Celiski TEDNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE CELJA Poštnina plačana v gotoriuL Slovenska Koroška, toliko let odtrgana od nas, nam klice: „Bratje, za svo- bodo se bomo borili do zmage! Podpiraite nas v pravičnih zahtevah!^* Leto II. — Štev 5. Celje, dne 29. januarja 1949. Cena 2 din Dobro sestavljeni plani odborov osvobodilne ironie nam bodo jamstvo, da bo delo rodilo še večje uspehe v drugi polovici preteklega leta so okrajni odbori OF v skladu z navodili lOOF Slovenije začeli planirati delo v svojih odborih OF, prav tako terenski, odbori OF in vse množične organizacije.. Ta sklep je izšel iz nujnosti, da se OP politično in organizacijsko okrepi in nadalje razvija. Velike naloge petlet- nega plana in izgradnje socializma sploh, zahtevajo, da se OF neprestano razvija, neprestano mobilizira na novih in novih nalogah, ki jih pa lahko ob- vlada le ob skrbno pripravljenem in ideološko poglobljenem delu. Vse bolj moramo danes proučevati metode dela, razne organizacijske prijeme itd., ki pa so različni z ozirom na svojstvenost te- rena in časa. Ce se ozremo na razvoj zadnjih dveh let, tedaj bomo videli, da je poleg množičnih organizacij Zveze borcev NOV, Ljudske tehnike in Ljud- ske prosvete nastala še vrsta drugih družbeno-gospodarskih in kulturnih ustanov, v katerih deluje in mora de- lovati OF in v katerih mora OF izva- jati svojo politiko. To so razna kultur- no-umetniška društva, kmečki sveti, zadružne organizacije itd. Iz teh razlo- gov je seveda tudi potrebno razširiti po- litični aktiv Fronte in predvsem tudi terenske odbore in jih organizacijsko tako izpopolniti, da bodo lahko pose- gali v vsa področja političnega, gospo- darskega in kulturnega življenja, skrat- ka, da bodo na vseh sektorjih, ki so potrebni, postavljeni frontni aktivisti, ki bodo odgovarjali za svoje delo te- renskemu odboru in celokupnemu član- stvu Fronte. Ce pogledamo na delo OF v pretek- losti, tedaj moramo ugotoviti, da smo na eni strani dosegli lepe uspehe, pred- vsem v pomoči različnim gospodarskim akcijam lokalnega značaja, na drugi strani pa delali precejšnje napake, po- sebno v pogledu politične vzgoje in po- litične agitacije. Osnovno namreč, da je vsaki akciji treba dati politično vsebino in to tem bolj poglobljeno čim pomembnejša je, na to osnovno nalogo smo čestokrat po- zabili. Iz tega vzroka so naši aktivi OF često reševali svoje naloge admini- strativno in suho in niso bili vedno ži- vo politično telo, ki je gonilna sila vse- ga življenja na terenu. Odtt)d izvira tudi kampanjsko reševanje nalog, oživ- ljanje aktivov OF le ob važnejših ak- cijah, za katere so prišle direktive od vrha navzdol. Ob slabem načinu dela in neaktivnosti je tudi zbledela glavna naloga Fronte, t. j- politična vzgoja. Za- to so se nekatere frontne organizacije na terenu omejile le na dve nalogi, ki jih je tov. Kardelj ožigosal, namreč na mitingovanje in na zbiranje delovne sile. To so napake, s katerimi se bomo mo- rali spoprijeti v tem letu in spoprijeli se bomo z njimi, če bomo znali izvrše- vati naše plane, ne samo izvrševati, temveč tudi pravilno sestaviti. S pl^ nom bomo odstranjevali kampanjsko delo in usposabljali našo OF za nepre- trgano, stalno živo delo. Plane za november in december 1948 je izdelalo v Celju 14 terenskih odbo- rov OF, dočim ostali še niso pristopili k planiranju. Ce pregledamo plane te- renskih odborov OF, tedaj moramo reči, da so v glavnem vsebovali le tiste toč- ke, ki zahtevajo manj političnih pri- prav in manj kadra. (N. pr. Zagrad-Pe- čovnik, Cret). Ali pa so se plani ome- jili le na tiste naloge, ki so v zvezi z administrativnim postopkom (n. pr. IV. četrt, Lava, plan Gaber j a za novem- ber). Pri skoraj vseh pa manjka plan politične borbe, ki je bistveno važen za delo OF. Zato bo v bodoče potrebno, da bo uvod plana vseboval politično ana- lizo terena, na podlagi katere se bo plan terenskega odbora izdelal. Plan mora izražati borbenost aktivov OF. Za iz- vajanje plana je potrebna točna eviden- ca in kontrola, od katere zavisi izpol- njevanje plana, kar pa je bilo v pre- teklem letu zelo šibko. Zato so mnogi plani (n. pr. Ostrožnega) ostali le kos papirja. V mnogih primerih pa so bili plani nepopolni v tem, da niso predvi- devali v kolikem času se bo postavljena naloga izvedla in kakšne rezultate želi doseči terenski odbor. Takšne pomanjk- ljivosti v terminih nam povedo, da te- renski odbori OF niso bili sposobni za- gotoviti ob sestavljanju plana tudi nje- govo izvedbo in čeprav so se svoje sla- bosti zavedali, niso pokrenili mnogo, da bi delo Fronte v tem pogledu izbolj- šali. Potrebno bi bilo nazorno prikazati ne- katere pomanjkljivosti teh planov, zato, da bi se v bodoče teh pomanjkljivosti izogibali. V planu terenskega odbora III. četrti za december je pod točko 3. navedeno sledeče: »Ljudska presveta: priključiti se splošnemu planu.« Ta skromna pripomba ni nikakor vredna, da bi prišla v plan in tudi ni vredna velikih nalog ljudsko-prosvetnega dela. Plan ljudsko-prosvetnega dela bi mo- ral vsebovati, kateri kulturno-prosvet- ni aktivi bodo v tem in tem mesecu pri- redili to in to, kako se bodo aktivi raz- vijali, kaj se bo na novo ustanovilo, kako bo OF kulturne aktive politično usmerjala, katere pomanjkljivosti bo odpravila v kulturnem življenju itd. Dalje. Peta točka istega plana vsebuje tole: »Pomagati AF2 organizaciji v predkongresnem času.« Ce vzamemo' dejstvo, da je bil plan III. četrti napi- san šele 17. decembra in da se je kon- gres AF2 vršil nekoliko dni pred tem, je ta točka nesmiselna in nerealna. — Plan odbora IV. četrti vsebuje v točki 2. sledeče: »Tekoče naloge propagande:. Za čitanje literature iz NOB smo dolo- čili petek 19. nov. 1948.« Čitanje lite- rature iz NOB še zdaleka ne zadosti^ vsem nalogam propagande, pri tem pa^ ni niti navedeno kdo bo vodil to čita- nje, kdo se ga bo udeležil, kako bo stvar organizirana, da bo zanimiva in v kolikor je čitanje literature na skup- nem sestanku sploh uspešno in kakšne rezultate si obeta terenski odbor od te- ga. Dalje. Točka 7. istega plana vsebuje tole: »Prostovoljno delo: Pomagali bo- mo pri ureditvi parka na Trgu svobo- de in pri odstranjevanju ruševin v Zi- danškovi ulici.« Ni pa rečeno, koliko ur bodo prostovoljci IV. četrti v tem in tem času prispevali za ta dela. V planu te- renskega odbora Lava za december je med drugim rečeno tudi tole: »Članstvo^ OF se bo pridobilo za vključitev v fiz- kulturno društvo »Kladivar«. Ni pa re- čeno, kako se bo to izvedlo, kdo bo od-' govoren za to nalogo in koliko je sploh članov »Kladi var j a« na področju Lave. In dalje je navedeno: »Vršila se bo kon- trola nad špekulanti in črnoborzijanci.« Nikjer pa ni označeno, kako se bo or- ganizirala ta kontrola in kakšne naloge si v zvezi s tem postavlja terenski od- bor. Pri tem mislim na tiste naloge, ki ne vsebujejo samo kontrolo, temveč tudi borbo proti špekulantom. Takšne in slične pomanjkljivosti in napake vsebu- jejo še ostali terenski plani. Letošnji mesečni plani se bodo izde- lali na osnovi celoletnih planov. Pri planiranju celoletnih planov je treba temeljito poznati situacijo. Ce plan ne bo izviral iz dobre analize, ne bo realen in bo s tem obsojen na propad. Zato mora pri sestavljanju plana sodelovati celotno članstvo OF, osnutek plana pa mora izdelati izvršni odbor terenske- ga odbora OF, ki ga bo po masovni diskusiji dokončno formuliral. Pri se- stavljanju plana za leto 1949 je poseb- no važno, da upoštevamo osnovno li- nijo razvoja frontne organizacije. Na primer terenski odbor OF, ki deluje v bližini velike tovarne, bo planiral svoje delo v skladu z razvojem te tovarne. Prav tako je važno in koristno, da se celoletni plan razbije na 4 četrtletja, ker bo plan na ta način bolj pregleden in bo omogočena boljša kontrola. Dotaknil se bom z ozirom na plan še tako zvane navpične in vodoravne po- vezave. Ker bodo okrajni odbori mno- žičnih organizacij AF2, LMS, ZB itd. tudi izdelovali svoje plane, ki bodo tvorili sestavni del plana MOOF, je jas- no, da se morajo v njih odražati tudi naloge, ki so si jih zadale osnovne or- ganizacije AF2, LMS, ZB itd., ki pa bo- do zajete tudi v planih terenskih od- borov OF. Zato je potrebno, da je po- vezava s terenskim odborom in na- vzgor čim tesnejša. Konkretno se bo vodoravna in navpična povezava izva- jala takole: N. pr. da sprejme odbor AF2 na Dolgem pol"u obvezo, da bo osnoval v mesecu februarju dva študij- ska krožka. Sekretarka AF2, ki je vključena v terenski odbor Dolgo polje bo to obvezo pri sestavljanju plana za mesec februar vnesla v plan terenske- ga odbora^ OF Dolgo polje. Prav tako pa bo to obvezo o osnovanju dveh krož- kov zajel v plan okrajni odbor AF2. Ce se bo ugotovilo n. pr., da je obveza za- popadena samo v planu terenskega od- bora in ne v planu okrajnega odbora AF2, bo to znak, da je vodoravna pove- zava dobra in da je sodelovanje z okr. aktivom slabo in če bo obveza zapo- padena samo v okrajnem odboru AF2 in ne v terenskem oboru OF, bo to znak, da je navpična povezava dobra in da je vodoravna slaba. Ob taki me- todi mislim, da se bo delo v mnogo- čem izboljšalo. kakor niso fašistična nasilja odvrnila koroškega ljudstva od borbe za svobodo. tako ga tudi danes ne bodo od zahtev po priključitvi k Jugoslaviji Ko so Nemci aprila 1941 napadli Ju- goslavijo so mislili, da je prišel čas, »da v prostoru severno od Karavank napravijo konec s tako imenovano slo- vensko manjšino.« Od tega časa ni na Koroškem nobenega slovenskega manjšinskega vprašanja več«, tako je izjavil Maier-Kaibitsch 10. julija 1942. Vseslovenska organizacija je bila raz- puščena, nekaj slovenskih voditeljev zaprtih, drugi izgnani iz dežele. S tem so Nemci hoteli zastrašiti koroške Slo- vence, toda zaman, »Komunistična pro- paganda je vzela ljudem vsako jasno jnisel.« Zato so Nemci naredili obsežen načrt za svoje bodoče delo. Germani- zacijo jugoslovenskega dela Koroške in priključene Gorenjske« moremo izvr- šiti le, če naredimo konec z vsemi Nem- cem sovražnimi težnjami v nekdanji plebiscitni zoni A; kdor tu še verjame na vzpostavitev jugoslovanske države ali na zmago Sovjetske zveze, zanj v tem obmejnem prostoru ni več me- sta... Sedaj more biti le še ena jas- na črta: v ozenJju severno od Kara- vank moramo zastopati stališče, da mo- ra biti uporaba nemškega jezika tudi izraz mišljenja oz. priznanja, h kate- remu narodu kdo spada. Nihče ne mo- re danes več reči, da ni imel možno- sti, da bi se naučil nemščine. Kdor še naprej govori slovensko, se pač za- vestno priznava k slovenskemu narodu in s tem k slovanstvu. To stališče je po- polnoma pravilno, ker smo mogli ob priključitvi Gorenjskega h Koroškemu ugotoviti zavest skupnosti med sloven- skimi krogi onstran in tostran Kara- vank. Organizirali so se izleti sloven- skih pevskih društev od one strani v Rož, v Pliberško ozemlje itd., pri če- mer je prišlo do pravih pobratimskih praznikov. Spričo takega razvoja smo se v spomladi 1942 morali odločiti za to, da preselimo vodilne krope koro- ških Slovencev v notranjost raj ha... Z uporabo slovenskega občevalnega je- zika je treba enkrat narediti konec, in sicer tudi v zasebnem občevanju. iV pzemlju severno od Karavank je tre- ba govoriti nemško, to je treba izpe- ljati z vsemi sredstvi. Napisi morajo biti samo nemški... Vsak se mora postaviti v službo te naloge in javiti slovenske napise, kjer koli pač so, po- krajinskemu uradu za narodnostna vprašanja. V nekdaj jezikovno meša- nem ozemlju je še vedno veliko število slovenskih knjig, zlasti verske vsebine; tudi te morajo izginiti. Sistematično je treba zajeti to slovensko literaturo in jo odtegniti vsakdanji uporabi prebi- valstva. Slovencem na Koroškem ni več jnesta. Kdor pa se ne šteje za Slovenca, ne sme uporabljati nikjer več sloven- skega jezika. Tako stališče mora uve- ljaviti stranka in država po vseh svo- jih linijah. Pri tem je treba izrabiti ves vpliv šole na otroke, otrok na starše, izobraževalnih tečajev, pred- vsem pa tudi socialnih ustanov, ki ne smejo dati nikake podpore nikomur, kdor govori slovensko.« To so odlom- ki Maier-Kaibitschevega načrta o ger- jnanizaciji Koroške iz poletja 1942. Ker z vsemi sredstvi nasilja Nemci niso uspeli, so v zimi 1942-43 pripravili na- črt za izselitev vseh Koroških Sloven- cev v južno Rusijo. Le zmaga Rdeče armade pri Stalingradu in osvoboditev donskega bazena, kjer so čakale na Koroške Slovence že barake z napisi posameznih krajev, je preprečila izvr- šitev tega načrta. Iz Maier-Kaibitschevega govora je jasno razvidna nemška sodba, da je s propadom stare Jugoslavije za vselej odstranjena nevarnost za južno Koro- ško. V resnici pa se je prav z nemškim napadom na Jugoslavijo spet odprlo vprašanje naše severne meje na Koro- škem. Slovenci smo to bistreje spo- znali od Nemcev. Prav zato je prva od- ločilna rešitev tega vprašanja padla že sredi med vojno, ko so nemške vojske stale še pred Stalingradom in pred vrati Aleksandrije, ko so Nemci po iz- selitvi prvih 180 družin koroških Slo- vencev slovesno praznovali obletnico Koroškega plebiscita z geslom, da sta priključitev Avstrije k Nemčiji in raz- pad Jugoslavije po zaslugi »Hitlerje- vega genija« dokončno uredila plebis- citni rezultat. Jeseni 1942 je namreč v slovenskem narodno osvobodilnem boju pod vod- stvom Osvobodilne fronte izginila meja na Karavankah tako za politično orga- nizacijo kot za partizanske akcije. S lem so Kbroški Slovenci kot edini na- rod v okviru predvojnih mej nemškega rajha začeli z oboroženim odporom ' proti nacizmu, in to skoraj dve leti pred anglo-ameriškim izkrcanjem v Zahodni Evropi. Upor koroških Slovencev in njihov boj za svobodo in pridružitev sloven- ske Koroške k zedinjeni Sloveniji je že spočetka segel precej na široko. Sa- mo v občini Bela je bilo že od novem- bra 1942 organiziranih v Osvobodilni fronti okoli 200 članov. V istem času pa so začele nastopati na Koroškem tudi že prve slovenske partizanske skupine, v katere so se zbrali kmetje in delavci, da bi se izmaknili izselitvi. Maier- Kaibitsch priča, da je bilo v Podjuni protinacistično gibanje celo močnejše kot v nekaterih jugoslovanskih priklju- čenih predelih. Nemci so seveda začeli s protiudarci. Gestapo je zaprla 11. no- vembra 1942 57 slovenskih političnih delavcev iz 2elezne Kaple. Obirskega Sel, 2itare vesi in Celovca, od katerih je bilo 13 obsojenih na smrt, ostali pa na težke zaporne kazni. Začele so se hajke s partizani, izseljevanje vedno novih slovenskih družin, streljanje tal- cev in požiganje slovenskih domov. Vse to pa partizanskega napredka ni ustavilo. 2e spomladi leta 1943 je bil ustanovljen prvi koroški bataljon, ki se mu je kmalu pridružil še drugi. Oba sta tvorila vzhodni koroški odred, ki je kontroliral ozemlje vzhodno od ljubelj- ske ceste, zahodno od te do Ziljske doline je bil organiziran zahodno ko- roški odred. V istem času je bilo okrog 300 koroških prostovoljcev poslanih t partizanske odrede na Spodnjem Šta- jerskem. V tem času so bili v velikov- škem okraju in v Rožu izvoljeni že tu- di krajevni odbori Osvobodilne fronte in mladinski odbori, v oktobru 1943 okrajni odbor OF v Velikovcu in v zi- mi 1943-44 že tudi 6članski pokrajinski odbor Osvobodilne fronte za Koroško. Spomladi 1944 se je razširilo področje partizanskega delovanja preko Drave in Celovca, Vrbskega jezera in Osoj- skih Tur. Poleg okrog 1000 partizanov, ki so bili na Koroškem, je bilo do ma- ja poslanih novih 400 prostovoljcev na Štajersko in Gorenjsko. V poletju ^e je ustanovilo poveljstvo za vso Ko- roško, h kateremu je bila poslana tudi zavezniška misija. Eden izmed teh za- stopnikov, angleški major Cahusac, je postal v teku bojev nemška žrtev. S to zvezo so bile odstranjene skrbi za oboroževanje. Oba odreda sta razširila svoje delovanje še na severni del veli- kovškega okraja, tako da sta nadzoro- vala vse ozemlje od spodnje Zilje do Dravograda, od Karavank do Osojskih tur, Celovca, Svinje planine. Poleg po- stavitve mestnih odborov v Beljaku, Celovcu in Velikovcu so politično delo osvobodilne fronte poživila tudi masov- na zborovanja (n. pr. 1944 v Škocijanu in Št. Vidu v Podjuni, na Obirskem pri 2elezni Kapli itd. V zimi in spomladi 1945 so se parti- zanske vrste na Koroškem podvojile: ob propadu nemškega rajha je bilo ▼ njih okrog 2000 partizanov in parti- zank, ki so sodelovali pri končnem osvobojen j u slovenske Koroške izpod nacifašističnega jarma. 2e v marcu so prešli v ofenzivo ter jo uspešno vodili do zloma nemške vojske, ko so isto- časno z britansko armado zasedli ves del Koroške. Kako hud boj so bili ko- raški partizani, jasno kaže borba za Borovlje 12. maja 1945, v kateri je iz- gubilo življenje okoli lOO slovenskih partizanov. Po zmagi je v imenu avstrijskega od- porniškega gibanja na Koroškem iz- javil 16. maja v Celovcu Avstrijec Kitzmandel: »Samo tam, kjer smo se naslonili na Titovo armado, je uspelo naše delo. Tovariši, ki tega niso doži- veli, si tega ne morejo predstavljati. Res, sta edina dva bataljona avstrijskih borcev proti nacizmu nastala v sklopu jugoslovanske narodno osvobodilne voj- ske. Prav isto so gle^e nomena parti- zanske pomoči pri ujetniških sabotaž- nih akcijah izjavili ob svojem odhodu iz velikovškega okraja tudi francoski vojni ujetniki. Tako so se koroški Slovenci že v te- ku vojske dejansko pridružili k Slove- niji. Meja zedinjene Slovenije se je že v času, ko je bil nacifašizem navzven še močnejši, premaknila iz Karavank na slovensko narodno mejo ob Zilji, na Osojskih turah in Svinji planini. Ko- roški Nemci pa so vse do konca voj- ske mirno odhajali na fronto proti za- veznikom. Avstrijci pa so se med tem zelo odlikovali v vojnih zločinih (Nar- vik, Kazun, umik iz Finske itd.). išele ob zlomu nemške vojske so Av- strijci spoznali, da je vprašanje južne koroške meje v resnici znova odprto. Zato danes tembolj skušajo zavrteti uro nazaj, v čas pred priključitvijo Avstrije k Nemčiji, pred oboroženim uporom koroških Slovencev proti na- cistom in pred njihovo pridružitvijo k zedinjeni Sloveniji, ki se je izvršila med tem uporom. Anglo-amerikanci pa jim pri tem pomagajo z vsemi načini diplomatskih spletk. Narod, ki je toliko žrtvoval za svojo svobodo pa danes, ko mu hočejo dru- ; gi krojiti usodo, še odločneje zahteva združitev z brati v skupni domovini — novi Titovi Jugoslaviji. Celjski ironiovci bodo letos delati 300.000 ur pro- stovoljno za obnovo mesta in gradnjo stanovanj Na plenumu MOOF so si aktivisti OF zadali nalogo, da bomo Celjani v letu 1949 opravili 300.000 prostovoljnih ur za obnovo mesta Celja. Z ozirom na nujne potrebe po gradnji stanovanjskih hiš, bomo letos še z večjim elanom pri- stopili k delu ter storili vse, da svoje obveze izpolnimo ter čim več prispe- vamo k izboljšanju življenjskega stan- darda. Da bi to ogromno delo, ki smo si ga zadali, res tudi izpolnili in še več, je potrebno, da takoj pristopimo k delu vsi do zadnjega, da bo uspeh zagotov- ljen. Osvobodilna fronta mesta Celja je že pričela z organizacijo prostovolj- nega dela, t. j. s predpripravami za na- bavo materiala za gradnjo stanovanj- skih hiš. Predvsem za pripravo opeke, apna, peska, lesa, vse, kar bi mogli sa- mi s prostovoljnim delom pripraviti. V ta namen poziva MOOF vse množične organizacije, da takoj prijavijo štabu del. brigad svoje obveznosti in priprav- ljenost takoj pričeti z delom. Tako na primer bomo že z začetkom februarja, pričeli s pripravo apna v Apneniku, dalje bomo delali v opekarni opeko od 16. do 20. ure vsak dan. Ves material moramo pripraviti najkasneje do me- seca maja, ko bomo pričeli z gradnjami stanovanjskih hiš. Naučili se bpmo zi- danja, betoniran j a in zgradili si bomo stanovanjske hiše sami. Poleg stano- vanjskih hiš pa nas čaka letos ogrom- no dela tudi pri kanalizaciji, na zadruž- nem domu v Medlogu in Zg. Hudinji ter še nekoliko pri ruševinah. Zato bo- mo pristopili k delu že meseca februar- ja in ne bomo čakali na poletne mesece, če hočemo vse naloge, ki so pred nami tudi častno izpolniti. Izpolniti jih pa moramo, ker so te naloge za nas obve- za, zavedajoč se, da bomo z izpolnitvijo obveze največ prispevali k izgradnji so- cializma in s tem boljšega in lepšega življenja. Aktivizirati moramo v letošnjem letu tudi vse tiste, ki so še s posmehom gledali na prostovoljno delo in ki so njegov ogromen pomen podcenjevali. Vsak Celjan, ki je sposoben za fizično delo, vsi kolektivi, ki v letu 1948. še ni- so polagali tolike važnosti na prosto- voljno delo, se bodo vključili v našo , borbo za izpolnitev obveze. Predvsem bodo morali aktivisti mestnih četrti biti bolj agilni ter prikazati našemu ■' ljudstvu pravilno pomen prostovoljnega,: dela. Poskrbeti bodo morali že sedaj za-- dobre brigadirje, ki bodo točneje vodili; evidenco o izvršenih prostovoljnih urah ter skrbeli za točna poročila in vpisovanja prostovoljnih ur v izkaznice. Prostovoljci pa naj tudi sami kontro-' lirajo zabeležbe. Ko smo se obvezali za 300.000 ur, smo preračunali, da bi na vsakega člana OF odpadla obveza 60 ur v letu 1949, kar pomeni mesečno komaj 7 ur, računajoč od meseca februarja pa do meseca novembra. In če bomo vsi zagrabili pošteno za delo, uspeh ne bo izostal in bomo ob koncu leta 1949 lah- ko polagali obračun svojega dela. S ponosom bomo zrli na izvršena dela. Nadaljnje smernice pa bodo množič- ne organizacije še prejele. Delati bomo pričeli množično z mesecem februarjem. Vse sindikalne podružnice in terenski odbori bodo prejeli plan, ki bo določal čas in kraj dela posameznih kolektivov za meseca februar in marec. Lahko pa se že zdaj javijo posamezni kolektivi k prostovoljnemu delu. Štab delov, brigad jim bo takoj dal potreb- na navodila. Vsaka sindikalna podružnica in te- ren naj takoj javijo svoje obveznosti štabu zaradi evidence. Naj ne bo v letu 1949. kolektiva, ki ne bi svoje obveze presegel ali vsaj dose- gel. Pojdimo s ponosom letos vsi na prostovoljno delo, da bomo čim več do- prinesli k izgradnji naše veličastne do- movine, da se bomo tako oddolžili ti- stim, ki so dali svoje najdragocenejše za to, kar mi imamo, svojo Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo, za ka- tero je krvavelo naše ljudstvo. stran 2. »CELJSKI TEDNIK« Leto IL — Stev. 5. Na tečajih usposobljeni poročevalci krajevnih ljudskih odborov bodo znatno izboljšali delo krajevnih oblasti Ker prehaja na naše osnovne oblast- vene edinice — krajevne ljudske odbo- re — dnevno vse več in več nalog in dolžnosti in ker zavisi uspešno izvaja- nje ukrepov ljudske oblasti predvsem od zdravih in pravilnih prijemov pri osnovi sami, se z vso pažnjo vzgajajo ljudski odborniki in poučujejo za nji- hovo odgovorno udejstvovanje. Dosedanja praksa, da pritiska vsa te- ža vodstva in upravljanja posameznega krajevnega ljudskega odbora na njego- vega predsednika in tajnika, je bila ne- pravična in zaviraška. Zato je Okrajni ljudski odbor Celje-okolica pristopil k splošni izberi poročevalcev za vsak re- sor dela iz vrst odbornikov vsakega po- sameznega krajevnega ljudskega odbo- ra. Ti poročevalci bodo, v najtesnejši povezavi z resornimi poverjeniki okraja, neposredno odgovorni za izvedbo nalog v svojem sektorju. Ce računamo, da je doslej vseh 12 okrajnih poverjeništev za industrijo in obrt, finance, kmetijstvo, gozdarstvo, trgovino in preskrbo, komunalne zade- ve, promet socialno skrbstvo in zdrav- stvo, delo, prosveto in plansko — kli- calo na seje, pojasnjevanja in odgovor- nost izključno predsednike in tajnike KLO-jev, si moremo nazorno predsta- viti preobremenjenost teh ljudi, ki je nujno dovajala do napak in malodušja. . Da bodo novi poročevalci čim prej doma v svoji stroki, prireja Okrajni LO Celje-okolica za vsak posamezni resor šestdnevni tečaj v Dobrni, kjer ugodno stanujejo, se dobro hranijo in preje- majo tolikanj potrebno občepolitično in strokovno podlago. Do sedaj sta se zaključila tečaja za finančne in delovne poročevalce, v teku je tečaj za komunalne, takoj za njimi pa pridejo vsi ostali na vrsto. Ob vsa- kem, zaključku tečaja so proglašeni naj- boljši uspehi in razdeljene knjižne na- grade. V tečaju za finančne poročevalce so bili n. pr. proglašeni za odličnjake predstavniki KLO-jev Griže, Gomilsko, Letuš in Teharje. Tečajniki omenjenega finančnega te- čaja so ob zaključku dela poslali Izvr- šilnemu odboru okraja Celje-okolica sledečo zahvalno resolucijo: »Ob zaključku finančno-političnega tečaja za finančne poročevalce KLO-jev v Dobrni izrekamo Izvršilnemu odboru Celje-okolica vsi udeleženci največjo zahvalo za izvedeni 'tečaj. Z novim znanjem in z novimi silami bomo pritegnili najširše množice pode- želja k socializaciji naše vasi. Z razni- mi samoprispevki bomo izboljšali naše lokalne prilike. Z ustanovitvijo lokal- nih podjetij bomo finančno osamosvo- jili naše KLO-je in s tem pripomogli k izboljšanju življenjskega standarda in prilik podeželja samega. Tako bo naše delo intenzivnejše in postali bomo res predstavniki naših najosnovnejših edi- nic ljudske oblasti. Z delom, ki nam je bilo začrtano v tečaju bomo doprinesli svoj delež v tretjem letu naše petletke in k izgradnji socializma na vasi.« — 52 podpisnikov. Pa ne samo ti — prav vsi dosedanji udeleženci izražajo zadovoljstvo nad pridobljenim znanjem in potekom vse- ga tečaja, čeprav so se v začetku mor- da težko odločili za odhod v Dobrno. Vsak dobronameren ljudski odbornik se mora zavedati, da so za izvedbo so- cializma kot garancije tiste bodočnosti, za katero so umirala pokolenja, potreb- ni ogromni napori in obsežno znanje — in da je prav vsakdo dolžan sodelovati ne samo po svojih močeh, ampak po vseh možnostih, ki se mu nudijo za raz- voj te moči in še večjih uspehov z njo. G. N. Popis živine in sadnega drevja je važna gospodarska akcija zato jo moramo vestno izpolniti Vidimo, da vsemu našemu ljudstvu še ni prikazana važnost in obrazložen . pravilen pomen popisa živine, sadnega' drevja in trt. Popolnoma razumljivo je, da uporabljajo gotovi protiljudski ele-• menti najrazličnejša sredstva, da bi ta popis vsaj delno onemogočili. Dasirav- no so se nekateri večji kmetje po vaseh, ki so bile dosedaj kontroli manj do- stopne s precejšnjo vnemo podali na to razdiralno delo, jim to kljub temu ne bo uspelo. Prepričani smo, da vsak član Osvobodilne fronte, ki se zaveda važ- nosti vseh popisov, ki so se in se še bodo vršili, ne bo nasedel lažem in kle- vetam onih, ki hočejo z vsakim kora- kom rušiti dvig življenjskega stanja de- lavca in poštenega kmeta. Zelo važno je, da se popisovalci na terenu zavedajo pomena naloge, ki jo bodo vršili. Ako bo njihovo delo, ki je obenem osnova planiranja v kmetijstvu pravilno, smo lahko prepričani, da bo-'' mo imeli tudi pri nadaljnji obdelavi popisnega mateiiala uspeh. Da bi popis imel takšen pomen, kot' je bil prvotno zamišljen, je dolžnost vseh množičnih organizacij, da stopijo v najožji stik z vsemi onimi, ki so za- dolženi pri popisu. Nuditi jim morajo svojo pomoč, kakor v razkrinkanju re- akcionar j ev, tako tudi pri popisovanju samem. Posebno pri anketi, ki je zdru- žena s popisom, je treba polagati dovolj pažnje. V njej bodo zajeta vsa državna kmetijska posestva in ustanove, kmetij- ske obdelovalne zadruge in vsako 20 zasebno kmetijsko posestvo. Tu ni no- benih posebnih namenov kot so gotove osebe hitro pripomnile, temveč bomo na podlagi ankete lahko ugotovili po- vprečne podatke za gotova tipična po- sestva. Dasiravno ne bomo vključili vseh posestev v anketo, bomo s po- močjo raznih računskih metod ugotovili splošno stanje živinoreje, njenega pri- rastka, pridelek sadja ter iz njega iz- delanih produktov. •Kakor anketa, tako tudi popis sam zajema zelo velik obseg v planiranju. S pravilnim popisom bomo ugotovili gotova dela v kmetijstvu, kjer je po- trebno izboljšanje, bodisi zaradi opu- stošenja, slabo obdelane zemlje ali malomarnosti dotičnega, ki je za to delo zadolžen. Po ugotovitvi bolezni sadnega drevja in vinske trte bomo lahko planirali količino in kakovost za-, ščitnih sredstev in škropil, ki pridejo v poštev. Enako je tudi pri živini. Raz- čiščeni bodo vzroki pomanjkanja pri- rastka, raznih kužnih bolezni in obenem tudi odpravljeni s splošnim izboljšanjem zdravljenja in živinske krme. Treba je tudi zajeti produktivnost sadnega drevja, vinske trte in živine. Na podlagi teh podatkov bomo lahko primerjali zmogljivost naših tovarn z našimi kmetijskimi proizvodi. Ker je planiranje za vsako gospodar- sko stroko neobhodno potrebno, je tre- ba izkoristiti vse sile, da bo popis po- poln in točno zajet, kajti na njem ba- zira vse naše kmetijsko planiranje. V okraju Celje-okolica so pripave za popis že gotove. Okrajna popisna komi- sija je imela do sedaj tri redne seje, poleg tega je od 18. do 28. januarja 1.1. priredila osem enodnevnih sektorskih tečajev v krajih: Lisičnem, Marofu, Šentjurju pri Celju, Vojniku, Laškem, Gomilskem in Šentilju pri Velenju. Na teh tečajih so dobili popisovalci vse potrebne instrukcije za pravilno izved- bo tega popisa. Po mnogih KLO-jih so 36 vršila masovna zborovanja, kjer so najboljši krajevni aktivisti nakazali ljudstvu važnosti in pomen tega popisa. Zelo dobro so izvršili priprave za po- pis: MLO Laško, KLO-ji Vransko, Te- harje, Drensko rebro, ter še nekateri drugi. Zelo malo zanimanja pa so po- kazali KLO-ji: Zusem, Marof in Rim- ske Toplice. Vendar upamo, da bodo tudi tu končno uvideli važnost in po- trebe tega popisa in zagrabili za delo z večjim elanom in odgovornostjo. Pri MLO Celje so priprave za popis živine, sadnega drevja in trt v polnem teku Popis, ki se bo pričel dne 1. februarja 1949 po vsej FLRJ zahteva nedvomno mnogo truda vseh, ki so vključeni v to delo. Obenem je tudi najobsežnejši po- leg popisa kmetijskih gospodarstev v letu 1947. Ker je ta popis za nas vs^ zelo pomemben, je treba, da tudi tisti, ki so si ga do sedaj napačno tolmačili, zajamejo pravo sliko in pomenu tega ogromnega dela. Komisija, katera je bila že 3. januarja 1949 postavljena, je imela do sedaj 4. delovne sestanke. Popisovalci so po- ' stavljeni in obenem upoznan; z vsemi navodili, ki pridejo pri popisu v poštev. Imeli so tri tečaje, na katerih so pre- delali vsa potrebna navodila. Neposred- no pred popisom pa se bo vršila še ena konferenca s popisovalci, kjer bodo pre- jeli poslednja navodila in obenem po- oblastila. Tudi naše masovne organizacije bo- do sodelovale pri tem. Dasiravno bi or- ganizacija popisa bila dobro izvršena, je potrebno, da se tudi prebivalstvo po- uči o njegovi važnosti. To pa je delft naših masovnih organizacij OF, LMS in AFŽ. Zato bodo sklicani na večjih kra- jih množični sestanki, kjer bodo pred- stavniki teh organizacij tolmačili lju- dem, pravilen pomen popisa živine in kako naj se nanj pripravijo. V času popisa bo vsakega popisovalca sprem- ljal politični aktivist, kateri mu bo po- magal, da bo delo točno in vestno opravljeno. Zavedati se je treba, da je predpo- goj za dvig splošnega gospodarstva v socializmu pravilno planiranje. Ker je poleg drugih, kmetijska statistika bolj slaba, je prav popis živine, sadnega drevja in vinskih trt prvi temelj za splošen vpogled v naše kmetijstvo. Zato je treba, da vsi, ki so vključeni v to delo še z večjo vnemo nadaljujejo fei odstranijo vse dosedanje napake. Njihov trud se bo delno že v tem in drugem letu izkazal kot eden izmed važnih pripomočkov za dvig življenj- skega standarda. m. REDNO ZASEDANJE MLO V smislu čl. 39 Splošnega zakona o ljudskih odborih sklicuje Izvršilni od- bor MLO Celje III. redno zasedanje Mestnega ljudskega odbora za dne 5." februarja 1949 ob 8. uri v mali dvorani OF Doma v Celju z naslednjim dnev- nim redom: L Uvodni del: 1. Otvoritev in pozdrav. 2. Izvolitev zapisnikarja in dveh ove- rovateljev zapisnika. 3. Izvolitev delovnega predsedstva. 4. Izvolitev verifikacijske komisije. 5. Poročilo mandatne komisije. 6. Poročilo verifikacij ske komisije. 7. Prisega odbornikov. 8. Dopolnitev Izvršilnega odbora. 9. Imenovanje odbora za razreševanje sodnikov in sodnikov porotnikov. IL Delovni del: 1. Čitanje zapisnika zadnjega zaseda- nja. 2. Poročilo lO o svojem delovanju. 3. Diskusija. 4. Poročilo okrajnega sodišča. 5. Diskusija. ' ' '[^ 6. Sprejemanje odlokov. , 7. Predlogi in sklepi. •; .' •'. 8. Zaključna beseda. Za vse odbornike je udeležba obvezna. Tipičen primer birokracije, zapravljanja delovnega časa in ljudskega premoženja Moja hčerka J. je morala po odredbi zdravnika X. lani decembra v bolnico v Celju zaradi operacije tvora nad oče- som. Dvignil sem v personalnem oddelku našega Poverjeništva potrdilo o moji zaposlitvi (bolnišl^i list), pri zdravniku Pa sem dobil zdravniško napotnico ter sem. obe listini oddal v sprejemni pi- sarni bolnice. Hčerka je morala ostati v bolnici en dan in je na to morala priti v presled- kih štirikrat k previjanju rane. Mislil sem, da je zadeva v formal- nem pogledu zaradi vprašanja oskrbnih stroškov s strani DZSZ urejena s pred- ložitvijo zgoraj omenjenih dveh listin, pa sem se varal. Javna bolnica v Celju mi je poslala najprej opomin s pozivom, da imam predložiti zdravniško napo'nico in po- trdilo o zaposlitvi. Po telefonu sem na to pojasnil, da sem že obe listini iz- ročil v sprejemni pisarni, vendar se uradnik pri telefonu s tem ni zadovo- ljil, češ da bo že pogledal, kaj je v za- devi s+oriti. Pred nekaj dnevi sem sprejel v zaprti kuverti dva opomina z istim pozivom, namreč, da predložim napotnico in po- trdilo o zaposlitvi. Takoj dr-ugi dan nato pa še enega z istim pozivom. Sprejel sem torej vsega skupaj 4 opo- mine v treh zaprtih kuvertah franki- rano. Ker se mi je zadeva zdela zelo biro- kratična in mi je bil postopek Javne bolnice nerazumljiv, sem stopil sam v upravno pisarno bolnice in tu hotel kritizirati postopek z izjavo, da sem vendar že ob sprejemu svoje hčerke v bolnico predložil napotnico in zahte- vano potrdilo. Upravni uslužbenec v pisarni pa mi je pojasnil, da zahteva DZSZ tak posto- pek in zato moram predložiti za štiri- kratno previjanje rane štiri posebna po- trdila o zaposlitvi, glede napotnice pa stvar ni tako važna in bo zadostovala že enkrat predložena napotnica zdrav- nika. J Ni mi preostalo drugega, kakor da sem v personalnem odseku Poverjeni- štva preskrbel štiri potrdila o zapo- slitvi in vsako posebej izpolnil ter po- slal v Javno bolnico v Celju. Zdi se mi, da je ves postopek tako bte-okratičen ter zvezan z nepotrebno zgubo časa pri izpolnitvi štirih opomi- nov, * s pisanjem treh kuvert, s plača- njem poštnine in končno z izpolnitvijo štirih potrdil o zaposlitvi in z zaprav- ljanjem papirja in tiskovin, da pred- stavlja ta postopek tipičen primer bi- rokracije, zapravljanja delovnega časa in ljudskega premoženja in je treba ta postopek nemudoma odpraviti ter ga poenostaviti. Ce se pri tem še upošteva, da ima tudi pošta svoje delo s žigosanjem znamk na kuverti in z dostavitvijo, vi- dimo, kam peljejo taki postopki v naši administraciji. . !• Kmetijska zadruga Dobrna, lesni od- sek, napoveduje lesnim odsekom kme- tijskih zadrug okraja Celje-okolica, tek-, movanje v sledečih točkah: 1. Katera zadruga bo prva izpolnila plan sečnje za leto~1949 in ostanek za leto 1948? 2. Katera zadruga bo prva spravila les iz gozdov do kamionske ceste? . 3. Katera zadruga bo imela najbolje urejeno nakladišče po sortimentih ob kamionski cesti? 4. Katera zadruga bo imela najbolje urejeno evidenčno in poročevalsko služ- bo? 5. Katera zadruga bo dosegla oziroma presegla celotni plan za leto 1949. in ostanek za leto 1948? Delavsko-uslužbenska restavracija na Polzeli je najslabša v calem okraju Delavsko-uslužbenske restavracije v okraju Celje-okolica so že prestale prve; začetniške težave. Večina njih je že prav dobro urejena. Imamo pa še nekaj primerov, kjer uprave podjetij, pa tudi vodstva sindikalnih podružnic polagajo problemom preskrbe delavstva premalo' pozornosti. Tak primer imamo v Sa- vinjski tovarni nogavic v Polzeli. Ako- ravno razpolaga restavracija z najbolj- šimi prostori in lepo ekonomijo, je vse- eno zaenkrat najslabša, najsi bo to V- pogledu prehrane kakor v ostalem. Zaradi malomarnosti posameznih funkcionarjev in premale pažnje upra- ve same, kakor tudi komisije, ki jo je postavila sindikalna podružnica za kontrolo restavracije, se je lahko zgo- dilo, da je bilo v meseceu decembru po- trošene 15 kg masti premalo, abonenti pa so prejemali za kosilo nezabeljen krompir in slično. Seveda na ta račun pa so se kopičile zaloge masti. Ob kon- troli se je v skladišču nahajalo 49 kg masti in 25 kg margarine, dočim ma- ščobe za mesec januar še niso dvignili. Margarino so dvignili že po novem letu še za november in december. V restav- raciji se je hranilo okrog 15 ljudi, ki sploh niso prejeli za mesec december živilskih nakaznic. Večji del krivde za to nosi personalni odsek tovarne, ker ni vodil nobene evidence komu in koliko potrošniških potrdil je bilo potrjenih in izdanih. Primer, da je kuhinjsko osebje trga- lo ograje in iskalo okrog koščke lesa, da je lahko kuhalo hrano, nam priča o skrajni malomarnosti ter nam kaže, da niso imeli zato postavljeni funkcionarji nobenega čuta odgovornosti. Vse te grobe napake pa nam jasno dokazujejo, kako malo pažnje je pola- gala sama uprava restavraciji, ki je eden najvažnejših delov podjetja. Da je bila hrana slaba, tega ne more in ne zanika nihče. Točno pa je, da bi lahko bila mnogo boljša z istimi razpoložlji- vimi sredstvi, če bi skrbeli, da do- bijo vsi abonenti živilske nakaznice, pa tudi, če bi se hrana izdajala kuhi- nji po predpisanih obrokih in če bi sploh posvetila uprava restavraciji ma- lo več pažnje. Vzroki tega pa so tudi, ker se večina odgovornih funkcionarjev , ne hrani v restavraciji. Prepričani pa bodimo, da bodo krivci odgovarjali za svoja dejanja in prejeli zasluženo plačilo ,kajti takšnih odno- sov do delavstva, ki je prvi uresniče- valec petletnega plana, ljudska oblast ne more dopustiti. V bodoče naj vse množične organiza--^ cije budnejše pazijo in vse napake spo- ročajo tudi Okrajnim trgovinskim in- špekcijam, katerih naloga je, da takšne in slične nepravilnosti preprečujejo, kar bo omogočilo, da bo delavec preje- mal tisto, kar mu je zagotovljeno in kar mora dobiti. Ljubno Novozgrajeni zadružni dom v Ljub- nem v Zg. Savinjski dolini te dni po- krivajo z novo rdečo streho. Letošnja zima ni mogla pregnati pridnih gradi- teljev, pod vodstvom požrtvovalnega Nareks Franca. Okoliški kmetje so pri- spevali pri gradnji s po petimi vožnja- mi, bolj oddaljeni višinski kmetje pa bodo pomagali z lesom. S prostovoljnim delom je največ prispevala organizacija OF. Ljubenci so pokazali lepo skup- nost pri postavljanju ostrešja. Ljuben- ski delavci, mali in srednji kmetje ved- no bolj razumevajo, kako potrebni bo- do prostori novega zadružnega doma za razne zadružne gospodarske odseke, za uresničevanje vseh gospodarskih nalog. Te naloge je še posebej nakazal občni zbor Kmetijske zadruge, ki je bil v nedeljo 23. januarja. Tu so temeljito obračunali s preteklim delom in se do- govorili, kako bo zadruga razvijala za- družno kmetijsko proizvodnjo na Ljub- nem. Zato so izvolili v odbor zadruge dobre, zavedne ljudi, ki se ne bodo strašili borbe za uresničenje socializma. Gozdni odsek KZ v Ljubnem je naj- boljši v mozirskem okraju. Najboljšega med pridnimi gozdnimi delavci, Jezer- nikovega Jožeta, je sindikalna organi- zacija v nedeljo počastila z udarni- škim naslovom. Jezernikov Jože to čast- no priznanje tudi zares zasluži, saj je sam posekal od začetka junija do koni- ca novembra preteklega. le+a 350 kub. metrov lesa, to je dnevno 3 kub. metre. NASVETI BORCEM ZA VEČJE PRIDELKE | Za okraj Celje-okolica imata sadni plemeni jablana in breskev največje razvojne možnosti. S tem nikakor ni rečeno, da so druga sadna plemena ne- važna. Tudi tem bomo povečali v na- šem sadjarstvu pažnjo in naša dolžnost je, da storimo vse, da dosežemo tudi pri teh to, kar se v naprednem sadjarstvu doseči da. Cešpija To sadno pleme je bilo. svoječasno pri nas mnogo bolj razširjeno, kot je danes. Res je, da so južni predeli na- še države za to pleme mnogo bolj ugod- ni in da v pridelavi češpelj ne bomo dosegli takih uspehov kot v južnih pre- delih naše d-žave, vendar bi bilo po- grešno, da bi dopustili nadaljnje hira- nje češpljevega drevja. Za dosego uspeha v gojenju češpelj je pri nas potrebno: 1. Da prenehamo z mnenjem, da je češplja skromno sadno p'eme. ki jo »trpimo« kje ob ograji ali gospodarskem poslopju, temveč upoštevajmo da uspe- va češplja dobro samo v gorkih, zavet- nih legah, z rodovitno, dovolj vlažno in z apnom dobro založeno zemljo. 2. Da preredčimo takoj vse pregoste nasade češpelj (in teh je večina). 3. Da precepimo vse češplje slabih vrst, ki so se razširile in razmnožile iz koreninskih poganjkov. To drevje sicer bohotno raste, a je slabo rodeče. 4. Da pomladimo nasade. To delo, ki je pri tem sadnem plemenu izredno važ- no, bo omogočilo dostop sončnih žarkov v nižje dele krone. O pomlajevanju v splošnem bo govor še pozneje. Sploh pa je pri češpljevem drevju potrebno tako kot pri nobenem drugem sadnem plemenu, redčenje krošenj v splošnem. 5. Da nujno izvršimo v letošnji zimi, seveda po čiščenju in redčenju, zim- sko škropljenje češpelj, da zatremo češpljevega kaparja, ki nam bo sicer v kratkem času uničil naše češpljeve na- sade. Cešpija je poleg breskve ono sadno pleme, kjer je možno produkcijo sad- ja p'^avilno nego neizmerno poveča+i. Predsodek, da rodi češplja le v razdob- ju gotovega števila let (n. pr. vsakih se- dem le'), je povsem zmoten. V češplje- vih nasadih, ki so oskrbovani po no- vodobn'h načeMh, je dosežena že tudi vsakoletna roditev. , v.' Jedro produkcije češpelj naj bi tvo- rila naša domača češplja, ki vsebuje tudi največ sladkorja in je torej naj- primernejša za sušenje, predelavo v marmelado in tudi najokusnejša za upo- rabo v svežem stanju. Izbirati je res le dobre zvrsti. Poleg domače češplje se priporočajo še npr. Btihlska rana češplja, eisen- talska rana, ki zorita pred domačo češpljo itd. Slive so manjšega gospodarskega po- mena kot češplje in prihajajo v poštev le za uporabo v svežem stanju, in to predvsem rane sorte (za prodajo na do- mačem, trgu). Sliva uspeva še na bolj suhih tleh in v lahkih zem'iah. Zr\pne sorte Ruth Gersteter, kraljica Vik- torija itd. Crešnje To sadno pleme bomo gojili v našem okraju predvsem za domačo uporabo, katere danes ne krijemo ali vsaj ne v pravem času — primanjkuje nam nam- reč zgodnjih sort. Kakor češplja, tako je bila tudi čVeš- nja nekdaj pri nas mnogo bolj razšir- jena, kot je danes, to pa zaradi tega, ker ima z ozirom na lego in zemljo svoje prav posebne zah+eve. Vsak sad- jar je že opazil, da v gotovih legah od- lično uspeva, dočim drugje le životari. Naše vodilo bodi torej: Kjer dobro uspeva, jo je zelo razširiti, ker nam bo donašala lepe vire dohodkov. V splošnem uspeva črešnja v krajih z nadmorsko višino še do ICOOm in to še tudi v hladnejših legah, vendar pa se bolje počuti predvsem v vinograd- skih legah. Za veter to sadno pleme ni občutljivo, kar je v sadjarstvu prav za prav posebnost. Se celo bolj ji prijajo^ odprte zračne lege, kot zaprte doline. Crešnja zahteva mnogo apna v zem- lji, v ostalem pa ni glede gnojenja po- sebno zahtevna. Z obširnim korenin- skim sistemom si navadno poišče dovolj hrane. Gnojenje z dušičnatimi gnojili ji celo škoduje, hvaležna je pa za do- datek fosfornih gnojil. Z ozirom na že omenjeno dobro razvit koreninski sis'em- ni za pomanjkanje vlago občutljiva. Uspeva tudi na bre- žinastih legah s peščeno zerjiljo. Kot podlaga za visokodebelno obliko nam s'užl izljučno gozdna belica, ki je za črešnjo tudi najbolj primerna. Slabo rastoče sorte se eventualno lahko goje v srednjedebelni ali grmičasti obliki z rašeljiko kot podlago. Crešnje sadimo mešano,, v več sortah — kar je neobhodno potrebno za do- bro oplodnjo. Go'ove sorte se med sabo no morejo oploditi. O oplodnji v sad- jarstvu v splošnem, se bomo še raz- govorilL Glede izbire sort sledeče: Kot že omenjeno, nam primanjkuje predvsem zgodnjih sort. V splošnem iz- birajmo sorte, ki so za prevoz neobčut- ljive. V našem okraju je mnogo sort> ki so vredne vsega priporočila. Naša dolžnost bodi, da jih ugotovimo in ž. njimi precepimo manjvredno črešnjevo drevje. V naših drevesnicah se razmno- žuje mnogo sort, najvažnejše pa so: 1. Zgodnja iz Marke, ki zori koncem maja. Je najzgodnejša naša sorta se najlaže vnovči, ker ob njeni zoritvi je naš sadni trg prazen. 2. Kassinova rana zori začetkom do srede junija. Je skromna glede lege in zemlje Tudi za transport ni občutljiva.' 3. Hedelfinška orjaška in Dunajka zorita istočasno, t. j. zadnje dni junija. Obe sorti sta primerni za širjenje, ker sta skromni za lego in zemljo. Obe sort^ sta močne rasti, primerni le za večje oblike. Prva je temnordeče barve, dru- ga rumeno-rdeče, obe spadata k hru- stavkam, sta primerni za daljše trans- porte ter odlični za vkuhavanje. 4. Biittnerjeva pozna hrustavka zori koncem julija. Sad je rumenordeč in zelo okusen. Drevo je močne rasti. Zelo priporočljiva pozna sorta. Naša dolžnost je, da založimo naS sadni trg in naša industrijska središča s prviJ^a sadom. Leto 11. — Stev 5. »CELJSKI TEDNIK« Stran 3 Nekaj dobrih in slabili strani občnih zborov sindikalnih podružnic Ni dvoma, da je od pravilne organi- zacijske in politične priprave občnega zbora sindikalne podružnice odvisen uspeh občnega zbora, od uspeha ali ne- uspeha tega pa odvisno celotno sindi- kalno delo. Do sedaj izvršeni občni zbo- ri so bili večinoma organizacijsko teh- nično dobro pripravljeni, politično pa slabše. Tako je predsednik Sindikalne podružnice tovarne tehtnic podal sicer kritično in samokritično delo upravne- ga odbora, označil uspehe in neuspehe kolektiva in posameznikov, ni jih pa politično dovolj osvetlil. Občni zbor Sindikalne podruž. Zla- tarne je bil z vseh plati silno slabo pri- pravljen. Poročila so bila prekratka in nekonkretna, blagajnica se sploh ni mogla odločiti, ali bi ali ne bi podala ivoje poročilo. Delovni predsednik ni bil mnogo spoznan s potekom občne- ga zbora, na vprašanja članstva o izpla- čevanju po novi uredbi, ni mogel dati zadostnega odgovora, če je dal, je bil to referent za tarifna vprašanja po- družnice. Diskusijo je delovno pred- sedstvo postavilo kot zadnjo točko dnevega reda »češ naj se nazadnje kre- gajo«. Iz diskusije in celotnega poteka občnega zbora, se da razbrati, da je kolektiv politično zaostal in, da je pa večina članstva oziroma članov ko- lektiva, ki so voljni delati in razumejo težave naše preskrbe, so pa tudi po- edinici, ki mislijo, da imajo monopol nad Zlatarno. Mnogo bolje je bil pripravljen občni Kbor Cinkarne. Izvršene so bile volitve grup, njih poverjenikov in volitve pod- odbornikov. Za izvedbo občnega zbora podružnice so bile izvršene vse tehnič- ne organizacijsko politične naloge. Po- litični referat predsednika in pozneje diskusija je v celoti razgalila delo biv- šega predsednika Lešek Simona. Ta »sindikalist« je pač mislil, da bo večen predsednik podružnice in, da za vino, ki ga je sam in njegov ožji krog na cin- karniški ekonomiji popil, kakor je to ugotovil občni zbor, ne bo pred niko- mur nikoli odgovarjal. Ker pa je vino na ekonomiji postalo zelo kislo, kakor zatrjuje uprava, je dobival kot poseben dodatek zato, golaž iz delavske menze. Blagajničarka podružnice je sicer po- dala v redu svoje poročilo, le dvakrat po 6O0 din je bilo razdeljenih med »ostalo članstvo«, kjer je po vsej ver- jetnosti imel bivši predsednik levji de- lež. Da bi pa vsa ta dejanja laže in čim del j časa prikrival, je večinoma za Sin- dikat odločal sam in ga tudi sam zasto- pal. Kdor pa ga je le poskusil kritizi- rati, mu je zagrozil z organi drž. var- jiosti in v skrajnem slučaju izrabljal tudi avtoriteto ministra težke industri- je tov. Leskovšeka. Za probleme kolek- tiva se ni veliko ali pa sploh nič bri- gal. Delavci so do nedavnega stanovali v baraki, katera sploh ni urejena zi stanovanje. Nad industrijskim magazi- nom, čevljarno, mesarijo in restavracijo Sindikat kot kontrolor ni imel mnogo pregleda. Ce pa se je kdo od kolektiva njemu kot predsedniku pritožil čez ka-'' kršno koli nepravilnost, je vso krivdo zvalil na višje politične in oblastvene fo- rume. Tako bo zdaj potrebno po krivdi njegovega razdiralnega ozkosindikali- stičnega dela snovati sindikalno organi- zacijo v Cinkarni tako, kakor da bi do sedaj sploh ne obstajala. Občni zbor Administrativne stroke OLO Celje-okolica je bil organizacij- sko-tehnično dobro pripravljen, čakali so le na politični referat nekoga iz viš- jega sindikalnega foruma, čeravno ima podružnica zato' dovolj sposobnih čla- nov. Iz te zagate jih je rešil tov Ura- njek, predsednik KOZ-^ administrativ- nih. Podružnica administrativne stroke MLO je pravilno izvedla občni zbor, podkrepila vse akcije iz političnega gle- danja. Zaradi neizvršenih občnih zbo- rov sindikalnih grup in zaradi sploš- nega mrtvila v podružnici, je bil občni ^bor AERO prestavljen. Kljub temu pa tudi še danes upravni odbor in odgo- vorni činitelji za izvedbo občnega zbo- ra ne kažejo mnogo zanimanja z izgo- vorom, da je uprava podjetja prezapo- slena. Dosedanje izkušnje so pokazale, da je članstvo premalo iznašalo v diskusiji probleme produkcije, vprašanje tehnič- nih norm, nagrajevanja, odnose med upravo podjetja in sindikalno podruž- nico, kakor odnose posameznih moj- strov do produkcije. Na podlagi pre- diskutiranih dobrih in slabih strani dela kolektiva in poedincev, lahko obč- ni zbor sprejme potrebne sklepe za bo- doče delo. Preložen je bil tudi občni zbor Sin- dikalne podružnice rudarjev Huda ja- ma. Razen tega, da niso izvršili v po- družnici občni zbor grup, se je še v jami pojavila parola abstinence. Tako. je bilo 23. t. m., ko bi^ se bil moral vr- niti občni zbor, navzočih samo 120 čla- nov kolektiva. Ena važnih točk dnevnega reda je sprejemanje sklepov in obveznosti, po- vsem napačno pa je, če se to točko po- stavi na zadnje mesto dnevnega reda. Tovarna tehtnic je v tem pogledu pra- vilno ravnala in rezultat tega je bil, da je kolektiv sprejel obvezo, da bo do. 29. novembra 1949 izvršil letni plan podjetja, zmanjšal predpisano polno lastno ceno za 1%. Kolektiv Mohorjeve tiskarne pa se je ob priliki občnega zbora poleg drugih sprejetih predlogov obvezal, da bo na- pravil 8000 prostovoljnih ur. Slične ob- •veze so sprejeli tudi drugi občni zbori. Prvi letni občni zbori sindil MOŠKO KOLO dobro ohranjeno in par moških čevljev štev. 43 zamenjam za radio aparat. — Naslov v uredništvu lista. ZIDNE OPEKE stare, večjo količino, prodam. Janči, Smarjeta 41. Jedilni pribor^ za 6 do 12 oseb kupim za denar ali za protivrednost. Janči, Smarjeta 41. Člani planinskega društva Naročite si Planinski vestnik. Naro-. čila sprejemamo v drogeriji Vrtovec' do 10. februarja. Kolesarsko knjigo št. 51700 na ime Plaz Erna sem izgubi- la 22. t. m. in jo preklicu jem za ne- veljavno. Vajenca za fino mehaniko takoj sprejme Tehnično in trgovsko predstavništvo singer sewing machine company Podružnica Celje NOVI GROBOVI: Komlanc Jakob, krajevni revež iz Ce- lja, Mariborska cesta 95. Ocvirk Rado- mir, sin kovača iz Celja, Večna pot 1. Butinar Štefan, sin delavca iz Celja, Prešernova ul. 12. NOVOPOROCENI: Prašnikar Stanislav in Bošnak Iva- na iz Celja-okolica, on iz Mozirja. So- vine Franc in Korun roj. Horvat Anto- nija iz Celja-okolice, on iz Poljčan. Muhovec Ladislav in Dobršek Vida iz Celja, on iz Celja-okolice. Fine Janes in Fine roj. Gaberšek Frančiška iz Ce- lja-okolice, on iz Grosuplja. Krošelj Stanislav in Kostanjevec Elizabeta iz Ptuja, on iz Ljutomera. Ribezi Franc in Velenšek Štefanija, oba iz Celja. Ovtar Alojzij in Zdolšek Albina, oba iz Ce- lja-okolice. Zdolšek Martin in Kolar Marija iz Celja-okolice, on iz Poljčan, Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Lojze Jure — Telefon 7 — Celje, PreSernova 17 — Tiska Mohorjeva tiskarna