78 številka.
Ljubljana, v Četrtek 7. aprila 1904.
XXXVII. leto.
Izhajaj vsak dan zvečer, izimfit nedelje in praznike, ter ve^ja po pošti prejeman za avatro-ogrsk* dežeie za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 2 K -so a. Za LJubljano a pošiljanjem as dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za Četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, placa za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 60 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuja dežela toliko več\ kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez iBtodobae vpoSi\jatve naročnine se ne ozira — Za oznanila se plačuje od peterostopna petit-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 1U h, če se dvakrat, in po 8 h, če 89 trikrat ali večkrat tiska.   —   Dopisi naj se izvole* frankovati.    -   Rokopisi se ne vračajo.   —   Uredništvo in upravnlatvo je v Knadovih ulicah fit. 5, in sicer orednistvo v L nadstropju, upravnifttvo pa v pritličja. —
U prav mat v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari.
„Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Sovzroki kazenskih razsodb po Slovenskem.
i.
C. kr. statistična centr. komisija je pred meseci zopet izdala gradivo, sestavljeno iz izkazov I. 1899 za vse kronovine, zastopane v državnem zbaru. Nas zanimata najbolj zvezka o uspehih kazenskih in civilnih sodišč reče-nega leta1), tu pa zopet največ, kolikor se tičejo sodišč graskega nadsodišca v katerega okrožju biva večji del našega naroda. V tem oziru kažejo pri naših sodiščih suhi statistični podatki nenavadno visoko število kontradiktornih razsodb, pa tudi največje število kazenskih obsodb. Prva okolnost, menimo, da ni v nečast niti naroda niti sodnikom, — drugi pojav pa skušajmo vendar raztolmačiti iz različnih tu zabeleženih uspehov. To se nam vidi potrebno tembolj, ker se je ta neveseli pojav glede našega naroda v avstrijski statistiki že nekako udomačil.
Nekako Čudno je pač, da se med 71 zbornimi sodišči, razvrščenimi po številu priraslih kazenskih ovadb, nahajata Maribor in Celje kar na 22., oziroma 26. mesta in da so za njima razen Prage skoro vsa Češka obljudena mesta. Se hujše je pa, ako se motrijo razkazi o obsojenih prebivalcih, doraslih za kaznovanje. Ta je razkaz deljen po kronovinah. Prvenstvo med vsemi kro-novinami pripada Kranjski, kajti 1. 1899 je bilo v naši ožji domovini med 10.000 takimi prebivalci zaradi hudodelstev obsojenih 35.6 ljudi; največjo številko za to izkazujeti Dalmacija z 29-8 in Štajerska z 29-6 (številka 79-6 tu je gotovo pomota), dočim je povprečno število za vse kronovine le 19*2. Na Štajerskem odločujejo Slovenci mariborskega in celjskega okrožja. Pri vseh navedenih treh deželah narašča
*j Osterreichische Statistik. Herau9ge-geben von der k. k. Statistischen Zentral-laommisBion. CXLX. Band, 1. u. 3. Heft.
število obsojencev od 1. 1896 dalje skoro vsako leto, pri kranjski ni samo to brez dvoma, nego celo, da je imela prvenstvo med vsemi kronovinami tudi že v letih 1891 do 1895!
Ti podatki bi bili jako žalostni, ako bi bilo iz njih sklepati, da je izprijen ali pokvarjen slovenski narod sploh, ali na Kranjskem posebe. Ne zaradi krajevnega patrijotizma in tudi ne, ker nam je poštenost in dobrota slovenskega naroda znana do mozga, dvomimo, da bi se kazal odsev njegove duše iz teh visokih številk, temne tudi zato, ker je iz ravnoistih razkazil napravi jati nasprotne sklepe. Kolikor je namreč izprijenost prebivalstva izvajati iz Števila obsojencev med njim, tedaj v tem oziru gotovo v prvi vrsti ne odločujejo nesrečniki, obsojeni radi hudodelstev, ki izvirajo večkrat iz hipne razburjenosti in drugih nenadnih okolnosti, temuč število obsojencev sploh t. j. tudi onih, ki so bili obsojeni radi pregreškov in prestopkov.
Tu pa jih izkazujeta med 10.000 omenjenimi prebivalci za leto 1899 Kranjska 3335 in Štajerska celo samo 251*5 ; povprečna številka za vse kronovine je 335*2; višjo številko kakor Kranjska izkazuje 6 kronovin, med njimi celo solnograška, ki je gotovo, bogaboječa, na dobrem glasu. V letih 1891 do 1895 so imele celo najnižje dotične številke med vsemi kronovinami predarlska, nižjeavstrijska, tirolska in kranjska.
Vzlic tem tolažilnim okolnoatim pa je gorenji kvocijent vseh Slovencev, obsojenih zaradi hudodelstev tako iz-vanreden, da velja še natančneje preiskati, Če tiči vzrok tek obsodeb zgolj v obsojencih samih in v njih ožjih razmerah, mari pa vendar tudi v kakih drugih okolnostih, za katere obsojenci niso odgovorni.
Ce pogledamo nadaljne tabele teh izkazov, pokaže se nam poleg visokega števila obtožencev radi težke telesne
poškodbe posebno mnogo tudi obtožencev radi javnega nasilstva. Oba zločina se res kažeta vzporedno pri neoglaje-nih planincih, ravnotako kakor se zločini zoper nravnost in varnost lastnine širijo vzporedno v industrialnih pokrajinah in v prebivalstvu brez stalnega imetja. Vendar opažano visoko Število nasilstev gotovo ne odgovarja življenju našega naroda in ni verjetno, da je dvajset in več odstotkov vseh obtožencev šteti med nasilnike.
Tako je bilo radi izsilovanja po §-u 98 kaz. zak. obtoženih: v Celju 56, na Dunaju pa — 35, radi nevarnega pretenja po §-u 99 kaz. zak.: v Novem mestu na Kranjskem 39, v Pragi pa
— 49; naše najmanjše zborno sodišče se torej v tem oziru lahko meri z največjim v Čehih! Ako nekaj več primerjamo, nam je še bolj očito, da se tolike obtožbe radi nasilstva ne morejo skladati z dejanskimi razmerami. Izsi ljevanja in pretenja se gode v silovitih narodih, kjer se pogostoma tudi pokažejo nasledki premišljenih pretenj, kjer se dogajajo punti in rabuke, kjer je v naroda utrjena še osveta, kakor je po nekaterih južnih okrajih med Italijani in Slovani. Pri nas je najkrotkeje ljudstvo, ki se le ob pijačah včasi raz-vname — a vendar imamo v Novem mestu 39 takih obtožencev, v Kotoru pa 1. V Kotoru je bil seve res oproščen ta edini, v Novem mestu pa tudi
— eden!
Vojna na Daljnem Vztokn.
Položaj na bojišču.
Angleški listi zatrjujejo, da so japonske predstraže že v soboto dospele v Vidžu, iz katerega mesta so se Rusi že preje umaknili. Korejci pripovedujejo, da se nahajajo v severni Koreji samo še manjši ruski oddelki in sicer ob izviru reke Jalu, glavna armada pa se je umaknila na desni breg reke.
Iz Niučvanga poroča specialni ko-respondent „Daily Expressuw v London:
V torek 29. marca sem se sešel z nekim ruskim oticirjem, ki je označil položaj v Port Arturju kot docela nenevaren. Izhod iz pristanišča je prost in vsak dan odplujeta s posebno hitrostjo se odlikuj oči križarki r No vik*1 in „As-kold** iz luke v svrho rekogoosciranja več milj daleč na široko morje in se vračata, ne da bi naleteli na japonsko mornarico. Posadka v Port Arturju se nahaja v najboljšem položaju in je prepričana, da bodo vsi japonski napadi na Port Artur brezvspešni. Ruski oficirji v Antungu so trdno uverjeni, da so ruske pozicije ob reki Jalu tako močne, da ni misliti, da bi se Japoncem poirečilo, Rase izgnati iz teh utrdb. Ruske utrdbe severno od Port Arturja pa baje niso take ugodne. O japonskih vojnih načrtih vlada negotovost in se vsied tega nahajajo južno od Mukdena močni vojaški oddelki, ki imajo nalogo, stražiti pokrajino med Liaojangom in NiuČvangom. Obče pričakujejo Rusi, da bodo Japonci izvršili napad obenem na reki Jala in pri Port Arturju ali Niučvangu. Ker je ruska armada koncentrirana pri Liao-jangu, je Rusom mogoče, močne voje nemudoma poslati ali v Andžu, v Port Artur ali Niačvang, kjer bi pač bilo potreba pomoči. — Iz Seula se javlja: Prva japonska armada, obstoječa iz cesarske garde in druge in dvanajste divizije, ki je koncentrirana v Andžu, prodira sedaj od treh strani proti Vidžu.
V Hajdžu in Čiuamtu izkrcavajo sedaj Japonci samo Živila, kater* potem v džnrkah prevažajo v Andžu. Japonci so tudi izkrcali mnogo konj, katerih je pri vsaki diviziji 5200. Konji so v jako slabem stanju in se morajo voditi ob konopcih. Vojaštvo veliko trpi vsled mraza. Rusi precenjujejo moč japonske armade v severni Koreji in se vsled tega umikajo, ne da bi izkoriščali ugodnih naravnih pozicij v tej pokrajini. Japonci utrjujejo Fnsan in otok KedŽe, da bi tem ložje branili Masampo in cesto iz Seula.
Namestnik Aleksejev.
Kakor poroča rusko brzojavno agentstvo, se je namastnik Aleksejev v ponedeljek vrnil iz Port Arturja v Mnk-den. V Port Arturju je našel vse v najlepšem redu in se prepričal, da je trdnjava tako izborno armirana in preskrbljena s proviantom, da je izključeno, da bi jo mogli Japonci na ta ali drug način zavzeti. V torek je odpotoval iz Port Arturja tudi veliki knez Boris Vladimirovič v Liaotang, kjer se nahaja glavno rusko taborišče. Boris Vladimirovič je prideljen štabu vrhovnega poveljnika Kuropatkina in bo v kratkem odšel na bojišče ob reki Jala.
Zakaj so se zakesnile japonske vojne operacije?
„Daily Chron.u poroča iz Sanghaja, da so Japonci morali ves svoj prvotni vojni načrt spremeniti, ker so dobili Rusi od nekega japonskega oficirja, ki se sedaj Že nahaja v preiskovalnem zaporu, vse dotične vojne načrte. Celi zadevi se je prišlo na sled, ker so našli Japonci prvo luko, kjer so se nameravali izkrcati, zaprto z minami. Izdajalstvo je provzročilo velik škandal, a vzlic temu se je vsem koresponden-tom od japonske vlade strogo zabičalo, da morajo o tej zadevi molčati. Rusi baje plačujejo japonskim izdajalcem ogromne svote in so plačali samo za eden važen zemljevid 40.000 rubljev. Ker Jc japonska vojna uprava morala v največji naglosti spremeniti ivoj prvotni vojni načrt, so se vsled tega zakesnile tadi vse vojne operacije.
Ruske odredbe.
Na povelje vojnega ministra se formirata v Kavkazu dva polka rorskik strelcev in se odpošljeta na daljui Vztok. Takisto se pošlje v Port Artur tudi oddelek zrakoplovne vojaške postaje iz Sebastopola. Po računu ruskega generalnega štaba bo Rusija imela koicem maja na bojišču pol milijona vojakov.
Sanje življenja...
Spisal Borisov. (Dalje.)
Ni megla več '»,s9p-.ti. Det** ae je zbudilo in začelo jokati, Poklicala je služkinjo, ki ga jo utoiažiia, da |e spet zaspalo.
Sama je vzela v roke knjigo, ki je ležala na mizici konca postelje. Bil je Prešeren. Mehanično je listala po knjižici, kot nenavadno. Ni vedela kaj naj počne, s&to je mislila, da jo knjiga odvrne od mračnih, vsakdanjih misli. In brala je verze sem-intje vse zmešane, ket človek, ki pregaaja dolgčas. Ali ti verzi, ki fio ji včasi tako ugajali, so ji po-stali popolnoma vsakdanji. Včasib, ko je tudi njeno sroe tako čutilo, je bilo vse drugače . . . Deklamovala jih je glasno, on jo je pa skrivno prišel pcslušat, tja domov za zeleno
lepo . . . Ah ti spomini!
Zdaj so prasni ti verzi. V njenem srcu ne najdejo već odmeve; kot giuba zimska noč se ji zde te prazne besedv^v..
„Meni nebo odprto so zdi, kadar se v tvoje ozrem oči, kadar prijazno nasmeješ se, kar sem prebila pozabljeno je."
»Pozabljeno, pozabljeno, n% v^ke pozabljeno! In vendar se to noše z./onjtv! . . .« Knjigu izpust) iz rok, d* pade poleg posti-lio na tia Glavo skrije pod odejo in pridušeno ihtenje se sliši po sobi . . . Cez nekaj časa pokate spet obraz, ki dobi takoj ▼es drug izr»z, trd in bolesten ob-eaem
»O, da bi postal on kot dete, da bi mu mogla pogledati v oči, v one velike oči, kjer Bem so nekdaj izgubila, ki ]ih ni več ... Le enega nasmehljaja bi bilo treba in posijalo bi bilo Rpet solnce sreče v moje mrzlo srce! A vee je izgubljeno! Ne vrne se več kt*r je bi!o, ne vrne se več on!.. «
Nalahno je pokašljala parkrat in pozvonila.
• Služkinj* pride in ji naroči, naj prinese malo gorkfga Čaja.
Težko ga je zaužil«, vendar ji je postalo bolje. V prsih jo je nehalo tiščati, I* gl*va jo je še bolela.
Postalo je spet vse tiho okrog, njo pa so obisk ah spomini . . .
Hitela je v duhu v tre čase, ko Bta živela še ue-- in mati. Stanovali
BO v precmefttju, v prijazni b.šici. Sami trije so b Si in lahko so živeli. Oče |e bil rirkddj vojak in je dobil dobro služb-j na magistratu. Ker je bii vešč pisanja in drugega deželnega jezika in je v mladosti služil ie pri odvetnikih, je dobil nazadnje službo komisarja. Toda le malo časa je Živel v tem stanu. Umrl je na veliko žalost nje in njene matere prvo leto svoje nove siužbe.
Z materjo sta se kmalu nato preselili v drugo hišo. Tam sta ae prvič videla z Erneatom. Ona je imela komaj šestnajst lei in je roi-■lila postati učiteljica. Ernest pa je bii ž poštni uradnik in ker je bil marljiv, ee mu je obetala se lepa bodočnost. Seznanila sta se in kmaiu postala najboijua prijatelja.
Tedaj umrje nenadoma Ernestov oče. Bil je premožen posestnik in poštar v cddaljenem trgu. Ker je postal Ernestov najstarejši brat gospodar cioma, je dobil on, kot polnoleten, takoj svojo doto, &i ni bila majhna.
Ernest je bil zdaj čistj sam, neodvisen od vseh. Staršev ni imel več, ki ao do Badnjega Časa najboij vplivali n<inj in zaželel ai jo ne* veste.
Njej ni nikdar nič posebnega obljubovai, a nazadnje ae je je okle-
nil popolnoma. Govorila st->. z materjo in bili bo vsi zadovoljni. Takrat je šele zvedela, da ni tako revna, kot je vedno mislila. Oče in mati si* z žulji svojih rok toliko nakopičila, da sta zagotovila edinki lepo bodočnost. In takrat je šele ona apozual* brezmejno ljubezen svojih roditeljev.
Toda ErneBt niti hotel ni vsega. Ljubil jo je takrat in vzel is ljubezni...
Kakor Banje so minili prvi tedni njenega 7akcna. Mater sta vzela k aebi, kakor je zahteval Erneafc, in živeli so ekupaj srečno in zadovoljno.
Podnevi ja bil on večinoma v službi. Opoldne je prihajal domov in ostal do dveh. Kako prijetno je bilo takrat Njegovim dovtipom ae ni megla nikdar nasmejati in dolgčas ji je postalo, če ga ni bilo doma. Zvečer pa je spet prihajal redno. Malokdaj se je kaj zakeanil, a vselej se ji je opravičeval, da ae mu je smejala na \es glas . . . Ah, to 80 bili dnevi njenega veselja, ko je mi Slila, da je v raju . . .
A prišlo je drugače. Ernest je začel zvečer izostajati. Prihajal je pozno v noč domov, navadno pijan. V začetku je b<la tiho, ker je vedno imel izgovor. A to se je ponavljalo dan za  dnem.   Kako  željno ga je
vćaai č .kž»la, ui g** bilo cd n1' koder . ..
Nekega večera je prišel slučajno prej. Btl je videti popolnoma trezen.
Tedaj ga začne ona prositi, naj prihaja vedno cb takem ča*u da ne bu imela zaradi njega akrbi. Nekaj iftSN vse tiho. —
Ona nadaljuje. A naenkrat ae on dvigne, udari ob mizo in zitkr.či:
»Kdo ma more prisiliti, da pridem ob gotovem času domov!«
Ona se strese A kakor nalašč ji pride na misel, da bi mu kljubovala. Mislila je, da ne misli on tako hudo in odgovorila je smeje:
»Jas!«
On vstane jo pogleda zaničljivo ter pravi:
»No, bomo videli, kdo je več
jaz ali ti!«
Keks vzame klobuk in suknjo in odide.
Ž<5 je mislila za njim, toda neke notranji glas ji je rekel: »Ne hodi, badi ponuđna!«
Do takrat še ni vedela ne po aebnega o  njem,  a dozdevalo ae ji je, da   je  p*dio  nekaj  težkega na njegovo arce,  da bega njegovo oko pred njenim poglede m.    ^Konec pnta,)
Ruska vojna eskadra na Francoskem.
Iz Cherbourga se brzojavlja, daje tja došla ruska vojna eskadra, obstoječa iz ene oklopnice, ene križarke in štirih torpednih uniČevalk, in se usidrala v pristanišču. Poročilo ne pove, ali spadajo te ladje k eskadri admirala Virenija, ki sicer križari po Sredozemskem morju, ali pa 60 to vojne ladje, ki plujejo na Daljni Vztok.
Češko-nemška sprava.
Praga, 6. aprila. Kakor poro dajo nemški listi, se bodo takoj ob lopetnem zasedanju državnega zbora tudi spravna pogajanja med nemškimi in Češkimi voditeiji nadaljevala. Toda ▼ razpravo ne pride ves kompleks tega vprašanja, temuč Nemoi hočejo za sedaj izločiti glavni Češki zahtevi, namreč giede češkega notranjega uradnega jezika in češkega vseučilišča na Moravskem. Za sedaj hočejo raspravljati le o razdelitvi Češke v okrožja. S tako razdelitvijo ae vpeljejo obenem avtonomni okrožni za-stopi. Potem šele pr>de na vrsto češki notrain uradni jezik. — Ako bodo le šli češki poslanci na ta nemški lim.
Trgovinska pogodba z Italijo.
• Dunaj, 6. aprila. Senator Mi-raglia se je vrnil iz Budimpešte semkaj. Njegova naloga je bila, da zve za nazore avstrijskih m ogrskih ministrov, pod kakšnimi pogoji bi se nadaljevala trgovinsko-pohtična pogajanja z Italijo. Iz posvetovanj na Dunaju in v Budimpešti je dobil vtis, da bode treba na obeh straneh prinesti male žrtve. Italijanska viada zastopa stališče, da ji mora Avstrija za opustitev vinske klavzule dati primerno nadomestilo, in sicer se naj zniža carina na juinj sadje, za mandeljne, fige itd. pa se naj sploh vpelje carinska svoboda. Pa tudi za vino v gotovi množini in alkoholni kvaliteti zahteva Italija prednost. Ako se ji odbijejo tudi te zahteve, opuste se najbrže nadaljna pogajanja ter nastane ▼ oktobru carinska vojna. — Prihodnji teden pridejo avstro-ogrski posre dovalci v Rim.
Latinsko-slovanska liga.
P r a g a, 6. aprila. »Narodni L sty« poročajo, da je predsednik slovanskega dobrotvornega društva v Moskvi,
Spiridovič, ki je bil že svoječasno pooblaščen, da skliče v letošnjem poletju shod slovanako-italijanske balkanske lige v Francove vare, pisal pariškemu Jistu »Patria« pismo, v katerem propaguje idejo Jatinsko-slovanske zveze. Taka zveza bi naj bila protitež;e anglo-germanskemu imperijalizmu. Latinsko - slovanska zvez* naj osnuje v vseh velikih mestih podružnice, ki morajo zasledovati nele politične, temuč tudi gospodar ske koristi. V ta namen se naj skliče sestanek v Pariz ali Francove vare letos
Položaj v Macedoniji.
Carigrad, 6. aprila Po naročilu ministrskega predsednika je bol-
garski poslanik N a če v i o določil današnji dan za zadnji rok, da turška vlada podpiše zapisnik o turško bolgarskemu dogovoru. Ako se zapisnik danes ne podpiše, zapusti Načevič Carigrad. (Z druge strani pa ae zatrjuje, da je odredil knez Ferdinand, da se pogajanja še nadaljujejo. Op. ured)
Nemški cesar in papež.
Rim, 6. aprila. Cesar Viljem je iz Neapolja brzojavil papežu in izrekel obžalovanje, ker ne more priti v Rim papeža pozdravit. Ker da je morsko potovanje nastopil iz zdravstvenih o si rov, in ae mora Rima izogniti. (Cela brzojavka je precej dvoumna.)
Dopisi.
Iz Borovnice. Našega, po milosti Kobijevi in župnikovi izvoljenega župana — Kosa — ste že semintja v Vašem cenjenem listu malo otipali, a biti mora sila neob čutljive kože to kosmate vesti, da mu ne pride nobena reč do živega in se ne zmeni za nobeno reč, če le njemu — dobro kaže. To človeče, ki se je ob neki priliki sam izrazil, da v njegovih prsih veje sv. Duh? (Susteršičev) strelja v novejšem času že take kozle, da se ga sramujejo celo njearovi najboljši protektorji — bivši njegovi volile; le Košek je za vse svoje slavne (?) Čine nedovzeten, zatorej ne bode odveč, če se dejanja tega klerikalnega vzor moža malo obelodanijo. Pred kakimi 18. leti je naredil rajni Andrle s Kcaovo vednostjo in dovoljenjem med svojim in K osovim borštom tako vzgledno mejo, da bi jo slepec otipal in ale« hrni zvedenec trdi, da take .tire ne najde v vseh tukajšnjih obsežnih gozdih. Za časa Andrletovega živ tjenja, to je kakih 16 let. je bil Kos s to mejo zadovoljen. Par let po Andrletovi smrti si izmisli brihtna bet ca Kcsova, da je njegov del bor šta preozek, povabi ubogo Andrleško k notarju, k j r jo toliko časa na vse čudne načine obdeluje, grozeč ji s tožbami in velikimi stroški, ki bi iz te tožbe narasli, da se je reva, bo ječ se stroškov, naposled vdala in podpisala pogodbo, da se ona umakne v svoj boršt toliko, kolikor naj bi bil Kosov del preozek. Vpreš*nje torej nastane, kje naj Andrleška išče svoj Kosu odstopljeni del, ker njen boršt ni prevelik? Kajne Kos—Vas kot premožnega bahaČa, bi biio škoda, če bi uživali samo to, kar uživate že toliko let, uboge zapuščeno Acdrleške pa ne, kateri hočete takorekoč iz grla petegniti del nje nega boršta. Li ne veste, klerikalni poštenjak, kak prrrh je z*tirati u^Oge sirote in v d .vc7 Se lepše pa je, kako se ga naš zgledni Žup«n — nažre. Kajti kar je on pred kratkim časom storil, to se ne pravi več piti, marveč — zreti. V sosedovi krčmi je kupil od krčmarja hišo in po sklenjeni kupčiji so pili običajni iikof. Kot poznati umazani stis&ač je skrbel, da ni bii pri pijači prikrajšan m je pridno praznil kozarce. Drugo jutro je prišel Kos ves skesan h krčmarju in mu rekel, da je kupčija neveljavna, ker |e bil tako p'jar . da Bta ga morali žena in hči siec> in v posteljo poiožiti ter da nič ne ve, kaj je prejšnji večer počenjal. To je pa storil le z»r&di  tega. ker mu pr
tej kupčiji ni kazalo dobička. Ker je pa krčmar trdil, da je kupčija veljavna, ker lahko « pričami dokaže, da je bil pri sklepanju kupčije trezen in ae je šele pri hkofu opijanil, podal se je ta brezsramni župan k advokatu pomoči iskat, kateri naj bi dokazal njegovo popolno pijansko nezavednost. Iz tega naj javnost sodi, koliko ima ta nesramni brei-vuačainež sramu v sebi in kakega župana so si naši klerikatoi izvolili. Slabo in sramota je za vsako stranko, n j si že bo katerekoli barve, če n mi boljših mot na razpol&go, kakor je naš župan Kos.
Iz Idrije. V za Injem »N*preju« pod naslovom »Slovenski Naroda pri-obdeno notico popravljam: 1 Dopisa z dne 28 marca 1904 v »Slov. Nar « nisem pisal jaz. 2 Zapisr.ik seie mestnega občinskega odbora idrijskega z dne 1. svečana t. 1. je bil sestavljen nekaj dni po seji ter lakoj pravilno podpisan. Poverjeni prep s zapisnika te seje se je poslal g'aaom poštnega dnevnika št. 127 pod z»p. št. 237 dne 11. svečana c. kr okrajnemu glavarstvu v Logatec š « preje se je prepis vpisal tudi v knjigo, kamor se vpiaavajo občinske seie. Zapisnik se je torej gotovo podpisat od župana in odbornikov gg. Val Lapajne in Frana Kos že do 6 svedena. Dasi se je zadeva v zadnji občinski seji pojasnita, vendar pr.-bija g. Kristan zopet neresnico, da se je zapisnik v zadnjih treh dneh pred sejo dne 14 marca podpisal in te trditve prav z ničemer ne pod pre. Nasprotno sta pa oba i meno vana gg. odbora! ka izdavila, da od 12.—14 auaca nista podpisala zadevnega zapisnika Jasno je, d* je g >-*p Kristan občinskemu odboru poročal neresnico, in je to storil iz zlobnoal', ali je površno zapisnik pregledal. Naj si je to ali ono, oooje ga oD-aoja. 3 Notico o javni knjižnici in čitalnici našega mesta v »Slov. Nar « •em spisal jaz. Rekel pa sem, <ia pripoznavam v&žnoat take naprave, a da za Idrijo ni to nujna potreba, ker je v tem oziru pri nas primeroma bolje skrbljeno, kakoraibodi kjerkoli drugod. Argumentiral pa sem svojo izjavo tudi a slabim gmot n m stanjem naše občine in prista vil, da, kadar ae to rboljša, hočem se i jaz z vso vnemo zavzeti za javno knjižnico in čitalnico. Neresnična je tedaj trditev, da sem pripovedoval, da Bi treba ljudske knjižnice ;n čitalnice v našem mestu. Toliko v pojasnilo sam »atoino m.* e čim soobčaoom!      Julij Novak.
Iz Cerknice. Cerkniški kaplan Lavrencič, po domače Bokser, je na Cvetno nedeljo oznanil, da je zadnje tri dni Velikega tedna zapovedan post, in ostro vsakomur zabičal, da ga mora držati. To ni nič nenavadnega, da je Veliki teden post, nenavadno pa je, da je letos kaplan toliko opozarjal, da se je treba postiti. To pa ima svoje vzroke. Kaplan je namreč dal za svojo mlekarno pokupiti po vsi župniji vse mleko. Marijine device so ga pobirale povsodi okrog, da ga imenovane dni res ni bilo nikjer dobiti. Tako jc kaplan napravil ne le dobro kupčijo, marveč je tudi obenem dosegel, da so njegovi nasprotniki le težko dobili za praznike mleka. Vse mleko je namreč prodal v Trst in svojemu podmlekarju izrecno prepove dal, da ne sme domačinom prodajati mleka, tudi ako bi ga plačevali po 40 vinarjev liter. In čemu je kaplan to ukazal? Iz same hudobnosti, da bi se naprednjaki omenjene dni ne postili in da bi on imel priliko se zgražati in ljudstvu s prstom kazati liberalce, češ,
vidite, takile brezverci so ti liberalci, niti na veliki petek se ne poste. Ali je kaplanče doseglo svoj namen, ne vemo, vemo pa, da bo vera res začela pri nas v Cerknici nevarno pešati, ako bo Še dolgo tu kaplanoval prosluli Lavrencič. In kdo bo potem kriv, ako bo vera res opešala, naprednjaki, ali božji namest nik Tone Lavrencič?
Is Kranjske gore. (Odgovor na „SlovenČevu dopis z dne 1. aprila 1904 št. 74.) „Slovenec" pravi, da je naše veteransko društvo brez načelnika in podnačelnika in da že dlje Časa nima več godbe. Resnici na ljubo kun Štatujemo tole: Bivši načelnik, gosp. Alojzij Peterman, je sklical občni zbor na dan 6. marca t. I., da bi se po 3V-2 letni dobi volilo novo načelstvo. Pravila namreč zahtevajo, da se ima vsako 3. leto vršiti volitev novega na-čelstva. Pri tej volitvi so bili navzoči večinoma vsi društveniki. Volilo se je tajno po listkih. Navzlic temu je gosp. Peterman zapazil, da ni bilo na listkih nikjer njegovega imena, da bi torej ne bil izvoljen, kar ga je tako raztogotilo, da je brez vzroka zaključil občni zbor. VaČina drustvenikov je protestirala proti njegovi odredbi, a ni nič pomagalo, ker je Peterman ostal trdovraten. Drug dan je „Slovencu" sporočil, da izstopi iz društva. Obenem pa je obvestil ostale društvene odbornike, da se ima vse društveno imetje, koje je bilo pri njem shranjeno, v 24 urah spraviti iz njegove hiše, sicer bi bil primoran, vse vreči na cesto. Odborniki so društvene stvari takoj prevzeli in poskrbeli, da se je takoj sklical nov občni zbor. Ta občni zbor je bil dne 27. m. m. v hotelu „Razor". Da se je vse v redu vršilo, je največja zasluga naprednih odbornikov gg. A. Koširja, J. Kersnika in J. Podlipnika. Zborovanje je otvoril gosp. J. Kersnik ter takoj odredil volitve. Izvoljeni so bili: Za načelnika g. Fran Budinek, bivši župan, trgovec in posestnik v Kranjski gori, za podnačelnika g. Josip Kersnik, posestnik v Logu, za podružnico Podkoren za podnačelnika g. Fric Rasinger, krčmar in posestnik v Podkorenu, za odbornike pa večinoma zopet prejšnji odborniki. Iz tega je raz vidno, da nismo brez načelnika in podnačelnika. Godbo imamo še, kakor smo jo imeli preje, dokaz, da je svirala pri vstajenju na Veliko soboto. Tudi pri veselicah v pustnem Času se je prav dobro obnesla. Da v postnem času ni javno nastopala, je umljivo, porabila pa je ta čas za to, da se je pridno vadila. Ali je torej res, da društvo nima več godbe? Res pa je, da društvo ni več v „Slovenčevem" taboru. Kaj bi na to rekel Častni Član g. Anton Žlogar, dekan v Smartnem pri Litiji, ki je svoje dni poveljeval v tem društvu? Da, da, tudi na Gorenjskem se dan'!
Obč. svet ljubljanski.
V Ljubljani, 6. aprila 1904.
Predsedoval    je    župan Ivan Hribar, bi je imenoval za overo-vatel:a zapisnika cbči ska svetnika Grošlja in Keoao.   Nato se ;e spominjal v prisrčnih beardah 701et-niče častnega  m^ft^oa, si- vt nskega rodolfub* igosp. Josipa G o r u p a viteza S" »vinskega. Povdar jal je, koliko je storil slavheneo za izoor*?bo £*nake  m'adine z ustanovitvijo vi£*e dekii^ke sole in z ustanovam*.   Občinski   svet   je župana enoglasno pooblastil, da častita slav-Ijencu. Nadalje s*   e  spominjal po kojnega g. R o a e t a , ki se je spom nil v svoji oporoki tolikih dobrodelnih,  narednih   in  občekoristnih zavodov  ia  društev,   mt-d  t«*mi ljub ijfcnak h reve&ev. V 211*k hvaležnosti
in sožalja ao se občinski avetmki vzdignili s sedežev. — Končno je raznanil, da je meatni šolaki svet na predlog okrajnega šolskega nadzornika gA M a i e r i a izrekel - o črnskemu svetu zahvalo za izvanredne pri«p^vk* v šolske svrhe. Se je vzeto na znaoje.
Zapiamk zadnje seje se je pre-čital in odobril.
Slovensko vseučilišče.
Občinski svetnik dr. Kušar je prijavil nujni predlog ter utemeljeval nujnost t*ko-le:
»Slavni občinski svet! Stavil bo dem nujen predlog v zadevi ustanovitve vaeučiiišca v Ljubljani Dasi ie predmetno vprašanje doživelo že lepo ataroat, vendar smatram vsak pojav v t-j zadevi nujnim, ker moramo vsako|ako politično konstela-cijo izkoriščati v to, da se nam vendar enkrat to podeli, kar se nam po vsej krivici do danes odreka.
Prosim torej, naj se mojemu predlogu, ki meri na ustanovit * vseučilišča v Ljubljani, prizna nujnost «
Nujnoat se je enoglasno priznala, nakar je predlagatelj iaiega meritorno utemeljeval nekako tako:
»Odkar se je počel slovenski narod zavedati svoje individuvaliiosti, m odkar je prišel do prepričanja, da so njegovi nadarjeni, toda vsled nemškega šolanja nehote potujčen: a 1n o v 1 p o nepotrebn e*m polnili |asli germanske kulture in od kar je slovenski narod spoznal, da mora veljati načelo »Suum cu que« tudi za sirom Ano njegovo domovino, od tedaj se razlega naš kiie in naša zahteva po vseučilišču v Ljubljani. Slovenci, ki ravno tako plačujemo svoj davek v blagu in krvi za našo državo, mi Slovenci imamo vsledtega iste pravice do velikih šol, kakor naši oblagodarjenejši sodržavljani N o m c i i n drugi Li radi tega je gotova krivica, če se nam dosihdob še mao otvorila vrata do velikih šol na demačih tleh.
Ne-le, da je glavna podlaga te naše zahteve loli in tolikokrat naglašen« enakopravnost vseh avstrijskih narodov; nele, da potrebujemo domačih visokih šol, da se nam naŠisinovi ne iznenarode v tujini, ne ie, da se z domačo univerzo marsikateremu olajša, da celo omogoči vatop na visoke šole in tako pripomore, da Blovenski talent ne zaostane in ae ne pogubi, ne le o»redotučenje slovenskega ra-zumn-stra v -no slovensko središče, je p -vod ustanovitvi slovenskega vseuČiOŠŠa, nego ustanovitev istega je postala naravnost življenska potreba Slovencem, ako no čejo da zaoatanejo v izobrazbi. Vsakemu od Vas je znano, kako postopa dunajska »Alma mater« — visoka šola na oesarskem Dunaju — napram Slovanom, osoD.to Slovencem. Ne samo nemško dijastvo nego celo rektorat dunajske univerze nastopil je pot krivice napram Slova n o m. (Rlict ogorčenja.) Od nekdaj je bilo dunajsko vseućiosče vir uče nosti vsem avstrijskim nar* dom iu od nekdaj je vladala tudi oud: ravnopravnost za vse avstrijske narode — razumljivo, ker Se vse živijenske sile avstrijskih narodov aiakejo jua cesarskem Dunaju.   Soda|  je pa to
.*f~ Dalie v oniloa«* ^Nl
Izza temnih dni.
(Sličice iz življenja raznih papežev.) (Dalje.)
Obnovitev rimskega senata se je zgodila proti volji cerkvenih poglavarjev. Duševni provzročite\j te revolucije pa je bil Arnold iz Brescie. Iz časovnih razmer se je razvilo stremljenje odpraviti despotizem in politično gospodstvo plemstva, vzeti duhovščini vsa zemljišča in papežu posvetno državo. Plamen, ki je izhajal iz italijanskih republik je razjedal stebre, na katerih je slonel sistem plemskega in duhov-skega fevdalizma.
Arnold, Abelard in sv. Bernard so sodobniki in repiezentantje velike kulturne drame. Arnold in Abelard sta bila sinova po političnem in duševnem osvobojenju hrepenečik meščanov severne Italije. Po temnigleuih dogma-tičnih in političnih tiranih, kakor sta bila papež Gregor in cesar Henrik, so se oglasili možje, ki so s pogumno roko dvignili zastavo svobode in človekoljubnosti in med prvimi teh mož sta bila filozotični „krivnverec" Abelard in politični „krivoverec~ Arnold iz Brescie.
Arnold je bil rojen začetkom 12. stoletja v Bresciji. Učil se je na Francoskem. Vrnivši se domov se je z vso vnemo udeležil boja meščanov proti njihovemu škofu Manfredu. Ognjeviti Arnold je s svojimi navdušenimi govori razvnemal ljudi proti posvetni oblasti papežev, škofov in duhovnikov, proti njih lakomnosti in nravni razuzdanosti. Ljudje so uvidevali, da je propadanja vere in nravnosti med duhovščino krivo največ to, da hrepene papeži, škofje in duhovniki po posvetni oblasti in po posvetnem imetju in zato so Arnoldn živahno in navdušeno pritrjevali, saj je bil celo papež Paskal II. to dekretiral. Pogumno je Arnold oznanjal svoje nauke, a škofje in posvetni bogataši so ga tožili v Rimu in Inocencij II., ki se je itak tresel pred republikansko stranko v Kimu, je hitro obsodil Ar-nolda kot krivoverca in mu ukazal večni molk.
Sv. Bernard je bil sicer velik nasprotnik Arnoldov, ali izpridenost Škofov in duhovnikov je ostro bičal in je tudi ostro obsodil, da se duhovščina vtika v posvetne in politične zadeve. Sv. Bernard je v knjigi „de Oonsidcratione" učil, da kdor služi Bogu, se sploh ne sme baviti s posvet-
nimi zadevami, in ostro je obsojal vse početje duhovščine. Arnolda pa je sv. Bernard preganjal, ker je bil Arnold tudi nasprotnik duhovske avtoritete papežev in gregorijanske hirarhije ter je o krstu in obhajilu imel boljše nazore kakor so bili ravno takrat predpisani. Sv. Bernard je naščuval papeža, naj ukaže Ahelarda in Arnolda zapreti. Abelard, velik mislec, ki pa ni imel eneržije, se je uklonil in se sprijaznil s cerkvijo, Arnold pa je šel v svet — oznanjat svoje nauke. Našel je zavetišče v Curihu in kardinal Gvidon iz Castella, učenec Abelardov, gaje obvaroval pred preganjanji sv. Bernarda. Arnold je za nekaj let izginil in se potem nakrat pojavil med republikanci v Rimu.
Prišel je bil prepozno. Njegov prijatelj in somišljenik kardinal Gvidon iz Castella je bil 1. 1143. izvoljen papežem (imenoval se je Celestin II.) a umrl je že pet mesecev po izvolitvi ter sploh ni bil v stanu, izvršiti kateregakoli svojih načrtov.
Njegov naslednik je 12. marca 1144. postal Lucij II. Njegovo vladanje je bilo kratko in nesrečno. Ljudstvo se je bilo dvignilo proti gospodstvu papeža in se polastilo javne oblasti. Na pape-
ževi strani so stali samo nekateri ple-menitaši, ljudstvo pa je odvzelo da-pežu vse pravice v posvetnih zadevah. S tem je rimsko ljudstvo storilo tisti poskus, omejiti upliv papeža zgol na duhovske zadeve, kakor že za Časa Alberiha in pozneje Še večkrat. Lahko se reče: Odkar je Rim kristijanski, je imel vedno boj s papežem, ker je papež vedno hrepenel po posvetni oblasti, j rimski narod pa se je te vedno branil.
Papež Lucij II. je na vseh koncih in krajih iskal pomoči, da bi naredil konec ljudski vladi v Rimu, da bi ljudstvo spravil ob vsako veljavo in zadobil zopet vso posvetno oblast. Ker papež ni mogel nikjer dobiti pomoči, je zbral svoje čete in je sam šel v vojno proti ljudstvu. Oblegal je kapitol in ga na-skakoval, a pri tem ga je zadel s kapitala vržen kamen v glavo. Kristusov namestnik je bil ubit — rimsko ljudstvo pa je vriskalo veselja.
Strahoma so se zbrali kardinali v cerkvi sv. Cezarija, da izvolijo novega papeža. Izvoljen je bil menih Bernard iz Pize, ki se je imenoval kot papež Evgenij 111. Toda rimsko ljudstvo je novemu papežu zaprlo pot v cerkev sv. Petra. Ljudstvo je zahtevalo, naj se papež, predno  bo maziljen in kronan,
odpove posvetni oblasti in naj pripozna ljudovlado. Ljudstvo je to zahtevalo 1 orožjem v roki, a papežu je bile voc za posvetno gospodstvo kakor za ver<> in zato se ni udal. Spoznal je pa, da mu v Rimu ni obstanka,  vsled česa' je  pobegnil  v  Viterbe, kjer je ostal osem mesecev. S tem se je rimskimi, ljudstvu posebno zameril, kajti ljudstvo je bilo verno in je papeža pripoznavalo kot  cerkvenega  vladarja,   le  tega ni hotelo, da bi se papež  in duhovniki vtikali v posvetne zadeve. Ko so papež iu njegovi kardinali   pobegnili,  jc ua-stala med ljudstvom silna nevolja. Kardinali   so   imeli   takrat   v  Rimu le krasne palače, polne vsakovrstno-a bo gastva, med tem ko je ljudstvo lakote umiralo. Vsled ubega cerkvenih pogla varjev so nižji sloji naskočili  več kar diualskih palač in jih uničili  ter poiv pali vse dragocenosti, 1 judo vlada pa H je postavila na stališče, da v Rimu nima v posvetnih zadevah nihče drugi ukazovati, kakor samo ljudstvo. Papežev gospodstvo je bilo  ljudstvo Že odpra vilo-, sedaj je odpravilo tudi mestno pssfektaro, zastopnico cesarske oblasti, češ, da vsa oblast izhaja samo iz ljudstva. (Dahe piB\
Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 78, dne 7. aprila 1904.
drugače   po   zaslugi germanskega »prava«. Zašli Brno v znani »Faust r e o h t«   in  peščica Sloven cevse mora umikati nem iki  sili  in nemški prepo t e n c i. Nemški dijaki ukazujejo, da ■e v »avli« ne sme drugače govo riti, nego v edino zveličavni nemščini in rector msgnifious Eseherich je sauksztl, da morajo biti vsa ogla sila slovanskih akad. društev pisana v nemškem jeziku, ker se sicer na akademičnih tleh ne  smejo objav ljati (Klic: »Kaj takega je le v Av atriji mogoče! Skandal!«)   Prišlo je do velikanskih pretepov, kjer je nadvladalo nemško nasilje, ki je pa o s t a 1 o n e k a z n e n o , po zna nem izreku: »Denn dtr Stiirkere hat immer Reoht«
Pri takih razmerah je naravnost nemogoče, da bi Slovenci še v nadalje pohajali dunajsko vseučilišče, kjer so jih celo iz zavoda »m ensa a c a d e m i c a«, ki služi izključno revnim dijakom, ven pometali. (Klici: »Nemška kultura!«)
Ob   odrekanju ravnopravnosti slovenskim dijakom je pa še pomi sliti to, da slovenski  dijaki  na Du naju ne študirajo za nemške novce, da nimajo ncbenih nemških ustanov nego je materijalna podlaga njiho vemu študiju  zgolj slovenski vinar, ki pa do zadnjega ostane na Du naju.
To bi bil prvi razlog, ki govori za nujno odpomoč glede vseučilišč nega vprašanja. Drugi razlog pa tiči v ravnokar predloženem vladnem predlogu v državnem zboru, ki meri na to, naj se ustanovi itali j a d i k a pravna fakulteta v R o v e r e t u.
Kar je za Lahe prav morebiti tudi za nas Slovence, ki smo utotako avstrijski državljani, katerih nas je celo dosti več, nego Italija nov. Tudi tu velja princip: »suum cuiqae« inče reže vlada La hom kruha, ne sme nuditi Slovencem kamna.
Naša zahteva je torej na vse strani opravičena.
Pri tej priliki pa ni pozabiti po stopanja bratskega »Češkega kluba« v državnem zboru, ki je italijanskim poslancem in po svojem predsedniku tudi italijanskim dijakom na srce položil pred vsem pravičnost do Jugoslovanov in dogovor ž njim* gleie vseučiliškega vprašanja. Zaradi tega nujno predlagam resolucijo.
I. Slavni občinski svet skleni nemudoma odposlati vis. c. kr. vladi na Dunaju na roki gospoda ministrskega predsednika spomenico, v kateri se zahteva, naj postopa vlada glede vseučiliškega vprašanja z ozi rom na zadnje dogodbe na dunajski univerzi z narodom slovenskim s tisto pravičnostjo, katero je naklonila Italijanom in naj čimpreje ustanovi v Ljubljani slovensko vseučilišče, oziroma vsaj pravno fakulteto.
H. Slavni občinski svet skleni zahvalo »Taškemu klubu« državnega zbora na Dunaju na njegovem po irtvovalnem delovanju v dosego pravičnih načel napram Slovencem glede vseučiliškega vprašanja.
III. Izvršitev tth sklepov se na roča slavnemu županstvu, katero naj obenem pošlje enako spomenico slovenskim državnim poslancem «
Vsestransko pritrjevanje. Pred log je bil enoglasno sprejet.
Za uciteljstvo višje dekliške iole.
Občinski svetnik S u b i c je poročal o povišanju remuneraoije pomožnim učiteljem na višji dekliški Soli. Dosedaj imajo vsi taki učitelji po ICO K na leto od vsake tedenske ure. Ker pa imajo učitelji za jezikovni pouk mnogo posla s popravljanjem zvezkov, se predlaga, naj *e tem zviša remuneracija na 120 kron.
Občinski svetnik Prosenc je govoril proti, ker ima mestna ob čina za to šolo itak velike stroške, ki so se zvišali od ustanovitve do danes za 8000 K, tako da plačuje mesto sedaj 12 000 K, država in de *eia skupno pa prispevate le 6000 kron. Predlagal je, naj se od države m dežele zahteva zvišano prispetje.
Obd. svetnik Senekovič je od Kovarjal predgovorniku, češ, čimveč 1» učenk, temveč je dela. Stroški so 10 res povišali, zato pa se je na Predlog občinskega sveta tudi ustanovil najprej trgovski tečaj, lani pa j|f<Uljevalni tečaj za tiste gojen k e, ** hočejo polagati izpit za učitelji-S stroški vred pa tudi rasejo dohodki, tako da v razmerju z do-kQdki niao stroški preveliki. Ugoden ^ da se stopi pred naučno upravo * Zahtevo za svidenje prispevka se ■j nudil itak pri raspravi o razšir-!?*ju te iole v šestrazredoi ženski feji kakor to zahteva naučno n ini ,tr»Wo. Predlog šolskega odseka pod P* prav toplo.
Župan je naznanil, da pride razprava o razširjenju imenovane šole v šestrazredni licej kmalu na vrsto.
Poročevalec poudarja, da bi znašala skupna avota za zvišanje remuueracij le ICO do 200 K ter je ta znesek tako minimalen, da bi se osmešili, ako bi na njegov račun zahtevali povišanje prispevkov od države in dežele.
Predlog obč. svetnika Pro-senca je bil odklonjen, odsekov pa sprejet.
Obč. svetnik Šubio je poročal o prošnji »G&sbene Mat-cr« za odp s preveč porabljene vode v znesku 176 K ter predlagal, naj se polovica odpiše. — Obč. svetnik dr. Kušar je predlagal, naj se cela svota od* piše z ozirom na splošno koristni namen tega zavoda. — Poročevalec je vztrajal pri svojem predlogu zaradi prinoioa, čeravno vsi simpatizujemo 8 tem zavodom. Mar se naj pri ugod trli ti .ane.-h »Glasbeni Matici« zviša dosedanja podpora. Pri glasovanju je bil odsekov predlog odklonjen, dr. Kušarjev pa sprejet.
Obč. svetnik dr. Kušar je poročal o prizivu hlapca Janeza Ki-movoa, ki ga je njegov gospodar Simon Praprotnik brez odpovedi odslovil Ker pa so poizvedbe dognale, da Sd je hlapec sam uprl gospodarju ter je imel ta pravico ga takoj od pustiti, se je priziv odklonil.
Mestna hranilnica.
Ouč. svetnik dr. Stare je poro čal o računskem zaključku mestne hram niče za leto 1903 Delovanje tega denarnega zavoda je bilo prav povodno Hranilne vloge sd se povzdignite. Poročilo se je vzelo odo-bruje na znanje ter se je izreklo upravnemu odboru, na čelu njega predsedniku gosp. Vasu PetriČicu in hramlmčnemu osobju priznanje in zahvala.
Novo gasiluo in reševalno društvo.
Ob5. svetnik dr. Kušar je poročal o pravilih novoanovavšega se (rešilnega in reševalnega društva. Pri pravlj»lni odbor je pravila spie el, le pri § 32., točka 3 in 4 želi spre memoe v zadevi, komu pripade orodje in premoženje v slučaju, da druStvo preneha. Sprememba se je v tem zmisiu odobrila.
Šolske zadeve.
Na predlog ob*, svetnika dr. Kreka se je dovolilo 300 K kredita za napravo skiopt.kona na višji dekliški Šoli in za napeljavo novega kab'ja v ta namen.
Po poročilu obč. svetnika D i m n i k a se je dovolilo za materijal v šolski delarni na Barju 60 K.
Nove naprave pri elektrarni.
Obč. svetnik Grošelj je poročal o nasvetu upraviteijstva mestne elektrarne, da bi se za isto nabavila dva nova parna kotla in sezidala nova delavnica. Elektrarna je bila že letos brez vsake rezerve ter bi ji pri kaki nepriliki nedostajalo para. Za zahtevane naprave bi se potrebovalo 60.200 K. Ker ima elektrarna svoj fond 61.000 K, se naprave dovolijo.
Mestna klavnica.
Podžupan vitez Bleiweis je poročal o prometu v mestni klavnici in na živinjskih sejmih v letu 1903 Promet se je proti letu 1903 zmanjšal, in sicer pri govedi za 184 glav, 164 prašičov, 512 kozličev itd. Lb konj se je zaklalo 14 več. Temu nazadovanju je kriv naval zunanjih kupcev in ker velik del prebivalstva kupuje meso v okolici. Poročilo se je vzelo na znanje.
Novo pokopališče.
O tej zadevi je poročal isti po ročevalec. Povedal je, da je bilo pr votno mnenje zavzeto za pokopališčni proBtor pri Božjem grobu. Toda pokazale so se velike težkoČe z ondot-mmi posestniki, pa tudi zemlja se ni pokazala za pripravno. Sedaj je v ta nsmen izbran svet blizu Tomačeveg*, tam, kjer je hmeljišče tovarnarja Ji-neseha. Sveta je dovolj, da se ni treba nikoli bati, kam bi se naj pokopališče razširilo; tudi zemlja je kakor nalašč za pokopališče. Prihodnji teden se že začnejo pogajanja s posestniki ter bo notar Vok začel delati s njimi kupne pogodbe. Stvar je nujna, ker se mora začeti a pokopavanjem že prihodnje leto. Upraviteljslvo pokopališča tedaj želi, da mu občinski svet pritrdi. Se je zgodilo.
Ob 1 svetnik dr. Požar je vpra šal, ali je izključen vsak vpliv novega pokopališča na vodovod.   Župan je dal pomirjevalna pojasnila, češ, da se niti Selu ali M( tam, ki leže nižje, ni bati nobenega vpliva, nikar pa Klecam, ki leže višje. Tudi je znan stveno dokazano, da voda pod zemljo nikjer ne teče tak o plitvo, da bi prišla s pokopališčn m i snotmi v dotiko. Novi most med Prulami in Opekarsko cesto.
V tej zadevi je stavil obč. svet ni k B erga nt samostalni predlog ter
ga stvarno utemeljeval. Povdarjal je, kako si takega mosta želi prebivalstvo kar lovskega* trnovskega in kra kovskega predmestja. Kako je most potreben, dokatuje to, da se ljudje na štirih krajih prevažajo v čolnih čez Ljubljanica Na Prulah bi se po tem z večjim veseljem sidalo, tudi vozniki bodo rajši tukaj vozili, ker se jim ne bo treba izogibati električni železnici. Predlagal je, naj s* načrt, ki ga je izdelal obč svetnik Žužek s proračunom 37.000 K, izroči magistratu v proučenje.
Obč. svetnik dr. Kušar sporni nja,Jda se je izrekel občinski avet že 4 marca 1902 sa potrebo {takega mostu. Zato pozdravlja predlog ter se toplo zavzema sa uresničenje istega. Potrebna svota se naj postavi v pro račun že za leto 1905. ali vsaj za 1906
Župan je poudarjal, da je treba čakati časa, ko ne bo treba isdajati mestu denarja, ko se sačne z osuše
vanjam Barja. V trgovinskem mini« strstvu so mu povedali, da je bil v ta nara?n denar že določen, ki pa se je vsled obstrukcije v deželnem zboru porabil drugje. Most bo po njegovem mnenju stal vsaj 80.000 K. Opekarska cesta ima lepo bodočnost s svojim obcestnim drevoredom.
Podžupan je poudarjal, da bo treba proučiti ondotni teren, ki je mehak, zato bo fundiranje drago.
Občinski svetniki Len če, dr. Kušar in Vidmar so se zavzemali za predlog ter priporočal?, naj se vsaj delna svota za most postavi v bodoče proračune.
Sprejel se je predlog, da se postavi v proračun sa leto 1905 svota 10.000 K za t* most.
Župan je opozoril, da bo treba vsled tega že letos misliti na pokritje določene svote.
Več točk dnevnega reda se je nato reiilo v tajni seji.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 7. aprila.
— Hitri Korber.   Iz Ptuja
se nam piše: V velikonočni številki, ste  pod   zaglavjem   »Hitri Korber« objavili aluČaj, iz katerega se razvidi, kako hitro posluje notranje, pod neposrednim vodstvom dr. Ko.-berja sto ječe ministrstvo. SluSaj dramatičnega društva pa   se niti z daleka primerjati  ne da  z  nastopnim slučajem Blaža in VeronikeČuš is Hla-ponec, okraj Ptui. Ta dva sta prevzela leta 1894  od svojih pred nikov  neki  v  občini  Mcstje ležeči gozd v obsegu 1 orala 261 □ sežnjev odplačilnim  načinom v zaupanju na javno knjigo brez vseh bremen. Leta 1897. se jima ta gozd na prošnjo c. kr.   deželnoobvezne  komisije meni nič tebi nič odvzame ter izroči pašnim upravičencem  v  Dornavi kot ekvivalent za pašne pravice na pod lagi razsodbe, ki se jima ni nikdar dostavila.  Dne 8. maja 1899 razveljavi upravno sodišče celo sodno administrativno postopanje kot nično baš radi tega, ker se navedena razsodba semljeknjižnima Ustnikoma ni nikdar   dostavila  in  torej nasproti njima nima pravne moči. Oi tistega časa  torej,  skoraj  skoz Celih pet let se zakonska Blaž in Veronika Cuš ter njun zastopnik neprestano trudita proti vsemu zakonu njima ugrabljeno gozdno parcelo naz»j do biti; toda vse zaman. Sodne oblasti valijo krivdo na p litične oblasti; politične oblasti pa dolžijo sodne oblasti malomarnosti in brezvestnega pošlo vanja. Vrhovni poveljnik in nadzornik obeh je dr. Korber.   Vložila se je,v tej zadevi dne 12. junija 1893 v državnem zboru  interpelaeija na dr. Ko.-berja kot voditelja justičnega in notranjega ministrstva. Toda dr. pl Korber ne odgovori ničesar na to interpelacijo.   Vložila se je dne  17. decembra 1903 milostna prošnja zakonskih Blaža in Veronike Ćuš na Nj. Veličanstvo, kojo prošnjo je  podpiral  in  priporočal občinski predstojnik v Hlaponoih. Ta milostna prošnja menda sploh ni bila Nj. Veličanstvu predli ž jm; referent notranjega ministrstva, dvorni sveteik P. je zastopniku zakonskih Cuš nedavno izjavil, da se ta milostna prošnja aploh ne reši. Podala se je končno v seji dne 16 marca 1904 v državnem zboru petieija zakonskih Cuš, v kateri ta prosita državni abor, naj jima drŽava povrne vso škodo is vae stroške, če jima že ne more gosda
nazaj dati. Kakor čujemo, bode dr. p I Kdrber na podlagi § 14 osnovnih zakonov ukrenil, naj ae zakonskima Ćuš izplača iz državne blagajne vsa odškodnina; potem pa namerava vse sodne in politične uradnike, ki so v tej sadevi poslovali, in sioer pričenši od ptujskega sodnega pristava in ko miaarja, pa do dvornega svetnika v notranjem ministrstvu predlagati v odlikovanje. Vivat Korber s njegovim urad ni št vom! K r i t i k u s.
— Ljubljanski škof v sodni preiskavi. Proti ljubljanskemu škofu dr. Antonu Bonaven-turi Jegliču se je sačelo kazensko postopanje saradi pregreŠka po § 9. tiskovnega sakona. Skof je namreč izdal in rasposlal tiskano poslanico na kranjske, specijelno ljubljanske Nemce. O tej poslanioi smo že go vorili. Na poslanici je pač podpisan škof, ni pa zapisano, kje seje posla-niea tiskala in kdo jo je založil. Po J 9. tiak. sakona pa mora biti to natančno povedano, in kdor ne izpolni te zakonske določbe, se kaznuje s globo 20 do 200 gld, v gotovih slučajih pa dobi vrhu globe še lahko zapor od enega tedna do enega meseca. Tiskala je škofovo poslanico »Katholisehe Buchdruckerei«, založil pa jo je škof sam in zato prideta škof in vodja »Katholisehe Buchdruckerei« pred kazenskega sodnika. To ae pravi: vodja tiskarne pride gotovo pred sodnika in bo tudi obsojen, škof je pa kot član gosposke zbornice deležen imunitete in se mu ne sme ničesar zgoditi, dokler ga gosposka zbornica ne izrofii sodniji. No, gosposka zbornica bo že skrbela, da bo škofov pregrešek prej zastaral, nego bo kazenski sodnik smel povabiti ljubljanskega škofa pred sod-nijo, tako da se škofu ne bo nič hudega sgodilo.
— Klerikalno poštenje „Doma in Sveta". Obskurne klerikalne stranke obskurni list »Dom in Svete nima za razvoj naše literature nobenega pomena, zlasti pa se za njegove kritike ne zmeni živ krst. Da so vse te »kritike« pisane s enostranskega verskega stališča, je znano. Tako je bilo, ko ga je še urejal rajni dr. Ivan Lampe. Ta mož je bil sicer zelot, drugače pa poštenjak, ki vssj ni lagal in hudobno zavijal. Odkar pa ureja »Dom in Svet« znani Tersites Kvg. Lampe, uvedel je v svoj katoliško »revijo« tudi laž. Laž je temu patronu ideal v politiki in v literaturi. Slučajno sem dobil v roke aprilsko številko »Doma in Sveta« in naletel tudi na poročilo o Aškerčevem potopisu »Dva izleta na Rusko. Čital sem lani ta potopis v »Zvonu«, zato sem ostrmel, ko sem sapasil neko debelo laž Lampetovo, ta možak je namreč napisal »kritiko« o tem potopisu. Na str. 242. »Doma in Sveta« piše namreč Lampe: »Pred Kristusovo podobo nad Spasskimi vrati fma malo spoštovanja, mnogo manj kakor pred rusko policijo, in jo omenja z neprijetno ironijo. Pred Kristusovo podobo se mu (Aškercu namreč) zdi preneumno privzdigniti klo buk ... »Tako piše Lampe. Zdaj pa poglejmo v »Zvonu« (1903) str. 5 3 0. sli pa v posebnem odtisku str. 15. Aškerčevega potopisa »Dva izleta na Rusko«!   Kaj  piše Aškerc?   To-le:
Iz Kremlja sem Šel skozi Spass-kija vrata, nad katerimi se dviga visok stolp. Nad vhodom visi na zunanji strani podoba Kristusova, zato se mora pod temi vrati vsak moški odkriti. Kdor bi tega ne storil, učinil bi neodpustno breztakt-nost proti stari ruski tradiciji in nemara bi se moral zaradi tega še zagovarjati pred policijo . . . »To liko in ne besede več je napisal Aškero o tisti Kristusovi podobi v kremljeskem stolpu. I a zdaj prosimo čitatelja, naj še enkrat primerja, kako je savil mojster laži, Kvgen Lampe ta pasus v potopisu! Ta Ev-gen Lampe je poosebljena laž in sato ga ie menda Bog tudi očitno za znamoval, ko mu je dal Terzitovsko podobo.
— Csssr v Opatiji. Okrajno glavarstvo na Voloskem je bilo po-
vodom česat je vega obiska v Opatiji isdalo ukas, da šolski otrooi, ki ao namenjeni delati oesarju špalir, ne smejo nositi hrvatskih trakov. Učiteljem se je sapretilo s d i -seiplinarno kasnžjo, ako bi ae ne ravnali po tem ukazu. Ali misli ta okrajni glavar, da je hrvatska trobojnica eesarju tako soprna, da je ne more videti, ali je hotel cesarja speljati v zmoto glede narodnosti prebivalstva v Voloiki-Opatiji? Morda bi ne škodilo, če bi se v državnem zboru zahtevalo pojasnila.
— Tabaena tovarna. Klerikalci so spoznali, da so s svojim brezumnim ščuvanjem delavstvu ta-bačne tovarne samo škodovali in zato bi se  zdaj radi otresli vsake odgovornosti. No, to je njih stvar in naa nič ne briga. Kar mi hočemo, je, da se napravi v tovarni red. Tabačna tovarna je državno podjetje, ne podjetje klerikalne stranke, in zsto zahtevamo, da se skrbi sa točno isvrševanje  delovnega  reda z dne 23 decembra 1902. Predvsem se mora narediti  koneo   vsaki politični agitacij i v tabaČni tovarni. Doslej je bila agitacija kaj popolnoma vsakdanjega, in sicer so jo uganjale agentinje klerikalnega društva. Samo vsled agitacije med delom v tovarni je število članov klerikalnega konsuma in takozvanega strokovnega društva tako naraslo.  Mi priznamo vsakemu človeku pravioo, da agitira, ali v tovarni se to ne sme trpeti. Doslej so klerikalne ženske lahko v tem cz ru uganjale, kar ao hotele. In kak dirindaj je vselej v tovarni, če priredi klerikalna stranka kak shod. Delo kar počiva, ženske stikajo glave in se menijo, kje da se bodo zbrale in kaj da narede ter kako bodo pelo cesarsko pesem, potem pa nasprotnike lovile in ovajale. V tovsrni je nekaj klerikalnih mojstrov, ki dajejo tem ženskam potuho, zato pa lahko delajo, kar  hočejo.   Kako je na primer na Veliki  četrtek Amalija Mittermaver letala po tovarni, imela govore in ščuvala ljudi!  A tej krščeni Židinji se nihče ne upa nič reči. Doma je ta ženska a Hrvatakega.  Sioer ji je dr. Krek tedaj, ko se je v društvu šivat učila, rekel, da jud ostane jud, če je stokrat krščen, a zdaj se mu je tako prikupila, da bi šel zanjo v ogenj. Ta ženska ima tudi svoje zveze pri deželnem predsedništvu. Prav p:go stoma je letala tja in isposlovala, da je bila ta ali ona po višji protekciji sprejeta v tovarno.  Dotična sprejeta ženska je debeli hrvatski Judinji to podporo seveda morala plsčati. Celo po pet goldinarjev in še več si je dala Amalija  Mittermaver plačati in v tovarni se sploh pravi: Ker zna ta Judinja nemški, ime atoriti, kar hoče. V tem  oziru  bi  lahko še marsikaj povedali in bomo tudi povedali, če se tem razmeram ne naredi koneo., Nadalje zahtevamo, da bo konec nabiranju denarja v tovarni. §  25   delovnega   reda prepoveduje prirejevanje denarnih  sbirk v fabn-ških prostor.h.   Za to določbo pa so klerikalne agentinje nič ne menijo in lahko jo prezirajo, ker jim gredo klerikalni mojstri na roko.   Za kakega bolnega človeka se v fabriki ne sme več nabirati, sa klerikalno društvo pa se pobirajo prispevki ' redno vsako soboto, a tega neče nihče videti, kakor ni nihče hotel videti, ko so po kroni nabirale sa Salezijanee. Temu se mora toliko bolj narediti konec, ker se je Že večkrat slišalo, da so ae pri nabiranju sgodile goljufije, a se je vse potlačilo. Mohor čičeva Lenka, že nad 50 let|atara bab niea,  ki je zadnjič v »Katoliškem domu« nosila zvonec, baranta pri svojih agitacijah v tovarni vedno s kako slatnino in Številkami, a ker ima hud jezik in je strastna klerikalka, ji je vse dopuščeno, dasi je barantanje v tovarni prepovedano. Kako drugo bi koj kaznovali, njej pa vse prtza-neso. Predsednik klerikalnega društva Alojsij Catar —tisti, ki za denar ure popravlja — se tudi ves dan peča s agitscijo Mož je pri stroju, kjer je velika nevarnost, pa vendar leta is dvorane v  dvorano in ima vedno polno žensk okrog sebe, daai je vae to prepovedano.  Podobnih izgledov
bi lahko le na tucate navadit, a oma* jili amo ae na te, ker so imenovane osebe t klerikalni agitaciji najbolj predrzne. Povemo pa brez ovinkov, da imamo dovolj dobrih informacij in da bomo odslej vaako nerodnost brezobzirno pribili. Obenem prosimo, naj ae nam sporoči vsaka stvar, ki ae sgodi v tovarni, zlasti vsak alučaj, da ae kakemu delavcu ali delavki, ki ni klerikalka, zgodi krivica, ker se bomo za vsakega zavzeli, če treba tudi na Dunaju. Klerikalni terorizem ▼ tabačni tovarni se moia streti. Končno moramo omeniti če nekaj smešnega. Včeraj so se oglasile v našem uredništvu tri cigararice. Po kaj so prišle, nam še danes ni jasno. Ena je povedala i ponose m, da se piše Pliberšek Marija, druga se je predstavila kot Panganet - Matilda, tretja pa kot Mitgepek. Nastopile so še dosti predrzno, ali korajža jih je hitro minila in postale so krotke in ponižne kakor grlice. Milo so tarnale, kako bi nas rade imele, če bi se sanje potegovali, a še predno je prišel poklicani urednik, so jo kar nagloma odkurile in bežale kar se je dalo, ne da bi bile povedale, kaj pravzaprav hočejo. Marija Pliberšek je tista bab-nioa, ki je zadnjič v »Katoliškem domu« ragljala na naš list. Njen mož je c. kr. delovodja v tabačni tovarni, svoj čaa pa je bil gostilničar v »Vinogradniškem društvu«. Možu je samo Čestitati, da ima ženo, ki se pajdaši s Panganet-Matildo in z Mitgepekom; vsakdo ima tako družbo, kakršne je vreden! Će se nam pride še pred stavit Cunjarjeva Lenka, bomo vsaj osebno poznali najboljše prijateljice dr. Kreka in nositeljice katoliške ideje.
— Imenovanje. Pristav pri ravnateljstvu pomožnih uradov najvišjega računskega dvora, K a r o 1 Dolenc, je imenovan ravnateljem pomožnih uradov.
— Učiteljske vesti na Štajerskem. Petrazrednica v Šmarju ae razširi v šestrazrednico. Naduči teljsko službo v Gotovljah pri Žalcu je dobil Fran Brin ar, dosedaj nad-učitelj v Zibiki, učiteljsko službo na isti šoli je dobila Matilda B r i n a r , rojena Vidmajer. Stalni učitelji, ozir. učiteljice so postali na svojih mestih: Miha Roš v Dolu pri Hrastniku, Ignacij Cokl v Kostrivnici, Matilda Dragatin pri Sv. Jurju ob Tabru, Julija Miklič v Gomilskem, Ljudmila Schreiner na dekliški šoli v Slov. Bistrici in Amalija Vobič roj. Dernovšek v Studenicah.
— Žensko telovadno društvo v Ljubljani priredi v soboto, dne 16. aprila v telovadnici »Narodnega doma« javno telovadbo v korist skladu II. vsesokolskega shoda. Spored: 1. Proste vaje ob godbi. 2. Telovadba na orodju: na konju in brad'ji. 3. Vaje s palicami v četvoricah. 4 Skupine na bradlji. Sodeluje slavna »Ljubljanska društvena sodba«. Za« etek točno ob 8 uri svečer. Cene prostorom: Sedeži v dvorani po 2 K in po 1 K 40 h; sedeži na pročelni galeriji po 2 K, na stranski po 1 K 40 b; stojišča po 1 K, dijaki in otrooi po 40 h Prepiačila se hvaležno sprejemajo. Vstopnice se dobivajo v trafiki gosp. Sešarka v Selenburgovih ulioah in na večer telovadbe pri blagajni.
— Žrtev sleparskega klerikalca. Med žrtvami, katere je dunajski klerikalni odvetnik dr. Or-lowski osleparil, se nahaja tudi hči neke uradniške vdove v Ljubljani; Orlo\vflki jo je ogoljufal sa 12000 kron.
— „Ilustrirani vodnik po Gorenjskem11. Piše se nam: Včeraj ste omenjali ta vodnik in ga pohvalili. Nekaj pa ste presrli. Zemljevid Gorenjske je res dober, samo to je popolnoma nepotrebno, da so dodana povsod tudi nemška imena. Najbolj čudno na tem zemljevidu pa je to, da so železniške postaje zaznamovane samo po nemško (E. St. = Eiaenbahnstation) S tem pa mi Gorenjci že nismo zadovoljni!
— Zadruge krojačev, klobučarjev itd. drugi občni zbor bo v nedelj-, dne 10. t. m., ob 10. uri dopoldne s določenim dnevnim redom, ne oziraje se na število došlih članov. Deželna zveza zadrug namerava vpeljati tečaj za knjigovod atvo, posebno za krojače, ako se oglaai zadostno število članov, kateri bi redno obiskovali ta tečaj. Ker ae bo na občnem sboru o tem govorilo, bi bilo želeti obilne udeležbe s strani sadružnib članov.
— Prihodnja javna vinska
pokuinja v tukajšnji deželni vinaki ■ kleti bo v soboto, dne 9. t m., od 7.—10. ure avečer. Nabavilo ae je zopet več novih vinskih vzoreev, med temi tudi goape E. Wutsoher-jeve sladki »Drčar«, Fr. Dolenčev ailvanee in rulandec, grof Lanthiery-jev nemški rizling, Habetov 20- in 6letni pikolit (v steklenicsh) ter več raznih cvičkov.
— Postojnsko jamo je predvčerajšnjim obiskal Železniški minister Wittek.
— Oetomor. Dekla Ana Novak iz Grčevja, 31 let stara, pristojna v občino St. Peter, porodila je na podu gospoda Kočarja 3. aprila okoli 3. ure popoldne pri Ločni zraven Novega mesta nezakonsko dete moškega spola, f?a umorila in vrgla v pleve. Dne 4. aprila šla pa je na Rogovo k gospej Marjeti TeropŠič in prosila prenočišča in pomoči. Pred orožniki je Ana Novak spočet koma trdovratno tajila dejanje; ko pa ae je dobila njena obleka in dokaz poroda, je povedala, da je v hlevu gosp. Kočevarja porodila, a otrok je prišel mrtev na svet G:spa Teropšič pa jo je takoj na laž postavila, češ: »Ti si sama obstala, otrok ni jokal, a gibal je.« Sedaj je morala iti v spremstvu orožnikov pokazat kraj, kamor je dejala otroka. Otrok ae pa ni dobil v hlevu, marveč na podu v plevah. Odvedena je bila takoj v za por. Opomniti pa ie, da je včasih slaboumna.
— Redek slučaj. Dne 5 t. m. umrl je v novomeški jetnišnici atar oigan, mlada ciganka povila pa je čvrstega dečka, ki so ga krstili na ime Jožef.
Tvrdkam, ki imajo kupčijske zveze z Rusijo, ali ki nameravajo tam kupčijske zveze ustanoviti, je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled nadaljno poročilo o uplivu rusko - japonske vojske na trg v Moskvi in na naše trgovske zveze z Rusko.
— Društvo „Zvezda" na Dunaju priredi na belo nedeljo, 10. aprils, svoj zabavni večer v dvorani restavracije »Zum Regensbur gerhof«, Dunaj, I., Sonnenfelsgasse 2 Pela bodeta društvena pevska zbora, moški in mešani. Med posameznimi pevskimi točkami igrajo društveni tamburaši. Na sporedu je tudi šaljiva pošta. Začetek ob šestin zvečer. Slo vanski gostje dobrodošli.
— Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljub ljanske od 27. maroa do 2 aprila 1904. Število novorojencev 22 (=27-71 •/<><,) mrtvorojenec 1, umrlih 29 (=40 20 */0o)i med njimi jih je umrlo za jetiko 6, za vnetjem sopilnih organov 8, vsled mrtvouda 3, za različnimi boleznimi 12.   Med   njimi   je   bilo   tujcev 7
.(=24*l°/o). " zavodov 13 (=44*8e/o)-Za infekcioznimi boleznimi so obo leli, in sicer za ošpieami 7, za škar-latico 2 osebi.
— Zborovanje pekovskih mojstrov. Včeraj popoldne zborovalo je v Bončarjevi gostilni na Šv. Petra cesti »Pekovsko društvo«. Glavna točka dnevnega reda je bilo poročilo o prodaji sveta za topničar sko vojašnico mestni občini. Društvo je že stavilo mestni občini primerno ponudbo in pri zborovanju se je sklenilo, da društvo ostane pri tej ponudbi. Nekaterim ubogim društvenim članom so se dovolile podpore. Končno je g. Jenko ml. predlagal, da se nova društvena pravila sestavijo tako, da se bode v njih ozir jemalo na zavarovanje Za starost in za slu-# čaj onemoglosti. Predlog je bil sprejet.
— V cerkvi zblaznel. Včeraj popoldne dobili so v šentpeterski cerkvi posestnika Andreja Pajsarja iz Šmartna pri Savi, ko je v spoved-niči na ves glas molil in se vedel kakor zblaznel človek. Odpeljali ao ga najpopred v bolnišnico, potem pa v blaznico na Studenee.
— Delavski vlak. Danes po noči se je peljal skozi Ljubljano delavski vlak na Dunaj.
— V Ameriko se je odpeljalo včeraj ponoči z južnega kolodvora 10 izseljencev.
* Najnovejša novico. — Bivša španaka kraljica Izabela je nevarno zbolela. Ker je že 74 let stara, je malo upanja, da bi ozdravela.
— Umrla je kneginja Sofija Lippenska, rojena prinoesinja Ba-denska.
— Švedski kralj Oskar je podelil eeaarju Franeu Jožefu red norveškega leva.
— Mlada ljubezen. V Gro-aetu v Italiji ata ae ustrelila 16letni gimnazijec Tosini in 151etna Angležinja VVilli Bonn.
— Prvi mednarodni kongres za šolsko higijeno je otvoril dne 5 t m. v Norimberku princ Ludvik Ferdinand Bavarski. Zastopane ao bile vse države razun Turčije.
— Velike d i jam antne lame
ao razkrili v državi Oranje (Južna Afrika). Doaedaj iskopani dijamanti ao vai večbarvni, kakor je to sa* vadno pri kapskih dijamantih.
— Ljudomili škof. Titularni škof v Vel. Varadinu, Joa. Winkler, je obhajal te dni 60letnico mašništva ter je pri tej priliki daroval 100000 K sa dobrodelne in učne namene.
* Slovaki. Razmere na Slovaškem so Žalostne, zelo žalostne; ogrski vladi gre samo sa madjarizacijo, da bi bilo čimveč Madjarov; sicer nima ljubezni do ljudstva. Pri sodiščih sede ljudje, ki niso zmožni slovaškega jezika, umejo k večjemu 200—300 slovaških besed in vendar zaslišavajo stranke, ki govorijo v izvirni, samo-rastli, bogati slovašČini, in potem pišejo madjarski zapisnik. V šoli, tudi v najbolj skriti slovaški vasi, kjer Ma-djara nikoli niti videli niso, mučijo otroke z madjarščino. Duhovnike, dušne pastirje in voditeljo so odtujili ljudstvu. Vsak, ki o slovaških razmerah čita in premišljuje, mora obupati nad prihodnostjo slovaškega ljudstva. In vendar, hvala Bogu, pišejo zadnje slovaške „Narodnie Novinyu: nas Slovakov je zmirom več in več. Madjarska statistika je za celih zadnjih 30 let izkazovala število Slovakov tako, da nikoli niso dosegli dveh milijonov. Pri ljudskem štetju 1. 1890 so izkazali v deželah sv. Štefana krone 1,910.279 Slovakov; 1. 1900, četudi so vpisovali po svoji stari šegi Slovake za Madjare, našlo se je v uradnih izkazih samo v Ogrski, brez Hrvatske in Slavonije, 2,002,165 Slovakov. In vendar v tem desetletju je bilo izseljevanje v Ameriko največje. Izselilo se je namreč 200.000 odrast-lih Slovakov. Ne ginemo niti po tem, kar uradna statistika izkazuje v zadnjih letih. Slovaško prebivalstvo se celo množi v vzhodnih krajih, odkoder se jih največ izseljuje v Ameriko. Razen tega slovaško ljudstvo prospeva, kar se tiče premoŽenja. V vsakem kraju so 2—3 vasi, katere kupujejo njive, gozde od gospode; gospoda, od večine poma-djarjena, prodaja posestva in ljudstvo jih kupuje. Iz prve roke posestva zban-krotiranega plemenitaša kupi navadno žid, toda v rokah Žida, ki ni rojen za agrarno življenje, ne ostanejo dolgo in pridejo v roke ljudstva. Med slovaškim ljudstvom, ki živi po vaseh, Čimveč je Židov, temveč je revščine. Pri zadnjem štetju 1. 1900 se je pa pokazalo, da iz nekaterih slovaških krajev židje izginjajo. Tako i zlasti iz trenčanskega okraja; leta 1890 je bilo tu še 12.460 zidov, 1. 1900 pa samo 11.397. V Ki-sucko-novomestnem okraju je sedem vasi, ki nimajo že nobenega Žida.
* Uboga šolska mladina! V nemškem državnem zboru so predlagali socialni demokratje, naj ae zakon o varstvu otrok raztegne tudi na šolsko mladino na kmetih. Najbolj je oavetlil muko šolske mladine dr. Skovronek, bivši ljudskošolski učitelj, ki je poučeval na neki šoli, kakršnih je mnogo na posestvu vojvode Rati-borskega. Sole ao enorasredne, in imajo 80—100 učeneev. Rasdele se v pet oddelkov; prva dva oddelka ae poučujeta od 7. do 10. dopoldne, druga dva pa od 10. do 1. popoldne. Vsi ti otrooi pa ai morajo z 10. letom že služiti kruh na vojvodovem posestvu pri pridelovanju pese Zato ae mora tudi pouk tako neugodno razdeliti. Toda otrooi morajo delati Že s jutr-njo zoro ter pridejo ob 7. v šolo izmučeni in zaspani. Ker so mu hoteli izmučeni in utrujeni otroci med poukom zaspati, je prekinil pouk ter zaklical: »Vstanite! Zapojmo!« I o to je pomagalo za trenotek, toda kmalu je bila poalana na višjo Šolsko.oblast ovadbs, da učitelj le poje, mesto da bi poučeval. Vsled grabljenja okoli pese na njivi imajo otrooi vse kra stave rjke ter okrvave zvezke, ker se jim pri pisanju kraste odpirajo. In takim mladim poljskim trpinom ae mora vb i jat i zgolj nemščina, sicer je učitelj zanikam in nesposoben za vzgojo. Konservativne atranke pa so ▼kljub temu opiau odločno odklonile vsako spremembo aedanjega položaja. — Sieer pa pozna podobne pritožbe o izmučenih in zaspanih učencih tudi naše učiteljstvo na deželi.
* Avstrijec pozvan v ja« ponsno službo. Avstrijski višji nadzorovalni komisar in voditelj del za uravnavo hudournikov, Amerigo Hot-man v Kotora, je dobil povabilo od japonske vlade z jako ugodnimi pogoji. Isti bo obvezan za tri leta in mu bo na akademiji v Tokio poučevati v gozdnem znanstvu in sorodnih strokah. Učil pa bo le slušatelje, ki znajo nemški. Ker so gozdne in razmere terena v Japonski precej slične avstrijskim, poklada japonska veliko važnost v to, da se avtoriteta iz Avstrije na licu mesta posveti zboljšanju tamošnjega gozdarstva in da si mladina tamkaj prisvoji, kar je najnovejšega iz gozdarske stroke.
* Nazadovanja francoskega prebivalstva. Bertilion je izračunil, da ako ae preostanek prebivalstva Nemčije, Avstro Ogrske, Angleške in Italije od leU 1900 do 1901 sešteje ter razdeli a celokup-
nim številom prebivalstva, da ie bilo več rojenih kot jih je umrlo 11 7»/9-To število bi morala tudi Francoska imeti, v istini pa ae v tem razmerju na Franooskem rodi 450 000 oseb na leto premalo.
Oblastveno konces.
vzgajal išče
javna realka, pripravljalni razred, drisvno-veljavna Izpričevala
Telefonska in brzojavna poročila.
Kranj 7. aprila. Ob velikanskem nečuvenem pritisku duhovščine se je danes izvršila volitev dež poslanca. Demšar je dobil 2200 glasov, Novak 300.
Dunaj 7. aprila. Naučni minister Hartel je izdal ukaz, ki je obudil jako neprijetno presenečenje. V tem ukazu je rečeno, da se smejo samo taki državni uradniki posvetiti vseučiliškim študijam, katerim je njih predstojni-štva to specijelno dovolila. Izpiti in doktorat takih uradnikov, ki so studirali brez dovoljenja pred stojnikov, se lahko razveljavijo.
Barcelona 7 aprila. Ko je kral, zapustil delavsko razstavo, je v njegovi bližini eksplodirala petarda, dve osebi sta bili ranjeni. Policija je aretovala nekega sumljivega človeka
Rusko-japonska vojna.
Petrograd 7. aprila. General Kuropatkin je prišel včeraj v Njučvang in je inspiciral posadko in utrdbe.
Petrograd 7. aprila. General Kačalinskij poroča, da je ob reki Jalu vse mirno. Na ctoku Mataeko so se spoprijele pred straže. Japonci so izgubili šest mož, Rusi nobenega. V Jongamfu so Japonci oropali rusko skladišče in je sežgali.
Petrograd 7. aprila Za odbitje naskoka japonske eskadre na Port-Artur dne 8. in 9. februarja sta dobila podadmiral Stark Vladimirjev red II. vrste z meči in kontreadmiral knez Uhtom-skij Stanislavov red L vrste z meči Obenem je odlikovan tudi kapitan Rejcenstejn z Vladi-mirjevim redom III. vrste.
Poslano*)
„Slovenčevega" dopisovalca iz šent-ruperško-mokronoške doline, ki spravlja moje ime v zvezo z napadom na novo-voljene občinske svetovalce in te posredno šenje na mojo osebo, prosim, da tudi pove svoje ime, pa ne rveč volivcev" ali ime kakega slamnatega moža.
V Št. Rnpertu, 4. aprila 11*04. _ A. Lunaček.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Hofaska Slat! na. Kakor smo že po* r očal i. se bo zopet porabilo za to zdravilišče več kakor pol milijona kron, da se ta naprava ki se je v zadnjih štirih letih v frekvenci povzdignila za 40° 0, še uspešneje razvije. Osobito se namerava zgraditi v secesijskem slogu novo zdravilišče za hidrotarapijo, elektroterapijo in za mehanoterapijo, in -e izrabijo vse najnovejše izkušnje zdravilstva, da posrane ta zavod izmed najmodernejših te vrste Omenimo naj se centralnega polnišča in razpošilje-valnice znamenitih rogaških slatin, nove kato liške cerkve in parne pralnice. Rogaška slatina je od decembra tudi postaja rogaške lokalne železnice. Nova. j*»ko ilustrirana brošura o tem procvitajocem zdravilišču je izšla in je po želji interesentom na razpolago.
Rezal ica *,
■ ■ ■ se odpravi
s pravilno porabo
Rogaškega „7empel"-
„Styria-vreUa".
tlfS^ Se dobiva potioil
io neobhodno potrobna zobna Crime \\
vzdržuje zoba čiste, bele in zdrave.
'•UM 6 .( pat.l|k4 4 * ttO h li«iiu*
LDOMAĆI PRIJATELJ"
rjtf-Nfr t»6tr»$ jtntt 4m» vV*t .7/*
Artur Speneder
DUNAJ, XV., Neubaugurtel 36
Ustanovljeno 1840. 219-12
Nič več kurjih očes
na podplatih, na prstih ali med njimi, če se
rabi moj patentov.
HiiiiroI
Bree namakanja, mašil ali obhaev.
Kn ligu I
je in
ostane doslej edino sredstvo za popolno od-g pravljanje kurjih oCes brez bolečin.
Rungol za na prste ali podplate po 1 K, za med prste 50 vin
Razpošilja po povzetju b poštnino vred ali franko, če se denar naprej posije, izdelovalec
Viljem Runge v  9 pri Toplioali
Kulmerstr. Kalser v. Ostorr.
Priznalna in zahvalna pisma pri izdelovalcu na ogled. 737—4
Frideno- preparati
Edino pravi higienski preparati, fiaiologično preskuSeni. od zdravstvene oblasti preiskani, spričevala od zdravnikov m
visokih aristokratov. i tui de Frideno pure proti
gubam in hujšim nečistostim polti 6 kron l.an de Frideno li> a>*'nlque
za gojenje polti  ....      .  . 5 kron
l.itn de  i rideno douhle se
pri umivanju pridevlje vodi . . 6 kron ('rente de sVrldeno 5 in 7 kron Poudre de Irldeno ... 3 krone I Mina vod«........2 krom
higienski preparati za otroke:
I modi %«»di* za) otroke   .   .   1 krom Hub>-treme ....  1 krono 90 vin. lepotllna moka......SO vin
Generalna zaloga ,FRIDENO
Dunaj, I., Graben 28.
Filiaika: London.  Tovarna: Trst.
Obširni ceniki zastonj.    664 -5
Darila za „Narodni Dom".
CIX. izkaz „Krajcarske družbe".
Prenos   .   . .
Donesek g ing. V. Polaka za I. polletje tekočega leta   .   . . Doneski za mesec januar i j; plačali so čč. p. n. dam« in gospodje:
Dr. Ivan Tavčar......
M. Pletersnik in U. pl. Trn-koczy, a 6 K, skupaj .   . .
Fr. Žužek ......
Dt. vitez K. Bleiweis, dr. M. Hud-nik, Fr. Mally, dr. Fr. Munda in V. Rohrmann, k 4 K, skupaj
J. S. Benedikt, vitez J. Blei-weis, A. Dc5man, P. Drahsler, J. Duffe, I. Gričar, dr. I. Jenko, dr. J. Kušar, K. Lah, M. Leu-stek, J. Lozar, J. Martiaak, G. Pire, L. Pire, dr M. Pire, dr. L Požar, J. Rode, A. Skabrne, dr. St. Sterger, dr. Fr. Tekav-čič, dr. Fr. Zupane in M. Zupane, a 2 K. skupaj    .   . .
Fr. Barle, I. E Hrast, I. Kavčnik, J. Maček, L. Schwentner, Fr. Stare, I. Šubic, A. Tavčar, A. Trstenjak in dr. I. V., a 1 K,
skupaj.........
Doneski za mesec februari j; plačali so čč. p. n. dame
in gospodje:
dr. Ivan Tavčar......
M. Pletersnik in U. pl. Tru-koczy, a 6 K, skupaj   .   . .
Dr. vitez K. Bleiweis, dr M Hud nek. Fr. Mally, dr. Fr. Munda J. V. Rohrmann, k 4 K, skupaj S. Benedikt, vitez J. Bleiweis, A. Dečman, P. Drahsler, J. Duffe, I. Gričar, dr. I. Jenko, Dr J. Kusar, E. Lah, M. Leu-stek, J. Lozar, J. Martinak, G. Pire, L. Pire. dr. M. Pire, dr. L. Požar, J. Rode, A. Skabrne, Dr. St. Sterger, dr. Fr. Tekav-Cič, dr. Fr. Zupane in M. Zu« passe, * I K. skupaj    .   . .
Fr. Barle, L K. Hrast, [ Kavčnik, J. Maček, L. Schweutner, Fr. Stare, A. Tavčar in dr. 1. V., k 1 K, skupaj ....
Doneski ca mesec m a r c i j;
plačali so čč. p. n. dama iti
gospodje s
Dr. Ivan Tavčar,......
M. Pletersnik in 0. pl. Trn k6czy, a -i k skupaj   .   . .
Dr. vitez K. Bleiweis, dr. M. Hud nik, Fr. Mally, dr. Fr. Muoda in V. Rohrmann, a 4 K, skupaj
J. S. Benedikt, vites J. Bleiweia, A. Dečman, P. Drahsler, J. Duffe, I. Gričar, dr. I. Jeuku, dr. J. Kusar, E. Lah, M. Leu-stek, J. Losar, J. Martiuak, G. Pire, L. Pire. dr. M. Pire, dr. L Požar, J. Rode, A. Skabrne, dr. St Sterger, dr. Fr. Zupane in M Zupane, a 2 K, skupaj
Fr. Barle, I. E. Hrast, 1. Kavčnik, J. Maček, L. Schvientner, Fr. Stare, A. Tavčar iu dr. L V. a l K, skupaj......
Skupaj   . .
K h0.26&56
U —
10-
ia-
r—
20 -
44 -
10-
10—
laso—
44-
s —
10--1¥~
ao-
s--
Z 80.576 55
Opomba: Vsem čč. gg. darovalkam in darovaleem, ki ž njim v težavnem položaj11 rodoljubno vstrajajo, izreka najtoplejšo aahvalf
odbor MKrajcarske družba".
V Ljubljani, dne 6 aprila li*>4.
„Slovenski Narod"
se prodaja v posameznih izvodih po 10 h v sledečih trafikah:
Ljubljana:
I.  Bizjak,   Vodmat, Bohoričeve
ulice št 10. L. Blaznik, Stari trg št. 12. M. Blaž, Dunajska cesta št. 14. H. Dolenc, južni kolodvor. M. Elsner, Kopitarjeve ulice 1.
H. Fuchs, Marije Terezije cesta, nasproti Kolizeja.
A. Kališ, Jurčičev trg št. 3.
A. Kane, sv. Petra cesta št. 14
i. Kos, Kolodvorske ulice št. 26.
Iv. Kristan, Resljeva cesta 24.
A. Kustrin, Breg št. 6.
J. Kušar, sv. Petra cesta št. 52.
A. Mrzlikar, Sodnijske ulice št. 4.
I. Pichlar, Kongresni trg št. 3. M. Sever, Gosposke ulice št. 12. J. Sušnik, Rimska cesta št. 18 A. ^Svatek, Mestni trg št. 25.
F. Šešark, šelenburgove ulice št. 1. R. Ten en te, Gradaške ulice št 10. A. Velkovrh, Sv. Jakoba trg 8
Šiška:
M. Favai, Spodnja Šiška pri kolodvoru.
NI. Lavrenčič, trgovec v Šiški.
Kamnik:
Marija Ažman, trafika.
škofja Loka:
Matej Zigon, trgovina in trafika na Giavnem trgu št. 34.
Kranj;
Kari Florian, knjigotržec.
Radovljica: Oton Homan, trgovec.
Lesce (v bufetu na kolodvoru): Ivan Legat, gostilničar in posestnik. Bled:
Ivan Pretnar, trgovec Javornik :
Štefan Podpac.
Bohinjska Bistrica :
Mijo Grobotek, trgovec.
Ribnica: Ivan Lovšin, trgovec
Novo mesto: Josip Kos, knjigovez.
Krško:
Henrik Stanzer, trgovec.
Vrhnika:
Gostilna Mantua (Fran Dolenc).
Logatec: Mckso Japel, trgovec.
Cerknica: Kravanja   Anton,   trafikant in
trgovec; Pogačnik Alojzij, trgovec; Popovič Janko, trgovec; Karolina Werli, trafikantinja.
Št. Peter na Krasu: A. Novak, na kolodvoru juž. želez
Ilirska Bistrica: Roza Tomšič, trgovka Celje:
Marija frliklauc, trafika v »Narodnem domu".
Zidani most: Mary Peter man, trafika na kolodvoru
Celovec. Josip Sowa, časopisni bir6. Gorica:
Josip Schvvarz, trafika, Šolska ulica št. 2 (via scuole 2)
Trst:
M 8evk, Piazza Barriera vecchia
(vogal ulice Bosco št. i). Mihael Lavrenčič, Piazza Ca-
serma št. 1. M. Majcen, ulica Mirarnare dt 1. St. Stanič, ulica Via MoVr pic celo St 8.
Pulj:
Marija Schutz, trafika na postaji državnega kolodvora
Reka:
A Potošnjak, Via del Molo. Časopisni biro „Globus11, via
Adamich št 2
Slovenci in Slovenke 1 Ne zabite družbe sv, Cirila In Metod* I
T
Borzna poročila.
Ljubljano*;*
„Kreditna banka1' v LJubljani.
Uradni kurai dunaj. borzo 6. aprila 1904.
Naloabenl papirji
4 2" o majeva renta 4 270 srebrna renta
4#/
4° „ avstr. kronska renta . „    zlata „ ogrska kronska „ 4°/o     „ zlata 4°/0 posojilo dežele Kranjske 4i/a0,o posolilo mesta Spljet
4%°, bos-herc žel pos. 1902
!•/• čefikadež banka k. o .
#•/.......*.?■ J
zst pisma gal. d. hip. b.
pest. kom.  k.  o. z
/t /0
10% pr.
A1/ °L * >t /o
,°/o
čast. pisma Innerst hr.
n     t.  ogrske cen. dež. hr.
z pis. ogr h'p. ban. obl. ogr. lokalnih železnic d. dr.....
obl čeSke ind. banke 4°/0 prior. Trst-Poreč lok. žel. 4°/0 prior. dol. žei. . . . 3% „ iuž. žel. kup. V. V, 41/ o avst. po8. za žel. p. o. .
Mreelie.
Srečke od 1. 1854   .  .  . . „     „     1860*/»    «   • •
...... 1864   ... .
ii tizske......
„    zem. kred. I. emisije
M M »1        H- II
w ogr. hip. banke . . „ srbske a trs. 100 — ., turske......
Basilika        srećke   .   . .
Kreditne „      .  . .
Inomoske „       .   . .
Krakovske       M      .   . .
Ljubljanske      „      .  . •
Avst. rud. križa,,      .  . .
O1 • M II »I .      . .
Rudolfove „      .  . .
Salcburske „ ... Dunajske kom. „      .  . .
Delnice.
Južne železnice .... Državne železnice .... Avstr.- ogrske bančne delnice Avsir kreditne banke . . Ogrske „        . .
Živnostenske „ . . Premogokop v Mostu ;Briix) Alpinske montan .... Praske žel indr. dr. .   . .
Rima-Muranyi.....
Trbovljske prem. družbe . Av8tr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe . .
Valute
C. kr. cekin......
20 franki .......
20 rrarke.......
Sovereigns.......
Marke........
Laski bankovci.....
Rublji........
Dolarji........
Dan iir
9975
99Ti5 9tf-56 H9o5 98 06 11845 100*— 100-25 lOCh-100-40 100'-
ioo-
101 75
106*20 101 -
100-50 10O20
100 — 100-6G
98-5«.
99B0 29920 1UT—
190- -18160 259 50 163 — 2*2 — 290 — 265 — 88 -125 50 21-464-81 — 78-— 66-53-29 -67 — 77 — 502-
Blmgo
9996 9976 9976 11956
98*25 118*66 100*76 10125
ion- -
10140 10026
100 30 102 25
107-20 102.—
101 — 10120
101 — 101 —
100- -30120 10170
19* -18*60 261 5 J 165— 302 — 294 — 269 —
92 -126-50
22*_
47460 8V— 83 -71 — 66 — 30-75 -80*50
512 -
Umrli so v Ljubljani:
Dne 4. aprila: Julijana Moaer, posest-n* kov a hči, 21/« mes, Stranska pot St. 15,
krč;
V hiralnici:
Dne 4. aprila: Pran Muluar, delavec,
29 let, jetika.
Dne 5 aprila: Katarina Dovč, učenka, 14 let, jetika.
V deželni bolnici:
Dne 9. aprila : Josip Guček, gostačev sin, l'/a teta, jetika - Jožefa Bruner, aa-sebnica, 6i let, ostarelost.
Meteorologično poročilo.
--1*1x1» tali non*D «<>*■*    4        i «r»si.t U*fc »t«-n
Vetrovi j Nu;>»
%4	Ca;.	Staojđ baro-
O. <c	opazo	metra
	1 vania	v mm.!
6	9. zv.	735 8 j
7.	7. zj.	7.-6 1 1
a	2. pop	7339 j
8 8 sr jzahod oblačno
6*5 «r. a vzhod de!, obiač. 14 3 ar. jazhod oblačno
80 50,   81 50 I 633 25! f\u 25 |t6(K— j 1616 — 649 75! H50-75 ! 758*     759 — 248&0i 250-50 623*—! 627 — 408 50 409 50 1900 - 1908- -486 - 488.— 34^— 352 — 457--t 459 -151— 155 —
Srrtdti'* včeraj t.;:* temperatura: 8 7% normale: 7*9   4» .rma. v ž* arah : 0 0 mer..
V najem se takoj odda
približno 5 oralov velik
travnik
na ljubljanskem polju v bližini mestne bolnice za silo. — Na travniku se nahaja lOŠtantni kozolec.
Več se izve pri lastnici Mariji Mikuž v Ljubljani. Kolodvorske ulice štev. 3. 983-1
11-36
1907 2345 2396!
117151 96-20
25275, 484
1139
19-08 23.52 2404
117-35 9540
253 75 5 —
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 7. aprila 1904. Tennln.
Pšenica za april . .
„ okt. 1903 Rž        „ apnl Koruza „ maj 1901 Oves      „ maj   . .
za 60 kg K 801
50 60 50 50
806 630 6 15 524
Efektiv.
nespremenjeno.
1000 kron
ako je goljufija! Brezskrbno rodbinsko srečo jamči knjiga o pre-obilem blagoslovu otrok. Z več tisoč zahvalnicama po&ilja diskretno za 90 h v avstr. znamkah gospa
A* t4.*up*9 Berlin S.W. 220Linden-strasse 50
Sospica
26 let stara, i^ve^bana v vsem potrebnem, tudi 5 premoženjem, 5e Je// Seznaniti j gospodom uradnikom ali definitivnim učiteljem.
Ponudbe, af^o mogoče s slik°t do 15. aprila pod „JY(. 5QQ", poste restanie, Jfranj, Gorenjsko. 935-2
Potrtega srca nazDanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znan cem žalostno vest, da je nafla iskreno ljubljena, nepozabna soproga, oziroma mati, sestra, tašča, svakinja in teta, gospa
Ana Achtschin roj. fierber
danes, d^e 6 aprila t. L, ob V46. uri popoldne, po dolgi in mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, v 56. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala.
Truplo predrage rajnke bode v petek, dne 8. aprila t. 1. ob 4Vi uri popoldne v hiši žalosti, "VVoIfove ul;ce St. 8, svečano blagoslovljeno in potem na pokopališče k sv. Krištofa prepeljano in v rodbinsko rakev k večnemu počitku položeno.
Sv masa zadušnica se bode brala v soboto, dne 9. aprila t. 1, ob 10 uri dopoldne v župni cerkvi Marijinega oznanenja.
V Ljubljani, dne 6. aprila 1904. 989
Albin O. Achtschin, soprog.
Albin, Ernest, Anton, Viktor, sinovi. Mlci, Ana, hčeri.
Rajmund Andretto, zet.
Josipina Achtschin roj. Andretto in Ela Achtschin roj. Hedbavnv,
sinahi.
Pri  Obrtnem pomožnem društvu v Ljubljani
je izpraznjena
služba uradnega sluge
z mesečno plačo in stanovanjem v drnštveni hiši, katero oboje se določi po
dogovoru.
Od prosilcev, ki starosti 40 let še niso prekoračili, se zahteva popolno znanje slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi.
Lastnoročno pisane prošnje je vložiti pri društvenem nacelniŠtvu do dno 16. aprila I904> v uradnih urah. 9^8
Zaradi bolezni se odda
slikarska in
z vsem orodjem vred. — Ponudniki naj se oglašajo pri Alojziju Gotzlu,
slikarskem in pleskarskem mojstru v Kranju. 986—1
Poleg tovarne na Vevčah se takoj proda
nova hiša <§>
z gostilniško koncesijo, z lepim salonom, veliko ledenico in lepim prostorom za napravo vrta. Hiša je tudi pripravna za vsak drugi obrt.
Več se izve pri Francu Lipahu, posestniku v Dobrunjah št. 67, pošta Spodnja Hrušica pri Ljubljani. 965—3
Poskusite
Stanovanje
obstoječe iz dveh sob, kabineta in kuhinje s pritiklinarai in vporabo perilne sobe se odda s 1. majem 1(,K)4 na Dunajaki ceati at. 60. 9tu-i
Po okusu m zdravem učinku prvak Varstvena znamka. likerjev. Ogreva In oživlja tale, Budi tek In prebavo, Daj« dobro spanje.
Lastnik: 6-78
EDMUND KAVČIČ, Ljubljana.
Vzorci se radovoljno dajejo brezplačno.
ponudba.
Samec, 34 let star, trezen, čej 3000 Jf gotovine, se jc?// seznaniti j deklico, staro do 30 let. Prednost imajo posest-niče ali prevyemnice ka^e gostilne j neJ^aj premoženjem ali pa denarjem. 917—3
Natančnejša pojasnila sledijo pismeno. Le resne ponudbe naj se pošiljajo na upravništvo „57- Naroda" pod šifro „1500" S sliko do 15. aprila.
2a tajnost se jamči.
n
o
13x18, z vso pripravo,  se iz proste roke proda. 982—1 Naslov pove uprav. „Slov. Naroda".
trgovina z mešan, blagu
V Podhomu, tik pred predorom, ki se gradi za novo železnico na Vintgar proti Jesenicam. Trgovina je na najugodnejšem kraju. — Kupnina po dogovoru pri Katarini Kobe v Podnomu, pošta Gorje pri Bledu. 973—2
Išče se v bližino Trsta krepak, 16—19 let star
trgovski pomočnik
vešč slovenskega in nemškega jezika. 987
Naslov pri upravništvu „Slov. Narodau.
Sprejme se
korespondent
za slovenski in nemški jezik, uren stenograf. Prednost imajo oni, ki znajo tudi italijansko.
Naslov  pove  upravništvo „Slov. Naroda". 985—t
Pijte
Kiauerjev
Triglav
n?jzdra ejš: vseh likerjev.
00
es. Kr. avstrijske    ^    državne železnee
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaka.
»g* reda.
veijaven od dne 1. oktobra 1903. ieta. ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. Fr.OGA ČEZ TRBI2. Ob 12. uri 2* m ponoči osobni vxak v Trbiž, Beljak, Celovec. Pun—i I <jte, Inomost, Monako »o, Ljubno, čez Selztbal v Ausaee, Solnograd, čez K'^in-Reimn^ v Steyr, v L ne na Dunaj via Amstetten. - Ob
7 uri 6 m. zjutraj osobni ak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franz en ateste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solno -ad, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 61 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3 uri 56 m popoldne osobni vlab. v Trbiž, Smohor, Beljak, Celovec, Pranzensfeste, Mona-kovo, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lond-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reitiing v Stejr. Line, Budjevice, Plzen, Marijine varei Heb, Francove vare. Karlo • • ^are, Prago (direktni voz I. in II. razr.', Lipsko, na Dunaj čez Amstetten — Ob 10. un ponoči osobni vlak v Trbiž, beljak, Framseusfeste, Inomost, Monako v o I direktni vozovi l. in U. razreda Trat-Monakovo). PROGA V NOVOMESTO IN V KOČEVJE. Osobni vlaki Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Stražo. Toplice, Kočevje, ob 1 uri 5 m popoldne: iRtotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob uri 25 m zjutraj osubni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Iaomost Franzensfeste, Solnograd, Lmc, Steyrf 161, Aus8ee, Ljubno, Lelovec, Beljak idirektni vozovi I. in II. razreda Monakovo-Trsti. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko Prago direktni vozovi I in II. razr.). Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Bel)afca, Ce lovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, šmohora, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta v Solnograd. - PROGA IZ NOVEGAMESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7 uri 10 m in ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, samo oktobra. PRIHOD V LJUBLJANO drž kol. IZ KAMNIKA. Mešani viaki: Ob uri 49 m zjutraj, ob H. uri 6 m dopoiudne, ob 6. uri tO m in ob 9. uri 65 m zvečer samu ub nedeljah in praznikih in 2amo v oktobru. — Čas pri> in odhoda je označen po srednjeevrepejskem času, ki je za
8 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. 1
Žrebanje nepreklicno
23. aprila 1904.
Glavni dobitek
kroB 40.000k °n
gyojjT~  Dobitki, ki obstoje v efektih, se v denarju ne bodo izplačevali.
99
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podružnica v CELOVCU.
Kupuje In prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev
in deviz.
Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital H 1,000.000-—
ZiaojMi li ikskMptiii Bajt predu;« n vrednostni papirja
izžrebane vrednostne papir j o in    Zavamjs sxe£kee proti vnovčuje zapale kupone. k-arzni Izgru. ol.
Vmkuiuje in devinkulujo vojaške ženitninske kavcije.
ERboaupt ln lalriMit nteale.   1tJ| (LjaT   Bonna muroell*.
Podružnica v S P LJETU.
<353* Denarne vloar* nprejeuta
v tekočem računa ah na viožne knjižice proti ugodnim obrestim.   Vlozeal denar obrestuje od dne vloge do dne vodiga. 39—39
Promet s čeki In nakaznicami.
E 
novost!
Zelo lepe, najmodernejše obleke, z zlatimi nitmi pretkane, so ravnokar došle
v Angleško skladišče oblek
v Ljubljani, Mestni trg št. 5. 3
^ V^ 0^ C)
Is
s?
co
Ne prezrite!
Kdor želi biti postrežen z dobrim, pristnim blagom po solidnih cenah, naj se obrne na že dolgo obstoječo, vsakomur znano tvrdko* 4.9 8
Franc Čuden
urar in trgovec z zlatnino in srebrnino, delničar družbe Prvih tovarn za ure .Union' v Ženevi In Bielu v Švici, zalagatelj c. kr. dolenjske železnice, trgovina z voznimi kolesi in šivalnimi stroji
£jubljana, Prešernove ulice
nasproti frančiš anskega samostana.
Filialka: Glavni trg, nasproti rotovža.
Posebno se priporočajo pristne, osebno v Švici nakupljene žepne ure in vsakovrstne stenske (pendel) ure
z doneČim bitjem v krasno izrezljanih omaricah.
Največja zaloga briljantov, na katere se si. občinstvo posebno opozarja, zlasti glede izbere, ker so v zalogi od gl. 25 do Črez tisoč gld., vdelani v različnih oblikah (faconah), torej lahko vsakdo izbere kaj primernega.
W^  „Cene niso pretirane". ~m
Nadalje se priporoča bogata zaloga pravega ali chioa-srebra vsakovrstna namizna oprava (Besteck), garniture v krasnih skrinjicah in droge, iz china-srebra najmodernejše izdelane vsakovrstne stvari.
Jako primerna in porabljiva splošna darila.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
Avstrijski centralni kataster
Ta doslej prva izdana, na podlagi avtent. uradnih podatkov sestavljemi
edina popolna
esiia knjiga za vse
Avstrijsko
^ o>
-vv*       w w
obsega v 10. oz. 11. zvezkih, ki sa lah&o posamič kupijo;
Vse protokolipane in neprotokolirane tpgfovske, industrijske in obrtne obrate in natančno oznamenilo njih protokoliranja.
Vse naslove abecedno urejene po deželah, krajih in obrtih.
Abecedno urejeni zaznamek strok za vse zvezke.
Popolni LEKSIKON KRAJEV in POŠT, 3i«2-35
V vsakem zvezku v c. kr. vojaško-geogTafičnera zavodu napravljeni zemljevid dotične dežele.
Natančno oznamenilo vsake mestne, tržke ali krajevne občine, oziroma kraja.
Pri vsaki občini se tudi dalje natančno razvidi:
okrajno glavarstvo in okrajno sodišče, obseg, število prebivalstva, občevalni jezik, cerkvena oblastva, šole, poštne, železniške, paroplovske, brzojavne in telefonske postaje.
Cena zvezkom:
2v.    I. DUNAJ.....K 13- —
Zv. II. SP- AVSTRIJSKO „ 14.60
Zv. III. O.AVST. I. SLCB. „   11 80
Zv. IV. ŠTAJERSKO    .   .  „ IO.—
Zv. V. KOR. I. KRANJSKO       8. -
Zv. VI. PRIM. I. DALM. ■ K 6 60 Zv. VII. TIR. I PREDARL.. „ 12. — Zv. VIII. CESKO (dva dela) „ 32. — Zv IX. MOR. I. s»LEZIJA „ 25 — Zv.   X. O A L. I. BUKOV.  . <t 27. —
Naroča se v
KATASTERSKI ZALOGI, Dunaj IX. Horlg. 5.
kakor tudi v vsaki knjigotržnici tukaj in "v. inozemstvu.
m m
$
i«
m
] Kaj je in kaj obsega A
I ravnokar v c. kr. dvorni in državni tiskarni 9
dovršeno delo, ki sta ga pospeševali vis. c. kr. ministrstvi notranjih zadev in za trgovino:
Za malo gostilno  v malem kraju na deželi se išče
kuharica
katera naj tudi umeje obdelovanje vrta za sočivje.
Ponudbe  na  upravništvo „Slov. Narodau. 963—3
Škrat
CM
edini slovenski humoristično-sati-rični tednik, ki prinaša okOučno
originalne slite-
Jshaja v Jrstu vsako soboto- — J/aročnina ja vse leto 6 Jf, ja pol leta 3 Jf. Posamezne številke se prodajajo po tO stotink.
Zahtevajte brezplačne številke na ogledi
		□		□		□		□		□T
										
Zgodovinska povest
isE francoskih č^iajsov
(ponatis iz „Slov. Narodaa)
W0T je izšla! "•B
Ta povest je, izhaja je v „Slov. Narodu*, vzbudila mnogo pozornosti in Živo zanimanje po vsej deželi ter smo jo morali na mnogostransko izrecno zahtevo izdati v posebni knjigi.
Dobi se edino-le pri
L. Sclmentnerju v Ljubljani.
Iztis po K I-60, po pošti K I-80.
Jtnton Jtškerc 2 "
Zlatorog.
To kraBno narodno pravljico o Zlatorogu je pesniško obdelal sedaj Aškerc, in to popolnoma drugače, nego je bila znana doslej p'> Funtko-vem prevodu nemške Baumbachove idile. Aškerc se je tesneje oklenil pravljiske snovi tako kakor jo je bil zapisal rajni Descbmann ter pndržal tudi demona »Zelenega lovca". Tako je ustvaril Aškerc iz narodne pravljice čisto novo, svojo epsko pesnitev ; zato se nadejamo, da zaslovi sedaj med nami tudi njegov izvirni, slovenski „Zlatorog*
Izšel je v založbi
L. Schwentner-ja
v Ljubljani
ia velja broširan 1 K 60 h, po pošti 1 K 70 i.
-----%
zahtevajte samo
SELLE KARY-Jev
čistilno si*edstvo
za vsako boljše obuvalo.
fiumano in črno.
Posebno priporočljivo za ee*IJe I« Im vchIi«-. »Ncnrln-, rh«*%r«*-»u\- In lak4Mf^a iiMiijn.
Dunaj XII. 1. 330-10
y H n
U
Pl
Krojaški salon za gospode
IVAN MAGDIĆ
Ljubljana, Stari trg št. 8.
Izdelovanje vsakovstne garderobe za gospode po najnovejših journalih iz najmodernejšega in najboljšega tu- in inozemskega blaga. 5ai__14
đ . o.
S!
ifi -s-
E
priporoča
Tovarna za kruh in pecivo
KANTZ v Ljubljani
pravi rženi kruh, mešan in mi
Sočnost in dobri okus pridobivata temu izdelku priznanje vsega občinstva.
py Na mednarodni razstavi za živila v Bordeauxu je dosegel z drugimi izdelki te tovarne najvišjo odliko (častni križ in zlato svetinjo z diplomo).
Prodaja se v hlebih in štrucah po 40 in 20 vin. Naročila z dežele se naj točneje izvršujejo.
Velika zaloga najfinejšega nasladnega peciva,
biškotov in suhorja. 163-25
Vsak dan poslednja sveža peka ob 1 -,6. zvečer.
Dvanajst podružnic in prodajalnic. Higieniski traDspurtoi vozovi za kruh in pecivo.
rt
Naše nizMe cene vzbujajo pozornost!
Trpežni
moški
čevlji iz usnja
z obšivkora par
gld. 2-80.
Trpežni
čevlji
za vsakdanjo rabo par
gld. 2-50
Izvrstni	
moški	
čevlji	
za zavezovati	
par	
gld. 3-—-	
	
Močni, gladki
moški
čižmi
< štitieti) par
gld. 2-80
Zelo močni
ženski
čevlji
za zavezovati par
gld. 2-80.
Izvrstni
4
ženski I
čevlji
z ^unibi par
gld. 3"—.
Elegantni,
barvani
nrs^ški
čevlji
za zavezovati, par
gld. 3-50.
Priročni	-v		Barvani
moški	».,"<		
čevlji			usujati
iz jadn>vine			sandali
par			par
gld. 1-- .			gld. 2-75.
			
Priročni
žensici
čevlji
za na ulico par
gld. 1-30.
Elegantni
I
salonski
čevlji
par
gld. 1-50.
Ženski
ćevlji
z uavskri/.niiui zaponami, črni in barvani, par
gld. 2-—
Najfinejši krem (mazilo) za rujava in črna obutala.
Popravila se najbolje in najceneje izvršujejo.
Alfred Frankel
kom. družba prej:
IModlinška tovarna za čevlje
v Ljubljani
Špitalske ulice štev. 9.
Zastopnik: A. Preatoni.
736 4
Izdajatelj in odgovorni arednik: Dr. Ivan Tavča
Lastnina in tisk »Naiodnc tiskarne
MV
26