo približno- cenili višino škode, ki je bila zadana Sovjetski
zvez. Danes vstaja pred nam; naj- i ganiziral tretje gorsko okrožje ter odbori splošna slika točnih dejstev in številk, ki jo je posnel izredni držsv-
ni odbor. Vsaka tukaj navedena št.e Vilka je bila postavljena in potrjena na podlagi 1-tstin.
Kako strašna sika vstaja pred nami! Začeli smo z obnovitvenimi deli v našem gospodarstvu in kulturi. Id so ju Nemci uničil , še ko se je vojna vršila. Sovjetski ljudje so morali prestati stvarna pomanjkanja, kar je bila nujna posledica ogromnih unčenj v narodnem gospodarstvu naše dežele, ki so }’h povzročili nemški roparji. Temtrilj odločno smo torej prijeli za delo in danes prav tako iz ist h ra-Cogov |
i šel nato na področje Prijedor — Bo-i sanski Novi. da nadaljuje z borbo proti Narodno osvobodilni vojski. Odlikovan je bil z visokimi Paveličevimi in nemškimi odlikovanji za zasluge v borbi proti lastnemu narodu. Obtoženec je postal poveljnik mesta Zagreba ter končno poveljnik poglavnikove telesne straže, s katero je vodil ofenzivo na področju Moslavine. Kot predsednik vojaškega sodišča druge divizije je potrjeval smrtne in ostale sodbe, ki i so jih izrekli nad onimi, ki so sku-; šali stopiti na stran svojega ljudstva j in mu pomagati pri njegovi borbi za j osvobojenje.
Tomislav Sertič. podpolkovnik bivše jugoslovanske vojske, general NDH
1940. pobegnil iz države zaradi zvez z ustaši ter odšel najprej na Madžarsko nato pa v Italijo, kjer je vstopil v zvezo s teroristom Kvaternikom. Mijom Džikom. Antonom Paveličem
sovjetsko ljudstvo tem odločneje za-	,	,,
hteva, da se neprecenliivn stvarna i la ustaski pod po. ko vm z, ki je leta škodo povrne. Sovjetsko ljudstvo odločno polaga svoj obračun :n nravi:
»Oni. k; so organizirala in izvrševal- , uničenje in ropanje prebivalstva na ! ozemlju ZSSR. kakršnemu ni prime- / ra, morajo nos ti polno odgovornost za svoja zločinska dela. Škoda, ki je bila povzročena narodnemu gospodarstvu in preb-'valstvu ZSSR. mora biti povrnjena!«
»Krasnaja Zvezda« piše: »Zmagali
na neoboroženo ljudstvo, pri katerem je bilo pobitih 200 ljudi. Bil je pooblaščenec pri IV. nemškem armadnem korpusu, aprila 1945. pa je pestal poveljnik V. korpusa v Karlovcu.
Obtoženi Medkoš, podpolkovnik bivše jugoslovanske vojske in ustaški polkovnik, sodeluje od aprila 1941 aktivno na strani Nemcev v bojih proti svojemu narodu. V 4. ofenzivi se je ¿upaj z Nemci boril proti narodno osvobodilni vejski pri Tarčinu. V 5. ofenzivi sodeluje v operacijah pri Foči in ob Drini na levem kriiu nemškega obroča in zavaruje z deli svojih sil smer nemškega prodiranja. Maja 1944. postane poveljnik operativnega področja na Velebitu s sedežem v Go-spiču, kjer on in njegove enote izvršujejo pokolje nad pristaši narodno osvobodilnega gibanj«. Junija 1944. pa postane poveljnik VII. divizije v Banji Luki in napreduje za generala.
Enote pod njegovim poveljstvom so požigale hiše in iBiičevale neoboroženo ljudstvo.
Danes dopoldne, tretji dan razprave. je bil prvi zaslišan Ivan.Markulj, polkovnik bivše jugoslovanske vojske, general NDH in ustaši:i polkovnik. On se je 13. aprila javil ustaškim oblast-vom in dobil poveljstvo nad prvim pehotnim polkom s sedežem v Varaždinu. V začetku je jemal ljudstvu orožje, da bi onemogočil zasužnjeva-
nje naših narodov. Nato je postal po- štaba letalstva v Zagrebu, koncem veljnik hrvatske legije, ki so jo po avgusta 1943. pa »pobočnik« ministra orožnih vajah v Nemčiji, kjer je bila j oboroženih sQ. Junija 1944. je po-oborožena in opremljena, poslali^ kot) veljtak letališča v Rajlovcu, koncem
se bori, kar sicer zanika, s svojo letalsko skupino proti narodno osvobodilni vojski v Jugoslaviji. Nato se je vrnil na vzhodno bojišče in se je bojeval na Kubanskem mostišču. Po kratkem bivanju v Zagrebu odide še enkrat na vzhod in ostane tam do marca 1945.. nakar se vme v Zagreb in postane vodja hrvaškega letalstva. Obtožnica ga obremenjuje, da je bombardiral in obstreljeval nezavarovano prebivalstvo v naši deželi in v Sovjetski zvezi. Po lastnem priznanju je sestrelil s svojo skupino približno 100 letal Rdečega letalstva. Odlikovan je bil z naj višjimi nemškimi in Paveli-čevani odlikovanji. Dobil je Gorin-gov pokal, za katerega pravi, da je navadna »čašica« in zlato sponko za 120 poletov. Deželna kormsija Hrvatske za ugotavljanje zločinov okupatorja in njegovih pomagačev ga je proglasila za težkega vojnega zločinca.
Obtoženi Zlatko Sintič, podpolkovnik bivše jugoslovanske vojske in polkovnik NDH, je bil v bivši Jugoslaviji pomočnik vojaškega odposlanca v Berlinu, junija 1941. pa je dobil mesto v štabu letalstva v Zagrebu. Sodeloval je v ofenzivi na Kozari, ko je bilo, kakor je znano, uničenih približno 70.000 prebivalcev, ki so pobegnili pred ustašsimi nasiljL Sodeloval je tudi v ofenzivi na FruSri gori. Februarja 1943. je postal načelnik
da so nemški napadalci krivi organiziranja in izvajanja rušenja mest in vaš:, tovarn in delavnic, kolhozov in državnih posestev na ozemlju Sovjetske zveze in ropanja oseb-sb» "n Nemčijo bomo prislfli. da ! ne lastnine državljanov, ter da mo-
in industrijskih delavcev,« j plača stvarno škodo, ki nam jo je
povzročila. Plačalo odškodnine za škodo, ki jo je Nemčija povzročila Sovjetski zvezi in drugim deželam, je predvidena v odločitvah krimske konference voditeljev treh zavezniških sil. Berlinska, konferenca treh Sil je v soglasju z odločitvami krimske konference odločala, da se da zadoščenje reparacijskim zahtevam vseh dežel, med njim tudi ZSSR. Navzočnost sovjetskih zasedbenih ail na nemškem oz?maju bo zajamčita popolno zadovoljitev naših upravičenih zahtev. Toda stvar se ne more omej'ti samo na to, da Nemčija plača povračilo za škodo, ki so jo nem-šk?“f?.šist'čni napadalci povzročili narodnemu gospodarstvu ZSJSR in sovjetskemu ljudstvu. Poročilo izrednega državnega odbora
rajo prenesti popolno odgovornost za zločine, ki so jih storili, in to bodo tudi nosili! V prvi skupini vojnih zločincev, Hitlerjevih sodelavcev, ki bodo v kratkem postavljeni pred sodišče narodov, se že nahajajo mnogi nemško-fašitstični voditelji, 'M so bäM omenjeni v današnjem poročilu. Tudi ostali nemški fašistični razbojniki in izvrševalci zločinov ne bodo pobegnili pred svojim deMaan. Nemčija bo plačata vso stvarno škodo nadt došek, M so jo povaroč» aemfiki fa-
Sovjefod» ljudstvo pa si bo kot smi-govahto ljudstvo ceHlo ras», M mn jih je zadala vojna in z zaupanjem hitro korakalo naprej po poti obnove svojega narodnega gospodarstva; po po« raats m okrepitve jaške ta gcegodorBto maflU
polkovnika Babiča, potem ko je uvidel. da Nsmčiia ne bo zmagala.
Slavko Skoliber. podpolkovnik bivše jugoslovanske vojske, general NDH. je onemogočil partizanskim edi-nicam, da rešijo desettisoče internirancev v Jasenovcu. Skupno z Lubo-ričem je odgovoren za desettisoče nedolžno pomorjenih v Jasenovcu. Ustanovil je prvi gardni zbor, v katerem sestavu je bil tudi LuboriS, s katerim ie sodeloval pri množičnih umorih na Sunju. Končno je postal poveljnik policijske straže za vso Hrvatsko.
*
V razpravi proti 34 generalom in višjim častnikom Paveličeve vojske ored vojaškim senatom vrhovnega sodišča je bil zaslišan včeraj popoldne Julij Fritsch. podpolkovnik bivije jugoslovanske vojske in general NDH. Obtožen je, da je vedli k«t poveljnik 4. vojne krajine s sedežem v Sarajevu težke boje proti narodno osvobodilni vojski v smeri Han Pijeska in da je v teh bojih pustošil vasi in ubijal nedolžno prebivalstvo. Kot poveljnik 14. planinskega polka v sestava HI. planinskega zbora in pod vrhovnim poveljstvom nemškega generala Tauba je sodeloval na Kozari pri uničevanju bežečega prebivalstva. Nadaljeval je boje in zvoeia^va m Grmecu. kahor tudi v 4. ofenetvi. Obtožnica ga obremenjuje s požganimi vama na Roma-niji, okrog Kolpe. Une in Prijedora, nadalje s pofeolji v Vinkovcih itd.
Ivan Tomaževi?, poScovnSc bivše jugoslovanske vojske in general NDH. je odgovoren, da je kot poveljnik Karlovca in vseh enot v tem kraju odkril perrtaanaki vajni odbor, ki je deloval mad doaaobcaiMhimi enotami, da je «Mbne teieževal aretacije čast-nftov, ki se se pripravljali, da stopijo na stran partizanov, in da je drapaj z ustaši meril. V vojničkem «kraju je hodil septembra 1941. od vasi do vasi, zbiral ljudstvo in ga prepričeval, da jim uriaši n« bodo sterifi ničesar. ter je na te način zapeljal ljudi v past, tebe da je kB« zaredi njegovega pragevarjanja mnogo iju« uM-tžh a» edpalfrmfc v koncentracijska taborišča. Lete 1943. je imel kot poveljnik Pokuplja pod seboj 8 uetežke bojne skupine, ki so požigale vasi, ubijale in odganjale nedolžno ljudstvo v taborišča Jasenovac in Gradiško. JCot poveljnik Rj, divfenje ▼ BihaSa Jo
nemško enoto na vzhodno 'bojišče v bo j proti Rdeči armadi. Marku! jeva legija je odšla na odsek Poltava-Har-kov in je nato nadaljevala boje pri Stalinu in ob reki Miušu. Januarja 1942., ko je Rdeča armada izvršila predor pri Izjumu. sta cn in njegova enota odšla na sever z nalogo, da okrepita z&pahnjenje južne strani predora. Tukaj se njegova enata spoji z nemškimi četami in z njimi izvršuje zločine nad ukrajinskim prebivalstvom. Ko je občutil vso silo udarcev Rdeče armade, je Markulj nenadoma »zbolel« in se vrnil v Hrvatsko, kjer se je poskušal približati sodelavcem narodno osvobodilnega gibanja, ne da bi pri tem napravil kakršne kč>’i usluge narodno osvobodilnemu boju; nasprotno je še naprej ostal na visokih položajih iti je postal vladni pooblaščenec za zvezo pri XXI. nemškem korpusu. Kot ustaški polkovnik.
septembra istega leta pa poveljnik letališča v Zagrebu. Cd 25. aprila 1S45. je načelnik štaba V. zbora v Karlovcu. Po lastnem prignanju je v bojih na Kozari v svojstvu načelnika III. planinskega zbora ujel 1000 žen in otrok in jih iaročil nemškim zločincem. Proti našim narodem se je boril vse do maja 1945., ko so ga ujeli.
Trdi. da je jugoslovansko vojaško odposlanitvo v Berlinu že 1. aprila izvedelo. da bodo Nemci v nedeljo dne 6. aprila napadli Jugoslavijo in bombardirali Beograd. To sta potrdila sovjetski in ameriški odpoaianec. V Beograd je bilo poslano šifrirano poročilo, na katero pa ni bilo odgovora. Dne 4. aprila je bil poslan v Beograd z letalom major Kukič. ki je obvestil generala Mirkoviča. Ta je odgovoril: »Ne snseja nas napasti. Naj poskusijo!« Obtoženec je izvedel, da je bilo
zvest hlapec nemških osvojevalcev, je j dne 5. aorila obveščeno poveljstvo le-bil odlikovan z visokimi nemškimi in j tatetva o nemškem napadu in da je Pavel!čevimi odlikovanji. Nemčiji je ! bil. »čeorav to ni zanesljivo«, uka-
ostal zvest do konca.
Obtoženi Zvonimir Stknakovič. pod-polkovnik bivše jugoslovanske vojrke in general NDH. se je. ne da bi počakal predajo Jugoslavije, postavi! na razpolago Nemcem kot tolmač in jih je spremljal do Dubrovnika, potem ko so ga ujeli v Užicah. Maja je bil član komisije za nekakšno domnevno razmejitev z Nemčijo. Jeseni 1942. je kot pereljnflr polka v Varaždinu skupaj s Francetičem z-atiral narodno vstajo in čistil zemljišče od partizanov. Odšel je v Nemčijo, da uredi hrvatske legije, ki so postale nessnos-IjSve po predaji Italije. Po vrnitvi je pastel poveljnik IV. lovskega zbora v Banji Luki v čaru. ko ~o v tem kraju besneli boji proti partizanom. Marca 1945. je bil kot človek nemškega zaupanja določen ket častnik za zvezo z XI. nemškim korpusom v Sarajevu. toda zaradi udarcev naše vojske, ki so b® prizadejani nemškim enotam, ni prišel do tega. da bi izvrševal svojo dolžnost.
Stimakovič gareče dokazuje, da ni imel pojma o sporazumu med ustaši in četoiki; potem pa, ko se mu nave-deje dejstva, prisna, da je osebno vodil pogajanja s četniki v okolici Banja Luke. Ena skupina četnikov, teko pravi. se je naslanjala na ustaše, druga pa na Nemce io je od Nemcev dobivala orožje itd. On je delal na tem, da pomiri sprte četnike, »toda to ni
zan poskusni preplah. Letalci so odšli v soboto popoldne v LšpoKst in so se vrnili v Zemun v nedeljo zjutraj, ko je bil Beograd že v ognju.
es sasše ©¿siske
Beograd. 17. sept. Predsednik zvezne vlade maršal Tito je odločil, da se izreči 58 vagonov sladkorja, ki jih je poslala v dar jugoslovanskim otrokom češkoslovaška vlada, osrednjemu odboru AFŽ-a JugoeLavnje, da razdeli sladkor našim otrokom in otroškim domovom. Ob^tej priliki je maršal Tito poslal osrednjemu odboru AF2-a naslednje pismo:
»Naša vlada je prejela od češkoslovaške vlade 59 vagon-ov sladkorja kot darilo j ugoslovan 'kkn otrokom. Protifašistična fronta žena Jugoslavije je v štiriletni borbi naših narodov poleg ogromnega prispevka, ki ga je dala za dokončno osvoboditev naših narodov, mnogo prispevala tudi k preskrbi sto tisočev naših nepreskrbljenih otrok in vojnih sirot. Zaradi tega mislim. da bo Protifašistična fronta žena Jugoslavije najbolje razdelila to bratsko darilo in s prizadevanjem svo-jih organizacij po vsej domovini pripomogla, da bo vsak naš nepreskrbljen otrok, vsa’,: naš otroški dom dobil gotovo količino tega sladkorja. Dajem
bal tisti veliki sporazum med Dražo; vam na razpolago 50 vagonov slad-Mihajlovičem in Paveličem«.	i koUa- ker _-evn prepričan, da boste
tuđi to nalogo popolnoma izvršile. Smrt fašizmu — Svobodo narodu! — Jorip Broz - Tito.«
SariTor«ar f?7K>iis1?e!ia mm'stra za favno bkfmfo
Tokio, ! i. sept. Danes je izvršil samomor Čikahiko Koizumi mimrier z® loval je v bojih na Krimu, kakor tu- , javno blaginjo v Todžovi vladi. Bil je «B v bojih za preteže na Kavkazu, j deveti na objavljenem seznamu voj-
Ofetoženi Franjo Djal, major bivše jugoslovanske vojske in polkovnik NDH, »e je v prvih dneh zasedbe stavi sa raapetege »poglavniku« in postal poveljnik skupine lovcev letalske legije, določane za vzhodno bojišče. Po 2 mesečnem tečaju v Nemčiji se je boril na vzhodnem bojišču okrog Taganroga, Rostova. Mariopula. c°de-
Ližvzža t okcaja Xteljm mryrdiftpn taf Qd dccsmhia 1942. do.februarja 1943.1 nih zločincev.
Maše gospodarstvo
Prijavljajmo primere
nedovoljene špekulacije
Danes je v Ljubljani veliko ljudi, ki se bavijo z nedopustno špekulacijo ih izkoriščajo izredne razmeie. nastale /uradi vojnega stanja in posledic taoistične okupacije. S pohlepom po nedopustnem dobičku deiajo v škodo ljudskih koristi. Ti ljudje še danes kopičijo in prikrivajo blago, opuščajo obvezne prijave zaleg, zadržujejo [¡žago, da bi mu na ta način zvišali ceno. prodajajo pa blago po višjih cenah, kakor so jih predpisala oblastva. Zahtevajo neprimerne in pretirane cene za predmete, ki so v prosti prodaji, trgujejo z valutami itd. Vsi na-edeni primeri so nezdrav pojav, ki škoduje našemu narodnemu gospodarstvu in jemlje vrednost našemu inarju. Zato so kaznivi po zakonu 0 bi jan ju nedopustne špekulacije in espodarske sabotaže.
Da pobije špekulacijo, je mestni narodni odbor pri oddelku za notranjo upravo, imenoval posebno komisijo, katere naloga je, izslediti primere nedopustne špekulacije in skrbeti za to, da se krivci po zakonu kaznujejo. Komisija ima pravico, zapleniti stvari, ki so predmet špekula-ije, če ne presegajo vrednosti 5.000 in, prav tako pa tudi lahko obsodi z denarno kaznijo do 2.000 din. V vseh rrimerih. pri katerih je komisija mne-ja, da bi bilo treba krivca še strožje rznevati, bodisi zaradi hudobnega namena ali zaradi posledic dejanja, «’stepi zadevo okrajnemu narodnemu sedišču za nadaljne postopanje. Zoper odločba komisije je dopustna pritožba v 3 dneh na okrajno narodno sodišče. Sodišče lahko odločbo komisije izpre-meni tudi na škodo pri tožite! ja.
Komisija deluje komaj dobrih 14 dni in že se je pokazalo, kako potrebna je ta ustanova. Vsak dan ji prihaja od zasebnikov, kakor tudi od ob-lastev prijave, v katerih se zrcalijo vsi nezdravi primeri delovanja špekulantov. Komisija v hitrem postopku p-eišče vsak primer, napravi potrebne pozvedbe c cenah, o dopustnosti dobička itd. in izreče po končani nejavni seji kazen ali pa oprostitev. V mnogih primerih odredi komisija takoj po pr:javi zaplembo blaga, ki je predmet špekulacije. Ob primernem opominu in pouku mora vsak kaznovalec odločbo sprejeti osebno. V ve-' ni primerov se kazrtovanci zavedajo sveje krivde in sprejmejo kazen brez i ogovarjanja, so pa med njimi seveda j tudi taki. ki na vse mogoče načine dokazujejo svojo nedcStiosL
Nek čevljar, ki je samo za delo čevljev računal 900 din. se je razburjal, da ni nobene svobode, če ne more računati po svoji volji. Gostilničar, ki le prodajal vino po 80 din licer. je krivdo valil na natakarico, dasi so dokazali, tla je tudi sam zaračunal vino po tej ceni in sprejel denar. Neka pocestnica se je izrazila, ča je premalo zaračunala za liter mle'a, ko je zahtevala zanj 20 din. Seveda ga je prodala brez nakaznice. Neka znana gostilničarka se je pritoževala, da so jc. prijavili, češ. te se gosti povabijo ; v privatno stanovanje, je dovoljeno
jim računati pc črnoborzijanskih cenah in jim prodajati meso brez odrezkov živilskih nakazn e. Vse polno jp takih primerov, pri katerih je treba postopati z vso strogostjo, drugače ne bo še tako kmalu konec špekulant-stva. Xi ljudje se ne morejo privaditi temu, da so minili časi okupacije, ko so delali s 100%, 200% in celo še z večjim dobičkom. Med osebami, ki s/> jih kaznovali, so trgovci, gostilničarji, slaščičarji, mesarji, kavarnarji, krojači, čevljarji, poleg teh pa je sevecta tudi veliko število zasebnikov, katerih edini poklic je, da se bavijo s in*;-borzijanskimi posli.
V zadnjem česu opažamo, da prihajajo v Ljubljano iz drugih federalnih enot ljudje, ki nakupujejo pri nas blago v večjih količinah in ga potem v špekulativne namene izavažajo iz Slovenije. Oblast je zato izdala uredbo o prevažanju blaga, po katerih je prenašanje dopuščeno samo s spremnico, ki jo izda naša oblast. Komisija je kaznovala že nekaj takih špekulantov, ki so skušali odpeljati blago brez spremnice. Blago so jim seveda zaplenili. Morali so se vrniti, ne da bi jim špekulantski posli uspeli.
Komisija ima večjo količino naplenjenega blaga in večjo vsoto denarja, izvirajočega iz kazni, ki jih je izrekla. Vse to blaga in denar bo izročila mestnemu narodnemu odboru, ki ga bo uporabil v socialne namene na ljubljanskem področju. Na ta način bosta blago in denar pravilno uporabljena.
Pri iskanju primerov nedovoljene špekulacije je nujno, da sodeluje vse prebivalstvo. Vsakdo, ki opazi tak primer, naj ga prijavi komisiji, ki bo poskrbela, da bo krivec kaznovan. Proti špekulantom je potreben enoten nastop brez prizanaianja. kajti le tako bo mogoče ta škodljiv pojav odstraniti iz našega življenja in se čimprej po-vmiii v navadne razmere. Tudi naše množične organizacije ne smejo pozabiti na nevarnost špekulantstva, ki predstavlja oviro za ponovno ureditev našega gospodarstva. Treba je vedno razpravljati o tem vprašanju in poučevati člane, kakšne so njihove dolžnosti, če zapazijo primere špekvlant-stva.
Vsi pošteni trgovci, gostilničarji in obrtniki naj na svojih strokovnih sestankih in zborovanjih vzgojno vplivajo na vse one stanovske tovariše, ki še do danes niso našli prave poti, poti sodelovanja pri gradnji našega gospodarstva s poštenim delom in poštenim zaslužkom. Predsednik narodne vlade tov. Boris Kidrič je jasno poudaril na posvetovanju s trgovci in gostilničarji dne 1. t. m.:	»Dolžncst
slehernega patriotičnega trgovca je, da sodeluje z našimi ljudskimi množicami v borbi proti špekulaciji, temu najnevarnejšemu in najhnjše obsodbe vrednemu pojavu, ki smo ga znali krepko zatirati in ga bomo prav teko krepko zatirali tadi v bodoče. Kdor pošteno dela. temu zasluženo plačila, proti špekulantom pa nrav taka borba, kakor proti izdajalcem!«
iz odpadkov dodajo še nekaj odstotkov polnovredne preje, n. pr. volne, bombaža drugega. Naše pomembnejše tevame, ki delajo s takim materialom, so Erlich v Mariboru, škofjeloška predilnica in še nekaj manjših.
• Naša največja predilnica in obenem tkalnica za volno je že omenjena tovarna Vunatex v Majšperku, katere delavci ¡n nameščenci so se takoj po osvoboditvi s takšnim udarništvom in požrtvovalnostjo opr jeli dela, da je prav, če to posebej poudarimo kot vzgled vsem ostalim tovarnam. Produkcija predilnice se je v avgustu dvignila na 200% povprečne mesečne produkcije iz leta 1944. Dvig produkcije v tkalnici pa znaša v avgustu 1945. v primerjavi s produkcijo v maju istega leta skoraj 300%. že samo te suhe številke nazorno prikazujejo dvig proizvodnje in so verna slika požrtvovalnega dela delavcev 'n vsega osobja ter njihovega razumevanja za potrebe sedanjega časa. Glede volne, kj jo pridobimo doma v Jugoslaviji, in to predvsem v južnih predelih države (Slovenija pride le malo v pošev), bi bilo treba omeniti, da se ta volna predeluje v tovarnah ostalih federalnih edlnic, kakor n. pr. v tovarni Teokarovič v Parafinu, v podjetju Tivar v Varaždinu itd. Vsekakor se bo tudi zaloga, M nastaja iz te vcSne porazdeMa po vsej državi upoštevajoč potrebe posameznih federalnih edinTc.
Stanje bombažne tekstilne industrije je boljše kot volnene, ker je na razpolago mnogo več surovin. Doslej smo v Sloveniji prejeli cd UNRRA-e preko 300 vagonov bombaža, ki je bi! razdeljen na tovarne, upoštevajoč število njihovih vreten. Največje bombažne predilnice so: Glanzmann Gassner v Tržiču, Intex, Jugobruna in Prah v Kranju, škofjeloška pre-dStafca, Mauthner v Litij', Hutter, Doktor in drug in Mava v Mariboru. Ostale izdelujejo vigogne prejo, kakor Metka v Celju, Erlich v Mariboru ter Povh in Penca v Novem mestu.
Zelo važno postavko v naši tekstilni industriji bo že v bližnji bodočnosti predstavljal lan. Ministrstvo za 'ndustrijc* in rudarstvo Narodne vlade Slovenije je pooblastilo tekstilne tovarno v Grosuplju, da organizira zbiranje lanu po vsej Sloveniji in zbani lan stavi v svoja skladišča, kjer bo pripravljen za predelavo. V ta namen je podjetje prejelo tudi primeren kredit, da mu bo izvedba tega načrta omogočena. Tovarna v Grosuplju je pripravna posebno za izdelavo lanene preje, ker ima za to najboljše terilmce.Predelavo v platno pa bo verjetno prevzela tovarna »In-duplati« v Jaršah, ki je naša največja tkalnica za platno.
Že ta bežen pregled naših tekstilnih tovarn nam daje sliko velikega ra.zma.ha vse naše tekstilne industtj-'e. Ta razmah nam daje upanje, dr-ho proizvodnja naše tekstilne tirih:-rtrije v doglednem času dosegla te presegla proizvodnjo pred vojno in b-Diago zopet v prosti prodajL
Usfeifšimtsv predstavništva uprave ziifsaaje trgovine v LJnMfanf
Za področje federalne Slovenije je blo osnovano v Ljubljani predstavništvo uprave zunanje trgovine ministrstva trgovine 'n oskrbe DFJ v Beogradu. Poslovni prostori pred-stavn-štva so začasno v pritličju Zbornice za trgovino in industrijo v Ljubljani, Beethovnova ul. št. 10. V vprašanjih zunanje trgovine naj se zainteresirani obračajo imenovanemu predstavništvu, ki je edino pristojno za ta vprašanja za področje federalne Slovenije.
Registracija uvoznikov in izvoznikov
V zvezi poziva uvoznikom n izvoznikom za registracijo prti predstavništvu uprave zunanje trgovine sporoča predstavništvo v Ljubljani, da je na njegovo intervencijo podaljšan rok za regstracijo do 15. oktobra 1945. Predstavništvo uprave zunanje trgovine poziva zainteresirane, da pravočasno vlože prijave v dvojniku do navedenega roka, ker rok za registracijo ne bo več podaljšan.
Prošnje za izvozna in avozna dovoljenja
Predstavništvo uprave zunanje trgovine v Ljubljani sporoča vsem zainteresiranim, da je ves izvoz in uvoz iz naše države oziroma v našo državo pod kontrolo in vezan na izvozno oziroma uvozno dovoljenje. Za področje federalne Slovenije bo •izdalo :zvoznakom in uvoznikom navedena dovoljenja na prošnjo (kol-kovano z 10 cfm, pr-Toge s 4 din, za 'zvozno odnosno uvozno dovoljenje 30 din), naslovljeno na predstavništvo uprave zunanje trgovine za Slovenijo v Ljubljani, Beethovnova 10.
Prošnje za izvozna odnosno uvozna dovoljenja morajo, vsebovati sledeče podatke: naslov domačega iz-vozn'ka odnosno uvoznika, naslov inozemskega izvoznika odnosno uvoznika, izvor blaga, carinarnico, pri kateri se bo blago carinilo, vrsto blaga, količino blaga, postavko jugoslovanske carinske tarife, vrednost blaga in način plačila.
Bazm&fo naše tekstilne Industrije
Znano je, da predstavljajo tekstilne tovarne v Sloveniji veliko večno tekstilne industrije vse Jugoslavije. Zato je razumljivo, da je tekstilna delavnost v Sloveniji največja in da so tud zaloge izdelanih tkanin, ki ob naglem razmahu naše tekstilne industrije naraščajo iz dneva v dan, največje v Sloveniji. Te zaloge, ki so nastale v teh kratkih mesecih po osvoboditvi, so skoraj nesorazmerno velike, če upoštevamo obupno stanje tovarn n ostalih obratov te vrste takoj po koncu vojne. Vendar ni naloga slovenske tekstilne industrije, da zalaga samo Slovenijo, temveč je potrebno njene proizvode porazdeliti tudi ostalim predelom Jugoslavije.
Najvažnejše vprašanje po osvoboditvi je bilo vprašanj** surovin in pa strojev, ki so bili med vojno ili ob njenem koncu deloma uničeni ali pa so blr' zastareli. Vprašanje surovin se zadovoiiivo rešuje, medtem ko je problem strojev slej ko prej pereč. Toda naše delavstvo se je z veliko vnemo vrglo na delo in temu se moramo v prvi vrsti zahvaliti da smo prebriri*1" —rve težave.
Na-vežre-iš« strrovne. ki prihajajo v poštev za našo tete’ lno industrijo ao; volna, bombaž, lan, konoplja in
avla. Medtem ko pri oskrb’ z volno in bombažem nimamo večjih težav, moramo ugotoviti, da svile ne dobivamo v on količini, ki bi jo potrebovali vsaj za Skromne početke. Vsekakor pa je važno, da imamo v omejenem obsegu vsaj dovolj volne in bombaža, ki sta za izdelavo oblek najvažnejši surovini.
Doslej smo prejeli od UNRRA-e okrog 36.000 kg volne, ki je bila razdeljena na vse naše pred lnjce. Vso volno upravlja Kotex. to je tekstilni odsek zveznega industrijskega, ministrstva (n jo razdeljuje na posamenoe federalne edini ce in na podjetja. Omenjena koijčna volne je bila razdeljena med naslednje tovarne: Vu-nateks v Majšperku. Iti je največja predilnica volne. Majdič v Škofji vasi pri Celju, tekstilni industriji v Laškem, predilnicam v ljubljanskem okrožju, Medič - IBklavc v Medvodah ter drugim. Precejšne ketičrae je prejete tudi Tekstilna v Kočevju, ki je bfla med vojno težke požteodeva-na, sedaj pa jo popravljajo ta l*o v najkrajšem času pričela obratovati.
V tej zvez! moramo omeniti še posebno vrsto predStac, Iti deteljo s tako zvano vigogne- prejo, to je prejo iz blagovah odpadkov. preji
Ustanovitev Gospodarice bm&ze m Istro, Beko m Slovensko Franerje
Pokrajinski naredni odbor za Slovensko Primorje, Oblastni narodni odbor za Istro in Mestni narodni odbor na Reki, so po odobritvi Vojne uprave Jugoslovanske armade sklenili, da se zaradi obnove in okrepitve celotne gospodarske delavnosti ustanovi Gospodarska banka za Istro, Reko in Slovensko Primorje (z italijanskim nazivom: Ban ca per 1’ Economia per 1' istria, Fiumc ed il Littorale Slovenc).
Za vse obveznosti banke, ki izvirajo iz katere koli pravne osnave, kakor tudi za njihovo obreatovanjv jamčijo Oblastni narodni odbor za Istro, Pokrajinski narodni odbor za Slovenske Primorje in Mostni narodni odbor na Reki z vso svojo imovino in s svojimi dohodki.
Sredstva banke sestoje iz: a) dotacije. b) obvezne vloge pupilnega denarja, sodni depeziti in depoziti državnih in drugih javnih skladov, c)
hranilne vloge na knjižice, po žirov-nih in drugih računih in č) sredstva od izdaje blagajniških zapisov.
Gospodarska banka je pooblaščena, da se bavi z vsemi bančnimi posli, kolikor nimajo špekulativnega značaja, in je oproščena plačila vseh davkov, taks in pristojbin.
Gospodarsko banko upravlja upravni odbor, obstoječ iz petih članov, ki jih postavljajo ustanovitelji banke za tri leta. Člani upravnega odbora izvolijo iz svoje srede predsednika in podpredsednika. Nadzorni odbor se postavlja kakor upravni odbor. Njegovo delo traja prav tako tri lete. Tudi nadsorni odbor si izvoli iz svoje srede predsednika.
Podrobnosti o organizaciji delokroga banke bo predpisal upravni odbor s posebnim pravilnikom v soglasju z ustanovitelji. Ta pravilnik bo objavljen v časopisja.
Vprašanje fcn&e. m živin®
V »Primorskem dnevniku« je napisal agronom dr. Juriševič članek, ki ga zaradi važnosti skrajšanega prinašamo:
Naši živinorejci so se to leto znašli v zelo težavnem položaju glede krme. Zaradi letošnje suše je po nekaterih okrajih dve tretjini sena manj kakor prejšnja leta. Vse se sprašuje: kaj bo z nami, prišli bomo ob živino.
Ker sena ni, zato moramo izkoristiti vsa druga več ali manj hranilna krmila. Od teh pridejo v poštev v prvi vrsti: slama, korenje, listje (fro-drij), zelena insilaža (sejanje pitnika), razni drugi odpadki in močna krmila.
Priprava slame
Slama je zelo razširjena in važna krma. posebno za nezaposleno in nedelavno živino. Zaradi velike količine vlaknastih snovi (celuloze) je slama teže prebavljiva kakor dobra vrsta sena in zato nepriporočljiva posebno za molzne krave. Ta nevšečnost se pa lahke deloma ali popolnoma odstrani na ta način, da se slama zreže in se ji dodajo otrobi močna krmila ali. pa korenje (repa. pesa itd.) Slama za rezanico ne sme biti prekratko rszana, ker govedo dolgo slamo laže prežveči.
Torej slama, pripravljena v obliki rezanice. mešana s korenjem ali otrobi polita po možnosti z vročo vodo, nadomešča že seno dobre vrste. Posebno hranilna je slama, če je bilo žito zgodaj požeto, ko še ni bilo prezrelo in če' je slami primešana določena količina plevela in drugih trav. Slama spomladanshih žitaric (ovsa, ječmena) je boljša kakor pšenična slama. Ržena slama je zarad' težke prebavljivosti naislabša krma.
Živini se lahko položi dnevno 5 do 8 kg slame. Pri senu je treba paziti, da ni plesnivo, ker škoduje zdravju živine (povzroči želodčno in črevesno bolezen). Zelo.škodljiva je slama, bolna zaradi rje in drueih rastlinskih bolezni. Segreta in pokvarjena slama posebno škoduje mladi živini m brejim kravam (griža, prerana telitev ali izvrgavanj e).
Druga krma
Za krmo se nadalje lahko uporabi tudi koruznica, ki pa ji naši kmetovalci, na žalost, ne posvečajo velike pažneje. Ne mislim na koruznico, ki ostane čez zimo na polju, ampak na tisto, ki je bila ob času obrana in dobro posušena.
Dobra koruznica se pelina živini v obliki reaanice. Slamo režem« po dolgem in počez. Med najslabše slamnato krmo spada ajdova slama (težko prebavljiva in ne vpBva dobro na mlečnost krave).
Tudi fižolova, grahova in bobova slama (fižolovica. grahovi«* in bebo-vica) se lahko koristno uporabi. Pii uporabi te dame je priporočljivo, d* jo najprej poHjemo z vročo vedo 0tro-pomj, b«r se na t* način uniMj« razni rastlinski % iivateki ki lahko povarožijo pri širim notranja obolenja.
Veliko važnost v zavzema letos Brije raanlh dreves, ki predstavlja, če Je pravilno shranjeno, v obliki iapoit ia «e|j
vrstno krmo za živino. Med raznimi drevesi pridejo v poštev: češnja, lipa, brest, jesen, topol, breza itd.
Ker imajo omenjena krmila (slama) majhen odstotek hranilnih snovi in ker je slama sama teže prebavljiva in neokusna, si lahko pomagamo tako, da živini pripravimo tako zvane obroke. v katerih se slami al listju doda nekaj korenja (pese, repe), ali pa močne krme in otrobov.
Zelo velike važnosti je pri prehrani živine upoštevanje hranilne vrednost;. Pod hranilno vrednostjo krme razumemo količino hranilnih snovi in stopnjo prebavljivosti. So n. pr. nekatere krme. ki imajo veliko količino hranilnih snovi pa so težko prebavljive (večkrat tudi nezdrave) in zato ne pridejo v celoti v korist, dede na količino hranilnih snovi v krmi razlikujemo: grobo krmo (seno, slamo, korenje, listje) in močno krme (otrobi, pogače, žito). y napredni živinoreji se uporabljajo tablice, iz katerih je razvidno, koliko, in kateri snovi potrebuje živina (molzne krave, vprežna živina, telički itd.) tak« ds živinorejec točno ve. koliko sena. pese in otrobov mora dati dnevno (dnevni obrok) kravi, ki daje dnevno 10 1 mleka, ali pa volu, ki dela 8 ur na dan. Pri prehrani živine ni važno samo to. da dobi dnevno določeno količino hranilnih snovi, ki jih potrebuje, temveč tudi ustrezajočo količino krme. Vemo n. pr. da imajo prežvekovalci velik želodec in potrebujejo zato dnevno od 8 do 12 kg suhe Trne. Prav pri preskrbi te grobe krmo smo v težkočah; zato priporočamo našim kmetom, da izkoristijo vse zgodaj omenjene slame in listje Kar se tiče močnih krmil (otrobov) pa smo v,boljšem položaju.
©pczosil® JfM&lfassskim kmetovalca
Ljubljanski kmetovalci, lastniki njiv okrog Ljubljane, odstranjujete v lastnem interesu sami ostanke ita-ljanskSh žičnih ov*r in kontrolne pot* vzdolž bivše blokovne črte in z*sujete razne okupatorjeve jarke, ki ovirajo obdelavo vašega polja. ,
Prišel je čas jesenske'setve, zatorej pohitite z očiščenjem vaših njiv, ne zanašajte se samo na prostovoljce, ki vendar ne morejo biti povsod hkrati in ne bodo mogli bi« s tem dedom gotovi pred jesensko dodelavo petja.
Pri odstranjevanju imenovanih ovir pridobljeni material lahko uporabite za lastne potrebe, v kolikor pa ga ne potrebujete, ga spravite (sortirano) na kupe M primsma mesta ob javnih peteh, da ga bo možno ob prvi pribranost: naložiti na voraove in odpeljati brez poškodovanja okolnoga
ta ▼ guadovgi
take neprijetne riedove sovražnikove
po«,
vožnja ta prehod.
se omogoči peoria.
FILMSKO PODJETJE D.F.J. — DIREKCIJA ZA SLOVENIJO predvaja v kinu »UNION«'čudovito rusko pravljic®
»PRELEPA VASILJ1CA«
Opozarjamo mamice z otroci, da se vrše zaradi ogromnega zanimanja izredne predstave tudi ob 14. uri!
Vsebino pravljice s sliko Vasiljice se dobi pri blagajni.
Predstave ob 14., 16., 19. in 21. uri.
Nabavite si vstopnice v predprodaji od 10.30 do 12. ure. 2273/a
Veliki uspehi Bosne pri obnovi rudarske proizvodnje
V	Sarajevo je prispel 10. t. m. minister rudarstva zvezne vlade Ban Andrejev s svojimi strokovnimi pomočniki in svetovalci. Isti dan je imel konferenco s predstavniki ministrstva industrije in rudarstva Bosne in Hercegovine iti z upravitelji rudarskih in industrijskih podjetij*z ozemlja Bosne in Hercegovine. Voditelji podjetij so podrobno poročali o sedanjem stanju rudnikov, kakor tudi o uspehih, pomanjkljivostih, problemih in perspektivi tega najvažnejšega področja gospodarstva Bosne in Hercegovine. Od osvoboditve do danes so storjeni veliki napori v rudarstvu in industriji. Fro-izvodnja velikega števila rudnikov ni samo izvršila predvidene produkcijska naioge, temveč jo celo prekoračila. Naši obrati, čeprav s° bdi za časa okupacije delno ali popolnoma uničeni. čeprav niso imeli dovolj strokovnih voditeljev, pa tudi ne kvalificiranih delavcev, a često niti najosnovnejših sredstev, so skoro dosegli, a nekje tudi prekoračili predvojno produkcijo. Glavne težave so bile nedostatak transportnih sredstev železniškega prometa, sredstev za mehanizacijo, električne energije in jamskega lesa in čestokrat tudi denarnih sredstev zaradi nerednih plačil za blago.
Po poročilih strak«vaih referentov je govoril minister Bene Andrejev, ki je med oštetim dejal; Dosegli smo uspehe zlasti v indurtriji premoga in zato lahko z vedrim čelom pogledamo v oči svoji državi in svojemu narodu. Ti uspehi so plod. vašega dela in dela rudnikov. Večina ruđnSrav je izpolnila svoje proizvodne naloge. S tem tempom in še bolj živim tempom moramo nadaljevati delo. Težkoče se velike, morda bodo še večje. Se velike naloge so pred nami. Na nas gleda vsa (hrzava. Mi moramo njene nade upravičiti. Vaš tempo dela je zaslužil pohvalo. Vprašanje traasporia, plač in vse druge probleme bomo čimprej rešili. Vaš* pažnja se n**Ba osredotočiti na racionalizacijo in arganimetjo dela. Na koncu je minister Andrejev dejal: Naša podjetja morajo psrtati rentabilna in jih moramo očistiti z želeaao metlo duha bivšega postavanja. So s kiča ji, da so gotova podjetja dražja od zasebnih. Naša podjetja morajo biti na trgovski osnovi, da bodo čimbolj rentabilna in čimbolj ekonomična. Ker ima B°sna velike raevojne možnosti, namerava zvezna vlada, da se Bosna pretvori v velik in modern industrijski center. Svoj govor je minister zaključil z apelom, da mora biti produkcija ekn več}*.
Pomočnik ministra za industrijo in rudarstvo Bosne in Hercegovine Fra-nič se je prisotnim zahvalil za udeležba in obljuba, da bo ljudska oblast obvladala vse ovire in bo nadalje pomagala pri ustvaritvi močnega centra industrije in rudarstva v Bosni in Hercegovini.
•
Proizvodnja premoga v Boasi se je od avgusta povečala za 30%
Iz Sarajeva poročaj«, da so v bosanskih pramogovaikih po zbranih statističnih podatkih znova povečali proizvodnje premoga, tako de je tadaj nasproti povprečju v prejšnjem noseću za 30 odstotkov večja. Rvj-« darji v bosanskih premogovnikih tekmujejo, da bi easafoolj dvignili proizvodnjo, zlasti v primeri s Slovenijo, kjer je bila v začaScu sep-tsmbra za 15 odstotkov večja kakor v prejšnjem mesecu.
Ukrepi za izva$SRf£ zakona
o agrarni rsšormi
Zvezni minister za kmetijstvo je izdal naredbo o prevzemanju kmetijskih zemljišč, ki so prišla pod določbe čL 3. zakona o agrasni reformi ia kolonizaciji in o postavljanju upraviteljev na takih posestvih. Prav tako je bila izdana naredba o ebvezni obdelavi zemljišč, ki so prišla pod določbe zakona o agrarni reformi, kakor tudi zemljišč, ki so pod državno upravo. Po tej naredbi morajo dosedanji lastniki svoja dosedanja zemljišča, kolikor še niso prevzeta, obdelati in posejati. Če pa je zemljišče že prevzeta, so začasai upravitelji dolžni poskrbeti, da bo obdelane in posejano. Glede obdelave zemljišč, določenih za kolonizacijo na oaemlju Vojvodine, je določeno, da mora za obdelavo in setev skrbeti glavna kmetijska komisija za Vojvodino s svo-•jimi organi, in sicer brez ozira na to. ali bo zemljišče v tenu let* naseljeno ali ne. Pri izvrševanju naredbe e obdelavi ki setvi bode pristojni organi izvajali znano naredbo e ustanovitvi odborov za setev m naredbo o mobilizaciji živinske vprege.
Gorenjska bo preskrbljena z drvim
Gorenjski goedovi so dobo okupacije kolikor toliko srečno prestali, ker si Nemci zaradi delovanja partizanov niso upaH sekati. Na Jekrvci. Pokljuki in Jezerskem so sicer nričaj posekali, vendar lesa nos« megli »voziti Se par mesecev pred l^apitulacijo Nemčije je general Rosener izdal povelje. da se mora posekati dvesto metov širok pas gozda ob cesti, Jesenice — Ljubljana. Razvoj dogodkov pa je to nameče preprečil.
V	gozdovih je tako cetsde mnogo lesa. Vprašanje preskrbe s kurivom je sedaj predvsem »predenje delovnih modi aa izdelovanje drv in za seka-
nje. Sedaj sekajo les na veleposestvih pri Jezerskem. Pri tem delu je pokazala veliko požrtvovalnost mladina iz Kranja. Združila se je v delovno brigado, ki bo pričela z delom 17. t. m. na cerkvenem posestvu v Cerkljah. Tej delovni brigadi bodo ob nedeljah pomagali dijaki Vojska P3 seka za svoje potrebe sama.
Veliko prizadevnost in delavnost je , pokazala pri sečnji druga delovna mladinska brigada iz Ljubljane, ki dela v Bohinju. Skupinam, ki štejejo po 14 mladincev in mladink, pomagajo strokovnjaki, ki so jim dodeljeni Poleg tega so vsaki skupsti dodeljeni po trije vojaki. Te skupine so se že zelo izvežbaie v svojem delu. Tako je ena teh skupin pripravila v enem dnevu 21 kub. metrov drv, kar ustreza delu. ki ga opravi enako število odraslih strokovnih delavcev. Precej (h-v bodo iz gorenjskih goedov še pred zimo spravili v dolino. Sekajo pa tudi v krajih, kjer bo megoče drva odvažati tudi pozimi.
= Pri eddc&u za trgovine in preskrbo mestnega narodnoga odbora v Ljubljani je bil iHtensvljen referat za turizem, gostilniške in tagovmstoe obrti. Vodetvo referata je poverjeno tov. dr. Arnoštu Brilsju. Uradni prostori referata so v Beethovnovi ulici štev. 7-1 desne, kjer je soba reisreeta. in v II. nadstr. levo. kjer je pieerna referata. Telefon št. 21-36.
= CefeeIar,H! Kmetijelko ministrstvo sporoča, da je Mtatateetvo za trgovino nakazalo Oebetaeski zadrugi večje hobŠH&e eSaeBiorta za potrebe tirmteesija. čebed za zranrico zalogo. čebelarji laStieo kupijo na če-bekno đruti'ao 3 kg fiadfcerja., zato pe. morajo prodati 4 ki pri tag medu, ki gs bo aabt’cTcka zadruga dala na. razpolage Narodu. Vea podrobnejša navrasa*. ta pojasaBa deje Ce-belarska zadruga v Ljofeljaaii tako tudi ttetim čeSsežarjam, M imajo svoje čebele popolnoma suhe.
= Dva stoveEa&a k**3itjska tečaja v Panela, Od«* za kmetijstvo pri poverjeništvu JPNOO za Slevaedko Brtasarje bo priroda na «hstojeSh šaoetijtitih šetah živri»i*ejike-ml*fcar-šfei tečaj v Tolstinu in saajsesfce-vrt-nerski tečaj v Škeeij*Mu pri Kapra. Oh« tečaja so bata» pričela L e&tefara 1S45. in bosta zaključen* februarja 1946. Tečaj® isseta nsaasn praktično vzgojiti, izobraziti ia v zaanju izpopolniti nov delavni kadar, ki bo prevzel kmetijsko pospeševalno slu-žfeo pri krajevnih od&erth te kmetijsko proizvodnjo na jsvuii in privatnih pesettvh.
= Pred dagraditvijo vatikega mosta na Uri. V kratkem ba izročen preeseeu veliki mest esa Bai pri Ro-ssnski Dubtci, ki je dolg 256 m. Z deS so pričeli v začetku avguria. Spričo požrtvovalnosti naših driavoev bo n*©£t obnovljen do keeea septembra.
= Meta preko Juesiee »a cesti Beograd—Kracejevac ebazvgajo. S podpor« ministrstva z® gradnje so nedavno pričeti z deii zs grada j« mostu iz aratiraneg* bataaa preko rake Ja-saaiee na važni proaeetai črti Beograd—Kragi^e-vac. Ogrodje za sovi mota. ki je dolg 35 na je že zgrajeno. Bo načrtu raosa biti aoot dograjen do kosca novembra, ker to nujao zahtevajo presnete* potrebe.
= Oskrba Ervaiake s testai za je-aejsst* setev. V masiztrstvu z* tinae-tijtave nared»« vlade Krvarite je bila te dni konferenca načetiiStov kmetijskih oddelkov ekreaaih odborov 'st vseg* področja Hrvate««. Na koafe-renci se jeaprav^jaii e vežna» vprašanju preskrbe radostnih kotički seme» za jeseask* setev. Ftautitrjsao je bilo, da bo zajamčena pretirane prebivalstva v prihodnjem letu le tedaj, če besae eb pravem šmi ia pravilno izvršiS jesensko setev. Ha konferenci so ugotovili, kakšne heličme semen so potrebne za pc-sanvszne okraje ia kaj je treba vse storiti, da bo seme praveesaaa na rs«?*o3aso. zlasti glade na prometne triteve. V načelu bedo kmetje dobili semenske tit« v zamenjavo. oni kuttaje, ki etenajo žita ali drugih pridelkov za zamenjavo pa bode seme lahke kupili. Delcčeaa je turi. da bedo najriroairitaejSi kmetje dobili seme preti plačftu v pritiedajem letu.
IZ S3&33C33@g3
za
Oddelek za pr oskrbo MNOO objavlja: Gospodinje se stalno pritožujejo, da r. »katari trgovci ali peM v rasnih driih okrožnega mesta Ljubljaše vzrijo prodaje kvasa brez talstanis. in kupcu n. pr. za 1 din edlermjo kodčak kvasa, ki ni v skladu s ceno 47.50 dan za 1 kg.
Opozarjan» kupujoče občinstvo, in prodajalce, da je tak nadte prodajanje. kvasa nedopusten ia se mora. vsaka prodana količina kvasa stehtati vpričo kupca. Kupov alci naj v lasteč prid sami nadzirajo prodajo kvasa, ker morajo dobiti, n. pr. za 1 din najmanj 2 đkg kvasa.
Prejeli smo odposlansko pooblastilo za tov. Pristovnika Franca, delavca. Jelena Vero, trgovsko pomočnico, Zorka Franca, kovača. Ker je v dopisu pomotoma izostala navedba podružnice in kraja, ki odpošilja te tovariše, prosimo, da se nam prizadeta podružnic* namudno javi.
Enotne strekovne zveze delavcev hi nameščencev Glavni o<S»or za Slovenijo
uefsrf!	?*» stvar najHrOh
delovnih mnciicl

KULTURNI PREGLED
Dražioie fe©i® obnovljene
®jb zakljsiiika selfsksga Tedna If^sks kilter®
Načelo Osvobodilne fronte, na; dobi naše kulturno in prosvetno življenje in z njim tudi umetnost širino, na*' si poišče iz zaprtih umetnostnih salonov, dragih revij ta le za «eek krog dostojnih gledališč pot Btod Imdi. v slovensko vas ia med vse tiste, ki so jim nebna! kulturo in orarinost aaprraii in odfujevaK, je b«So v «©katerih večjih kukuraih priroditvali zodnjii mesecev že dokaj zadovoljive rešitev. Prav posebej bi «b te® spomnili »a jes««iške knitume prireditve, ki so zares povez3ie in apre#te v dele vse, pa so po' tem obranile t«di zadosten viatao. Tej zahtevi je bodel ustreči tudi celjski Teden ljudske kuSure, kar kaže že njegov naslov. Združeval je vrst® »riretBtev. gledaliških predstav in koncertov. umetnostnih razstav iid.
Tedea se je začel v nedelje z mia-dtesk« pevsko prireditvijo. Ta je združila mladinske nevske zbere iz vsega eetjekesii' okrožja: fe Orle ia Liboj, Vidma - Stepe vasi, Jurkiešira, Nove Cerkve. Hrastnika, Trbovelj, Vetsika in Celja, feti dsa je bila tudi 'Mladinska revi ja«, ki sta jo izvajata hjladinski pevski zbor in mladinski «r-kester ter je bite razdeljena v tri defe: »Borba za svete prav»e teptanega slovenske*! naroda«. »Sovesski materi in slovenskemu dekleta«. »Teptan ste venski trarod vstaja k terae sn-ženjatee«. Drugi del te »ladinske revije pa je bila igra »Beekučmek, ki so jo igrali borci XXIII. udarne divizije.
P» teh uvodnih prireditvah so imeli lite nara! ia glasbeni večer, pevski n sat»*» ansbih ia mešan, zborov, uprizoritev soIehoosfB ljudskega rerite-cijsboga večera z odersko opremo in glineno spremljave >Živo kri« in Csaberiavo dramo »Kralj na Betajnovi«. To vočerpe prireditve pa je spoastjaža raastava upodabljajoči uusofei&ov. Fotssrstiska in tiskovna razstave je pokazalo Bo-epo posnetkov iz besbe ia Svijenja v r-eodovih te na «sveosjesem «seadja te dala hkrati prerez našega Begata ega tiska.
Raoiiacifski večer je zbral vrst« lite ralov, te s® bo večini doma te Celja ali b’J&ite krojev, ala pa je večji del ujteovegE življenja s Celje ra tesno povešall Tojsa lote so veS.no t«h indi odteatea: bili so partijtssj. žive ta rili so v »Pss-č&ili tsioriSBSi. v pregnanstva v Srbiji. Med ujtsri se delavci, učitelj;. «ažaBi. gedeiičje. BrsE s« svoja dsia iz predvsgslh let. p red v sera pa pove. pssaai te srasro z snotrri iz naših	dni.
Jovan Franc, delavec, ae-sna iz St. Jssaža na Vinski gori, je ebjavil Ttakai pesmi že prod vola». Pike lirik® te dramo. Vajaa teta je preživel v aaaiakz-sa taborlž5u. ftesitir-sl je nekaj svojih sterpišrh peasai fe tri z rasSvi Is osvobodite." borbe. — L a 2 e A la din jo tesasff, ki so je rod3 v šožteitj«. ?i»e pa tedl d.-išae pesmi i® je avtor >fere krvi«, ki je bila ra spepodu ee£|a&e£a tsd&a. Prebral je nehaj edleaak.ov iz svoje zbirke »Je-eeapke eesssi«. — Maček A a i a , celjriK rojeadaja, te pisal® že v di-jatStSi Mft, -cajna tete pa se ji daia spev za Bova dola. Bieia je kratko proso >?ii ssŠR-sste«. te opisale obisk pri zaprtem ožste ia nekaj pejsai, »Posesa Ostric ia »Cesta«. — Saprei Alojz, detev.ee iz Laškega, je bral pesmi. — Podjavoršek AVbia_, niStpii iz Celje, te zaest kot pedagoSri
pisatelj. ptže na tari pesrai in proso. — Senic Vera ia Šnaarisia ©o Ite-sti je hite pfirtizaaka. Brala je p*aaai. — E«? Fran, znan mladinci pisatelj. avtor »Zveste Sete« ia »Ifodvedfi Bjavčka«, sodelavec Lj-izb-lgKBofeaa?n ržena ia drugih revij, je doma iz Kranja, pa je preživel velik #*3 svojaga Svljeaja v Celju, vojna ista pa v isgnaasivu v Srbiji. Bral je pasati, napisane v maribsrekeia zaporu teta 1941. — Frece Fran, «tessašea iz Seija. ?d5e zdsj novele s «neste iz narodna osveheafluejs boja. j Kot partizg« so je boril sa Bglsssj-1 skesa te v Gorskem Kotara. Bral je! aedsje poglavje k novele »Zemlja brez Sevfei'-a«, ki riše Krško polje P° tesolitri asiHi IjeaL — Babic Manija®, tedi Celim*, je prabral več paKai z vejal»! motivi. Kot gost je bral povesi »Baae« tovariš Niko Jevičovič, Čraogoree, zdaj fee-man-daat XXTH. ttdarze divizije.
BssHiave apodabijaježiš umetnikov, te je odprta š® do 26. L ra., kaže dela n®«*.ierih starej&ih mojstrov, la s» že prod vojn* razstavljali, te mladih . ki so vesele svojih prvih del. siarteSimi so predvssat slikarji p*«f. Albert Sirk. ki razstavlja BcjveS sij« tSanjeni konzafiiant). prof. Ščuka te Stiplovšsk pa kiparja Stoviček te Salezin. Ščuka rao-atevtja največ akvarele s pekrajin-SkiBu moSri, te nekaj risb s tušem. Stšptevšek pei-treie. risbe te lesoreae z VMLkdanjisti motivi, ia risbo >P©-^oaa viteite spomini» na nekatera dete z razstave asčtb umetnikov p^feaaov.
3iod mlajžimi slikarji ie razstavila Avgusta Jeraja vrsto olj te akvarelov, pokrajine, skoraj ieitiaae živobarvne podobe. Med deli Karla Mehleta ja »Počitek«, olje. Matej Solarik caaslavlja tudi risbo Borba za Beteaan. Franc Stare oiza:	Ulica v noči. Žanjice. Mati.
Šr i b a r akvarele. Žuža te Pri-s to v š k e v a valifee sortrote v «iju.
Med kiparji so poleg Stovička in Sa-lezina razstaviti: Lane »Torzo« in »Obup«, Lipičnik »Slovenske partizane« m druge plastike. Najzanimi-vejše motive sta zbrala Ivan Blatnik i® Karel Zelenko, drugi zlasti v risbi: Izseljenei, Streljanje, Partizan, Pregnan*, V svobodo (Blatnik), Streljanje v Celju 1942. Na Re-Se&ah 1943, Umor, Pogreb ujetnika, Frankolovo 1845. V lager ju 1944. Padli partizan (Zelenko).
Glasbeni večer je obsegal pevske točke, solistične te zborovske, klavirske te ©ricestrahae. Celjski orkester je igral pod vodstvom Radova** Zobca -Erichsovo »Overturo Sara/an«, nrezzosopurasistka Sonja Drakslerjev* je zapela nekaj pesmi Čajkovskega is arijo iz Thomasov® opere »Mi-gflon«. Mestni pevski zbor je zapel Knahlovo »Slovan«. A pikovo »Bile-čank©«, rusko »Konjeniško« in Devov» »Fioanrsko«. Tenorist Miloš je zapel Lajovčevo »Serenado«, Pavči-čevo »Pred durmi« hi arijo Lenskega te »Evgenija Onjenma«. Breda Rajh je igrala na klavirju Lisrtove, Sokove ia Chopinove skladbe. Aleksander Kovač (bas solo) pa Adamičevo »Nocoj je pa lep večer« te Pavčiževo »Dedek secmonog«. Glasbeni večer je zaključil sted3cal*i pevski zbor iz Gaberja, ki ga vodi Tone Tržačan.
V soboto so uprizorili celjski igral-ei Cankarjevega »Kralja na Betajnovi« v režiji Fedorja Gradišnika. Teden pa jo zekljueH* nedeljska
Spored koseerta Ijabljanekega n*^ <fca, te je bil v petek v vmHki fSKar-iBoaičai dvoi-Jtte, je bit tokko bogat, da o celoti podrobno aa teši mesta ni mogoče porod»»; asi» se bom omo-jžl le na boij seteAae i^pteovltve te pj-ikaee.
Koncert je etvard soBasml zbor ljubljiiBWii&sa radia, glasovno zelo enakomerno gpaiibesio tak>, te rassoo-laga z ugodno befcaačao <kttpeiootjo te kvalitetnimi glasovi. Zapel je Kieteevo Tam na wfenl gredi, naredno if»coj se nvi je aarajah», Ipavčevo Bi, todBcj, Havsfleovo Poljsko peasetn :n Aaamčevo Kresovale txi devojke. Vse te poemi sc bile tebrane teke do so midSe sialsso aookreže-cest; po svoji strukturi so nudile zbor» vse možnosti učinkovite interpretacije, M je je zbor tud; sa dostojni '.bStei dosegel. Tehnično izgrajen, šstaa&ti'Tic točen te giasovco kultiviran je zbor t»dj vsefcterič iz-r.sašl vse itee fliasse, te dajejo skladbi iKafceteččkž enačili te te/r.litete. Ne-sporno je kovnern' zbor IjutejeBSfeega radia ¡sa stepaj;, ki ms bo n*6žSla še micso raavojratli mokasti te na kateri se bo magsi rc®v4tl v repree&n-tafev» ztsor. Zboru je djr*gis»I Otej! Cvstko. Komeraonau steni je steeil violirest Karte SsseJ, ki je tevajal čustveno ntečaa te t-sfeafSao zelo kssnpHeipan Hačaturjanov Poezn :n Wlesi&wikeara virtuooBi Schsrao-Ta-ramteJa. Obe sklc.db-: ;p Rupel prika-aat tehzafeao ocSičoo te z iaraažt m čaotveiEiai vživetjesa, ki je b'fo po-eebej nagfeičeno v Hačaturjasovi sklada, au&dtom ko je v skladb; VVtoriiivvekeg-a imel priliko prvenstveno priScazoti visoko zmogljivost svoje tefeašks. Na klavirju ga je spreiTiljitl pfenist Pavie Sivšc. Zatem je bolgarska sepranistka Bojka Kon-stateHn®va sedela tri bolgarske pesmi, zuRČ tae po tto>ičm mekkBki te pestri ritmilsi. Konstanfcnova je pevka obsažnege, tatacično zelo izobraženega te liuKiviraneg» glasu tor tev»stna interpretinja bolgaiHke folvlere. Posamezni registri so ugo-«ino «zenačeai. volcats.icija je jasna te pravilne fraairaaje eztotsko in skladno vsebinskemu amu. Mnogo v«č prilike kot bolgarske narodne peani ji je nudila v tehmčnaaau pogledu arija Rozine iz Rossinijevega Seviljskega br-vea, Id jo je peta v «Irugesa <Sdu koaearta: s to arijo je pokazala izvrstno tsteečno vžžfeuo in se je predstsvtta kot odlična koicra-turaa pevka, ki je z lahkoto izvedla vse obsežne tehnične zahteve tega speva. V izvajanju boigargje'-h na-rodi^ii permi jo je sprsrnJj«! pžaaist Bojen Adamič, spev Rce&ne p® je sprenaij&i orkester ^ubljacrisega radia pod vodstvom GJfeča Prever-šžia. Prvi dri kcocerta je zakljnefla piatesiSta ¥§3da fisrarisvs, te nam je hfile. doslej v keaesrtaein žšvti*E£ju bolj ¿—Ma Po svojazn izvajanju pe kaže zeio dobre tatonižoe kvalitete, te niso izražene le po virtuozaoria podajanj«., tasurveč tudi po znaSSaem Baueticateo močnam te iBraritean nastavku. tar raaaožno teterprctacijako ^oaitmemt, siožečo na. pcgtobljaaem čustvesiacn doživetju in pravilnem razumevanju prednafane vsebine. Na tem koncertu j« Izvajata Chopteov Prslodij v ens-nriu, op. 46, Skrjabi-nove Preludije b-ueol. D-dur, o-moa te h-mol ter I>ebus3yjevi Deklica z lanenim; lasmi in Mnatrria. Ta njan zaaknSr »psred, ki je tori po siaini pod oba značilen, ji je nudil vae mriteestl interpretacije in tehničnega, prikaza. Bodite Chopin, Skrjaten ali
pevska prireditev moških in mešanih zborov iz vseh krajev celjskega okrožja in sodobni ljudski recH*ei]ski večer z odrsko opremo m glasbeno spremljavo, »Živa kri« na besedilo Lanca Aladina. Prireditev je bila posvečena spominu padlih sovjetskih ujetnikov. Sodelovalo je 100 celjskih dijakov in celjski orkester. Režijo je vodil Milan Stenie, godbo Dušan Sancin, opremo pa Karel Zelenko. Prireditev je bila na ruševinah te na dvorišču celjskega Doma ljudske prosvete.
Celjski kulturni teden se je končal. Če gledamo nanj kot aa prireditev v podeželju, pri kateri so sodelovali skoraj sami domačini, povečini mlajši, šele zoreči ljudje, ia če vemo še, d« preživljamo komaj prve mesece svobode po letih razdejanja, mu lahko primamo uspeh. Vendar pa je treba poudariti, da je uspel bolj kot kulturni teden, manj pa kot teden ljudske kulture. Kajti večina prireditev, n. pr. recitacijski večer, je bila omejena na nepreveHko dvorano Doma ljudske prosvete, in še to je zasedlo — ne popolnoma — meščansko izohrašen-stvo. širše so bile nekatere glasbene prireditve, ki so zbrale več ljudi in se bolj približale temu. da bi. bile ne samo kulturne, ampak tudi ljudske. Z<M se, da je bila napaka nekje v organizaciji te morda še bolj v propagandi. Kriče« plakati ki imenujejo glasbeni festival na prav cirkuški način »senzacijo«, pri teh vrste prireditvah prav gotovo niso zdravo propagandno seed-I stvo.
je bal pretefcažnja reste^ae reproduktivne sile peenštetae; te trefea je pa^zasfca, da je H-orafeova te ^»sdse podane staiacSbe "-aiuščSa pofcrebae J&ae-»e ter jih je prfkasaia n« psasv lepi usnotmški stopaji. S to kvežJtet», ki z njo razpolaga, dartas, bo pea.v gobovo dosegla še močan vzpeti.
Drugi del kcneoita je aeori že omenjeni spev Rentee a® Rontenoje-vega Seviljskega bsivea, saktjužBa pa ga je Beethcesova I.	«p.
21 v C-daru, zoss&Heai prikaz tearite v vseh stavkih (Adagio moho, Aa-dante oanteisle evn mteo, N&uuiot, Adagio-Aliegro raoito \>iv*ee), te so tehnično kristalno osti, nejsrte^asiis-tični in vendar zahtevni, teterprete-cijekl prav tako jsani, pa, aotsimfi čustveno razgS.«s»i i« iapoi**L L »sifoni jo je tevajai sjiufoniitej csisMSer Radi» LjttHjsna, ki je bil po irrešSh instrumentate&i sfeuptoah r eptetoesi enoten, tehnično čcžbo pa^>rsfriji» in v iatei^retaottji .vtltev» doeteden tar učinkovit. Dirigiral naas jo Hr«a F*»-vevštei, ki bo ro«-gel svejo dhoipeatteco osebnost v nadaJjatsn tete še razvšhi in ki je na tean keoeespta s prikasom obeh oriseskrteaHs dri dft-segri pffasr lep uapeh.
Kot ®eiota je koraoart jjMfe4j»Bte£oga radie, doocgel zete lep us^eh te je tel v umetniškem pogšežu aa peaar lepi Izvajalni stopnji; p^aeal pa js tudi sistematično delo, te ga vriii v sve-jriu delokrcigu te M bo moglo posne-niti važnega činaferija v Savljsajc slovenske reproduktivne gtesfee. Prireditev Ijubtjamkego radia, ki je ests. v korist oairot»Jim otrekoffla, je dri-ca-sala, da morejo Iriti tn<fi take cbtl-ic g-laehijiege. nastopanja kvaJStetae in ta prirnjs- bo merri služiti za vzgled tudi drugim riiičoSm giafoenfc» prireditvam.
Dr. Dragotin Cvetko
!iMinmiiuiujituiiiDU)iiiiimmiuiinr.iiiuuiUtuiiiuiH!iau»na«Hnmni!i;mwnioiiiiiiiiimn
fiesto emivsest števen-sksge nerod» v
dfSss? fy®ss4i!
SLIKARSKA RAZSTAVA V FRANCIJI
Velika razstav« sodobnih francoskih slikarjev so odprli v dvoranah zgodovinskega gradu v Fonteabieac. Raz-slavljena dela s« bila v času okupacije skrita v grajskih kleteh.
DELO NOVEGA SOVJKFSKBGA ZAVODA ZA ZGODOVINO UMETNOSTI
Pri Akademiji znaaaoeti SSSR je bil nedavno osnovan zaarod za. zgodovino umetnosti. To je prva ustanova te vrate v Evropi. Ravnatelj zavoda je akademik Igor Grabar. Razdelil je institut na štiri oddelke: za slikarstvo in kiparstvo, arhitekturo, glasbo ia gledališče. Glavna naloga zavoda je proučevanje zgodovine ruske umetnosti. Doslej še manjkajo temeljna dela o zgodovini ruskih likovnih umetnosti, arhitekture, glasbe in gledališča. Zavod je začel pripravljati te spise za tisk.
Mad naloge zavoda spada tudi proučevanje in objavljanje originalnih virov za zgodovino ruske umetnosti, t. j. materiala iz arhivov, bibliografskih podatkov, spominov in monografij o doslej nepoznanih ah nedavno odkritih delih. Takšno gradivo bedo objavljali v posebnem Ust» »Umetnostna dediščina«. Prva številka Usta je že izšla in je posvečena življenju m deta ruskega slikarja Uje Rjepina. Pisah mo ljudje, ki so Rjeptaa dobro poznali. V nadaljnib zvezkih bodo objavljene doslej nepoznane Rjeptnove slike, skine, portre-tfi itd.
BWHHMMB— irnitWMffiamBMBWBgWHWgaMWBUIIEI i .1N i um  m
m praff!jtsMce m	m ^m@karad|eS
mmmmmKeimmmmmmmmmmmmmHmmmmumaammmmmmmammmm
mrnesat Madia LpM|^e
omenjenih poglediih, vsak izmed njih
Na južnem robu Jelovice je nekoč stala cvetoča vas Dražgoše. Skromne njive in pašniki ter Jelovica s svojim lesom so dajali Kruh maikn kmetom in gozdnim delavcem. Petin osemdeset hišnih številk so imele Dražgoše.
Prišla je vojna in kot ena prvih slovenskih vari so padle Dražgoše. Nemci so jih uničili s temelji vred. Prebivalstvo je romalo v izgnanstvo ter se razbežalo v gozdove in sosednje vasi.
Danes imamo svobodo. Dražgošam so nam jo pomagali priboriti. Zato naj bo njih vas med prvimi, ki jih hočemo obnoviti.
Načrt za obnovo sloni na dveh med seboj povezanih delih. Cesto Rudno—Dražgoše in začasno obnovo Dražgoš. Boo brez drugega ne bi imelo pravega pomena. Obnova vari bi bila otežkočena brez avtomobilske ceste, (ki bo potrebna za prevez gradiva), cesta sama pa bo neprecenljivega pomena za prevoz lesa z Jelovice. Ministrstvo za gozdarstvo ima namen, da cesto podaljša iz Dražgoš do Jamnika te na Jelovico.
To daje že slutiti smer gospodarskega . razvoja novih, Dražgoš, posebno če pomislimo na agrarno reformo, ki bo gotovo v korist Dražgošam. Poleg lesne eksploatacije bo verjetno uspevala živinoreja, ne pa poljedelstvo. Zato se bo vršila obnova že v tem smislu te podpirala se bo samotniciativa prebivalstva, ki bo zasledovala te dlje.
če hočemo porušeno domovino obnoviti načrtno, ne smemo reševati obnovitvenih problemov že danes dokončno pa zato samo polovičarsko, kar bi bilo zaradi pomanjkanja finančnih kakor tudi gmotnih možnosti nujno. Cilj obnove mora teti danes provizorična rešitev trenutnih potreb. Jasno je, da bo država v takih primerih najmočneje podprla obnovitvena dela. Kakor je rekel predsednik vlade tov. Kidrič pa je predpogoj državne pomoči samciniciati-va od spodaj, to je od ljudskih množic, ki sante kažejo vri jo to požrtvovalnost za delo. Samo tam, kjer je ljudska samopomoč že začela delati in je tudi že pokazala uspehe, je mogoče računati na javno pomoč. Tam bo aačaeni te zasilni rešitvi tada prva slodfla vsem zahtevam bodočega časa odgovarjajoča dokončna rešitev — širokopotezna gradnja!
Mwa eesSa iz Radnoga
r Dražgoše
Dražgnšanl so bili vselej napredni. Skupne so se borili te trpali za svobodo; skupno bodo danes obnovili svojo vas. Osnovali so si svojo obnovitveno zadrugo, ki jim bo z nabavo kreditov, materiala m đckvnfe sil omofpedSa obnovo njihove vasi. Država pa jim je priritočila na posaož z grade jo nove ceste iz Rudnega v Dražgoše. Zaznamovana smer teče skozi vas Redno in nar©ch pet zavojev preko prij m pašnikov do Dražgoš. Dolga je 4 km; poldrag kilometer tsće po stari eesti, ostalo je nov«. Povpeečen vzpon je 10% v zavojih 5*^o; širina je 4 m. Poteg mnogih epsssih zidov bo cesta inaeia več obokaaih vorfnth propastov. Do danas je ne. tarasi odkrite niše te tolmača za okrog 1900 m dolžine ceste kar da okrog 9900 kvadratnih metrov površine. Izkopanega te sa-sai&ga. je okrog' 7990 prostor tonskih meteov materiala. Cestni tlak je že potočen na očssku ceste skori Rudno. Na cesti dela okrog 120 vojnih ujetnikov, ki so od začetka avgusta, ko so se dela zadela, do danes izvršili blizu 30.900 delovnih ur. Pod vodstvom tovariša Maateria, iti uspešno vodi Tehnično "oazo škof ja Loka, dela na cesti hitro napredujejo. Da bo možno cesto dograditi še to Isto, bi telo nujno povečati število delavoev-u jetnikov'.
Nova cesta bo pomerila za vesi Rudno in Dražgoše ter ohoiioo ne-precealjrvo pridobitev. Tega se prebivalstvo tudi zaveda. Posestniki Rudnega so brez ugovora odstopili svet, preko katerega teče nova cesta.
Z gospodarskega stališča bo eesta pomenila odprta vrata sa obsežnejšo te načrtno sekanje bogatih jeio-viških gozdov. Kaže, da bo les ta njega obdelava (zakaj bi izvažali neobdelan les, če ga moremo sami predelovati ?), poleg živinoreje ene izmed poglavitnih gospodarskih panog obeh dolin nad Škofjo Loko. Teren je namreč za gojitev lesa odličen. Ker je pa naš les težko konkurenčen l*eu iz drugih delov države, bo nujno dati možnost razvoja lesni industrij, ki bo les predelovala; ne mislim pri tem le mehanično, ampak turi kemično predelavo lesa za papir, špirit, tekstilije te drugo. Električne energije za to industrijo bi telo v kraj« dovolj. Prav tako bo zelo olajšan prevoz živinorejskih in kme-tijridh proizvodov rta. trg.
VeHfcega pomena bo nova eesta tudi s tujsko - prometnega stališča. Dražgoše bodo ena prvih vzornih sa zadružni osnovi. Kot take bodo nassRj, organiziranih na zadružni osnovi. Kot take bodo prav gotovo vzbudite zanimanje širše javnosti. Ce pomislimo še na to, da so bile Draž-goše v času suženjstva ona vas, v kateri je okupator doživel svoj prvi večji vojaški poraz, da so bile našim partizanom stalno gostoljubno bivališče te da so prav zato morale s površja zemlje, nam bo jasno, da bodo danes v svobodi Dražgoše postale naša ljudska romarska pot.
Načrtna obnovitev
Zelo velikega pomena bo cesta turi * gradbenega stališča za obnovitvena dala v vasi sami. Stara vzpenjača v vasi sami je namreč pokvarjena . Po novi eesti bo možen prevoz vsega gradbenega materiala, orodja ta opreme za nove D ižgoše.
Tehnična baza Škofja Loka vrši poteg1 dri na cesti tudi dela za ob-,ap«ttar Qraigoš. V načrtu J» grad-
nja lesenih poslopij v dveh skupinah in sicer na »Pečeh« in pri »cerkvi«. Vsaka skupina bo imela dva štiričlanska te tri osemčlanske stanovanjske prostore, hlev za govejo živino, svinjak, kaščo te higienske naprave.
Med obema skupinama bo stal upravni del vasi z zadružnim domom, šolo in enim začasnim stanovanjskim poslopjem.
Ker je stara vas popolnoma uničena in to uporabno niti zidovje, ne bo stala nova vas na istem mestu. Prostor, ki je izbran, je idelalen, saj leži sredi polj ia pašnikov ob novi cesti. Lega posameznih zgradb je določena tako, da bo vas zares vzorna, tako z gospodarskega, zdravstvenega te estetskega pogleda.
Začasna stanovanjska poslopja so grajena po novte Izkušnjah. V razliko s starima kmečkimi hišami, z velikimi, vlažnimi in neekonomsko razdeljenimi prostori, bodo nova stanovanja sicer manga, pa zato smiselno «rejena. Vsa ploščina tlorisa bo izkoriščena tako, da bo družina imela primerno kuhinjo s štedilnikom, dnevno sobo, spalnico, shrambo, vežo te higienske naprave. V dnevni šote odpade velika kmečka peč, ker bodo Dražgoše dobile zadružno pekarno.
Hleva bosta v vsaki polovici vasi po dva, eden za govejo živino te eden za prašiče. Opremljena sta s spalnim prostorom za pastirja z modernimi krmilnicami, s shrambo za krmo te orodje ter z gnojtečnimi ja-
V premišSte&fsmle
Komaj da je možno primerjati Džingis - kanovo osvajanje sveta ali pa rop in požig hunskega kralja Atile sodobnemu opustošenja, ki ga je povzročite okupacija na naši zemlji.
Slovenija je do skrajnih grozot okusila, kaj se pravi, če zdivjata preko sončnih, zrelih livad in polj, preko košatih gozdov, tihih vasic in mest vaeumčujoči bes in pohlep okupatorja.
Marsikatera razrita njiva je letos brezplodno samevala; gozdovi so okleščeni za desetletja naprej, na prijazne, skromne domačije pa nas spominjajo ruševine.
Ozdravljajoč čas in neugnano delo bosta vse to popravila in gotovo dvignila še na mnogo višjo stopnjo civilizacije in kulture. Le nekaj ne moreta ne čas in še tako udarniško delo popraviti: ne moreta zaceliti ran, ki so bde at or jene nebogljeni ded.
T o bedo morejo in morajo odpraviti le velike človeške duše in dobra srca!
Kako?
Ne na način, t& je hd nekoč tako priljubljen in se je le v redkih primerih res dobro obnesel: to je, da so skotico vzeli za svojo. Ta okosteneli in zastarani način je nezdrav, čeprav se je v posameznih primerih dobro izkazal.
V	zah dete za svoje sme in more le človek na višku svojih sil, ali mladi zakonski ljudje, ki so se dodobra prepričali, da satni ne morejo imeti otrok. Ako pa vzame k sebi sirotico veččlanska družina, ki tu že vprašanje, koliko se osirotelemu otroku lahko nadomestijo starši. Ako so člani družine dobri ljudje, je otroku dobro nedvomno vse dotlej, dokler živi glavar družine. Kadar pa on umrje? Zamislite se v tol
Tedaj lahko nastane odnos do takega otroka povsem drug. Dohodki v družini se zmanjšajo in kaj kmalu se pojavijo neprestani »če«, če ne bi imeli teh in tek izdatkov — in ta »če« se lahko nekega dne ustavi na posinovljenem.
Potem je nesreča neizogibna.
V	švicarskem ženskem listu Annabella VI. 43. je otipljivo prikazan tak primer. Znano pisateljico Cecile Ines Lcos sta imovita zakonca brez otrok vzela za svojo. Brezplodna žena je ob bogastvu svoje duše in denarja po-hčerjeno dekletce razvajala, da je otrok živel kakor v pravljici.
Ko pa je pohčerjenki v njeni še predšolski dobi umrla krušna mati, jo je nekaj dni po pogrebu zapeljal mož umrle v dvcfvprežni kočiji nazaj v sirotišnico. Ob tem primem nočem reči, da bi bil kaj takega zmožen naš človek.
Gotovo pa so drugi primeri in sama jih osebno nekaj poznam, ki mojo domnevo še bolj potrju-jfjo. Koliko skritih talentov se je uničilo, ker je marsikateri varuh le v trenutni sentimentalnosti vzel siroto za svojo; kasneje pa je otroka izkoriščal do skrajnih mej in mu neprestano očital svojq dobroto.
Naj se otrokom-sirotam pomaga na povsem drug način, tako da ae jim vsa/ še malo osvetli »zarja mladih dni«.
Kljub brezmejnemu opustošenju je nedvomno ostalo še nekaj gradov in drugih večjih poslopij na deželi in v okolici mest. Z veseljem ugotavljam, da so take zgtmdbe začasno že uporabili za
manu. V hlevih samih je prostora za 30 do 40 glav živine.
Shramba za vozove in poljedelske pridelke bo v kašči. V načrtu je skupna klet za skladiščenje krompirja, pese in drugega.
V zadružnem domu so namenjena upravnim uradom sejna soba in 2 pisariš; v njem so tudi konzum s skladiščem in gostilna. V šoli, ki bo imela eno učilnico, bo tudi učiteljevo stanovanje.
Ker je v Dražgošah o priliki nemških represalij zgorelo vse s pohištvom vred, je oblast mislila tudi na izdelavo pohištva, ki naj bo čim cenejše, praktično in zaradi lažjega transporta zložljivo. Tako pa je najlažje ono pohištvo, ki se izdeluje v serijah. Pred nekaj dnevi je bil objavljen natečaj za izdelavo osnutkov tipiziranega pohištva.
Te dni je državna žaga v Škofji Loki dokončala IX začasnih stanovanjskih poslopij. Prepeljali so jih takoj v Rudno, odkoder jih bodo prenesli v Dražgoše, kjer so že postavljeni temelji. Z montažo bodo pričeli takoj, tako da bodo Dražgošam imeli streho te za današnje razmere udobno stanovanje že v enem mesecu. Med tem pa bo žaga izdelala tudi lesenjače za hleve, kašče, šolo te zadružni dom.
Zadružna samopomoč in državna pomoč bosta na ta način preskrbeli Dražgošam že pred zimo najnujnejše, to je stanovanje te gospodarska poslopja. * 500
o nutn
deco. A zdi se mi, da bo potrebno v tem še mnogo naporov.
Otroci do šestega leta bi morali v skupen kraj, kjer je mnogo sonca in zraka in kjer ne primanjkuje krav mlekaric. Negovalke bi morale biti izključno le take, ki jih v ta poklic žene izredna srčna sila.
Po šesiem letu bi poslali otroke v drug kraj, kjer bi prav tako ne smelo manjkati čistega zraka, sonca in gozdov. Tam naj bi obiskovali štiri razrede ljudske šole.
In spet naj bi prišla notri doba.
Srednja šola.
To bi morali obiskovati vsi vsaj do četrtega razreda. Potem naj bi se mlademu naraščaju strogo in po pravici dalo zmožnosti in izbiro poklica. Odločujoča pa bi morala biti vsekakor otrokova želja.
Tako naj bi šlo dalje in dalje, dokler ne bi stal pred narodom mlad človek, ves prežet z do^ro voljo, da koristi sočloveku kot delavec, kmet, obrtnik, znanstvenik itd. Prav po istih načelih bi se morala razvijati vzgoja deklic.
Sleherna sirota naj bi imela tudi svojo botrico ali botra.
Ti naj bi skrbeli, da so godovi, rojstni in božični dnevi tem si-rotam resnični prazniki. Marsikatera nedelja v letu naj bi jim bila posvečena s celodnevnim obiskom.
Bctrice in botri ne bi smeh otrok izbirati po slikah, temveč po številkah, iako bi se odstranila vsa pristranost.
Vsi so otroci naroda, ki ima voljo do napredka in res srčno potrebo, da dobro preskrbi otroke onih, ki- so za dosego naše svobode doprinesli največje žrtve.
Kdo pa naj krije stroške za vzdrževanje?
Država!
S pomočjo slehernega državljana, ki je bodisi v službi ali vrši samostojno poklic. Vsakemu delavnemu državljanu naj bi se odtegovalo dosledno po nekaj odstotkov, ki bi bili v razmerju z višino njegovih prejemkov. Na ta način bi se nabralo dovolj sredstev za dosego nad vse po-\ trebnega in vzvišenega cilja: dati sirotam dom in ljubezen.
Kadar grem mimo izložbenih oken, v katerih se razkazujejo in opisujejo sirotice, mi je pretežko "v duši. Zamislim se in zaslutim, koliko bo še grenkih usod. če se to vprašanje ne bo rešilo na širokogrudni podlagi.
Milka Bohinjec.
HUMANE ZA NEPRESKRBLJEN® OTROKE
Mala banatska vas Kuntane je dala v tej vojn’ mnogo borcev in doživela. mnogo spopadov v borbi proti okupatorju. Ta vas, Id je v času zasedbe mnogo trpela, sedaj kljub temu dela mnogo sa naše prizadete kraje in za naše nepreskrbljene otroke. Dcsiej so dali prebivalci Ku-manov za našo vojsko 47.000 kg žita 3000 kg koruze, 2600 kg krompirja S000 kg fižola. 5500 kg čebule in
500 kg moke. Članice AFŽ so odslej mnogo daril prinesle našim ranien-ccm v Petrov produ, Booeju in Ma-lencih. Za nepreskrbljene otroke so pretevaJci Kumanov zbrali pretekli teden 53.000 din. 300 kg koruze. 250 kg žita. 15 kg slamr.c 'n drugih živil, medtem ko krajevne protifašistične organizacije vzdržujejo na svoje stroške otroško zavetišče od maja dalje kakor tudi 5S pionirjev, ki so na počitnicah v akoLci Kum»* nov.
Stor, naćeusik za ustavodajna vprašaji ja.
Pozivamo vso člana Vzajneiacsti žekjzaićarskia usltižibcsicev Jugoslavije v Maribora, ki bivajo v bivši »Ljubljanski pokrajini«, naj se ja-vyo v raiunaki pisarni postaje Ljubljana, gl. kolodvor pri tovarišu Rotarju Aminu. Po možnosti naj prinesejo s seboj člansko izkaznice.	63Ž-S,
Knjigovodski la stenografski tečaj pri Trgovskem učnem zavodu* septembra. sreda: naraščijoča oka&l Kolesni trg 2-11 (t&L 2S;Si), se bo ,rJst, Soda vehi del dneva soočen. Zelo pričel IS. septasaora. vpisovanja teplo (podnevi okoli 25 stopinj). Po	, dnevno.	693.-n
dnevi zmeren jugosapadnik.	j železničarski upc-kojonei, vsi na
-«.K-. j udarniško delo v sredo, 10. t. m. »i; Zbrali se bomo ob 7.30 v Kolodvor-
' r*k! ulici 33 pri Starem T talarju. — Odbor.	C 92-n
V nedeljsko objavo se jp vrinila
KOLLLiAit [orek, 18. septemora: Jožef K. Irena Dežurne lekarne
janes: Lekarna Bahovec, Kongresni trg 12, lekaina Muxmayer, Sv. Petra cesta 78.
TUMHHSHA NAPOVED ZA LJUBLJANO Sestavil dr. Viiai Ma-tcita .eptembra. torek: zjutraj gosta me. ^a, nato pretesno j«snc-, N: e dan pro-sej močan juaozapvdias. Tsmparatura: o utraj 12 stopinj, podnevi 25 stopinj. car*.-*.»Tnhra sreda* r.amrt*ai-Citl Oblr.č.
t. url.
■CINO TIVOLI: Sovjetski film »Sodba iaajac, tednik. Predstave ob lepem vre. .snu od 13.30 dalje.
viha. Vendar pa se še najdejo gospodinje. ki branijo svojim pemečni-cam, da bi obiskovale taka poučna
V torek 13. t. m. naj se Javijo na od- ! zborovanja, jeiku za transfuzijo od a. do io. zaradi j Zadnji sestanek je posetil tudi po-oi .?.je krvi tov. krvodajalci: Bitenc Ivan. ; močnik ministra socialne politike tov.
A. , . - n o	Ta..__:V Trv_-riri VretAU.  	__ - ,
Toman. Nanizal nam je naloge go-
ObrtniSka 3. — 3. m:k Joeip. Vrstov-
fv va 18. — Boneta Zof ja Tabor 2. — ,	.	.	. .	, .	.
0 -ne V«ra Darinka. Vrhovnikova 17. — f spodinj :klh poroocmc v sklopu O»V0-Vijal Vida, Peruškova 25. — Gregorač bodikie fronte. Žtoa je poklicana, da
v 7sem iavnem
,,'jT — Jereb Vilma, židovska 6. — i Treca je. da se zanima za vsa pon-i-nbio Sonja, Komenskega 2-la. — Ko. tična kulturna Ul gOSDodarska vpra* arnik Vera, Celovška 128. — Kralj Frane,
L*- DSiIii 4o.
SlSfnf iStrsu“ % . da bodo prihodnji četrtek orga^ z- notranje zadeve za izkop in pre- . nizirale deiovno brigado ki bo Sr-v ž svojega sina Svetozarja, parti-1 na dslo. Tudi one nočejo zaostajat; zona, pokopanega v množičnem gro- za drugimi, čeravno delajo od ranega bu, obveščani vse, ki mislijo na pre- : jutra do poznega večora. Čistile b°dr voz zemskiii ostankov svojcev, po- kulturne domove in šole. ki so z&ne-k .paruh istotam, naj takoj vloze marjene d ^ omogočen šokki mla-prošnje na omenjeno ministrstvo, d_*J _ .“	^ s
,r bi bilo najprimernejše, da se iz- cuu cem°ien pou'' rši skupen izkop. Morebitna poja-snila. c tem tudi pri meni. Marolt
s>--*
Dnevne vesti
j rok, so v dneh 24.., 25. in 26. septem- ! skupnost, tu dela prve korake kot dro-i bra. Imenik dijakov, ki imajo dppoi- ' žafcno bitje.
; nilne oziroma popravite izpite, ka- Sedaj »o se pripravlja nov w»i caort r ^	^	■	» za vse šole m se postopoma uveljavlja
D K A M A
»eptetabra, četrtek: ob 20. uri: Skvar. kia. Tuje dete. Zaključena brezplačna p edstava, Za pripadnike JA la Ektivl-'te OF.	;
SUvarMn: Tuje dete. Komedija v 3 deli (5 slikah). Prevede! dr. Oton Ber. ec. Režiser in scenograf: Bojan Stu-
gl$de vrnitve predmetov, ki so jih žapleaiJi Nemci, neljuba pomota:
oškodovanci naj takoj sporočijo vse potrebne podatke z dokazili o lastništvu Okrožnim odborom, na kate-— Neznaten aespcraocm na za. . rig območju prebivajo, najkasneje -U komcdi'e - ln avtor njun raz- d# x oktobra 1345. Okrožni odbori -® vrsto lsvrs»o risanih značajev „1 go ¿¡G;fLij predložiti zbrane prijave tičejo okrt-g mlade igralke Manje. Lju. ...	. e	+	, vadove do
materinstvo otrok — start ln ven- Ministrstvu za no.ra.nje zadeve uo • večno nov orob'eml o^ižč»,. ol'cr^g 5* Oa	1945 in ne Č# o. cLscGin-
jrih se suče človeško žlvi*enje. nam bra 1845, kot smo objavili.
-zuje tn rešuje sovjetski plsa-elj Tečaji ruščine in angieščiae se bo-ukln na tako duhovit, svež ln pre. -	......
.mo r _. .
N blocka, Brečo’j
'■ ’ is*	_
Svetslova, i Društvo sini atelje v gtaabeae Aka-I dncije obvešča vse člana, da se viši
_______...	do pričeli 18. sestembrA TpJaovsaje
;i'v način da smo popolnoma oteninl. ¿kievno. Trgovski učni zavod, Kon-paio tov.: L prih. N: o-ocka, B.ec».j- ;	, ,	/¿el 23-91)	8°**-n
. r-ieva Gale Bitenc. Sever. V: da Ju. . s „
ova. Kačićeva. Sdi’.ćlnski, ovlč, Simončič ln Pc-tušek.
t obvezni sest^nek v sredo, dne 19 t. \ m. ob pol 16 v Lajovčevi dvorani.
KINO UNION:	P—m era sovjet-kega :
pna »Prelepa Vasiljica«. tedrik. Zaradi i romnega navala predstave ob 14.. 16., ; in 21. uri Na'javlve si vstopnice V
eclpr-ođaji od 10.30 do 12. ure.	__	,.	,	.	.
riNO MATICA: Franooeki film »Med Prav ieu.,0 se Kaj Sliši o nas. Ođ-mi stenami«, tednik. Ob 16., 19. ln kar imamo strokovno organizacijo.
kino SLOGA: Ameriški «im »Peteir- ' “«amo *dae tedenske sesteoke. Na Hardy«. tednik. Ob 17.. 19. ln tsh se-Larta-n se seznsiijBmo z v»emi
problemi našega javnega življenja. Sestanke obiskujejo v zelo lepem šte-
GospDifnjske peiucčnice v èékrmi 'brigadi
Dajalcem krvi
Dz^evsse vest!
Svojcem 19 fctleev, astre!jenih 7. ;
sanja. Proti gospodinjam, ki bi ovi rale tako dalo pomočnic, se bodo storili potrebni koraki. Zato Raj se vse pritožbe javljajo organizaciji
Gospodinjske pomoč,niče ao skleni-
Fianc," Ljubljana, Gerbičeva ul. 23.
. v B  AH - _____f AÍ’Ionrti
kor tudi. rvpoied izpitov je na -	šol je'potrebno, da so
ogtasm deski Vpisovanje za prve	v ninj ¿Sredi primemo
m za druge letmKe je 1-, 2. ul 3.	Uvsda rtaj se	v v»e Sola
oktobra, yaal£-olaai. od S-. do 12. ure. in tudi v strokovne PD tri ure tedon^ko.
Mešaoo učiteljišče V MariIx>i'U. po»ebna pozornost se mora posvetiti te-Vpis bo od 21. cio 25. t. m. Pilio lesnt vzgoji n& učitelj iičiii. Vsi bodoči žiti je treba* tudi karakteristiko od učitelji morajo biti sposobni tudi za po. narodno osvobodilnega odbora in po- uče-vanj* tega predmeta, ker brez RJ^sra
ni popolne vagoje. Na učiteljskih šolah
trdilo o premoženjskem stanju za — ^ kalld!diti- dob!t, teoretično. pr*k. sprejem v internat, s popo.no osjtr-	metodično osnovno znanje. Po
i>o, za kar pridejo v poštev predvsem tej	bomo p-išli tud! do bodočih
partizani in aktivisti. Na prijavah kandidatov z* strokovne in srednje to!9. v različna letnike naj dijaki vpišejo V svezi s t-mi ueototitvsmi se pojav-tudi, aii bodo obiskovali verouk. Za -,pi er*°- v h°4oče je treba smatrati —vre.«™ na ,,čitr*!*'!šde! lio cKiaki učitelis telesn» vssoje. petja in r*sanja sprejem na.	ae-ajo c.razi enakopravne učltsija z octellral. ker
(mje) sprejemrn izpit po pravilni-	enako dolžnost in ispednjujejo
ku k temu izpitu (zdravrušiu pre- „aako vl.rcko nalORO — vaioj0 miadlna glad in posluh.)	Pri tam tudi vprašanj« n15b-ve isob-asu»
Na nižji gimnaziji v Krškem bodo ne b! imela biti ovira za dosego enakosti, atrrejemui izpiti za I. razred v če- kajti vsak učitelj je za svoj predmet od_ tftek 20. t. m. ob 8. uri. Prošnie je sovoren in strokovno izobražen. Za oce-
treba oddati do 18 sept«nbra Vpl- n°s temi^stjcSČVem hote! sb*.idi« se-sovanje v I. T&z* 6d bo *-2,, v OSLa.-6 Ti rnanje pri tovari^h ln vseh os+rfiUh šol_ razred pa 23. in 24. t. m. Vse po- ri>ih hi Se zanimajo ra napredek nadrobnosti na deski.	Ir^a 'šolr,ir?A. Kak?r	v e z zictt-o-
III. moška realna gimnazija v! fTđr*° ^m°?jo js.rokm
- ® - -	- - teko "radimo tudi naže sols-tvo z njihovo.
izraz narodne : tol jev. Mor.
____	.. ______________________ ._r v>__________ latilo, če bi se
ekonosiifibEO-koin^vciahiiii slillcaJ seetauek vseh sredu j^Soicklh uči to-visokih šol imajo redni strokovni se- ; Ijev tol-ec-ne vzgoje, na katerem bi m.s. -tanek v sredo 19. t. m. ob 19. V I pravljali o vseh takih perečih vprašanjih. Trgovski akademiji. Nato se skupaj j	1 K’
udeležimo predavanja dr*. Štora: '	*
»O dvodomnem siatemu« na univer- ) Gcmji dopis smo prejeli iz Maribora. aL Iniciativni odbor.	: Ksr sjr^tramo, da vprašanje, ki ga član.
_ ,	.	.	’ kar načenja, zasluži pozor-tast širšega
Res no vpisovanje na medicisisko	raQ dajesao mesto, z ieijo. da hi
fakulteto v Zagrebu oo od 17. do 30i 0 stvari rekli besedo še, drugi, ki prav t. m. Prijave za vpis v I. semester . pojmujejo pomen telesne vzgoje za r,c-spiejemamo samo od 17. do 26. t. m. vega človeka in želijo, da bi t« naziranje Zaradi omejenih možnosti se bo šele : Ptpdrio tud, pri bodoči ureditvi našega posneje odločilo, kdo od prijavljenih ■ so stT,a* 0p*. hr. bo sprejet v I. semester. Imena
P£©pa@a3id2ai tsufsl?
ssa zeismh ssrs-ah
V	nedeljo je igralo 12 moštev, med njimi kot najboljše moštvo
IV. armije
V	nedeljo so v Narodnem domu od-
gsfelca ©fevestHa
---* t.% —	»i-	Na državni srednji gospodarski
Obvestilo vsem ijunsaim toz^cera	y iiriievC;»i je rezerviranih 5
— okrožno mento Ljubljano. V vel.- mesj. za prvj razred za prosilce iz ki dvorani Delavske zbornice lK) me- Slovenije. Pogoji so: starost od 16 do ri ob 20. uri anketa o volilnih	ig le{; stareja: morejo vstopiti le,
k.;:. Zaradi važnosti preanieta, ki se ajto zaracjj vojnih razmer niso mobo obravnaval je sestanek za ljud- , prej vstopiti v šoio, dalje dobfo sne tožilce obv-ezen.	i Z(jravje jn z U3pehom dovršena niž-
Cepljenje preti kozam. , °^5" ja gimnazija Edi. meščanska šola. rojem leta 1944., ki v času red- j^j5S0;Ventj dveletne nižje kmetijske n?ga cepljenja v maju iz katerega žo!e moraj0 napraviti sprejemni izpit k.ii razloga niso bili cep.jem, o^iro- -2 sri-K)}lrva§/>jhai aritmetike in geo-ma jim cep,jenje m uspelo, kakor	in zemljepisa v obse-
t’di vsi starejši otroci poorocja snovi, kakor je predpisana za
Okrožnega mesta Ljubljana, ki še o -	- -	^ 1 -	-........
niso bili u—-— '■—*-•—* ™
zam, bodo -	——	. a&uc. i«c ¡->, p,.j..	.
ob 16. uri v Mestnem domu, H. nad-. Laa(;nor0čno napisano prošnjo za >pje, vhod iz Strelske ulice. Pre- gprejem je treba vložiti takoj na d pctrchl o ceplje-ju m izroči- ^j^trstvo za kmetijstvo v Ljubil v uradnih potr.-:l bo v torek -o. ¡janj ter priložiti prošnji kolekovani t;. m- v istem času m v istih proste- z ¿ij, krstni list, domovnico, zad-rY,	.	.	,-	„	nje šolsko	spričevalo, nravstveno
Poreči.fi sta	se dne 15.	IX.	1945.	SDrjjevaj0 s	karakteristiko okrajne-
tov. H-’.i>be Emes.,_ tiskar m tov. - ojjv^ra. kratek življenjepis z ob-P.:da._ roj. Lončarjeva, pisarnis-ia razi0žitvijo zakaj želi vstopiti v pomočnica.. Priči sta bila tov. »*-i- kmetijsko šolo, ter obveza staršev catti Vladimir, bamm ura-nuk, m to- oz n^krtjnika, da bodo krili stroške voriš Lončar Franc, kleparski m oj- ^0jalija Mesečna vzdrževalnina zna-ster- ...	, ^	. bO“n ga 800 din. Delno bo prispevalo mi-
Poročila sta	se v	cerkvi	Manjine-	njstrstvo za	one. ki imajo prav doga oznanjenja	pne	-4 t.	m.	-j o -	*ora spričevala ter so se izkazali kot
gnala Vilma in Tar mo n Aco,-.	aktivisti. Ker je termin zelo
kratek, morajo biti prošnje na mi-
sprejei
sprejetih kandidatov za I. semester bodo objavljena na deski dekanata. ; medicinske fakultete. Kandidati iz j drugih federalnih enot naj vlagajo 1 prijave aa vpis v I. semester preko j svojih ministrstev za narodno zdrav-, j
je. Prednost vpisa v I. semester ima- j ________ _ __ . ___________________
jo: 1. borci narodno osvobodilne voj- igrali namizno.teniski tv-rnir, na Sate, ske in partizanskih odredov Jugo- rem Je sodelovalo 12 moštev, ln sicer: slavile ter Jugoslovanske armade, oba Svobodi, železničar Krim. IV. ar-2. pripadniki narodno osvobodilnega	(Kranj) hi Rdeča Zve-
gibanja; 3. abiturienti. ki zaradi 2 ^oi kažejo ¿d turnirja do turnirja vojnih razmer niso mo^li naualjsva- j boljšo fermo. več zanimanja in volje do ti šolanja; 4. abiturienti, ki so zre- < igranja ter uspehov, v četrtfinale so ®c lostzii izpit naredili Z ocljičnim ali j pla-irali Krim' z zmsgo nad Kranjem I., nrav dobrim ufmehom. Prednost vr>i- Svc-hod^ v. nad armijo n. tn Kranjem sa ie treba dokazati a potrdilom pri- i p*.	I nad Kranjem H ter
stojne mestne narodne oblasti. Pri- 1 5™^ c- nad žrieznloarjem ta Bdečo iaY? Jf. v^is.v i semester_ je treba j	^	w. armiJa m Krim
onložiti: maturitetno izpncevalo (s z rezultatom 3:2 Vrstni red najboljših je klavzulo veljavnosti, v kolikor je po- i bii torej naslednji: ia°:al maturo v času okupacije), j 1. IV. armija (Sožič-štrumbeli I.), zdravniško- spričevalo, krstni in rod- I 2. FĐ Krim (Gabrovšek-ž^ajnar), hirvfllri lict	I 3—4. Svoboda C. in V. (Potočnik-Po-
..	_ dobnin). (Krečič.Kamenšek).
.*	realna gimnazija v v ^vezj s tem dogodkom Je treba po
Ljubi Jani (HakovBik-Frule). 1. Vpi- j hvalno omeniti Kranjčane, ki so se ra-sovanje lanskih dijakov zavoda in zen. Ljubljančanov prvi zeranili in pridno diiakov bivše meščanske šole na . igralo ter organizirajo m širijo tc športno Prulah (opozai-iamo, da se je treba stroko v Kranju in okolici. Med ssboi
ponovno vpisati, k«- je bU začasni |fJio nff Prav dohT^ ^^v* « s,® iaA c „„„„	bodo verjetno lepo razvili, če bodo dovoli
vpis v mw.e_u juniju 1.45 samo in- .;gia:-, turnirjih. Le stil igra, posebno formativen!) bo za 2. do 8. (op. sa Za manji«, ru priporočljiv.
2. do 4.) raizred dne 21. t. m. dopol- | Ta’ o je delovni odbor aa namigi teni* dne. 2. Vpisovanje za I. razred (no- zopot povezal svojo vo;j0 in zmožnost za vinci in ponavljalo!) bo v soboto organizacije in Sirjenj« tega lepega Spor. 22. t. m. doooidnš. 3. Vpisovanje za te “e samo v Ljubljan, samt temveč
tuje učence ki za zamudnike bo v ,	_T!	■ «J« Doliču iford«Je
* j >_T_ Ai	i.	*,-?/»	«3, pot naj boo prava, da bo nas	nsrxi*¡¡b\ 1
ponedeljek 24.	t. m.	Vpiso/anj^ se	teni«? »pet zavzel ono mesto v spor^nsm
bo vršilo v p os: op ju	meščanske so-	udejstvovanju, ki ga Je nekoč	že imel
le na Prulah,	II. nadstropje, levo.	in mu — mimo vseh porUsickov	in prod
Prijave so na razpolago pri slugi sodkov — po vscl pravici pr^da. bivše meščanske šole na Prulah. O j	v T^SH VRST\H
o^SnS v^tlvšPmeščansM šo5 1 s	^ «no*te dni sled
» V	eS aaS soil : r..he le dobili na vpogled podatke o z»
na Prulah.
Obilo sreče!
6S6-H
Telesoa ¥igap v hzñmí
Razpis za statiste. Dramsko : j^trsifevu za kmetijstvo v Ljubija-dallšče potrebuje_ 2ia sezono iMo-46. • ^ do lg t m
večje število meških in ženski n s^a— * N ostrifikii?i jsks komisija na TTr-tistov, starejših in mlajših. Prednost	r. gimnaziji poziva učenke,
imajo absolventi ozir. obiskovalci j_j go y j.jv, 1943-45 obsiskovale ta Dramatične šole in raznih dramsr.ih zavcKj na, taPoj vlože spričevala za tečajev. Slednji pridejo v poštev tu- nogtriflkacijo. Učenke, i so v nadi za manjše vloge. Tisti, ki se zam- vedeEiit	obiskovale 7. ali 8.
majo. naj se zglase v, Drami v sre- razre(« na^ -prilože spričevalom krađo 19. t. m. točno ob pol 19. b9o n	življenjepis in uradno potrdilo
Teren Ko.odvor poziva svoje pri- poiifigpg oblasti o svojem zadržam’u ,dr»iVo -na mnoz.čno zborovanje v	okunaelie. Učenke naj pohi-
V dvorani Grafike.. ¡.y0 ¿a ne bodo ovirale deia nòstri-
padnike na drevi ob 20.
Udeležba obvezna. — Sekretar. j fiv^eijab«. komisije. Ker je ministr-Vs! rezervni in a. tivni of:eir,il ln s(-yo za presveto ukinilo vse uršu-pndofmirji bivše iugoslovans..e voj- p^ske šole in niihov internat, ohve-ske, id so se vrnili iz inozemstva $*amo starše, na4 za «vod« hčerke oz. bili repatriirani ter se niso izpol- M so iih priglasili kot goienke z? nili obrazcev predhodnih podatkov,,	zavod, poiščeio'stanovanje*
naj se takoj javijo_ v Utubljani v j
š.abu za repatriacijo Dvorni t.*. g	^jv-»*x čvo»«*tp3«'' teo-o*»:*»!,«. 5o-
1-m. nad. glede izpolnitve teh ob- ,a y ,	r,
OD^OlTillTli	3^
razcev.	... ; vsa diiake(inje). ki so zamudili prvi
Popravek, fjien TT uredbe o zasci- ____________
ti znanstvenih in kulturnih delavcev l-'-‘-vmr: federalne Slovenije se mora pravilno
glasiti: »Vidnim znanstvena m in kul* tunim delavcem se v pogledu prehrane kurjave in druge oskrbe nudi izredna pomoč.«
TOREK, 13 SEPTEMBRA 1S4S
6—5 39: Lahlca c^-sba. 6.30—6.46: Napoved ča^. in izvleček iz poročil z dne Namesto venca pa krsto prijatelja 17- *»pt.	7: Sovjete
t «nrv>wq ZurflriP^n d^rr-fp loško *-ah- 7—7.15: Prev ed sxv^da. objave ln Uopo^ca zuranc.ca aarr^e^ josko ^y/zvedhe 7.15—730: Ko-ccrtni vsilil
Je.adin, Do-en.^.^a cesta *-/o	739—7.45: Napoved časji in t>o-
mu odboru za Gaijevico 300 dm za ro^ilft' 745—3: jutran 11 koncert — t>ve revmo deco ia iiivalide-partizane, Moeartov^ predigri. Beethoven: Korcčnic*. vsakemu polovico.	j 12—12.15: Korf.čnice in valčki. 12.15—12 30
Na^ii^O cvetia na krsto pokojne Preved ti?ka,. 12.30—13: operetna gl-vrba crn;nf:	Matilde Gebau-r-iev- iz št 13—13.30: Napoved časa, poročila, objave
^o./pe vfLp.1l ne	j•	{T1 ^^1«^ sporeda 13.20—14: Koncert ma
Jerneja ]e dar _ya!a dra.ima Vale-	orkeetra RacUa Ljubljane, d l ricen t:
Bon domačemu RK 100 din. Najlep- Urpš prevorš-^. 18—18 15:	ek adb
ša hvala!	! siovan-kfh av-toriev za mali orkester. 18.15
Posti'lite! Da se oddoiže bor- rto 18.30: Ođđ’Ia za telesno vzgojo 18.30— cem padlim za svobodo, je darovalo 18 45: Trio Radia Ljubi tene. 18.45—18: n-i*.,'-vinJe nreveznikov v Liubljani Zdrevstvena ura- — Er. rranc Debevec: «rrnfc Hva- Zdravljen 1e nUučne jetike s kolapsom -oCiO din za partizanske sirote, tava n a¡jl 19—1320: Partisenak« ura — Pe-
la jim!	ter Levec: Ob dru<j< obletnici šlandrove
Vse starše iz Celje, ki SO tmoll b’-lg-rvie. 19.20—Vokelni Vo-'c^rt s-i svois sinove borce v Tomšičevi aii nm iisuk- Tončke Maroltove, pri klavirju Šlr^'l'rovi brigadi Ju iih nosn'ešato, Bojan Adamič. 18 45—20: Oddaj* Sov-dw^-,;o da' ie bil ustrezen neki' ietski zvezi Od 20. do 2.45: Simfonični t‘Ve -r. *■* ' — i,,,';. .-.Ji-,	->*5	^9 koncert — Mozart: Don Juan. predigra
uO^ane» CT ‘.f.	Schubert: VITI. simfonija. Li~zt: Ogrska
1944. v Podmilj, p^-.-rta Blagovica raD30dii^ št 1. 20.45—21: Vokaint koncert in je tam pokopan Star je bil 2U Kbr»ra praSkih učiteljev. 21—24.20: Napo f!o 2fi iet. višek 170 cm. pcdolsfova- ved ča?a poročila, objave in pregled spo-teo*a obi*a,^a kQSto.nÍ9\H»h !as. oble- reda. 21.20—21.40: Beethoven: Sonat® v X* fT np.-sv,) jiTjifri-r-rrin menda ie r molu op. lil. 21 49—22: Koncert sakso-C*'n.	«	in it W1 far ista Srečka Dražila, pri klavirln Bo^ae
prej sb.TZ-l ser	:*o m ie b-l fidxm,é 22—22.15: Odda H aa intern’rane©
ba4e doma tz	# oio^nila dobite ,n vo1oe letnike 22.15—2?.39: Dnevnik
V	fi?. po^' Riap-ovica.	Ljubljane. 22.?9—2-2.45:	Violinski
O dvod^uvn^m *:!* *'* ::*■ Uo v sredo voccc-t — Tartini: Vinžll trllč k. Tow 1 t m. oh 20. uri m-gdaval v uni- sci'd: Uspavank». 22.45—23: četrt ure ple». verzitetni zbornici tov. dr. Stanko ¡ ne glasbe.
OPOZARJAMO
vse. ki prejemajo ca teden »Slovenskega poročevalca« na ogled, da jih bomo uvrstili med redne naročnike le. če nam nakažejo naročnino.
Ostava
»rSlsvesssfeega
TELESNA VZGOJA
ključku man.iiestaci; ske kolesarske vcži-ile iz Tijsta do Varne, ki se je končala 9. t. m.,-s- prihodom zadnjih udeležencev na cilj v Varno. Kakor že vso pot so bi1 v zadrijem delu proge od Sofije do Varne Hrvati na najboljših mestih in so s svojim pred?tavn ikom Poredak im dosegli prvo mesto tudi v končnem obračunu. Zotv govel'hc Poredski je potreboval za vso pro go 62 ur. 10 min. in 1 sek.. naslednji dve častni mesti pa sta zavzela njegov rojikk Korvatek s skupnim časom 64 ur, 21 minut in 54 sek. tsr Tržačan Straini v 6-1 urah. 24 minutah in 37 sekundah. Dobro je uspel tudi znam slovenski ko-le^arski dirkač Abulnar, ki je s skupnim časom 64 ur, 51 minut in 13 sekund prižal na šesto mesto med vsemi udeleženci. Ob prihodu v Varno so bili dir. ksči povsod deležni navdušenega sprejema. na uradni proslavi pa so prejeli tudi dragocene sponi i nsk e nagrada.
Sovjetski Športniki, ki so pred tednom jroctovali v Ljubljani, so bili preteklo soboto ia nedeljo na obisku v Sp'itu in ffo&tje v Za-grebu. V zva^l z njihovim bi-vanjem je bilo napovedanih več strokov, n ih predavanj za hrvatske športnike, verjetno pa so sovjetski mojstri na tckali-šču in v basenu trudi praktično pokazali, kaj znajo. Podrobnosti o njih nastopih še niso znane.
Iz Vinkovce v prlnsžajo zam^bški listi razveseljivo vest. da j s tamkaj na, ne. kem lahkoatletskem mladinskem ts-kmo-v-?-sju eden mladih in zelo Dad<sriei??h
Mmmm v üsvpéMütiI Umil
k novim
Ujređ&a o nsfassovltvl «kožnih
ksSMc
1. član. Na se-dažih ekrožij se usta- knjižnica bo ustanovljena s posebno nove okrožne študijske knjižnice. Na- odredbo tega ministrstva.
man «eh knjižnic je: 1. nuditi oblastem in ustanovam okrožja priročne strokovne knjižnice, društvom pa pripomočke Ta kulturno delo; 2. dajali znanja željnim sredstva za izobraževanje in znanstveno delovanje; 3. zbirati slovstveno, zgodovinsko in narodopisno, tiskano in rokopisno gradivo, ki se tiče okrožja.
2.	člen. Knjižnice se izpopolnjujejo s tem. da se jim obvezno in brezpkč-no pošilja po en izvod vseh tiskanih del in grafičnih izdelkov, ki izidejo v Sloveniji ier z nabavo knjig, iziš’ih v drugih federalnih enotah in v inozemstvu.
3.	Hen. Okrožne študijske knjižnice morajo voditi o svoji knjižni imovini kartoteko, ki se upravlja po enotnih knjižničarskih uačakh. Ministrstvo za prosveto predpiše za upravljanje in poslovanje študijskih knjižnic pravilnik.
4.	Sen. Vsaka okrožna studijska
5.	člen. Začasno, do zakonite ureditve državnega arhiva Slovenije prevzemajo okrožne študijske knjižnice vse srhivalije krajevnega značaja (zemljiške knjige, spise sodišč in civilne uprave zgodovinske vrednosti), ki niso pri sodiščih in civilni upravi več v rabi. ki se posebej inventarizi-rajo ia o njih vodi razvid.
6.	člen. Potrebe okrožnih študijskih knjižnic se ob podpori ministrstva za prosveto krijejo iz proračuna okrožij, ki morajo tudi skrbeti za pol"cima materialna sredstva in upravno osebje. Strokovno knjižničarsko osebje pa nastavlja ministrstvo za prosveto, ki mu je to osebje tudi neposredno odgovorno.
7.	člen. Ta uredba velja od dneva
objave.
Ljubljana, dne 10. septembra 1943. Minister zb prosveto: dr. Ferdo Košak L r.
& Esšdmlh teesfiii
Zaradi nadzorstva nad zasebnimi zanesljivosti prireditelja in učnega tečaji za srednje in druge šole in nad osebja ter napoti prošnjo z ustreznim splošno izobraževalnimi tečaji, ki se predlogom neposredno oddelku za bavijo s poukom raznih jezikov, zgo- ljudsko izobraževanje v ministrstvu dovine osvobodilne borbe ln podobno, za prosveto.
izdaja ministrstvo za prosveto tole 3. Hen. Množičnim ©rganizaciiam uredbo o zasebnih tečajih učnega OP in sindikalnim organizacijam n! ali splošno izobraževalnega značaja; : treba prositi dovohenja za prireditev
1.	člen. Za tečaj se šteje vsako tečaja, ampak tečaj samo obvezno redno in organizirano poučevanje in prijavi neposredno oddelku za ljud-izobraževanje, ki se ga udeležuje več ske izobraževanje v ministrstvu za kakor 5 ljudi. Vsak tečaj učnega ali prosveto.
splošno izobraževalnega značaj» mora 4. Hen. Na zasebnih tečajih se sme-
odobriti ministrstvo za prosveto, od- ; jo uporabljati le:
delek za ljudsko izobraževanja. i a) od oblasti potrjene učne in dru-
2.	člen. Zasebni učni zavodi in ge knjige; b) knjige, ki so v javni šole ter zasebni prireditelji tečaja mo- prodajo na vsem ozemlju Jugoslavije, rajo v prošnji za dovo'jenje tečaja, Za uporabo drugih knjig ie treba poki se vlaga pri pristojnem krajevnem sebnoga dovoljenja ministrstva za p iona rodno osvobodilnem odboru, nave- sveto.
sti: obseg in smer tečaja, seznam j § glen. Ta odredba velja od dneva učnih oseb in podatke o njih strok. 0^taye> kvalifikaciji, kraj in čas tečaja. Ta
odbor poda mnenje o krajevni potrebi tečaja, o tem, če sta primerna čas in prostor pouka, kakor tudi o politični
Ljubljana, dne 10. septembra 1945.
Minister sa prosveto: dr. Ferde Kezak L r.
Ufáta © IpiMáli ksplska^
1. člen. Ljudske knjižnice omego- ničarske posvetovalnice, sodemje pri
čajo najširšim plastem naroda vsestransko spoznavanje življenja in kulture naših in drugih narodov, splošno la strokovno izobrazbo ter razvedrilo. Da se ta naloga čim najbolje izpolni, se za območje vsakega krajevnega N00 — če take knjižnice tam še ni — ustanovi ljudska knjižnica, ki naj ima po možnosti tudi čitalnico.
2. Hen. Praviloma je taka knjižnica na sedežu vsakega krajevnega N00. Po krajevnih razmerah se sme ustanoviti po ena knjižnica in čitalnica za več krajev, v večjih mestih pa po več knjižnic (n. pr. po posa*
osrednjem glasilu knjižničarjev s poročili in pregledi knjižničarskega poslovanja v Sloveniji, ocenjuje knjižno izdaje in predstavlja vez med ljudskimi knjižnicami in oddelkom za ljudsko izobraževanje pri ministrstvu za prosveto. S pripomočki za tehnično poslovanje zalaga ljudske knjižnico po navodilih poslovnega odbora Zveze Državna založba Slovenije.
5.	člen. Vsaka ljudska knjižnica mora imeti poseben mladinski oddelek.
6.	člen. Ljudska knjižnica poroča vsako leto o svojem delu prosvetnemu odseku okrožnega N00 in Zvezi l;ud-
mezmh četrtih). — Potrebe^ ljudskih gkih knjižnic Sloveniji, ki na osnovi knjižnic se krijejo iz proračuna kra- ‘ph podatkov poročata ministrstvu za jev ozir. mest, ki morajo tudi skrbeti prosveto, oddelku za ljudsko izobra-za potrebna materialna sredstva in ževanje. Ta oddelek ima tudi vrhovni upravno osebje, v kolikor ne gre za nadzor nad delom in poslovanjem knjižnice društev, sindikalnih alt dru- vseh ljudskih knjižnic v Sloveniji gih dovoljenih organizacij. - Knjiš- j 7 fiea. Nat?n?nejge odredb9 0 ^
nica se imenuje po kraju, kjer de- I
nizaciji ljudskih knjižnic, delovanju in
i «	t • i i	i ««v •	»	iiioaviji i J vi vi« “ : «» rviitiuiii v. Uv.vjvUU u ill
luje, n. pr Ljudska knjižnica v Lo- ; naJzers! zbiranjB Uttjiiaižnih sred_ žkem potoku Ljudska knjmmca Ra-, £¡ev iR vldrževanju knjiialc predpjše kovruk v Ljubljani m podobno. 1 3. člen. Za območje okrožja imenu*
j tekmovalcev (Ajvtsj visel 'keojs 57.15'm I i«j& prosvetni odseki okrožnih (mest-j ; ctabč. To je sa mlađeg* — pa marsikdaj ‘ Bih) N00 okrožne knjišničue odbore, i
tudi za stereitega— metalca JupA us*-eh.	. . ...___...	.	,
bomo med mlad no polagoma ^ *^ ^ sestavljajo, prosvetni referent,
. nove atletslie sile.	i vod ja okrožne študijske knjižnice,
vodje mestnih knjižnic in dva člana
Ali naj fc-A še zmerom zapostavljena v šoiftkiii načrtih? .
Ko postavljamo temelje našemu šol- *. ki obet?., da tvu, v !c*tEr3m se bo vzgajal nov čiovaS, j le našli tudi ne smemo pozabit« tudi na telesno va?o- i
lo, ki Je bila kot učni predmet v do. j	^	.	. „
tedanji šoli mečno zapostavljena ali ' TO. .Krm« Dieri v torek ob. 2®. ae to -.ploh na aadnjsm mestu kolikor po ne-	«ria Krte®» edbo» ln Pover>wii-
katerta šolah vobče ni bila v načrtu. i kov v ja onn g^tilne Veha- Gradaška Zastarele poraiileie poedlncev. ki es ; Prosim, da pridete vai točno ta go. emateall telovadbo v šoli kot nepotreben ■
medmet. Je -.reba enkrat za vselej od. t	v™,
praviti. Telesna vzgoja mora zavzeti v «	(vzbo*) »n Krimom se je kos
x>clo^i šoli ustrezno m^ato. in sicer kot
med
čala z visoko zrnato Svobode 8:3. Zmagovalci so imeli ne samo boljši material v igralcih, temveč so razen tega tudi v boljši kondiciji, tako da jim tega uspeha n; bilo mogoče preprečiti.
Fi3&n’iT|irna dneva v Sievenjem graden. V dneh 8. in 9. septembra so bile v Slovenjem gradeu velike telesno-vzgoj ne sve.
lahXo pa bom0 smatrali nekatere ?&,noeti- v ^oto 8. septembra eo bile •	° - -	-	- ietme v raznih športnih pano^h. Prva
mesta so zasedli večinoma Mariborčani, člani FD železničarja. V nedeljo so športniki priredili. velik ‘sprevod, nato pa je množici govorila minister za socialno po.
važen vzgojni predmet. Delitev predmetov na glavne in postranske, na važn- in manj važne, mora preneha«. V novi šoli morajo biti vsi predmeti enako važni, .er je njihov cilj skupen: vzgojiti m zobrazžti novega človeka. Takšnih predmetov, ki niso važni, pač ne bo v načrtu.
predmete za težje ali lažje, kar bo rač odvisno cd učenčeve sposobne«ti za 6.0. jemanje. Vsak predmet ima svoj vzgojni cilj in vsak je po učiteljevem gledsmju
Telesna* v^gc’a mora kot predmet uč- 1’tiko Vida Tomšičeva. V pnravodu ter po nesa naW*oblti enakovredno mesto :	govoru so množice navdnžono
z oat?iimi predmeti. N-až» mladina mora mnnifeotira.e za demokraoijo, repufcliko.
biti deležna splošne vzgoje, ki gotovo daje prednost duhu. pa vendar ne sme
Primorje. Trst in naše ljudske oblasti. Po-
pol damski telovadni nastop je doeegel ©p. x>\^©m zapc«tavljaM telesa. Vzgoja nm-ra :	i® ^isti
biti harmonična, kakršno so poznali že , ^elG® ifar; kl f®	-trd:
u.t«ri r^rVri Kako velik »»a oorr.ena. 1e te_ n° voiJ^ in d®.om tudi v kra kem času
mnogo doseči. Mc?d posameznimi telovad-
tari Grki. Kako velikaša pomena je te_ etn a vzgoja »a nared, ni treba razlag«« na dolgo in široko. Prav taka vzgoja ne stremi z& tem da bt vzgojila poedir.ee ia rekorderje. Odele j mora biti deležna koristi telesne vsgoje vsa mladina. Naš rarod mora biti telesno in duševno močan ter sposoben za življenje, Samo zdrav narod bo imel bodočnost. S telesno vzgojo bomo dvignili naš narod na ono kulturv.o višino, ki mu pripad?.. Oblikovali bomo rednega, telesno in duševno močnega človeka. obenem Pa bomo nudili mladini tudi telesno razvedrilo.
Z ozirom na vse to naj bi se telesna vzgoja v bodoče ne označevala kot »veščina«. kakor Je to bilo po starem uč nem načrtu. To pojmovanje je čisto napačno, kajti telesna vzgoja v šGli nima namena, da bi nekega bolj ali manj iz. v:V: bala v izvajanju določenih prostih vaj ali vežb na orodju. To je predmet, ki učenca vagaja in ga telesno u?po«oblia. da bo telesno zdrav za življenje. Pod >veščino« si predstavljamo akrobacije ki pa kal Pa niso cilj šolske telesne vzgoje. Telesne vaje so šolski mladini neizogibno potrebne, kajti dolgo sedenje po učilni oah utruja duševno in telesno ter vpliva neugodno na razvoj mladega človeka. Zato se mor» telesna vzgoja smatra« za predmet, ki Je potreben za duševni in telesni razvoj posameznika, kot vobče vzgojni predmet. Ura telesne vzgoje ojek leni voljo mted^nca in mladinke, tu se uč&£cc navadi discipline jn smisla za
n imi točkami sta nastopala godba in pevski zbor PD Železničarja.
minister za prosveto s posebnim pra-
! vilnikc-m.
8. člen. Ta uredba veLja od dneva
objave.
Ljubljana, dne 10. septembra 1945. Minister z«a prosveto: dr. Ferdo Kozak 1, r.
Pš©£gssite čEess
izmed bralcev. Ti odbori nadzorujejo in usmerjajo delo ljudskih knjižnic, potrjujejo knjižničarje in izvedejo po- ! trehno reorganizacijo (združitev ali I razdružitev) obstoječih knjižnic. — Da I se zbudi čim več zanimanja sa knjiž- : SLiSšsSkiVii fegišla Sfsvaiiiisl ni carstvo, organizirajo okrožni knjiž-nični cdljori občasne tečaje za vzgojo knjižničarjev.
4. člen. Ljudske knjižnice krajev ozir. mest so obvezno včlanjene v Zvezi ljudskih knjižnic Slovenije, ki ima svoj sedež v Ljubljani. Člani zveze morajo biti tudi knjižnice sindikalnih organizacij in dovoljenih splošnih izobraževalnih društev. Zasebne javne knjižnice niso dopuščena.
Zveza ima svoj poslovni odbor, ki ga na letnem sestanku izvolijo odposlanci ljudskih knjižnic. Poslovni odbor Zveze pomaga krajevnim knjižnicam pri nabavi knjig in reševanju tehničnih nalog, opravlja »osel knjiž-
Nedoumljiva usoda nam je iztrgala našo naj dražjo
ZAHVALA Povodom izgube našega nepozabnega
KORlTZKY RFHKF)
se tem potom najlepše zahvaljujemo vsem, ki so na kakršen koli način počastili njegov spomin. Posebno zalivalo smo dolžni zdravniku dr. Edu Jemcu za požrtvovalno skrb in trud za časa bolezni, če. duhovščini, darovalcem krasnega cvetja, pevcem za ganljive žalostinke, prijatelju za prisrčno slovo ob odprtem grobu in končno vsem, ki so pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Maša zadušnica bo darovana v četrtek 20. t. m. ob pol 8. uri zjutraj v cerkvi sv. Antona — Vič.
LJUBLJANA, dne 17. septembra 1945.
ŽALUJOČI OSTALI
GLAVNA KGLEKTUBÂ DRŽAVNE RAŽKEDNE L0TBRUE
A. nmm 1 DRUG NiSsofiâeva tal. 9*1*
m dtâmp L tmteâa s 4.	1W
sueška	1/2 ssfeš&e	1/4 srečke
Biss »a».—	Pia i«®.~	Din 5©.—
JAVNA BORZA DELA
LJUBLJANA - DELAVSKI DOM
Razpoložljiva mesta za meške: Službo dobi:
2 hlapca neomejeno število delavcev za sekanje drv, 20 apneničarjev, 23 delavcev minerjev, 1 pečarski pomočnik, 6 opekarshtfc delavcev, 6 orodnih kova. čev. 5 stavbenih ključavničarjev, 2 el ek trotehaiisa, 20 elektrohsetaiaterjev. 2 urarja, 3 mizarji. 1 stavbeni mizar, 8 sodarjev. 20 priučenih sedarek&i delavcev, 2 lesostrugarja, 2 rezbarja, 1 torbar. 1 sedlar, 30 čevljarjev, 83 zidarjev, neomejeno število delavcev za stavbena dela. 1 soboslikar. 1 črkoslikar. 48 te. sarjev, 1 kleparski vajenec, 1 vrvarski vajenec. — Za tov. kovin, izdelkov »Sava* d. z o. z. na Jesenicah potrebujemo: 1 mojstra za lahko kovinsko industrijo, 5 orodnih ključavničarjev, 6 etre j. nit ključavničarjev. 4 ključavničarje 1 čred. kovača. 1 galvanizerja, 2 strugarja, 1 mizarja. — Za jeklarno Gustanj potrebujemo: 250 delavcev specialistov v jeklarski stroki. — Za tvrdko Kasper, Maribor, potrebujemo: 12 knjigovezov, priučenih v kartonažni stroki. — Za tvrdko Ehrlich: 20 tkalskih in predil-niških mojstrov.
SLUŽBE iščejo
MESTO HOTELSKEGA VRATARJA iščem. Grem tudi iz Ljubljane. Ponudbe na Javno borzo dela pod »Vratar«. 10.301.1 ABSOLVENT KMETIJSKE ŠOLE išče službo oskrbnika ali hišnika. Naslov v Javni berzi dela.	10.410.1
TEGOVSKA POMOČNICA s 31etno prakso v trgovini s mešanim blagom, išče shiž. be, najrajši na deželi ali v manjšem mestu. Ponudbe na Javno borzo dela pod »Zanesljiva 9«.	1-0.383.1
DEKLE, vešča šivanja, se želi v svoji stroki še bolj izvežbati in zato prosi mesta pri boljši šivilji ali damskem salonu, če mogoče s hrano in stanovanjem. Naslov v Jav. borzi dela. 10.293-1 ABSOLVENT NIŽJE KMETIJSKE ŠOLE, z večletno prakso v kmetijsko obrtni, ški službi, srednje starosti, samski in neoporečne preteklosti, išče primerno mesto. Denise na Javno borzo dela ped » Gospodarstvo« _	10.235-1
SLUŽBO dobe
ZOBNEGA TEHNIKA ali tehnico, perfektna v delih iz zlata, kavčuka in paia-donta, takoj sprejmem. Naslov v Javni borzi dela.	10.316.2
DEKLICO sprejmem takoj za lahka dela z vso oskrbo pri kisi, k, jo vzame tudi za svojo. Starest 12 do 15 let. Moste 96, pošta Komenda pri Kamniku.	10.318-2
DVA KOVINOSTRUGARJA potrebuje večje indusirijeko podjetje v okolici Bleda za takb}3sjl nastop. Ponudbe na Javn0 borzo dela pod »Gorenjska«. 10.382-2 TOVARNA NA ŠTAJERSKEM išče za ta. kojšen nastop knjigovodje - btlsncista. Samo prvovrstne in samostojne meči pridejo o poštev. Ponudbe, prosim, po. slati na Javno borzo dela pod ciste.	10.391.2
MEDIOARSKEGA IN SLAŠČIČARSKEGA
pomočnika sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Rihard Kraupner,
medičar, Celje.
-2
VAJE
C I
VAJENCA sprejme J. Dankovec, kevač na Pokoli 133, pri Celju.	10.»0-3
15LETNA DEKLICA bi se rada izučila za širijo. Po možnosti s hrano in stanovanjem ali brez. Naslov v Javni borz! dela.	10.380-3
DEKLICA bi se rada izučila za šiviljo, po mcžnostj s hran© in stanovanjem Panka Goršek, črna 48. Koroška. 19 .3*79-3
O D
M
|™Uliia¡¡¡!lii!II¡níll!;iHI¡III¡lí¡l¡¡!liinHII¡!RI!ll¡lllillllllUIIil¡ai¡li![!!IIlli¡lil¡HIHIimi¡¡!l!IIH!¡I¡!!lllIII!H5!¡UI!mil!¡!lWlHlUII¡iniiniIIIIffll!I!il!niW!¡IRUHl'!IÍMR¡¡WiU!l!¡¡IH:¡iilli¡¡lllHUi!IH:¡¡!l¡lllll!!liilltg
RADIO-OJAćEVALEC, sesalec za prah. šivalni stroj (pogrealjtv) prodam. Na. slov v ogL cdd. >61. poročevalca« iGOSORj NEKAJ PLOflClC WXD1A ter nožev rasne
oblike in trdote prodam. Informaolje . dalje pri Alojziju Maren četu, strojni mojster, pivovarna »Uni-
tine vno od 17.
on«..	10208-5
PRAŠIČKE ZA REJO, prvovrstne pasme. 7 do 3 tednov stare prodamo. Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč.«.	10.263-5
VINSKE HRASTOVE SODE, nove, 100 do 7101 proda Jugopromet, Celje, Ljub. Ijanska 8.	10.263-5
OPRAVO ZA SOBO s kavčem in fotelji, vse v dobrem stanju, ugodu© predam. Ogled od 1. do 3. pop. Kovač, Knezova ulica 16, Ljubljana VH.	10.438-5
ŽENSKO KOLO, prenovljeno, nove zračnice, kavč, moške čevlje in obleko prodam. Susman, Ciglar jeva 30, Moste, gostilna Rahne.	10.426-5
AKTOVKO, usnjeno, 2 brušeni zrcali 29 krat 60, prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«.	10.435-5
LEPO ČRNO OBLEKO, predvojno blago,
prodam ali zamenjam za drugobarvno. Stari trg 17/UI.. Vogrič.	10.434-5
DVA PARA moških visokih čevljev št. 44 in 1 par nizkih št. 41 prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč.«. 10.413-5 ŠTEDILNIK, peč. železno omaro, mizo, posteljo, posteljno omarico, prodam. Devinska 6, Kolezija.	10.373-5
PANJE S ČEBELAMI in drug inventar prodam. Naslov v podružnici »Slov. poročevalca« v Celju.	10.335-5
ŽENSKO KOLO »Styria«, skoraj novo, ugodno prodam. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«.	10.427.5
MADEŽE, mastne, oljnate, od znoja itd. odstrani zanesljivo tekočina »Cisten«. Drogerija Anton Kanc, židovska ulica št. 1.	10.360.5
LIMONO v čaju dobro nadomešča iimo-nim ekstrakt Citrol. Prinesite stekleničko s seboj. Drogerija Anton KANC, Židovska ulic a 1.	10.359-5
MODERNO JEDILNICO, orehov furnir, obloga mahagoni, prodam. Ogled od 10. dalje. Naslov v oglasnem oddelku »Slov. poročevalca«.	10.358.5
MEDIC INČI, POZOR! Prodam Saltykovo »Občo patološko morfologijo«, izdaja 1942, popolnoma nova. Naslov v oglas, oddelku »Slov. poročevalca«. 10.419-5 MODEREN OTROŠKI VOZIČEK, globok, tapeciran, prodam. Ogled Černetova ul št. 9.	10.418-5
PISALNI STROJ, nov, portabel, prodam.
»Katja«, Celovška 85	10.376-5
ŽENSKE ŠPORTNE ČEVLJE št. 36, drap. in moške črne št. 42, oba para nova, naprodaj. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«.	10.368-5
GRAMOFONSKE PLOŠČE prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč.«. 10.354.5 PLAŠČ®, žične, za kolo. velikost 26 xl3/.
predam. Draga. Zg. šiška 71.
ŠTEDILNIK, nov, z dvema pe_
ZASLUŽEK
RUŠČINO za posameznike ali v skupinah
Naslov v
poučujem, ćas po dogovoru, ogl. odd. »Slov. poročevalca«. 10.001-4 ČEVLJARJI! Za pravilno poslovanje Vašega obrata Vam je potrebna strokovna kalkulacija! Obrnite se zadevno na šifro- »Streissvna zadeva« v oglasnem oddelku »Slov. poročevalca«. 19.006-4 STROJNO MIZARSTVO, iščem poslovne zveze kot kompanjon s sukcesivno vlogo do 10OJJ00 dm, v obstoječem dobro urejenem strojnem mizarstvu, zaradi nelis spec. serijske izdelave iz hrastovi-ne in bukovine. Pismene ponudbe pod »Komercialist 4« na ogl. odd. »Sloven poročevalca«.	10121-4
INŠTRUKTORJA za VIH. razred iščem za takoj. Likar. Malgajeva 6.	10.394-4
KATERA DRUŽINA bi sprejela na hrano 2 dijaka? živež dasta sama. Ponudbe z navedbo cene poslati: Jelka Po. kovec Komenskega ul 24, pri Andra. šiču.	10.214_4
KLAVIR In teorijo poučujem uspešno po zmernih cenah. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«.	10.236-4
NAGROBNE SPOMENIKE iz umetnega kamna, okvire in teranov omet izvršuje in popravlja Ludovik Krulc, šte-panjska česta št. 8.	10.361-4
KOZO in
kačama, za vzidavo, in bakrenim kotlom ugodno prodam. Opekarska cesta št. 10.	10.374-5
TEMNOMODRO MOŠKO OBLEKO iz predvojnega blaga, za visoko postavo 163 cm, prodam. Ogled Streliška 22/n., desno, med 14. in 15.	10.399-5
KRMILNE BUČE, večjo količino, prodam.
Viška, eesta 65.	10.389-5
HARMONIKO. novo, diatonično, prodam al} zamenjam za krompir. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenskega poroč.« pod »Prvovrstno«.	10.388-5
LAKASTI ŠKORNJI, novi, 41 Vs, predvojni material, naprodaj. Tržaška cesta UT., desno.	10.387-5
RADIO, 5cevni, moderne oblike prodam. Seliškar. Apihova ulica 18 (Bežigrad).	10.231-5
VEČ STO KANADSKIH ZABOJEV za sadje, dobro ohranjenih, preda ali zamenja Ivan. Draksler, trgovina sadja, Hrastnik.	10.4CC-5
ŽIMNICA, dobro ohranjena, naprodaj.
Naslov v ogl. odd. »Sl. poroč.«. 10.401-5 MOŠKO KOLO in omaro z rolojem nujno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Slov. poročevalca«.	10.402.5
MOŠKO OBLEKO, zel« dobro, predvojno blago, prodam. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poroč.«.	10.404-5
RADIOAPARAT 4+1, črn. zimski plašč za srednjo postavo, ovratnik skunke, štiri rjuhe iz domačega platna, prt in šest servietov prodam. Ogled med 8. in 18. Na6l»v v ogl. odd. »Sl., poroč.«. 10.406-5 PISALNI STROJ prodam. Zelo ugodna prilika! Naslov v ogl. oddelku »Slov. poreč.« ali pismeno pod šifro »Ugodna prilika«.	10.407.5
HARMONIKO. 24 basov, prodam. Streliška 7.	10:411-5
SOBNO KREDENCO, predalnik, mizo. sobne stole, pločevinasto posodo in fotoaparat 9X12, anastigmat, z vsem priborom, prodam Naslov v oglas. odd. »Slov. poročevalca«.	10.412-5
OTROŠKI VOZIČEK, globok, krasen, prodam. Ogled od 11.—15. Longyl:a. Mivka št. 15.	10.414-5
RADIOAPARAT »Radione« 4+1, nov, prodam. Na ogled od 12. do 14. Naslov v ogl. odd. »Slov. poreč.«.	10.415.5
ŠIVALNI STROJ, popolnoma nov, specialka, prodam. Ogled med 8. in 10. dcp. Naslov v ogl. odd. »Sl. poroč.«. 10.417-5 GRAMOFON H2S MASTERS s specialno membrano, 50 plošč ter skoraj novo moško kolo prodam. Grasselli jeva ulica 18	10.340-5
KARTOTEČNA KOPIRNA KNJIGOVODSTVA, ustrezajoča predpisom, in ostali kartotečni material: Kartoteka, d. z o. z., Ljubljana, Kotnikova ulica št. 17/3H.	10.184-5
BELO LAKIRANO OMARO za obleko in malo belo mizico na koleščih prodam. Beethovnova ulica 6. pritlično, levo, ob delavnikih med 2. in 3.	10.215-5
OBJAVA
Delegat ministrstva za indastrijo in rudarstvo
pri tv#fiiid	v Marinirat
B poziva vse upnike in dolžnike te tvornice, da pismeno prijavijo s g svoje terjatve oziroma dolgove najkasneje đo 15. oktobra t. L — g j Prijave po tem roku se ne bodo upoštevale.
I	2264/a H
Si................
FOTOAPARAT 6X9 na plošče in film prodam. Filipič. Jernejeva 19. ŠL
___	10.207'5
SALONSKO GARNITURO, pila, debro ohranjeno, prodam. Marija Golob, Gallusovo nabrežje 29.	10.2285
OMARO ZA OBLEKO, s predali tu posteljno omarico prodam. Ulica stare pravde 3/H.	10.232-5
RADIOAPARAT, nov. 5cevnl, prodam. Ogled med 8. in 10. dopoldne. Naslov v ogl oddelku »Slov, poroč.«. 10.416.5 MOŠKE ’ LAKASTE ČEVLJE Štev. 42, m damski temnomodri športnj krombi plašč prodam. Trdinova ulica štev. 5, podpritličje.	10.402-5
SPALNICO, mehek les, belo barvano, ugodno prodam. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«.	10.2S8.5
ZNAMKE, raznovrstne, nesortirane Imam v zalogi. Poizve se pri Ivi Bulc, Mokronog 12.	10.278-5
ZIMSKO SUKNJO za 14—161etnega dečka prodam. Ogled od 14 do 17. Dolenjska cesta 13. priti., desno. 10287-5 GLOBOK VOZIČEK in otroško stajico prodam. Rožna dolina. Cesta V/2. Simonič	10246-5
ŠIVALNI* STROJ, nov. pogrezljiv, leseno stojalo, ugodno prodam. Poljanska 55, gostilna pri Martinu.	13.337.5
DVE VELIKI ĐRACENI in krasne trajnice prodam. Gorupova 18.	10.167-5
MOŠKO KOLO z dinamo, rabljeno, v odličnem stanju, prodam.. Poljanski nasip 56, levo.	10266.5
MOŠKO KOLO, Steyer, močno ln ženski kožuh, nov. bizam, prodam. Rebolj. Celovška 63	13.363-5
SVILO za žensko perilo, kontenino. kavč. predvojno blago in moško obleko za večjo postavn prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«.	18.358-5
ŽEPNO DVOKROVNO URO Omega ter nerabljen jedilni pribor alpaka za šest oseb, v kaseti, uporaben kot darilo, prodam. Naslov v ogl. odd. »Sloven. poročevalca«.	16.429-5
ZAMENJA M
KROGLIČNE LEŽAJE, švedske SKF, raznih velikosti, eno- in dvovTsrtne, zamenjam za novo amerikanko, piošHce Wklla, glavo Za vrtalni
stroj, alt prodam. Ponudbe na oglasni oiûetek »Sl.
poroč.« pod »SKF«.	10.425-7
ŠIVALNI STROJ znamke »Minerva« zamenjam za lovsko puško ali jo tudi ev. kupim. Dermota, Litija 20.	16.421-7
LEPO RJAVO BLAGO s podlago za plašč zamenjam za dobro žensko kolo Oglsd Optik, Pod traneo 11.	10.38G-7
ČRNE DEŠKE ČEVLJE, nizke, dobro ohranjene št. 38, zamenjam za istotake ali rjave št. 40. 2 leseni postelji z žimnicama in 2 posteljni omarici, mizo in 2 stola, ugodno prodam. Gregorfilčava uHca 5/1., vrata št. 41.	M1239-7
BLAGO. 3 m, za moško obleko, zamenjam za drva. Naslov v ogl. oddelku »Sov. poročevalca«.	18249-7
OSEBNI AVTOMOBIL »Fiat 503« s 6 dobrimi plašči. zek> dobro ohranjen, zamenjam za motorno kolo Slovenska ulica 27. prva vrata.	10.352-7
BLAGO ZA MOŠKO PIDŽAMO, 2 plašča in zračnici za blcikel, dežni plašč za
visokost 175 cm kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poroč.« pod šifro .Primorska«.	10284-6
RADIO 4 do 5cevni, malo rabljen kupim. Ponudbe na ogl. oddelek ’»Slov. poroč.« pod »Dober radio«. 10.336 6
N
E M
LEP TRGOVSKI LOKAL v centru oddam. Ponudbe na ogL odd. »Slov. poročevalca« pod »Zmožen odkupiti inventar«.	10230.9
DELAVNICA v sredini mesta se takoj odda krojaču v podnajem. Ponudbe pod »Soliden« na oglasni oddelek »Slov. poročevalca«.	10.355.9
STANOVANJE išče
STANOVANJE DVEH SOB s kopalnico v Kranju zamenjam za enako ali večje v Ljubljani. Ponudbe na ogl. oddelek »Slov. poroč.« pod »Zamenjava stanovanja«.	10.077-10
ZAMENJAMO STANOVANJE 3 sob, kabineta ln kamrice s priteklinami bHzu Tabora za slično na Tržaški cesti. Ponudbe pod »Zamena« na oglasni odd. »Slov. poročevalca«.	10.432-10
DVOSOBNO STANOVANJE s plinom za-
menjam za enosobno event. s kabine tem v centru ali bnaini
. Ponjplbe ped oddelek »Slov.
»Bežigrad« na oglasni poročevalca«.	10.423-10
TRISOBNO KOMFORTNO STANOV -. -z lepim vrtam in plinom pod Rožnikom zamenjam za enako event. 2sobno v centru. Ponudbe pod »Takoj 29« na ogl. oddelek »Slov. poroč.«. 10.422.10 ŠTIRISOBNO KOMFORTNO STANOVANJE v Mariboru se zamenja za enako v Ljubljani. Ponudbe na Jamnik, direkcija Navoda v Izubijani.	10.3S7.18
SOBO IŠČE
RUMENO LISTNICO sem izgubil 14. t. m. od Cojzove do Corupove po Gradišču preko Nunske v Muzejsko ulico.. Poštenega najditelja prosim, naj mi vrne vsaj prstan in pismo, tudi če denarja ne vrne. Marijan Keršič. Muzejska ulica 7/FV.	10.229-14
KDOR JE NAŠEL LISTNICO z osebno in tramvajsko izkaaaioo na ime Draga Oblak: ter 4 živilskimi nakaznicami naj vme proti nagradi naslovnici. 10.395-14 VAŠ ŠIVALNI STROJ je potreben temeljito urediti in očistiti. Oddajte vaš naslov v oglasnem oddelku »Slov. poročevalca« pod »Poceni«, oa vas obiščem.	S999-14
IZGBLJ3NO! Na progi Rajhenburg— Hrastnik sem 3. sept. pozabila plavo jočpico od kostuma z napisom Franc Dobršek, krojač. Hrastnik. Prosim najditelja. da jo odda čimprej na oglasni oddeiek »Slov. poročevalca«. 10.426-14 MAJI3F3N KLJUČ sem izgubil. Najditelja prosim, da ga odda v oglasnem odd -Slov. poročevalca^.	10.343.14
MARIBORSKI FILATELISTI. POZOR! Oglejte si bogato zalogo znamk v lokalu Zlate Brišnik. Maribor. 10.341-14 DOTIČNO O SKEČ, ki je vzela pomotoma denarnico z osebno izkaznico in denar z uhani, prosim, da mi jo vrne proti nagradi v trgovini Kolman. Mestni trg. kjer je bila vzeta.	10.338.14
DENARNICO sem poaabil v nedeljo v stranišču Baza. Škofja Loka, z vsebino: prijavnica za kolo. začasna osebna iz. kaaoica, Slov. plan. društvo, 250 din. slika in vojni list in drugo. Vrniti na naslov: Franc Bezlaj, Preska 26. p. Medvode, proti dobri nagradi. 10.378-14 LISTNICO Z LEGITIMACIJ O sem izgubila 16. IX. okrog 12. v tramvaju št. 2 od kolodvora v smeri Moste. Najditelja naprošam, da jo odda Frančiški Miklo-vič. Ljubljanska ul. 55.	10.371.14
POIZVEDBE
KDO KAJ VE? Franc Podobnik (Zdeslav). šel v partizane 15. IH 1943, bil v II. brigadi, pogrešan cd februarja 1945. Prosim, kdor koli kaj ve n njem, naj sporoči njegovi mami Ivani Podobnik. Stara Loka 72, p. Škofja Loka. 10.430-15 ANTON NEDOK. star 22 let. odšel k par. tizanom junija 1942. bil nazadnje pri Celovcu decembra 1943. Kdor kaj ve o njem naj sporoči Martinu Medoku, Vižm&rje 179.	10.393-15
OOOOJOCXXXXXXXXJOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
1 KRIŽAJ FRANC s
krojač — Škofja ul. 6
obvešča stranke, da je začel zopet redno poslovati. 2274/a
OMET IN- slasžkar
(specialiteta iz pravega cimeta)
Izj&sSek tvffžlfce A V?A
PARKETI
POKOPANI SO V SKUPNEM GROBU v gozdu Zaplanina partizana Rudi Obiak iz Gradca, Olga iz Domžal in še 15 drugih v skupnem grobu. Naprošamo sorodnike vseh teh. da takoj javijo svoje naslove pismeno ali ustno sorodnicama Francki Slokar, Zaplanina 5, pesta Vransko pri Celju, ali ženi Reziki Oblak, Gradec 69, Litija, zaradi
prekopa trupel, da potrebno čim hitreje in lepše napravimo, ker je čas
Za izkopavanje in prenos na domača pokopališča.	10,372.15
KDOR KAJ VE o dr. Metodu Špindlerju, zdravniku, ki je bil baje interniran v Nemčiji (Celle-Hannover), naj prosim, Javi P. Špindlerjev!. Sv. Jurij ob Ščavnici.	10.424-15
KDO BI VEDEL za usodo partizana Jožefa Guzelja, kj je šel v partizane koncem avgusta 1944 in je bil baje pisar 14. brigade v Gornjem gradu? Od 21. septembra 1944 Sq ga njegovi tovariši, Šuštar, njegova žena in drugi, puštali v Gornjem gradu, ker se jim ni pridružil, ko so oni odšli na Dolenjsko. Kdor kaj ve o njegovi usedi, je
naprošen. da javi njegovi hčerki Mileni Guzelj, Ladja 10, Medvode ali Mari-
PREPROSTO OPREMLJENO SOBO brez perila, s posebnim vhodom iščem. Zaželena pečica ali štedilnik. Sem ves dan odsotna. Rabim takoj ali s 1. okt. Ponudbe na ogl. oddelek »Slov. poroč.« pod šifro »Tečna in poštena«. 10.20S-12 PRBraOSTO OPREMLJENO SOBO, po možnosti s štedilnikom, iščem. Ponudbe na ogl. odd. »Sl. poroč.c pod »Ra-bjsq takoj«.	10.396.12
TOVARIŠICA z lastnim perilom išče majhno sobo. Ponudbe na oglasni odd. »Slov. poročevalca« pod »Majhn^ sobica«.	10.408-12
ČISTO SOBO iščem. IiMm lastno perilo, plačam dobro, eventualno bi pomagala pri gospodinjstvu. Poizvedbe: Praprotnik. Sv. Petra c. 30/1. 10.305-12 SOBO v centru, po možnosti z 2 posteljama želita mirna, ves dan zaposlena uradnica in njen brat. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«. Ima lastno perilo in posteljnino.	10.369-12
0
SOBO ODDA
Za svobodno in srečno bodočnost ljubljenega slovenskega naroda je daroval cvetoče, mnogo obetajoče življenje najin dragi, z ničimer nenadmestljivi sin edinec
I	Mirk® Glinšek
stude&t trg» akademije, štabni kurir Gubčeve brigade Padel je v borbi z okupatorjem v gozdu pod vasjo Vrhovo 17 S.
ENOST ANO V AN J SKO HIŠO z vrtom, v bližini Kranja ali Bleda, kupim. Ponudbe na Pepca Vidmar. Kranj. Eleiwei_ sova cesta 14.	10.008.8
ODDAM NJIVO v posetev pšenice, odškodnina po dogovoru. Ponudbe pod značko »Pšenica« na oglasni oddelek »Slov. poročevalca«.	10.342-8
POSEST, cca. 5 juter zemljišča in gradbenega materiala za enonadstropno hišo na naj lepšem položaju Plitvičkih jezer zamenjam za manjšo posest v bližini Zagreba ali v Sloveniji. Ponudbe na Oglasni zavod Hrvatske. Zagreb, Jelačičev trg 5, pod št. 318o	10.381-8
ENO OZIROMA DVE PRAZNI SOBI, ev. delno opremljeni, oddam eni ali dvema osebama v bližini bolnišnice »Mia difca«. Ponudbe na cgl. oddelek »Slov. poroč.« pod »Imam pravicQ do stanovanja«.	10.437-13
OPREMLJENO SOBO oddam s 1. oktob. v centrumu. Ponudbe na ogl. oddelek »Sl. por.« pod »Sončna soba«. 10.431-13 SOBO z dvema posteljama oddam, najrajši ves dan odsotnima. Naslov v ogl. oddelku »Slov. ooroč.«.	10.217-13
LEPO OPREMLJENO SOBO. brez perila, octda osamljena gospa, ves dan odsotnemu gospođu. Posebnega vhoda ni. Naslov v ogl. odd »Sl. por.«. 10.405-13
Guzelj, Klunova 8, Ljubljana, Kodeljevo. Stroški se povrnejo. 10.211.16 STANE CIMERMAN iz Dsviee Marije v Polju, intendant n. bataljona Tomšičeve brigade, je padel 19. 3. 1943. v Pleš e vici pri Ambrusu. Suha Kraiina. Njegovo truplo počiva začasno v Pieše-vfci. Žalujoča žena Marija, sin Tor.ček. mati, bratje m ostalo sorodstvo, 10370.16 PROSIM, če kdo kaj ve o tov. Ludo viku Kordešu, Gorenja Sava 35. Odšel v partizane 27. aprila. 1943 pod Storžič, od takrat se še ni javil. Sporočite na nasiov:	Marija Kordeš. Gorenia Sava
št. 35, Kranj.	10.392-15
FRANCA REBERNIKA, komandirja 2. bat. art. brigade XXXI. div. IV. armije JA naproša Cecilija Testen, Ljubno št. 42, Gorenjsko, da ji čimprej sporoči točno, kje se nahaja grob njenega zneža Franca Testena, kovača v I. div. art. IX. korpusa.	10.348.15
TOV. PARTIZANE prosim, če kdo kaj ve o tov. Kartu ©senčiču iz Sela pri Bledu? Odšel v partizane 20. jan. 1845 in je bil v Vojtekovi brigadi I. bat. 1. četa ^ od takrat nimam od njega nobenega obvestila. C en j. sporočila proti povrnitvi stroškov prosim, na naslov: Marija Osenčič, SeJo št. 51, pri Bledu.	10.333-15
TOV. FRANC BUST3A. SKOJ-ec, 1. 1923, ki je bil pri 17. brigadi »S. Gregorčiča«, IH. bat. I. četa; je menda padsl ob Soči 12. IX. 1244. — Ako je komu kaj znano o njem, ga naprešamo, da sporoči na nesiov: Ivana Rustja, Skrilje 60, p. Sv. Križ, Vipavska (Slovensko Primorsko).	10.365-15
U
Î
M
l.94o pri št. Lovrencu na Dolenjskem.
V neaelje 28. sept. dopoldne bo zanj maša zadušnica v farni cerkvi pri Št. Lovrencu, kjer začasno počiva do vrnitve na domače pokopališče sv. Jurija v Stožicah.
Tovariši in sošolci, udeležite se svečanosti.
Ježica, Ljubljana, 16. sept. 1945.
REŽIRA. IVAN, težko prizadeti, a ponosni starši.
2263/a
ZAHVALA
Ko nam je umrl naš predobri
Karet latri®
ačitetj v poboja in posestni!
smo prejeli obilo :zrazov toplega sožalja. Zahvaljujemo se zlasti o. duhovščini, učiteljstvu, pevskemu društvu, šolski mladini, govornikom iz vrst učiteljstva, krajevnega NO odbora in lovcev, darovalcem krasnih vencev in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti.
Šmartno, Slovenj,gradeč, 17. 9. 1945.
2267/a
ŽALUJOČI OSTALI..
BLAGO za domačo haljo, pa tudi drugo blago kupim ali zamenjam za protivrednost. Opekarska cesta 10	10.375-6
RABLJ3N PARNI KOTEL do 10 atmosfer kupimo — Tekstilna industrija Ru. še.'	10.384-6
MLADEGA LOVSKEGA PSA kupim. Na.
slov v ogl. oddelku »Sl. por.«. 10.420-6 KUHINJSKE SERVIETE za posodo kupim ali zamenjam. Naslov v ogl. odd. vSlov. poročevalca«.	10.377.6
TRGOVSKI PULT s steklom ali brez niega. do 4 m dolg kupim. Naslov v podružnici »Slovenskega poročevalca« v Celju.	10.350.6
DVE RJUHI za na posteljo in moš--spodnje perilo kupim Naslov v ogl. oddelku »Slov. poroč.«.	10/347.6
NOVE MOŠKE HLAČE, za srednjo postavo, boljše, kupim. Ponudbe na ogl. oddelek »Slovenskega poročevalca« pod »Temne barve«.	10.205.6
1—2 STROJA za izdelavo cementne strešne opeke z modeli in modele za cementne cevi vseh dimenzij kupimo. Ponudbe pod »Cementarna« na oglasni oddelek »Slov. poroč.«.	10.398-6
DVA KOLESNA PLAŠČA 28 X 2 kupim.
Emil Plut. delavnica Goreč. 10.441-6 RADIJSKO CEV AL 4 ali katerokoli od AT. kupim. Naslov v ogl. oddelku »Si. poročevalca«.	10.448-6
ŠIVALNI STROJ kupim. Lovrenčič. Do.
brunje 41.	10.345.6
TBENČHOT v dobrem stanju ali tudi blago kupim. Lovrenčič Dobrunje. št. 41.	10.344-6
R
Z
N
O

t
Po daljšem bolehanju je v 86. letu starosti v Bogu zaspala
Marlp Satter
Pogreb nepozabne rajne bo dne 18. t. m. ob pol 4. popoldne z žal, kapele sv. Frančiška, k Sv Križu.
Ljubljana, 9. septembra 1945.
2268/A
Žalujoči ostali.
ŠPEDICIJA »JUGOPCRT« Rakek zopet posluje in se priporoča. Vsa pojasnila brezplačno.	10.271-14
IŠČEM SODRUGA za športno mešano trgovino ali slaščičarno, prevzamem tudi mesto trg. potnika, poslovodje ali skladiščnika. Kavcije zmožen. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poroč.« pod »Koncentracijsko taborišče«.	I0.1S3-14
NAJDITELJA LISTNICE, v kateri je bila »Objava«, glaseča se na ime Martin Markovič, ujetnik Jugošl. vojske, druge izkaznice in nekoliko denarja, prosim, da jo proti nagradi odda v oglas, oddelku »Slov. poroč.«.	10.439-14
SOBOTO sem v tramvaju, ki vozi do bolnišnice, izgubila črno torbico z živilskimi kartami in legitimacijo. Pešte, nega najditelja prosim da proti nagradi vrne najdeno torbico na naslov: Aleksandrova 16, Prepis.Biro. 10.433-14 H1ROMANTKA z 121etno prakso čita rok usodo. Zanesljiva! Marija šloser. Stari trg 32/1.	10.387-14
AKTOVKA z raznimi baterijami in klju-_či je bila najdena. Dobi se pri Alojzu Tršanu. Poljanski nasip 40/1.	10.367.14
DNE 7. SEPTEMBRA sem pozabila v ms riberskem vlaku ob prestopu na. Pra. gerskem svoj temnomodri plašč. Prosim ženo, ki je sedela ob oknu pri plašču in ki je poznana, da ga takoj odda na naslov: Irena Čebokli. Mari bor. Glavni trg 9, proti lepi nagradi.	10.353-14

Zahvala
Vsem, ki ste spremili v tako lepem številu našo nenadomestljivo mamo, sestro, staro mamo, prababico, taščo in teto
HELEN© FABIAN
roj. OBLAK
na njeni poslednji poti, izrekamo iskreno zahvalo, posebno čč. duhovniku in sestram za požrtvovalnost, kakor tudi vsem darovalcem krasnega cvetja.
Maša zadušnica bo v sredo 19. t. m. ob 7. v župni cerkvi sv. Cirila in Metoda.
Ljubljana, dne 17. 9. 1945 žalujoči: hčerke Maiči, Nina, Pavla, sestra Marija in ostalo sorodstvo.
večja količina, naprodaj po predvojnih cenah. Vprašanja na: OGLASNI ZAVOD HKVATSKE. Zagreb, Jelačičev trg 5. pod št 3108.	2263/ a
Naznanilo
Opuštala sem svoj modistov-ski salon na Tyrševi cesti 17. Obrt izvršujem na Masarykovi cesta 19 (bivša vila špediterja Ranzingerja). Za cenjena naročila se priporočam.
Pavla Nabeipstik
modistka	2269/a
ObvastUo
Podpisana tvrdka sporoča cenj. strankam, da bo s 1. oktobrom zopet začela redno poslovati. P. n. stranke, ki bi se zopet želele prijaviti za dobavo kuriva pri nas, naj se zglasijo z nakaznico za kurivo v naš: pisarni od 18. do 22. 9. 1945. Potrudili se bomo p. n. odjemalce, ki se bodo zopet prijavili pri nas, vsestransko zadovoljiti. Priporoča se
ANTON BARTOL
trgovina s kurivom
P^aa?51Mak®va tst 18
Telefon 35-40	2270/a
BBMaUBHBHIHBni
BUI
1
Pripravila
faü^aparate
izvršuje strokovno
RADIO PEGAN
Šelenburgova 6/1
2271y(a
uiiiKniiininiinuuu
t
Potrti naznanjamo prijateljem in znancem, da je naša draga sestra, teta, nečakinja in svakinja
JULKA CiSET
darovala svoje življenje za srečnejšo bodočnost drage domovine.
Kot partizanka je bila ustreljena dne 17. 12. 1944 po krutem okupatorju v Komskem gozdu pri Radmirju v Savinjski dolini. Prevoz njenih zemeljskih ostankov bomo objavili pozneje.
Maša zadušnica bo darovana dne 20. 9. 1945 ob 6. v farni cerkvi na Vranskem.
Vransko, Sv. Peter v Sav. dolini, Zagreb, Ljubljana, 15. 9. 1945. 2285/a	ŽALUJOČA RODBINA OSET.
f
Umrl je naš najdražji mož in oče
Solidar Za}c
posestnik in gostilničar
Pokopali smo ga danes 17. septembra 1945 na farno pokopališče v št. Rupertu.
BISTRICA, MOKRONOG, 17. sept 1945.
ANICA, žena; BOŽO, sin, in sorodstvo.
t
Po vsem trpljenju v ujetništvu in taboriščih je tragično preminil naš dobri, nenadomestljivi
Fratini Plfffcef
partizan
Prepeljan bo v Ribnico, kjer bo pogreb v sredo, dne 19. sept. 1945 ob 10. dopoldne na domače pokopališče.
RUDOLF in MAJLČI, starši: JANTÎZ. brat. in ostalo sorodstvo
sprejema uredništvo »Slovenskega poročevalca«, Ljubljana, Knafljev« ulica št 5/IL Telefca uredništva I« uprave it 81-88 de 81-86. ★ Tiskarna »Slovenskega poročevalca« -fr Glavni urednik Ciril Kosmač»