Poštnina plačana v gotovim Leto LV.
f Liubliani, v soboto, dne 1. oktobra 1927
St. 222. Posamezna Številka 2 Dli
Naročnina
Dnevna ltdajn
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za Inozemstvo
me»eCno M Din nedei)»ka Irdojn celole no v Juflo-slavlft 50 Din, u Inozemstvo 100 D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov l stolp, petil-vrsla mali oglasi po 1M ln 2 D. ve£|l oglasi nad 45 mm vllln. po Din 2-30. velllcl po 3 In 4 Din. v ure d nt tka m delu vrstica po IO Dla o Pri vedem B naročilu populi
if Ide ob 4 zlulraj
rožen pondolIKo In dneva po pretnDai
Uredništvo /e u Kopltarfevl ulici St. 6/III Kohoplal se ne vračalo, ne/ranklrana pisma se ne mpre/ema/o Uredništva telefon St. 20S0. upruvntStva St. 2328
Političen lisi za slovenski narodi
Uprava račun:
ma lnserate.. M, St. 39.0II. Praga
SSt
Geslo SLS za Ljubljano:
Slovensko zavedna Ljubljane, kulfnrno bogato oskrbljena Ljub-
liana, gospodarsko močna Ljubljana.
Ljubljana bodi zopet središče vse Slovenije in vseh Slovencev I
Doli s kliko, ki je oropala Ljubljano svobodne samouprave I
manifestacija Ljubljane za dr. Korošca In Slovensko ljudsko stranko I
Snočni shod SLS v veliki dvorani >Uni-ona< je jasno pokazal, da s© ljubljanski meščani dobro zavedajo velikega pomena nedeljskih volitev. Nedeljske volitve morajo biti mogočna manifestacija za neokrnjeno avtonomijo stolnega mesta, za nedotakljivost svoboščin prestolice slov. naroda, Ljubljana mora dobiti pečat, da je središče slovenskega kulturnega, gospodarskega in političnega življenja. Nedeljske volitve morajo biti pa tudi oster iu energičen protest proti vsem onim, ki so skozi dolga leta rušili nedotakljive svoboščine ljubljanskega meščanstva, ki so s prezirom odstavljali od ljubljanskega prebivalstva izvoljene župane in s svojo partizansko roko nastavljali gerente, kakor v zasmeh demokratičnim načelom, ld jih sicer radi oznanjajo, skozi več let, svesti si svoje nemoči, odlagal: volitve in niso pustili, da ljudstvo jasno izreče svojo sodbo.
S še večjo vnemo kot zadnjič bodo Hi v nedeljo ljubljanski volivci na volišče. To je brezdvomno vsakemu pokazal snočnji shod, ko je vsa dvorana kot en mož viharno pritrjevala izvajanjem načelnika SLS dr. Korošca, kandidata prof. Jarea in urednika F. Terse-glava. To je dokazovalo navdušeno razpoloženje zborvalcev, ki so po shodu manifestirali še po ulicah. Ljubljana je snoči mogočno manifestirala za avtonomijo, protestirala proti ponižanju, da so jo hoteli slovenski samostojni demokratje ponižati na navadno provin-cialno mesto. Ljubljana mora ostati središče slovenskega ljudstva, srce Slovenije.
Že pred pričetkom shoda je bila dvorana polno zasedena in ko se je pojavil v ozadju g. dr. Korošec, je nastal v dvorani vihar navdušenja. Ljubljana ga je pozdravila kot voditelja slovenskega ljudstva, kot predstavnika teženj vsega slovenskega naroda, kot borca za naše zahteve in pravice. Obsipan s cvetjem je stopil na govorniški oder, neprenehoma burno aklamtran od vseh zborovalcev.
Shod je otvoril predsednik mestnega odbora SLS dr. J e r i č, ki se je zahvalil zbo-rovalcem za tako številno udeležbo ter iskreno pozdravil dr. Korošca. (Ponovne ovacaje, dr. Korošca obsipajo s cvetjem.) Predsednik »poroči nato ztoorovalcem, da se dT. Gosat radi nujnih poslov zadržan, ni mogel udeležiti tega shoda. Prečita! je brzojav, ki ga pošilja g. minister zborovalcem. (Aklamacije dr. Gosarju.)
Govor dr. A. Korošca.
Ponovno od vseh zborovalcev živahno pozdravljen nastopi nato kot prvi govornik načelnik SLS dr. Korošec, ki je izvajal:
Ni še minulo tri tedne, ln zopet stojim v imenu Slovenske ljudske stranke pred vami, ljubljanski volivci, da vas prosim vašega zaupanja za našo stranko. Takrat gre za občinske volitve. Ljubljana je poklicana, da si po več kot triletni dobi od vlade imenovanih komisarjev in gerentov izbere zopet sama vodstvo svojih občinskih zadev, svoje občinsko zastopstvo. S tem sedanja vlada vrača Ljubljani njeno težko pričakovano in zaželjeno avtonomijo, katero ji je vzela leta 1924. samo-stalna demokratska stranka.
Kakor ob priliki vsakih volitev, tako je tudi vočigled teh volitev naša stranka sestavila svojo kandidatno listo za občinski svet na popolnoma demokratičen način. Kljub temu je mogoče, da nI vsak kandidat vsakemu volivcu ljub, da bi bil oni ali drugi boljši in bolj privlačen. Toda vi znate, da je tudi kandidatne liste težko sestaviti na zadovoljstvo vseh in tla se ta težkoča pojavlja pri vaeh strankah in pri vseh volitvah. Toda četudi pri volitvah
osebe kandidatov niso postranska stvar, veu-dar stopajo v ozadje pred cilji in ideali, ki jih hoče stranka po teh osebah uresničiti v zasto-pih, za katere se vršijo volitve In ti cilji in ideali so za Ljubljano pri predstoječih volitvah posebno važni in visoki.
KAKO JE SAMOSTOJNA DEMOKRATSKA
STRANKA IZDALA LJUBLJANO.
Vsak narod mora imeti svoje politično, kulturno in gospodarsko središče. Ni lepo, ampak resnica je, da Slovenci še vedno nismo pozabili nekdanjih mej in da se še vedno najdejo ljudje, ki sodijo človeka po tem. ali je fitajerc, Kranjc, Primorec, Prekmurec ali Korošec. Toda, da naj bi Ljubljana bila politično, kulturno in gospodarsko središče vseh Slo vencev in vse Slovenije, temu se gotovo nihče dosedaj ni protivil, razen samostalne demokratske stranke, ki pri sklepanju naše ustave ni samo dovolila, ampak celo zahtevala, da mora biti Slovenija deljena in tako Ljubljana ponižana na nivo navadnega provincialnega mesta. Zgodovinska laž je, da je delitev Slovenije biia želja in delo srbijanskih strank. Sole po dolgo v noč trajajoči seji so se udali predstavniki srbijanskih strank zahtevi današnjih samostalnih demokratov, cla se deli Slovenija in zmanjša pomen Ljublj.ine. Sploh se marsikaj pripisuje Srbom, česar pa so krivi naši žalostni bratje iz demokratskega tabora. Politika Slovenske ljudske stranko pa je bila vedno usmerjena v tem pravcu, da postane Ljubljana ne samo v napitnicah pri kakih banketih, ampak v resnici in dejstvu srce naše slovenske domovine, torišče slovenske kulture, središče slovenskega gospodarstva in ognjišče slovenske zavednosti in samozavesti.
SDS JE SAMO ZA STRANKARSKA KORITA.
V tem oziru je polno vprašanj odprtih že takoj po volitvah v parlament. Naša delegacija se je zavedala važnosti teh različnih kulturnih in gospodarskih vprašanj, ki zadevajo v odlični meri tudi Ljubljano, in je storila v polni meri svojo dolžnost. Demokratska stranka pa je omejila svoje delovanje samo na lažnjive napade v svojih listih, pozitivnega koraka ni storila, pač pa se je trudila zadnje dni v Belgradu v znoju svojega obraza, da otežkoči slovenskemu oblastnemu odboru prevzem Kranjske hranilnice, da zaščiti one svoje pristaše, ki so Mestno hranilnico v Mariboru dovedli ob rob propada, za kar jih državno pravdništvo opravičeno zahteva pred sodni stol, da prepreči stanovanjsko akcijo Pokojninskega zavoda, da onemogoči zadrugam volitev v obrtno in trgovsko zbornico itd. Delo demokratske stranke je na vsej črti zgolj negativno, razkrajajoče, antisocialno in škodljivo za Slovenijo in njeno glavno mesto Ljubljano. V njih srcih ni, kakor njih dela dokazujejo, niti iskre ljubezni do Slovenije in Ljubljane, ampak samo sovraštvo do oseb, ki se ji ne klanjajo, in neomejeni pohlep vodilvne klike po polnih koritih za njih in njihove pristaše.
KAKO JE SDS V LJUBLJANSKI OBČINI GOSPODARILA.
Zato je tudi velika laž, ako samostalna demokratska stranka v tej volivni borbi za občinske mandate zatrjuje, da ji je za dobrobit in napredek bele Ljubljane. Od leta 1919. do danes je imela dovolj časa ln prilike, da bi vse to storila »a Ljubljano, kar sedaj našteva in obljublja. Imela je v tej dobi svoje občinsko svete, vladne komisarje ln občinske gerente, nad njimi pa svoje velike župane in svoje vlade, ki so jim puščale popolno svobodo za delovanje. Niti idejno ni bila produktivna, ampak je živela samo ob programih, načelih in
zamislih, ki jih je zasnovala svoječasno Zveza delovnega ljudstva. Pač pa je nabasala magistrat s svojo žlahto in svojimi političnimi pri-ganjači, razsipala denar za svoja stronkarsko-politična društva, plačevala nestrokovnjakom dragocena potovanja po Evropi. Kam je sel denar od 6 milijonov, s katero vsoto se je prekoračil proračun zu moderniziranje klavnice, še do danes ni razjasnjeno, kakor tudi ni popolnoma razjasnjeno in obračunano, zakaj je g. dr. Puc von Filipshof dobil od ljubljansko Mestne hranilnice oziroma Slavensko banke izpla-čan h oren d ni ekspenzar od preko -100.000 dinarejv, še preden je pobral z magistrata svoja šila in kopita. Tako ni čudno, da ima Ljubljnna meri slovenskimi mesti danes najdražjo upravo, 1000 Din na glavo, dočim pride n- pr. v Mariboru nekaj čez 300 Din na glavo. Nobeno čudo pa tudi ni da samostalni demokratski stranki nihče ne verjame, ako sedaj v volivni borbi poje visoko pesem o socialni, gospodarski in kulturni skrbi za mesto Ljubljano.
ZAXAJ GRE SAMOSTOJNIM DEMOKRATOM PRI TEH VOLITVAH.
Samostalna demokratska stranka v tej volivni borbi ne išče dobrobiti in napredka Ljubljane, ampak išče čisto nekaj drugega. Vse denarne zavode in podjetja, pri katerih je imela dosedaj svoje prste zraven, je uničila njena klika ali vsaj do temelja omajala. Sedaj iščejo novo žrtev, drug denarni zavod. To je po vsej priliki ljubljanska Mestna hranilniea. Ta bi naj bila, da govorimo po dr. Tavčarju, nov cekin v rokah demokratske klike. Sicer so ga že dovolj oškodovali z naložbo visokih milijonov pri Slavenski banki, a to jim še ni dovolj. Konkurz Slavenske banke leži težko kakor 6%'inec na prsih demokratske stranke in ta svinec se ne da tako ugodno eksploatirati kakor koroški svinec. Cela vrsta denarnih zavodov, ki so v demokratskih rokah, bo pri tem konkurzu udeleženo z velikimi zgubami. Z brzimi koraki se bliža čas, ko se bodo morale te zgube pokazati tudi v bilancah. Tukaj naj pomaga ljubljanska Mestna hranilnica, ona naj pomaga, da se bodo pravi krivci velikanske škode še dalje lahko sprehajali svobodno po Sloveniji in se smejali ljubljanskemu prebivalstvu, kako sijajno se drži starega gesla: Velikim tatovom svobodo, malim tatovom vislice!
ZVEZA MED SOCIALDEMOKRATSKIMI KAPITALISTI IN SDS.
Socialnim demokratom je ponudila naša stranka, da se zvežeta obe kandidatni listi, a oni so odklonili. Ne vemo, ali imajo kake obveze napram socialno reakcionarni demokratski stranki, ali pa so vmes drugi razlogi. To pa vemo, da imajo socialdemokratski kapitalisti velik interes, da zmaga socialno renkcio-narstvo in tudi oni imajo obljubljeno iz Mestne hranilnice za svoja podvzetja in zavode blagonaklonjenost demokratov. To je tudi vzrok, da so morali socialisti pri zadnjih volitvah iti volit za demokrata Mislili so, da oddajajo svoje glasove proti klerikalnemu zmaju, a v resnici so jih oddajali za zlato tele. Mestna hranilnica pa je na ta način postala veliko korito, h kateremu se hočejo od vseh strani prikopati zelo čudni interesenti.
ZAHVALA DELAVCEM. TRGOVCEM IN OBRTNIKOM.
Veliko zahvalo pa moram Izreči dclavccm in železničarjem, kl so se pri zadnjih volitvah tako sijajno odzvali našemu klicu. Tudi ljubljanski trgovci in obrtniki so v večjem številu kakor kdaj poprej glasovali za našo stranko. Izrakam željo, da bi se to tudi v nadeljo zgo-
dilo. Pozabili nc bomo zvestobe ne prvih ne drugih.
CEHOM IN RUSOM.
Ako na» je pri zadnjih volitvah kaj neprijetno dirnilo, potem moram odkrito reči, da posebno ta okolnost, da so dne 11. septembra volili Cehi izključno nam nasprotno, Rusi pa še vedno v velikem številu. Naše vedno bratsko, prijateljsko in lojalno zadržanje napram njim in vobče napram celemu češkemu in ruskemu narodu gotovo ni moglo dati povoda za tako zadržanje. In tem bolj čudno je to zadržanje napram stranki slovenskega naroda, ker nam je dosledno že od početka naše države pri vsakih volitvah tako sovražno. Vi veste, jaz nisem človek, ki bi pretil in grozil, ki bi vračal sovraštvo a sovraštvom, tega nam ne dovoljuje že naša slovanska ideologija, a gotovo mi je dovoljeno apelirati na Cehe in Ruse v Sloveniji, naj n® vračajo naše ljubezni z doslednim sovraštvom napram političnim in kulturnim idealom slovenskega naroda. Upamo, da se v nedeljo Cehi in Rusi ne bodo zopet drenjali okoli skrinjic, ki so predstavnice strank, katere smatra slovenski narod za svoje največje nacionalne in gospodarsko škodljivce.
TREBA ŽIVETI ZA STRANKO.
Toda tudi proti samemu sebi moram« bati strogi in odkritosrčni sodniki. Tudi v naših redovih ni bilo zadnjič vse v redu. Ni dovolj, do se od stranke živi, treba je živeti tudi za stranko. Toda o tem več ob drugI priliki in na drugem mestu.
URADNIŠTVU.
Zanimivo je, kakšno razmišljanje se je čulo pri zadnjih volitvah med enim delom uradništva. Govorilo se je:
Ce ne volimo SDS, nas bo stranka zopet neusmiljeno preganjala, če pa ne volimo SLS, pa nam stranka itak no bo nič hudega storila. S tem isti del uradništva, ki tako misli in po tem mišljenju usmerjava svojo volilno pravico, izpoved a zelo nevarno načelo in sicer, da more pri njih računati na volilno pomoč le ona stranka, ki jih preganja. Pravim, da je to nevarno načelo, obenem pa tudi zelo nemoralno. Mislim, da bo mnogo boljše in v korist vsakega posameznega uradnika, da tisti del uradništva, ki tako misli, korigira svoje stališče. To bo mnogo boljše, nego da mi korigiramo svoje stališče, ki se glasi, da je treba slovenskemu uradniku, ki v svojem uradu vestno in objektivno vrši svojo dolžnost, nuditi od politično reprezentance v moralnem in materialnem oziru vso pomoč in zaščito. Za to računamo pri nedeljskih občinskih volitvah na uvidevnost vsega ljubljanskega uradništva in upamo, da bomo v nedeljo dobili tudi tiste uradniške glasove, ki jih zadnjič z ozirom no omenjeno napačno in nevarno stališče nismo dobili. Uradnikom, ki so nas tudi že zadnjič volili, pa vsa zahvala!
SDS .TE D0G0SP0DARILA.
Sploh pa lahko mirno ugotovim, da se časi in prilike, v katerih bi mogla samostojna demokratska stranka zopet preganjati in šikanirati slovensko uradništvo, ne bodo več vrnili. Ti časi so enkrat za vselej minuli. Vsi politi*Sni računi samostojno demokratske stranke so se dosedaj izkazali kot napačni. Računali so: Dne 11. septembra bo vlada Vukičevič-Marinkovič izginila s površja. Računali so krivo: Demokratski blok se bo ustanovil in zavladal. Računali so krivo. Slovenska ljudska stranka ne bo sprejeta v vlado. Računali so krivo. Radikalne in Davido-vičeva stranka s« bosta razcepili. Računali »o krivo. Enako sedaj zopet vzdržujejo fikdjoj
da se l>o vendar le prihodnji čas ustanovil demokratski blok, potem je jasno, da se ta < račun razglaša v Sloveniji, osobito zaradi nedeljskih občinskih volitev, in da po : 2. oktobru tudi v njihovih vrstah o demo- i kratskem bloku ne bo več ne duha ne sluha. Samostojna demokratska stranka nima več ane privlačne moči, da bi hotel kdo z njo snovati politične bloke. Pri predzadnjih volitvah je bila SDS v vladi, pri zadnjih v opoziciji. Pri prejšnjih volitvah je nastopala z i'sem nasiljem, pri sedanjih z vsemi demago-Slnmi slepili. Rezultat je bil vedno isti, minimalen, na celem državnem ozemlju se ni nogla dvigniti preko dvaj^set mandatov. Kaj io čaka pri tretjih volitvah, je jasno za vsakega, ki pozna psihologijo volivnih mas. Za lo pa se tudi nekateri njihovi voditelji že trudijo, ne da bi obdržali disciplino in samozavest v lastnih vrstah, ampak da bi si pravočasno zasigurali streho pri drugih strankah. Politične podgane se pripravljajo, da zapustijo svojo potapljajoč« se ladjo. Toda druge stranke ne potrebujejo s političnimi grehi preobloženih generalov in generalčkov, ampak potrebujejo in pričakujejo njih volivne mase. Samostalni demokratski stranki je zapisana politična smrt na njeno nepošteno četo kakor v državi, tako tudi v Sloveniji. In mislim, da se tudi političnih mrtvecev ni treba bati.
LJUBLJANA TMA SVOJO OPORO
SAMO V SLS!
Slovenska ljudska stranka je vkljub vsem nasproinim prorokovanjem danes v vladi. ona bo ostala v vladi in bo čez dan in noč tudi povečala in ojačila svoj položaj v vladi. Zato bo lahko po svojem programu razvijala svojo delavnost in svojo skrb za celo Slovenijo, pa tudi za Ljubljano. Samoumevno pa je, da bo lahko za Ljubljano samo tedaj najuspešneje delovala, ako bosta občinsko zastopstvo ljubljanskega mesta in parlamentarna delegacija Slovenske ljudske stranke nastopali roko v roki, prijateljsko in vzajemno. Za onega, kateri res hoče Ljubljani dobro, ni nobenega dvoma, na katero stran se mora postaviti pri bodočih volitvah.
Naš politični ideal je: slovensko zavedna Ljubljana, kulturno bogato oskrbljena Ljubljana. gospodarsko močna Ljubljana. Naš ideal je, da postane Ljubljana ponovno središče vse Slovenije in vseh Slovencev. Kdor goji iste ideale, njega vabimo, da gre dne 2. oktobra s Slovensko ljudsko stranko za zmago teh idealov!
Ves čas govora so zborovalci s pritrjevanjem in burnim aklamiranjem spremljali izvajanja načelnika SLS. Ob koncu govora pa mu je vsa dvorana ponovno priredila viharne ovacije, navdušenje se kar ni hotelo poleči. Vsa dvorana je odmevala vzklikov: Zi-vio dr. Korošec, živela SLS! Za njegove iskrene in tehtne besede se mu je zahvalil v imenu ljubljanskega meščanstva predsednik dr. Jerič in podal nato besedo kandidatu
prof. E. Darcu.
Mestni proračun.
Po proračunu, kakor ga je ugotovil ge-rentski svet za 1. 1926, znaša redna potrebščina — torej brez investicij — ljubljanske občine okroglo 30 milijonov dinarjev. Od te svote odpade na splošno mestno upravo blizu sedem milijonov dinarjev, na mestna poslopja in zemljišča nad dva in pol milijona, na ceste, ulice in trge nad osem in pol milijona, na obresti in odplačila dolgov blizu štiri milijone, na socialno skrbstvo dva milijona, na zdravstvo en milijon, na prosveto pa blizu tri milijone. Kako se krije ta velika svota? 85 odstotna občinska doklada na hišno naj-marino donaša 1 milijon dinarjev, 135 odstotna doklada na pridobnino štiri milijone dinarjev. Iz lastnih dohodkov (najemnina hiš itd.) se krije 7 milijonov, iz mestnih podjetij ostane dva milijona dinarjev, vse ostale potrebščine blizu 16 milijonov dinarjev pa se krijojo iz raznih občinskih davščin in trošarine. Med temi dohodki je na prvem mestu trošarina na alkohol, na vino, pivo in žganje z blizu 10 milijonov dinarjev, to se pravi, da alkohol krije tretjino mestne potrebščine. Ostala trošarina (na moko, mast, sadje, meso itd.) pa znaša nad dva milijona dinarjev (brez odbitka režije). Druge mestne davščine (uvoznina, tržnina, gostaščina, kanalska pristojbina, davščina na vozne listke elektr. železnice itd.), pa so preračunane na šesl milijonov dinarjev.
Kaj nam govore te številke?
Da sloni vse mestno gospodarstvo na indirektnih davščinah, pri katerih ima največji delež naš mali človek, naš delavec, naš mali obrtnik, naš nižji državni in privatni lislužbencc. Če pa ti sloji, ki tvorijo ogromno večino ljubljanskega prebivalstva, nosijo glavno težo bremen, zahtevajo opravičeno, da ne dela v Ljubljani občinska politika delavnega ljudstva, občinska politika malega člo-Teka. Dolžnost vsake stranke, kj se poteguje za zaupanje ljubljanskih volivcev je povedati jasno in odločno, kaj hoče storiti, da se odpravijo krivice, ki se delajo delavnemu ljudstvu in našemu malemu človeku in kaj, da se popravi, kar je zamujenega.
Politika delovnega ljudstva.
lovnega ljudstva, izdelala program, kakor odgovarja potrebam in zahtevam širokih plasti
ljubljanskega prebivalstva. V bistvu hoče SLS nadaljevati la program na socialnem, gospodarskem in prosvetnem polju. Zastopstvo SLS so bo zato odločno uprlo vsem poizkusom nazadnjaške SDS. Ob njenem odporu se bo izjalovil vsak poizkus zopet uvesti v Ljubljani sistem nazadnjaštva. LJubljana Ljubljančanom, to je geslo, s katerim stopamo na volišče!
Reforma magistrata.
Logična posledica tega, da nosi naš mali človek ogromno večino občinskih bremen, je, da mora gledati zastopstvo SLS, da naša mestna uprava funkcionira redno in pošteno. Z magistrata za to proč s strankarstvom in protežiranjem žlahto. Magistratno uradništvo je pošteno plačano, zato zahtevamo od njega pošteno, nestrankarsko delo. Preprečiti moramo politično nasilje, ki ga izvajajo višji nad nižjimi! Mestna uprava je silno draga, ker zahteva zase skoraj četrtino mestnih dohodkov, Zato bo treba misliti na pocenitev mestno uprave in zlasti izvršiti sistematično revizijo uradniškega statusa, v katerega so se urinile mnoge nekvalificirane moči. Izvršiti bo pa treba tudi tisto, kar je doslej zamudila m. o. prj svojem delavstvu. Drugod pred-načijo mestne občine v socialni politiki in so vzgled privatnim podjetjem. Prj nas je mestno delavstvo še vedno prepuščeno samopašno-sti raznih mogotcev, ker še nima ne delovnega reda oz. pragmatike. Za starostno zavarovanje plačuje delavstvo svoje prispevke, pa še danes ne ve, ali bo sploh kedaj deležno starostne preskrbe. Pa še eno! Mestna občina kot največji delodajalec ima dolžnost, da tudj pri oddaji del vpliva na ponudnike, da ne izžemajo delavstva. S svojimi gradba-mi je m. o. važen rezultator delovnega trga. Dola, ki jih izvršuje občina, so najboljša zaščita proti brezposelnosti. Ta dela, pravično in pošteno razdeljena med naše obrtništvo, omogočajo tudj ozdravljenje gospodarske krize. Oddaja se pa ne sme vršiti po zgolj strankarskih vidikih, kakor se je to dogajalo v polpreteklem času, ampak vpoštevati je treba kolikor mogoče veliko obrtnikov in v prvi vrsti tiste, ki so jih gerentj zapostavljali. Priznanja vredno jo zato delo, ki sta ga izvršila gg. Pire in Pust. Prazne SDSarske grožnje s ovotle, ker ne bo imela moči, da bi jih izvršil.
Mestna podjetja in stanovanjsko vprašanje.
O mestnih podjetjih le kratko. Ugotovitve
0	Mestni hranilnici so vplivale porazno na naše nasprotnike. Boli jih pač, da se je razkrila igra, ki so jo imeli skrbno pripravljeno. Zasluga SLS je, da je danes Ljubljana eno-dušna v klicu: vsi tisti, ki nimate čistih rok, roke proč od Mestno hranilnice! Vsled nepri-lik, ki so zadele Mestno hranilnico, le-ta v stanovanjski akciji ni igrala tiste vloge, ki bi jo morala. Ako je mogel Pokojninski zavod dati doslej na razpolago pet milijonov dinarjev po šest odstotkov in bo dal še več, moramo tembolj obžalovati, da Mestna hranilnica ni storila tega in s tem podprla privatne stanovanjske akcije, ki je še važnejša nego občinska. Danes se vsi moderni stanovanjski politiki zavzemajo za zidanje malih hiš na periferiji mest. Zmagalo je socijaino edino pravilno načelo: moja hiša, bodi moj grad. V centru mesta pisarne, uradj itd., na periferiji pa v zdravem zraku in zdravi naravi pa ljudske stanovanjske hišice — to je načelo, ki ga bo moral uveljaviti bodoči občinski svet. Zamudilo se je ogromno! Ni danes enotnega načrta za zazidanje okolice, manjka cest, elektrike, kanalizacije (saj je še niti Šiška nima!) ne vodovoda, ne prometnih sredstev. Glavna ovira, da ni mogoče razširiti tramvaja, je naša elektrarna, ki je bila že prvotno zasnovana po napačnem načelu, namreč kot parna in ne kot vodna centrala. Občinski svet bo
| moral tu izvršiti gigantsko delo, ki ga ne bo j zmogla posamezna stranka in tudi trije ge-
1	renti ne, ampak le združene sile vseh poštenih strank.
Socialna politika.
Soeialno-političnih nalog čaka mesto vse polno. Mesto da bi se podpirale razne ustanove iz strankarskih vidikov (kakor čitalnice, knjižnice, dijaške kuhinje), naj mesto vzame to v roke in po zgledu drugih mest ustanovi zlasti v delavskih predkrajih take prosvetne in socialne ustanove. Mesto ima pač svoj li-cej iu gospodinjsko šolo, za kar doplačuje lepo svoto, nima pa ne ene gospodinjske šole, v kateri bi se učile hčerke naših delavcev, naših obrtnikov in nižjih uslužbencev. Mesto vzdržuje ta drag zavod večinoma za tujko, za lastne hčere-ljubljanske pa nima denarja.
Kdo bo izvedel ta program?
Predolgo bi vas mudil, ko bi se hotel spuščati v nadaljnje podrobnosti našega komunalnega programa. Treba je le še odgovorili na vprašanje: Kdo moro izvesti ta program, ki je realen in nujen? Alj ga more : izvesti SDS? Po svoji zgodovini je bila SDS f vselej stranka podeželskih in mestnih magna-tov in takozvanega liberalnega uradništva. In to je v bistvu ostala še danes. SDS jc bila leto za letom v vladi, pa ne more pokazali ničesar, kar bi bila storila za široke plasti ljudstva. Računati na skupno delo ž njo v občinskem zastopu, ki je pred vsem gospodarska korporacija iu bi kot taka rabil združitve vseh sil — računati i njo je skoraj nemogoče.
Katera stranka se poslužuje v svojem tisku tako nemoralnih sredstev, kakor SDS ob volitvah? Volivna laž in teror sta bila SDS glavno orožje pri volitvah 1. 1925. Teror je danes nemogoč, izgredi bivše Orjune so izključeni, ostala jim je pa volivna laž. Spomnimo se na volitve 1. 1925. s pismom in pečatom kardinala Gasparija. Spomnimo se na zadnje skupščinske volitve, na vse tiste laži, 8 katerimi so begali volivce, od Vukičeviča, ki bo padel 11. septembra do črnogorskih princev iz tiste vladarske hiše, katere gostoljubnost je užival liberalni žurnalist pred vojsko, ki danes uganja svoj kvartalni patriotizem. Ista igra se ponavlja pri občinskih volitvah! Demokratski blok bo prevzel vlado — v nedeljo ob petih popoldne. Klerikalci so dali Pollaku 25 milijonov posojila — tistega, ki ga je sklenil SDSarski upravni svet Mestne hranilnice in ga izplačal samostojni kmet dr. Ma-rušič. Klerikalci so preprečili regulacijo Ljubljanice — s tistim cementom, ki bi ga dobavile med vojsko Narodove tovarne in s tistimi inženirji, ki so se skrivali v zaledju. Itd, itd.! Nemogoče je skoraj, kakor sem rekel, misliti si skupno delo s stranko, ki v političnem boju izgubi vsak čut lojalnosti in najpri-prostejše kurtoazije do političnega nasprotnika ter pozna samo eno sredstvo: ubiti nasprotnika s kolom ali pa vsaj zapresti njegovo osebo v pajčovino ostudnih laži. Dolžnost SLS bo, da se v bodoče zavaruje naprej proti takim oblikam političnega boja in neizprosno obračuni z vsemi, ki ščitijo tak političen boj kakorkoli, pa naj bodo to tudi visoki uradniki! Usoda Ljubljane je v rokah malega človeka.
Delavec, uradnik, obrtnik bodo odločili v nedeljo o njeni usodi. V naših vrstah ne bodo volili ne mrliči, ne taki, ki so se izselili iz Ljubljane morda celo v Ameriko. Skrbljeno je pa za to, da tudi SDSarji to pot ne dobijo več kroglic volivcev, ki jih ni. Ljubljana si bo v nedeljo sama zapisala svojo bodočnost. Ali bo ostala v osamelosti SDSarjev ali pa bo stopila v vrste ogromne večine slovenskega ljudstva in izrekla zaupanje SLS in njenim prijatoljem?"
Govornik je žel za svoja temeljita izvajanje vsesplošno, burno pritrjevanje. Vsa dvorana mu je enodušno pritrjevala, ko je končal svoj govor, da morajo biti nedeljske volitve revanša za 11. september in izraz zadoščenja našemu voditelju dr. Korošcu.
Živahno in prisrčno pozdravljen od vseh zboroval cev je za prof. Jarcem nastopil kot tretji govornik g. urednik
F. Terseglav.
Njegov poziv na zborovalce se je približno glasil:
Naš načelnik dr. Korošec nam je pojasnil, kakšen velik političen greh je bil, da se je Slovenija razreza ia v dva kosa, da je tako Ljubljana izgubila svoj zgodovinski narodni pomen kot prestolica Slovenije in se je politična, gospodarska in kulturna moč našega naroda oslabila. Kriva je tega SDS.
Naš prijatelj g. prof. Jarc je pokazal na škodljive posledice pristranskega gospodarstva v občinski upravi. Naše globoko prepričanje je, da ne bo ne država, ne Slovenija, ne j njeno prestolno mesto napredovalo, dokler ne prodre načelo, da bodi javna uprava popolnoma iztrgana vsakemu strankarstvu. Kadar gre za vprašanja, kj tičejo dobrobit vsega mesta, kadar gre za vprašanje socialne blaginje vsega meščanstva, tedaj morajo nastopiti vse občinske stranke složno, skupno. Takrat se ne sme ustvarjati večina, ki zahteve manjšine majorizira, in manjšina, ki si zopet prizadeva, kako bi delo večine bojkotirala in ovirala. Po celem svetu gre mogočen val za narodno skupnostjo, ustvariti jo moramo tudi mi, na ta način jo bomo ustvarili, da bomo Slovenci v vseh zadevah svoje narodne kulture in gospodarstva šli skupaj, da bomo svojo moč v javnih korporacijah, tam, kjer smo sami svoji gospodarji, predvsem v občini, uporabili za ustvaritev velike, jake slovenske narodne skupnosti. Kadar gre za tako važna vprašanja kot so avtonomija posameznih narodovih edinic, kadar je treba okrepiti in zediniti naše narodne gospodarske sile, reprezentirati našo narodno kulturo, tedaj se je treba združiti v enoto, treba je jasno manifestirali enodušno misel naroda, pokazati, da velja tu brezpogojno preko enodnevnih tvorb narodova skupnost. Oslabljeni v dolgoletnih bojih smo bili navajeni na negativi-zem, ki ga sedaj obračamo drug proti drugemu. Toda prišel je čas, da s tem prenehamo. In ravno io misel je zanesel v naše javno življenje naš dr. Korošec. (Viharno pritrjevanje!) Slovenski narod mora preko kastovskih, razrednih ločitev, preko strankarskega sovraštva ustvariti nezrušljivo vzajemnost samega sebe! Zato stran s parlizanstvoni tudj iz avtonomnega občinskega zastopstva slovenske Ljubljane! Ta drugi greli, da je to partizan-stvo dosledno in brezobzirno izvajala, tudj teži SDS.
Pa to bj se sčasoma moglo odpustiti. Razvoju Življenja se tudi naši politični nasprotniki ne bodo mogli dolgo ustavljati. Prišlo bo slej ali prej spoznanje in kesanje. Toda en greh je vsaj za sedaj neodpuslljiv, la, da je SDS položila s pomočjo nam sovražnega režima roko na največjo politično svoboščino slovenskega naroda, na avtonomijo svobodnega mesta Ljubljane! Ta avtonomija je tolika, da je klonila pred njo celo vlada dvoglavega
BB^BBBBBBBBBflflBB
V nedeljo dne 2. oktobra
občinske volitve v Ljubljani
od 8 zjutraj do 5 pop.
SLS ima
1. skrinjico!
Nosilec naše liste je
dr. Andrej Gosar
minister za socialno politiko.
orla, da jo je moral čuvati celo tuji Nemec, da je slovenski narod v svoji prestolici in njenem občinskem zastopstvu imel najmogočnejšega varuha svojih narodnih pravic. Kdor je tedaj zastavil sekiro na to korenino našega narodnega političnega, kulturnega in gospodarskega življenja, mora dati zadoščenje, mora ta greh odkupiti in zanj nositi neminovno kazen. To je SDS. Zato je dolžan vsak zaveden Slovenec, vsak demokrat, vsak, komur je za samoupravo ljudstva, v nedeljo svoj glas oddati SLS in izkazati svoje zaupanje njemu, ki to stranko tako srečno vodi in je oni, ki je prvi po metežu svetovne vojne in anarhiji čustev in strasti prevratne in prve poprevrat-ne dobe začel ustvarjati našo narodno skupnost, dr. Antonu Korošcu! Dolžnost vseh je, da stopijo v nedeljo navdušeno na agitacijo za SLS. Ne samo dolžnost, častna nalogal Če zmaga SLS, ne bo vladal na magistratu noben režim, ne črn, ne bel, ne rdeč, Ljubljana bo imela moralno jako zastopstvo svojih skupnih nacionalnih socialnih interesov in nihče, naj bo kdorkoli, se ne bo upal dotakniti s^bo-ščin ljubljanskega mesta, najsvetejše p r a, yj.ee slovenskega naroda, avtonomije pašega stolnega mesta! (Viharno odobravanje, Živela Zveza delovnega ljudstva!)
Tudi govor g. Terseglava so zborovalci spremljali s vsesplošnim odobravanjem in živahnim pritrjevanjem.
* v *
Shod je nato zaključil ob viharnem nav« dušenju dr. Jerič. Ljubljana je na današnjem shodu pokazala, da hoče izbrisati s svojega obraza dva madeža, ki ji kazita lice. Pomesti je treba z izvestno kliko, ki je dosedaj brez kazni odstavljala ljudske župane (slava dr. Pe-riču) in postavljala mestno upravo pod kura* telo gerentov. Ljubljana pa bo 2. oktobra zbrisala s sebe tudi madež zadnjih volitev 11. septembra in dala zadoščenje dr. Korošcu. S pozivom na zborovalce, naj se vsak zaveda v nedeljo svoje dolžnosti, je nato predsednik dr. Jerič zaključil veličastno uspeli shod.
Ko so se jeli zborovalci polagoma razhajati, se navdušenje še ni poleglo. Vsa dvorana je frenetično vzklikala dr. Korošcu in SLS. Od vseh strani živahno pozdravljan si je dr. Korošec komaj priboril pot do izhoda. Zunaj pa ga je množica ponovno navdušeno aklamirala in v veliki povorki spremljala do Marijinega trga. Pred Prešernovim spomenikom je bil ponovno predmet viharnih ovacij in množica je navdušeno zapela: »Hej Slovenci«. Veličasten shod v Unionu je na vse zborovalce napravil najgloblji vtis in nedeljske volitve bodo ponovna manifestacija za našo slovensko prcstolico, izraz priznanja in zaupanja našemu voditelju dr. Korošcu in naši Slovenski ljudski stranki,
Minister dr. Gosar ljubljanskim volivcem.
Na sinočni shod je poslal dr. A. Gosar, ki je moral radi seje ministrskega sveta o redukciji gimnazij ostati v Belgradu, zboro-valcem sledeče sporočilo:
Zadržan po neodložljivih poslih, ki sc tičejo tudi Ljubljane, pozdravljam volivni shod Slovenske ljudske stranke in želim najlepših uspehov. Naj SLS ob teh volitvah pomnoži svoje glasove do sijajne zmage. Ljubljana sc mora ob teh volitvah zopet strniti v enoto z vsem slovenskim ljudstvom, zastopanim po SLS, Na ljubljanskem magistratu naj zavlada pod vodstvom naše stranke večina, ki bo pošteno in nesebično delala v blagor najširših slojev ljubljanskega prebivalstva v vsestran-i ski napredek naše prestolice.	'
KUPUJTE SREČKE II. STADIONSKE LOTERIJE
bivše kranjske .Orjune1 ? poskušajo svojo moč.
SDS ne izhaja brez pretepov in pobojev.
Najeta tolpa napade mirne manifestante. -Divjanje pred ,Unionom'.
Po krasno uspelem shodu SLS je spremila tisočglava množica voditelja slovenskega naroda od »Uniona« na Marijin trg. Tam so manifestanti zapeli, predno je dr. Korošec stopil na tramvaj, himno »Hej Slovani« in »Naprej zastava Slave«. Razšli so se potem na razne strani. Nekateri so manifestirali, nič hudega sluteč, skozi Zvezdo, v katere bližini bo zborovali v demokratsko prisvojeni kazini
—	»napredni« demokratje. Naenkrat se pn-vali iz kazine tropa najetih fantičev-nevoliv-cev in izzove z nesramnim izzivanjem iu dejanskimi napadi pretep. Manifestanti so se mirno umaknili, a najeta tolpa je divjala naprej in ogrožala posamezne pasante. Na boj nepripravljeni mirni izprehajalci so se naenkrat nahajali v največji nevarnosti.
Najeta druhal je besnela dalje proti »Uni-onu«. Tam je hotela udreti v notranjost hotela kar pa se jim ni posrečilo. Razni hujskači so mladoletne fante navduševali za naskok. Nekatere so pošiljali, naj gredo po opeko, ki leži v bližini, da razbijejo stekla na »Unionu«. Res so nekateri vlačili opeko, da napadejo. V kričanju se je odlikoval neki železniški uradnik Plemelč. Tudi znani gospod Gregorka z železnice se je odlikoval z zmerjanjem: »Glejte klerikalne svinje,« kakor da bi naši napadali, ne pa »kulturni« esdeesarji. Bili so tudi nekateri drugi znani obrazi. Policija je postopala s pretepači in kričači zelo milo, tako da se je izkazala skoro za prekulturno za te ne-kulturneže. Policija je končno iztisnila razgrajače izpred »Uniona«.
SDS je s tem surovim nastopom hotela izbrisati sijajni vtis shoda SLS. Zabrisati je hotela svojo polomijo, ki jo ima vedno s svojimi lastnimi shodi. Izvežbati je hotela svojo »volivno« armado fantičev, ki naj v nedeljo goljufajo in volijo za druge. »Napredna« in »kulturna« SDS tako rešuje »napreduost« Ljubljane. Odgovor dobi od Ljubljančanov v nedeljo. Radi bi videli v nedeljo poštenjaka, naj bo to uradnik, trgovec, obrtnik, delavec, železničar, ki bi mogel voliti to propalo stranko, ki na vsak korak uničuje dober sloves naše prestclice. Naprednjakarstva z bok-setji in orjunaškimi metodami mora biti konec. Snočni dogodki kličejo na neizprosen boj proti kliki, ki sramoti naš narod pred vsem svetom.
Kdor v nedeljo te ljudi podpre, kdor ostaja doma, je tej družbi enak. Naj računa, da ga bo poštena javnost povsod prištela k »na-prednjakarjem« izpred »Uniona« in tako tudi
—	upoštevala.
Esdeesarji pretepli invalida. - Prof. Pavlič rešuje situacijo.
»Milo za drago!« je vzkliknil snoči predsednik shoda v kazini ravnatelj Jug. »Milo za drago« so hoteli vračati esdeesarji na na^o veličastno demonstracijo s svojo protidemon-stracijo. Ni se jim posrečila. Svojo jezo nad svojim slabo uspelim shodom in nad neuspelo protidemonstracijo so hoteli izliti nad katerimkoli. In iznesli so jo: nad nedolžnim občinstvom in nad ubogim 100% invalidom.
Ko je bil kazinski shod ob % 10 končan, se je večina maloštevilnih obiskovalcev razšla, ostali pa so v malih skupinicah krenili po Kongresnem trgu proti Wolfovi ulici, dajaioč s huronskim kričanjem iluzijo sami sebi, kako močni so in grozeč, da bodo vse klerikalce, ki se drznejo kaj reči, pobili kot pse...
V taki atmosferi, ustvarjeni po hujskajo-čih govorili v Kazini, se je pripetil tik pred lokalom upravništva »Narodnega Dnevnika« na Kongresnem trgu incident, ki nazorno kaže, kaj so esdeesarji zmožni celo sedaj, ko nimajo oblasti v svojih rokah in kako bi delali šele tedaj, če bi jo dobili.
Gruča esdeesarjev je tu srečala nekaj oseb, ki so se vračali z našega shoda v »Unionu« in Jih tu pričela kar na lepem klolutati bi pretepavati. Seveda so se naši ljudje postavili v bran in esdeesarji so kmalu postali krotki, čeprav se ni nobenemu od njih niti las skrivil. Od oklofutanih naj navedemo ime našega akademika Adolfa Korčeta, ki je sam povedal našemu poročevalcu, kako ga jo več esdeesarjev napadlo in preteplo ter najžalost-nejši slučaj stoprocentnega invalida Jereba. Tega je esdeesarska druhal napadla, neki znan športnik, visok in mišičast, pa je ubogega, nemočnega invalida tako krepko sunil v prsa, da je ta omedlel in se zgrudil nezavesten na hodnik. Krog njega se je zbrala nato množica, glRsno obsojajoč nasilje. Profesor P a v 1 i č, znan pristaš SDS, je takoj uvidel
neugodnost položaja in je hotel v zadnjem moment"t re-ili situacijo. Dvignil je Invalida Ln ga prem sel s pomočjo stražnika na dvorišče hiše, kjer je nastanjena tvrdka »Aloma«. Tu je prof. Pavlič pričel ubogega invalida močiti z mrzlo vodo. Jereb je le počasi prišel zopet k zavesti. Prol. Pavlič pa se je pričel
Kako in komu so se podeljevale na ljubljanskem magistratu podpore pod vlado SDS.
opravičevati, češ, saj tega SDS ni kriva, to je le delo posameznikov...
Navzoči očividci pa so se vsi prijavili stražniku, ki je napravil zapisnik o slučaju, prostovoljno kot priče, in je upati, da bo surovi napadalec kmalu izsleden in da SDS menda ne bo mogla trditi, da so si ves slučaj izmislili klerikalci.
Fiasko esdeesarjev v Kazini.
Kdor bi sodil po razmeroma velikem številu glasov, ki so jih esdeesarji dobili dne 11. t. m. v Ljubljani, njihovo moč, bi se kruto motil. Te glasove zbere SDS navadno zadnji hip skupaj s pomočjo avtomobilov, kupovanjem z golažem in s pijačo, število njenih pravili pristašev pa je v Ljubljani majhno, zelo majhno. To dokazujejo vsi shodi, kolikor jih sklicuje SDS, vsi ti pomenijo za SDS le goli fiasko Tak fiasko pomeni tudi »nočni shod SDS v Kazini Snoči niso mogli esdeesarji asbobnad skupaj niti dobrih 500 zborovalcei. Drema« jo bila na polovico praina, le okoli govorniškega odra se je zbrala klika, ki je pleskala in kričala na tak način, da se je jasno videlo, kako je organizirana in najeta ki kako je njeno navdušenje vse drugo prej kot spontano.
Shod je otvoril ravnatelj Jug, nakar je . imel svoj »velepolitični« govor bivfi ljubljansid | gerent dr. Puc Po svoji navadi je najprej za jahal visokega političnega konja, nakar je takoj uda- ! ril proti »klerikalcem«. Da je te očrta 1 kot največje izmečke Človeštva kar jih nosi zemlja, se razume samo ob sebi. Zmaga SLS dne 11. sept. je bila po njegovem dosežena le s pomočjo policijskega aparata — in niti nasmehnil se ni sam tej gorostasni nečuvennsti SLS je po njegovem na kapitalistični podlagi, SDS pa je zaščitnica demokracije! (Lepo, gospod Puc, Vaš dr. Žerjav je bil predsednik večinskega sindikata »Slavenske banke«.) SLS je po njegovem mnenju roparska ladja, ki pluje vedno pod drugo zastavo. (Tla, na katerih ste govorili, dr. Puc to, so bila od strani SDS ukradena mestni občini!) Realko je reSila SDS po vašem. (Zato, ker ima v oblastni skupščini najbrž večino, ne pa SLS.) Ponavljal je staro neresnico, da bodo demontirane gimnazije in univerza, primerjal je raze vit Zagreba in Belgrada s stagnacijo v Ljubljani in ni povedal, kdo je prenesel denar bolniških blagajn v zagrebško centralo in vso oblast v naročje belgrajskemu centralizmu. Zaletel ae je v Mohorjeve družbo, — pač zato, ker je SDS predstavnica največje kulture! Ljubljana plačuje sorazmerno največ davščin, — kdo pa je zvišal trošarino na živila, če ne esdeesarski ge-rentje? Dr. Pur se je pobahal, da so imeli mestni tramvaj zartonj na ponudbo. No, zakaj ga pa niste vzeli? Strašno se je razkačil dr. Puc nad našim včerajšnjim razkritjom o razdeljevanju mestnih podpor pod p ("renti SDS. Svečano je izjavil:
»Da, dajali sino take podpore in še jih bomo dajali!«
Volivci, zapomnite si te besde, kam namerava gospoda SDS dajati vaš denar! Dr. Puc, če trdite, da ste dajali podporo le brezposelnim, ali jo morda šentjakobsko napredno društvo brezposelno? Gospod dr. Pnc pozna le »napred-jie« (to je esdeesarske) davkoplačevalce v Ljubljani in je po njegovem mnenju prav. če se daje »napredni« denar zopet »naprednim; ljudem.
Nekdo je medtem sporočil dr. Pucu, kaj je razkril dr. Korošoc v »Unionu« o njem in o čemer poročamo na drugem mestu. O znesku 400.000 Din, ki jih je prejel, se je izjavil, da dr. Korošec, tal »posrveČeni pop« o tem v »Unionu« nesronmo laže. Dr. Puc je obljubil, da ko pride zopet na magistrat, da bo popravil »krivice«, ki jih je tam napravil »klerikalni« režim. Kako bi ta poprava izgledala, si je menda na jasnem vsak resen volivec.
Drugi govornik g. Tavčar je na shodu SDS zastopal bivše narodne socialiste. Ker pa narodni socialisti niso niks.ka čreda, ki bi stopo drvela za svojim pastirjem, si je g. Tavčar to zastopstvo gotovo neupravičeno prilastil. Ker kandidirajo narodni socialisti tudi na dragih listah, se' je g. Tavčar zelo izpotaknil nad letakom g M a 1 g a j a proti SDS. O vsen njegovih šlagerjih ni vredno govoriti, ker so vsi že davno izfili v ^Slovenskem Narodu«, istotako tudi ne o njegovih neresnih napadih na oblastno skupščino. Pribiti moramo pa še neko njegovo zahtevo, ki jr gotovo tudi zahteva oficiel-ne SDS, namreč, da naj postane Ljubljana oblast zase! Torej g. Tavčarju ni dovolj, da je Slovenija že sedaj razcepljena na dvoje, on jo hoče raztopiti še nadalje! Zahteva SLS pa je: Ljubljana bodi prestolica nedeljene Slovenije.
Nato je govoril še dr. K r a m e r. Njegov govor je večinoma obstojal iz poveličevanja »sijajne« zmage SDS v Ljubljani dne 11. septembra (razlika 23 glasov) ter iz tolažbe ubogim rnzočarancem v SDS, da se bo kmalu osnoval demokratski blok, v katerem bi esdeesarji iz Slovenije igrali seveda radi prvo violino.
Med govorom dr. Kramerja je prišla peni ka-zinska okna manifestacija SLS. V dvorani je nastalo silno razburjenje: »Ježešna, klerikalci nam bedo shod razbili!« Ta bojazen se je sicer izkazala za neutemeljeno, ker pristaši Sli, še vedno no bodo uporabljali metod svojih nasprotnikov, vendar pa je moral dr. Kramer svoj govor za več minut prekiniti radi razburjenja v dvorani. Predsednik shoda, ravnatelj Jug, je vzkliknil: »Prišli so demonstrirat, toda mi jim bomo vrnili milo za drago!« Kako so esdeesarji to »milo za drago« vračali, poročamo na drugem mestu.
Poparjen od demonstracije naših pristašev ie dr. Krameir svoj govor kmalu zatem zaključil. Zborovalci so se nato večinoma razšli, kljub temu, da so jih poskušali roditelji uvrstiti v pTotidemon-stracijo, kar pa je bilo seveda brezuspešno. Le nekaj mladih pilačanlh pobičev je odšto po Kongresnem trgu do »Uniona« in izvršilo »potoma več nasilstev nad našimi pristaši, o čemer glej posebno poročilo.
Trajno kodranje, vodno ondula-cijo, prvovrstno barvanje las
izvršuje s« strokovno v damskem česalnem salonu G JUD ALEKS. ML., Lfubljana, Kongresni trg 6.
Na drugem mestu priobčujemo dva popravka, tičoča se podpor, ki so jih dobivali posamezniki od magistrata pod SDS. Ugotavljamo, da je Skodlar Franc prejel iz dispozi-cijskcga fonda dne 30. septembra 1926 znesek 2000 Din.
Istotam je tudi vpisano, da je g. Albert Sič dne 24. decembra 1924 prejel iz dispozi-cijskega fonda znesek 500 Din.
Seznam vseh podpor, o katerih smo včeraj poročali, smo dobili na najkopetentnej-šem mestu in samo take smo priobčili, ki smo jih tam dobili. Če niso denarja dobili oni, ga je pa kdo drugi! Kako so prišla v uradni seznam imena gospodov, ki zdaj trdijo, da pod-
pore niso dobili in zanjo niti prosili, to naj w dotični pomenijo sami z magistratom.
Med tistimi, ki smo jih včeraj navedli, da so dobili od mestne občine pod gerentstvom SDS podpore, jc tudi g. Zun. Tekom včerajšnjega dne smo pa izvedeli, da je g. Zun dobi! izplačan ta denar preko tajništva neke organizacije SDS. In sicer ni dobil 2000 Din, ampak le 200 Din s pripombo, da je ostalo mo» ralo ostati za fond. Povest o podporah je torej vedno lepša. Podpor prizadeti niti dobivali niso, ampak SDS. Ali so včeraj v kazini gospodje volivcem tudi to pojasnili? Če ne, bomo 2. oktobra pa mi govorili z SDS, kakot se spodobi!	Davkoplačevalci.
Z ozirom na članek pod naslovom »Kako in komu so se podeljevale na ljubljanskem magistratu podpore pod vlado SDS«, dvoko-lonsko v 2 in 3 koloni na 1. strani »Slovenca« št. 221, leto LV od 30. septembra 1927, prosim, da se v smislu tiskovnega zakona objavi v prih. štev. na istem tr.eriu in z istimi črkami ta-le popravek:
Ni resnično, da bi bil Franc Skodlar dobil 2000 Din osebne podpore od ljubljanskega magistrata, res pa je, da za podporo niti nisem prosil niti jc nisem prejel v nobenem znesku!	Franc Skodlar.
Z ozirom na članek »Kako in komu so se podeljevale na ljubljanskem magistratu pod-
pore pod vlado SDS«, objavljeno na prvi strani v »Slovencu« od petka, dne 30. septembra 1927, štev. 221, kolona tretja, četrti odstavek pod označbo »osebne podpore« prosim, da izvolite v smislu tiskovnega zakona na istem mestu in z istimi črkami v predpisanem rolcu objaviti sledeči popravek:
»Ni res, da Je šolski nadzornik Rape prejel 2700 Din osebne podpore, res pa je, da tega zneska nikdar ni prejel kot osebno podporo, temveč je bil označeni znesek izplačan službeno dne 4. 2. 1925 kot podpora za šolske potrebščine.«
Z odličnim spoštovanjem
Andr. Rape, šolski nadzornik.
Popolna zmaga dr. Marinkoviča na sestanku voditeljev dem. stranke.
Današnja vladna koalicija ostane za vsako ceno.
O .demokratskem bloku' ne more biti nobenega govora.
verifikacijski odbor izvolijo člani, za katere je gotovo, da bodo znali volivno taktiko vla«. de pravilno presoditi; 3. da bodo o dani tak-* tiki po verifikaciji odločali klubi. — Nato se je razvila debata o možnosti vstopa Pribičeviča v demokratsko stranko. Med voditelji demokratske zajednice je prevladovalo mišljenje, da so vse Pribičevičeve ponudbe abso« lutno ničeve in da jih je treba odbiti. Pribičevič in njegova ožja okolica sta dosedaj s svojim delovanjem pokazala, da sta elementa, s katerimi se v odločilnem momentu nikakor ne more računati. Z ozirom na to ne more biti govora o kaki fuziji in o kakem bloku. Pač pa se jc izrazilo mnenje, da se morejo posamezniki, za katere ni nobene oporeke ▼ moralnem ali materialnem oziru, sprejeti ▼ demokratsko stranko. Končnoveljavno pa bo glede sprejetja posameznikov sklepal demo-, kratski klub. O sprejetju Pribičeviča in njegove ožje okolice v demokratsko zajednico pa ne more biti nobenega govora. Za te sklepe ožje konference voditeljev demokratske zajednice se je zvedelo šele proti večeru in so izzvali živahne komentarje. V političnih krogih se je predvsem naglašalo, da pomenijo ti sklepi popolno zmago politike zunanjega ministra Voje Marinkoviča. Obenem so dokaz, da so smernice sedanje politike takšne, da se proti njim ne more izvajati nobena obstruk-cija ali opozicija. Obenem so dokaz, da so vse nade Pribičeviča in njegovih ljudi za ustva< ritev neke nove kombinacije z Radičem in stičnimi ljudmi prazne in da se o njih v resnejših krogih ne more diskutirati.
r Belgrad, 30. septembra. (Izv.) Odločilno za razvoj v teku prihodnjega tedna, ko se se-stanejo klubi in skupščine, je bil današnji sestanek med voditeljem demokratske zajednice Ljubo Davidovičem in njegovimi ministri v vladi. Sestanek je trajal od 10 do pol 2. Na tem sestanku, kateremu so prisostvovali poleg Davidoviča še dr. Marinkovič, dr. Šumenkovič in Aca M i o v i č , so se razgovarjali predvsem o sestanku demokratskega kluba, ki se bo sestal, kakor smo že javili, v pondeljek, 3. oktobra. Na seji se bo razpravljalo o taktiki demokratskega kluba v narodni skupščini, ki se bo sestala 5. oktobra na prvo sejo. V imenu ministrov je Voja Marinkovič preciziral stališče demokratskih delegatov v vladi. To stališče je: Za vsako ceno vzdržati sedanjo koalicijo. Kar se tiče vladne politike za časa volitev samih je treba sprejeti stališče, kakor ga je zavzela vlada, da je treba v verifikacijskem odboru smatrati, da je za volitve odgovorna celokupna vlada, ne pa posamezniki, da je celokupna vlada solidarna za vsako dejanje vsakega njenega člana. Volitev ni vodil mogoče notranji minister, marveč celokupna vlada, v kateri je bila demokratska zajednica zastopana po svojih zastopnikih. Vsi protesti proti posameznikom padejo torej istotako na vse ostale člane vlade. To stališče zunanjega ministra so seveda odobrili vsi demokratski ministri, nakar se je pričel razgovor. G. Davidovič je pristal na to: 1. Da se demokratska zajednica strinja s tem, da se 5. oktobra voli za začasnega predsednika kandidat, ki ga določi vlada; 2. da se v
Glede gimnazij ostane v Sloveniji še pri starem.
REDUKCIJ SREDNJEŠOLSKIH ZAVODOV JE KRIVA SDS!
SDS JE USTANAVLJALA NEPOTREBNE GIMNAZIJE ZA SVOJE STRANKARSKE PRI.
GANJACE.
r Belgrad, 30. sept. (Izv.) Predsednika slovenskih oblastnih odborov dr. Natlačen in dr. Leskovar sta danes na pristojnih mestih intervenirala radi nameravane ukinitve gimnazij v Sloveniji. Proti ukiuitvi, ki po-menja težko okrnitev slovenskega srednjega šolstva, sta vložila najostrejši protest. Po teh protestnih korakih obeh slovenskih predsednikov oblastnih odborov smo dobili od mero-dajnih krogov informacijo, da je z ozirom na te njihove korake konfnoveljavna odločitev odložena. Končnoveljavno se bo o tem sklepamo šele, kadar se vrne prosvetni minister. Prosvetni minister se vrne še tekom današnje noči.
r Belgrad, 30. sept. (Izv.) Ministrski svet se je na današnji seji pečal predvsem z vprašanjem o ukinitvi nekaterih gimnazij v državi. Minister za socialno politiko dr. Gosar jo vložil proti ukinitvi gimnazij v Sloveniji oster protest in zahteval tozadevne korekture. 0 samem vprašanju .se je razvila principielna debata, v kateri je zmagalo stališče, dn se mora celokupno vprašanje ponovno proučiti fn da zaenkrat ostane, kakor je bilo. Cim pride minister za prosveto v Belgrad, pa ee bo to
vprašanje v ministrskem svetu ponovno vzelo v razpravo. Ukinile so bedo predvsem tiste gimnazije, kj jih jo svoječasno takratni prosvetni minister Pribičevič na noro ustanovil Kakor znano, je Pribičevič kot prosvetni mini-eter iz ngitacijskih strankarskih razlogov vse-povsod ustanovil srednje šole, dnsiravno za M ni bilo potrebe. Tekom obstoja teh srednjid šol pa se je pokazalo, da služijo te srednje šole predvsem zbiranju samostojnih demokra. tov. To napačno politiko samostojnih demo-kratov je vsekakor treba popraviti in zboljšati. Seveda so pri tem težave, ki so pa predvsem lokalno-patriotskega značaja.
Kar se tiče Slovenije je jasno, da Slovenija pri redukciji srednjega šolstva ne bo prizadeta tako, kakor piše samostojno demokratsko časopisje. Pisanje samostojno-demokratskega časopisja je dokaz, kakšnih sredstev se poslužuje. Najpreje so se povsod ustanovile srednje šole, na katere je bilo v vnaprej jasno, da ne bode moglo obstojati. Pozneje se je uvidelo, da so obstojale samo raditega, kor so na njih pou čevali, ne profesorji, ampak nekvalificirani agi tatorji SDS. Sedaj, ko se ti zavodi nkinejo kriči SDS o demontiranju kulturnih zavoda*
Boj proti obligacijskemu posojilu in Mestni hranilnici.
Vsa krivda o dcmontiranju kulturnih zavodov pode na SDS, ki je, kakor pri agrarni reformi tudi tu šla na pot strankarske zaslepljenosti.
Ministrski svet je sklenil, da bo to stvar uredil z ozirom na stvarne potrebe posameznih pokrajin in bo o tem sklepal na prihodnji seji, kateri bo prisostvoval prosvetni minister. Nadalje je ministrski svet sklepal o reorganizaciji poštno-telegrafske službe v državi. Pri tej priliki je sklenil, da se ukinejo poštna ravnateljstva v Splitu, Belgradu in Cetinju. Za Slo-
SDS intrigira proti
Belgrad, 30. sept. (Izv.) Dognali smo, da Je vest o redukciji univerze v Ljubljani namenoma lansirana v »Pravdo« od slovenskih samostojnih demokratov in je torej navadna intriga SDS arjev. Gotovo je samo to, da o ukinitvi kake fakultete nn slovenski univerzi dosedaj niti govora ni bilo. Pač pa je jasno, da bo slovenska univerza ostala vsaj v tistem obsegu, v kakršnem obstoja sedaj. Samo slovenski samostojni demokrati intrigirajo proti
r Belgrad, 30. septembra. (Izv.) Po današnji seji ministrskega sveta je imel Vaš dopisnik priliko razgovarjati se z vojnim ministrom generalom Hadžičem o zadevi divizijske arti-ljerijske dclavnicc v Ljubljani.
»Gospod general! V nekaterih listih beremo, da nameravate izvršiti večje redukcije delavstva v ljubljanski artiljerijski delavnici.« »To ni točno. Resnica je ta, da so bili v
Belgrad, 30. septembra. (Izv.) Danes je minister za socialno politiko dr. Andr. Gosar podpisal uredbo, s katero preide zdravilišče na Golniku v upravo ljubljanskega oblastnega adbora.
» * *
Zopet se je izpolnila ena največjih želja slovenskega prebivalstva, Golnik, ki ga je ustanovil sedanji oblastni odbornik dr. Brecelj m ki je bil namenjen predvsem našim invalidom in revnejšim slojem prebivalstva kot
IjubSlanska oblast dobi 10milfonsko posojilo.
r Belgrad, 30. sept. (Izv.) Finančni minister je danes na intervencijo predsednika obla.-tnega odbora dr. Natlačena podpisal odlok, s katerim se dovoljuje ljubljanski oblasti najetje 10 milijonskega posojila.
Dr. Gosar za Pokojninski
zavod.
r Belgrad, 30. sept. (Izv.) Minister za socialno politiko dr. Andrej Gosar je sprejel zastopnika Pokojninskega zavoda, člana uprave Alojzija Vrtovca in ravnatelja dr. Sagaduia ter odiedil, da se vse nujne zahteve Pokojninskega zavoda, ki se tičejo predvsem avtonomije zavoda in rent, končnoveljavno ugodno rešijo.
Zbornica TOI dobi posojilo.
r Belgrad, 30. sept. (Izv.) Ljubljanska zbornica TOI je predložila trgovinskemu ministru prošnjo za odobritev najetja 3 milijonskega posojila pri Pokojninskem zavodu. Trgovinski minister g. dr. Spaho je najetje tega posojila zbornici TOI dovolil, nakar je minister za socialno politiko dr. Andrej Gosar dovolil Pokojninskemu zavodu, da to posojilo zbornici TOI izvrši.
Laži ,3utra' o stanovanjskem vprašanlu.
r Belgrad, 30. sept. (Izv.) Poslednje dni smo čitali v raznih časopisih najrazličnejše vesti o rešitvi stanovanjskega vprašanj^. Kakor se je Vaš dopisnik informiral na mero-dajnem mestu, so vse te vesti brez vsake podlage in služijo samo nekaterim ljudem v njihove zahrbtne namene.
Volitev traia v nedeljo
somo do S popoldne
Zatorej:
vsi ns volišče pred S.uro! ■■■■■■■■■■■■■■■■
venijo se jo sklenilo, da spada pod ljubljansko ravnateljstvo celokupni slovenski teritorij. Pod
zagrebško ravnateljstvo spadajo sledeče oblasti: primorsko-krajiška, zagrebška, splitska, bihaška, pod sarajevsko: cetinjska, dubrovni-ška ,tuzlanska, sarajevska, mostarska, travniška, vrbaška, pod novosadsko: sremska, baška, belgrajska, podrinska, podtmavska, valjevska, šumadijska. Za Južno Srbijo bo ravnateljstvo v Skoplju.
ljubljanski univerzi.
njej sedaj, ko se sestavlja proračun, da bi na ta način vrgli vso krivdo na vlado. To delo samostojnih demokratov proti slovenskim interesom je treba naj resneje obsoditi. Istotako, kakor so vrgli to vest v »Pravdo«, so intrigi-rali tudi na pristojnem mestu, češ, da medicinska fakulteta ni potrebna in da niso potrebne nekatere druge fakultete. Njihove intrige so se pravočasno razkrinkale in so zato ostale brez vsakega učinka.
proračunu določeni manjši krediti, kakor smo jih zahtevali. Z ozirom na to so nastale razne težave.«
»Kaj nameravate torej storiti?«
»Vse to se bo uredilo tekom jutrišnjega ali, najpozneje pojutrišnjega dneva. Zadeva je nujna. Bodite prepričani, da se bo cela zadeva kljub kreditnim težavam uredila tekom jutrišnjega ali pojutrišnjega dneva.«
ljudsko zdravilišče, je v naši upravi. Leta in leta smo se bali za to edino zdravilišče te vrste v Sloveniji, bilo je v velikih krizah in nevarnostih, da nam bo za vedno odvzeto. Minister dr. Gosar je sovražne načrte prekrižal.
Zdravilišče na Golniku je last fonda za vračajoče se vojnike. Ta fond so doslej upravljali sami državni uradniki pod nadzorstvom ministra za socialno politiko. Po novi uredbi prevzema upravo ljubljanski oblastni odbor.
Z dr. SCramerjevimi grož njami ne bo nič.
Včeraj je dr. Spaho, minister za trgovino, izdal uredbo, o kateri je dr. Kramer napovedoval, da bo nekaj stotin sedanjih volivcev za TOI zbornico črtanih iz imenika. Kakor smo napovedali, tako se je tudi zgodilo, da namreč z dr. Kramerjevimi napovedbami ni nič. Uredba vsebuje samo tehnično pojasnilo k volivnemu redu.
Sosvetmka Pire in Pust sta vložila tožbo proti 9,3utru".
Ves volivni boj za ljubljanske občinske volitve je »Jutro« osredotočilo na sosvetnika gg. Pirca in Pusta. Lahko ima o osebah vsak svoje mnenje. Ne gre za osebe, gre za komunalni program, o katerem imajo odločati ljubljanski volivci v nedeljo. Tudi najostrejša borba za mandate nima smisla in je nedostojna, kakor hitro postane zgolj osebna. Osebni očitki so mogoči in neizogibni le v toliko, kolikor so gotove osebe v zvezi z dejanji, ki so v škodo pravi komunalni politiki.
Mi smo objavili dejanja, podprta s številkami in točnimi podatki, kolikor smo prepričani. da je bila politika SDS na mestnem magistratu skupnosti Ljubljančanov škodljiva. Oseb kot takih in njihovega osebnega ravnanja se nismo dotaknili.
SDS pa komunalnega programa sploh nima. Zato vzdržuje svoj volivni boj samo z osebnimi napadi na gg. Pirca in Pusta.
Ugotavljamo pa, da kljub vsemu trudu in mukam ni mogla SDS niti proti Pircu in niti proti Pustu vreči nobenega resničnega očitka glede njunega dela na magistratu. Danes, ko je volivna borba že končana, imata gg. Pire in Pust še vedno čiste roke in ime, SDS pa je umazana do kosti.
Včerajšnje »Jutro« je končno vendar povedalo svoje napade v taki obliki, da sta gg. Pire in Pust lahko vložila tožbo. To je edini odgovor na »baronsko življenje«, »prepotent-no predrznost«, »alkoholizirani taktiki«, »neresnim pustolovcem« in drugim cvetkam »Ju-trovega« žargona.
SRAJCE ZA GOSPODE
cefir z 2 ovratnikoma od	Din 58.— do 85.—
mako-ccfir, krasni vzorci od	Din 95.— do 110.—
svileni popelin	od	Din 115.— do 145.—
bele, prima žifon	od	Din 78.— do 92.—
spodnje hlače s pasom, fine	od Din 38.— naprej
F. in I. GORIČAR — Sv. Petra cesta 29. LASTNI IZDELEK	FINA IZDELAVA
SDS hoče uničiti stanovanjsko akcijo mestne občine. Zato je zdivjala najprej proti obligacijskemu posojilu in ga skušala pred-očiti kot škodljivo klerikalno napravo. Kaj so SDS brezstanovanjcil Samo da gre SDS v partizanski račun, pa lopne tudi po najhumanitar-nejši napravi.
SDS jc dvignila med gostilničarji hujskanje proti malenkostni, pa velekoristni taksi 50 par na liter vina. Ko so gostilničarji sami spregledali, da gre za hujskarije in SDS obrnili hrbet, je seveda SDS morala uganiti kaj drugega. In začela sc je pesem, da je obligacijsko posojilo polomija. Najprej je bila polomija, ker se še ni nič gradilo. Takrat je SDS rekla, da iz te polomije sploh nič ne bo, se sploh nič zgradilo ne bo in je pozivala vladnega komisarja in sosvet, naj vendar že začne.
Te laži je bilo konec, ko so na raznih mestih začele rasti nove stanovanjske hiše iz tal. Zdaj so pa vdarili zopet po komisarju, zakaj gradi, dokler ni vse posojilo podpisano. Torej enkrat prepozno, drugič prezgodaj, SDS
Mnogi, ki so se čudili, kje jemlje SDS toliko denarja za tako drago volivno propagando in še dražji strankin aparat (naj omenimo samo razkošne vizitke g. dr. Puca, ki jih je gotovo dobil že vsak ljubljanski volivec), so si prišli včeraj deloma na jasno, ko so čitali v »Slovencu«, da je prejelo »Gospodarsko in politično društvo za šentjakobski okraj« podpore od gerentov 21.000 Din in slično društvo za dvorski okraj vsoto 11.600 Din. Vedeti je treba namreč, da sta ti dve društvi glavna stebra prav nič napredne SDS v Ljubljani in to ne samo morda organizacijsko, temveč tudi mate-rijelno in finančno. Obe sta si z izposojanjem raznih šundromanov ustvarili bogato knjižnico in neizčrpne dohodke, ki so s tem v zvezi.
Pred približno dvemi leti je mestna občina bivšemu najemniku Kino Matica zarubila kino-aparat in razni inventar (stole itd.), da se krije za dolg na elektriki in veseličnem davku v znesku ca. 60.000 Din. Ta inventar je bil po mnenju strokovnjakov vreden vsaj 100.000 dinarjev in razni interesenti so čakali, da se izvrši dražba. Te pa ni bilo, ampak mestna občina je na posredovanje raznih SDSarskih ve-
Volivci pazite!
Volitve v nedeljo so le od osme ure zjutraj do pete (sedemnajste) popoldne. Opozorite drug drugega, da kdo ne zamudi.
Takoj zjutraj na volišče!
Vzemite s seboj kako legitimacijo. Volivna komisija bo povsod zahtevala legitimacijo.
Vsak volivec SLS naj se oglasi v volivni pisarni svojega okraja.
Volišča in volivni okraji so ista kot pri državnozborskih volitvah.
Volitve so tajne! Kdor se boji, da bi se slišalo, kam pade njegova kroglica, naj jo spusti tik pri ustniku volivne skrinjice, da pade popolnoma neslišno, ali pa naj pri vsaki skrinjici malo poropota, da bo bolj varen.
Agitaciiske pisarne SLS.
Centralna agitacijska pisarna je v veliki dvorani Uniona. Tu se dobivajo vse informacije.
I. in II. volišče: Alojzijeiišče, pritličje, levo.
III.	volišče: Florijanska ulica 11, v hiši g. Šerjaka.
IV.	volišče: pri g. Ogrinu na Prulah, Sredina.
V.	volišče: Društveni dom, Rarunova ulica.
VI.,	VI a, VII. in VIII. volišče: Konzum. Kongresni trg 2.
IX.	in IX a volišče: Vzajemna zavarovalnica (Medijatova hiša), Dunajska cesta.
X.	volišče: Akademski dom, SliklošiČeva cesta 5, poleg Vzajemne posojilnice.
XI.,	XII. in XIII. volišče: Rokodelski dom (dvorana), Komenskega ulica 12.
XIV.	in XIV. a volišče: pri g. Kljunu v Bohoričevi ulici 12.
XV.	volišče: v gostilni pri Ribiču (Majcen), prva hiša na Ižanski cesti.
XVI.	XVII. in XVIII. Volišče: gostilna pri Bevcu, Gasilska cesto.
25 miljonska laž.
Na včerajšnje ponovne »Jutrove« insinua-cije ugotavljamo:
1.	Tvrdki Pollak so že gerentje SDS ponudili 30 milijonski kredit pri Mestni hranilnici.
2.	Kredit 25 milijonov jc dobila tvrdka tedaj, ko ni imela SLS nobene moči ne v občini, nc v Mestni hranilnici, nc v vladi.
3.	Sklenil in izplačal je ta kredit sosvet pod komisarjem SKS dr. Drago Marušičem.
4.	Tvrdka Pollak jc ena največjih industrij v Sloveniji, ki zaposluje skoro 700 delavcev in daje stotinam delavskih družin eksistenco.
vpije, naj se dela kakor se hoče, ker SDS rav-. no noče, da bi se kaj delalo I
Druga tarča SDS je Mestna hranilnica. Ta mora služiti samo financam SDS, to je parola te klike. Ker smo to prakso razkrinkali in napadli, je SDS udarila po slovenski industriji. —
25 milijonov dinarjev je dobil »klerikalec«, Dal mu jih je dr. Adlešič. To je smrdljiva laž, ki naj užge SDSarje. Med tem pa tvrdka Pollak, odkar ima SLS vpliv v občini in Mestni hranilnici, ni dobila niti beliča kredita. »Ju-, tro« in »Narod« bosta svoje laži o dr. Adle« šiču kot »komisarju in Pollakovem pravnem zastopniku« že še imela priliko drugod pojasniti.
Ta najnovejša laž nima drugega namena kot prepričati ljubljanske esdcesarje o potrebi, da mora v Mestni hranilnici vladati klika SDS in ta denarni zavod zlorabljati za svoje partizanske namene.
Kdor hoče, da bo Mestna hranilnica tako morala služiti SDS kot sta služili »Jadranska« in »Slavenska baraka«, naj voli SDS.
Šentjakobsko društvo ima letno milijonske dohodke — le poglejmo bilanco — in ta denar gre prav v znatni meri za politično agitacijo. To društvo ima označbo »sam. demokratski« celo v oficielncm naslovu. In tem skozi in skozi pridobitnim in strankarskim društvom so dajali gerentje občinski denarl Ob istem času pa so pripeljali od nekod iz Štajerskega ubogega invalida v bolnišnico, ko ga tu niso sprejeli, je revež šel na magistrat po nasvetu dobrih ljudi, da bo tam dobil večerjo in preno-; čišče. Revež je moral seveda lačen in truden brez vsakega uspeha odromati v svoj oddaljeni domači kraj. Volivci, kako boste obsodili v nedeljo tako uporabljanje svojega denarja?
ljakov ves inventar kar na tihem prodala Zvezi kulturnih društev za slepo ceno približno 15.000 dinarjev. Ker ste bili Vi g. Puc takrat gerent mestne občine, Vas prosimo, da pojasnite, kdo je kriv, da je mestna občina pri tej prodaji bila oškodovana za najmanj 80.000 dinarjev? — Pojasnite to zadevo, pa magari v »Jutru«!
Eden, ki se je zanimal za inventar.
5.	Za kredit jamči tvrdka z vsem premoženjem ter družabniki z vsem svojim zasebnim imetjem.
6.	Ta kredit je varen, milijoni za Taboi pa niso varni.
7.	Ta kredit donaša mestni hranilnici dobiček, milijoni za Tabor pa izgubo.
Volivni drobiž za Ljubljano.
Potovanja. »Narod« pravi, da so potoval! gospodje na mestne stroške radi klavnice enkrat. »Slovenec« jim je dokazal, da je bilo to dvakrat, mi pa vemo, da je bilo trikrat. Prvo potovanje je bilo radi tega že leta 1920./21., ko sta šla tja v Nemčijo dva mestna inženirja. Gotovo sta gospoda že takrat vse potrebno ogledala.
Kako so pod gerenti ceste popravljali. V Knafljevi ulici so nemudoma zgradili v letu 1926. nov hodnik, letos so ga morali pa zopet razbiti, da so mogli položiti kabelj. Daleko-vidnost in varčevanje je to — bo rekla SDS. — V Janežičevi ulici so pod gerenti gradili kanal. Zgradili so tako, da so morali letos na novo prekopati 4 m globoko in nov materijal navoziti. Škode je vsaj 40.000 Din!
Mestna klavnica. Glede tega poglavja smo prejeli še: V času, ko se je gradila mestna klavnica, se ni vprašalo kako tukajšnjo tovarno, če bi zamogla prevzeti kako delo. Kakor nam tukajšnji strokovnjak pripoveduje, bi se ta naprava brezhibno, pa veliko ceneje v tukajšnjih tovarnah mogla izvršiti. Bi!,- so dela, kakor n. pr. železne konstrukcije, notilet za strehe, transportne naprave za led in meso, rezervarji za vodo itd. Vse to bi se moglo doma narediti. Pripomniti moram, da bi s tem delom imela kaka tukajšnja tovarna lahko za celo leto dela. Delavstvo se odpušča ali pošilja na dopust, ker ni dela. To so žalostne razmere. To naj si zapomnijo posebno delavc? strojne stroke!
Vožnje pri mestu tudi zelo razburjajo ljubljanske volitve. G. Turk naj pojasni, zakaj morajo vsi Turkovi konji voziti, čeprav drugi vozniki, ki imajo' po en sam par konj, morajo brez posla oditi domov? Zakaj nadzornik pravi, da mora Turkove konje vse zaposliti, kar jih je na razpolago?
Smrkavec. Tako je zmerjal našega pristaša g. Viranta učitelj Mlakar v nedeljo ni Barju. »Narod« laže, da je to besedo rekel Virantov oče proti svojemu sinu. Ugotavljamo, da to ni res, ampak da jih je izustil napredni g. Učitelj M 1 u k a r. Poleg iega je g. Mlakar zmerjal tudi Viranta z neotesancem.
Delavstvo artiljerijske delavnice se ne
reducira.
Gerentje so dajali podporo SDS.
Zdravilišče Golnik prešlo v upravo ljubljanske oblasti.
Kako se bilo z inventarjem Kino Matica?
Kje bomo volili v Ljubljani.
I. VOLIŠČE — Šolski okraj (od Kodeljevegn do Stroiisniaverjevo ulice) — v II. državni gimnaziji, Strossmayerjova ulica 1: Ambrožev trg — Baraka pri meetni klavnici — Ciril Metodova ulica
—	Delamska ulica (sedaj Potočnikova ulica) — Domobranska cesta — Za gradom št. 9 in 11 — Cesta na Kodeljevo (sedaj Povšetova cesta) — Ku-nuuiovska ulica — Mesarska cesta — Vojvode Mi-šiča cesta (sedaj Mišičeva cesta) — Mišičeva cesta (prej Vojvode Mišiča cesta) — Poljanska cesta od št 14 do konca — Poljanski nasip od št. 16 do konca — Potočnikova ulica (prej Delamska ulica)
—	Povšetova cesta (proj Cesta na Kodeljevo) — Stara pravda — Strossinayerjeva ulica — Tomšičeva ulica — Dr. Valentin Zarnikova ulica (sedaj Zarnikova ulica) — Zamikova ulica prej dr. Valentin Zamikova ulica) — Zrinjskega cesta — Zi-vinoadravska ulica.	.
U VOLIŠČE — Šolski okraj (ostali del) in magistratni okoliš do Tranče — v Mestnem domu: Barvarska steza — Cankarjevo nabrežje — Kapiteljska ulica — Ključavničarska ulica — Kopitarjeva ulica — Krekov trg — Krojaška ulica — Lin-garjeva ulica — Lončarska steza — Mestni trg — Ozka ulica — Pogačarjev trg — Poljanska cesta od št. 2 do 13 — Poljanski nasip od št 2 do 14 — Ribja ulica — Semeniška ulica — Na Stolbi — Streliška ulica — Stritarjeva ulica — Strmi pot — Pred Škofijo — Šolski drevored — Študentovska ulica — Pod trančo — Vodnikov trg.
III.	VOLIŠČE — Št. Jakobski okraj, I. del do Florjanske cerkve — v Šentjakobski Soli: Sv. Florjana ulica do št. 18 na desni ter do St. 25 na levi strani — Gallusovo nabrežje (prej Sv. Jakoba nabrežje) — Grajska planota — Grudnovo nabrežje (prej Pred prulami) — Sv. Jakoba nabrežje (sedaj Gallusovo nabrežje) — Sv. Jakoba trg — Merosodna ulica — Reber — Rožna ulica — Stari trg — Stiška ulica (prej Zaitška ulica) — Trubarjeva ulica — Vodna steza — Zatiška ulica (sedaj Sti§ka ulica) — Zvezd arska ulica — Žabjak.
IV.	VOLIŠČE — Št. Jakobski okraj — II- del, do Gruberjevega kanala — v mestni osnovni šoli na Prulali: Baraka na Prulali — Sv. Florjana ulica od št. 20 na desni ter od št. 27 na levi do konca
—	Ulica na Grad — Za gradom št. 1, 3 in 4 — Grubarjevo nabrežje — Hrenova ulica — Janeži-čeva cesla — Karlovška cesta — Osojna pot — Pra-protnikovn ' ulica — Privoz — Prule — Sodarska steza — Sredina — Tesarska ulica — Vožarski pot — Zvonarska ulica.
V.	VOLIŠČE — Trnovo — v mestnem otroškem vrtcu, Cerkvena ulica 21: Pri brvi — Cerkvena ulica — Ccsla dveh cesarjev — Mala čolnarska ulica — Velika čolnarska ulica — Gerbičeva ulica (prej Pot na pasji brod) — Jelovškova ulica
—	Jeranova ulica — Karadžičeva ulica — Karu-nova ulica — Kolezijska ulica, nova (prej Kopališka ulica) — Kolezijska ulica, stara (sedaj Razla-gova ulica) — Pred konjušnico — Konjušna ulica (sedaj švabičeva ulica) — Kopališka ulica (sedaj Kolezijska ulica, nova) — Koseskega ulica — Lam-petova ulica — Cesta v mestni log — Cesta na loko — Mencingerjeva ulica — Mlivka (prej Mivka, Na Mivki) — Opekarska cesta — Pot na pasji brod (sedaj Gerbičeva ulica) — Pot na Rakovo jelšo — Razlagova ulica (prej Kolezajska ulica, stara) — Razpolna ulica — Riharjeva ulica — Veliki stra-don — Staretova ulica — Stranska pot — Švabičeva ulica (prej Konjušna ulical — Trnovska ulica — Trnovski pristan — Valjavčeva ulica — Vogelna ulica — Zelena pot — Zeljarska ulica.
VI.	VOLIŠČE — Krakovo in I del Dvorske ga okraja do Cojzove in Rimske ceste — volivci A—L — v mestni Soli na Cojzovem grabnu:
VI.	a VOLIŠČE — Krakovo in I. del Dvorskega okraja do Cojzove in Rimske cesto volivci M—2 — v mostni šoli na Cojzovem grabnu: Aškerčeva cesta — Baraka ob Aškerčevi cesti — Bi-čevje (prej Na bičevji) — Bogišičeva ulica — Coj-zova cesta — Dobrilova ulica — Enionska cesta — Glinška ulica — Gorupova ulica — Gradaška ulica — Groharjeva cesta — Kladezna ulica — Krakovska ulica — Krakovski nasip — Langusova ulica (prej Tobačna ulica) — Lepi pot — Marmon-tova ulica — Mirje — Murnikova ulica — Rečna ulica — Rimska cesta — Tobačna ulica (sedaj Langusova ulica) — Tržaška cesta — Vcrstovškova ulica — Vrtna ulica.
VII.	VOLIŠČE — Dvorski okraj, II del med Cojzovo in Rimsko cesto do Nunske ulice in Kongresnega trga — v državni realki: Bleivveisova cesta št. 1 do 15 na desni ter od št. 4 do 12 na levi strani — Borštnikov trg (prej Pred igriščem) — Erjavčeva cesta — Gosposka ulica — Gradišče — Gregorčičeva ulica (prej Simon Gregorčičeva in Hflšerjeva ulica (sedai Gregorčičeva ulica) -- Pred igriSčem (sedaj Borštnikov trg) — Tgriška ulica
—	Križevniška ulica — Levstikova ulica št. 19 in 21 — Marksov trg (prej Turjaški trg) — Snlonci rova ulica — Soteska — Turjaški trg (sedaj Marksov trg) — Valvnzorjev trg — Vegova ulica — Vrtača -- Žagala — Ziljskega ulica.
VIII.	VOLIŠČE - Dvorski okraj, III. del, med Nunsko ulico in Kongresnim trgom do Aleksandrove ceste — v mostnem dekliškem liceju: Aleksandrova cesta, leva stran — Ažbetova ulica
—	Beethovnova ulica brez št. 15 in 16 — Bleivveisova cesta od št 16 do 27 — Breg — ČevParska ulica — Dvorni trg — Gledališka slolba — Gledališka ulica št. 1, 2 in 4 — Jurčičev trg — Knaflje-va ulica — Kbcenova ulica — Kongresni trg — Levčeva ulica — Levstikova ulica, brez št. 19 in 21
—	Marijin trg št. 1, 2 in 3 — Muzejski trg — Nunska ulica — Orožnova ulica — Prešernova ulica, leva stran — Cesta na Rožnik — Cesta v Rožno dolino (prej Pot v Rožno dolino) — Rutaijeva ulica — Svetčeva ulica — Šelenburgova ulica — Škrabčeva ulica — Šubičeva ulica — Večna pot — Viška ulica — Wolfova ulica — Zadružna ulica (sedaj Žitnikova ulica) — Židovska steza — Židovska ulica — Žitnikova ulica (prej Zadružna ulica).
IX.	VOLIŠČE — Kolizejski okoliš med Aleksandrovo in Dunajsko cesto — volivci A—L — v I. državni gimnaziji v Tomanovi ulici 10.
IX.	a volišče — Kolizejski oko'iš — med Aleksandrovo in Dunajsko cesto — volivci M—Ž — v I. državni gimnaziji v Tomanovi ulici 10: Aleksandrova cesta, desna stran — Baraka ob vele-sejmišču — Beethovnova ulica š*. 15 'n 16 — Bežigrad — Bleivveisova cesta od št. 28 do konca — Dunajska cesta, leva stran — Dvofakova ulica — Einspielerjeva ulicn — Gajeva ulica — Gledališka ulica brez št. 1, 2 in 4 — Gledališka ulica, podaljšana (prej Anton Knezova ulica) — Cesta na gorenjsko železnico (sedaj Vošnjakova ulica) — Gosposvetska cesta — Anton Knezova ul;ca (sedaj podaljšana Gledališka ulica) — Kobaridska ulica — Kolazejska ulica (sedaj Puharjeva ulica) — Ker-ea (prej Kolizejska ulica) — Tomanova ulica — snikova ulica — Mahničeva ulica — Puharjeva uli-Pod tur no m — Vošnjakova ulica (prej Cesta na gorenjsko železnico).
X.	VOLIŠČE — Kolodvorski okraj, I. del-med Dunajsko cesto ln Kolodvorsko ulico — t jn-stični palači: Baraka ob Vilbarjevi idioi (prej Dovozni cesti) — Cigaletova ulica — Dalmatinova ulica — Dovozna cesta (eeduj Vilharjeva ulica) —
Dnevne novice
Dunajska cesta, desna stran — Frančiškanska ulica — Kržičeva ulica — Linhartova ulica — Marijin trg št. 4 — Miklošičeva cesta — Kralja Petra trg — Pokopališka cesta — Pražakova ulica — Prešernova ulica, desna stran — Robbovu ulica — j Sodna ulica (sedaj Tavčarjeva ulica) — Tavčarje- . va ulica (prej Sodna ulica) — Janez Trdinova ulica (sedaj Trdinova ulica) — Trdinova ulica (prej . Janez Trdinova ulica) — Vilharjeva ulica (prej j Dovozna cesta).
XI.	VOLIŠČE — Kolodvorski okraj, II. del, med Kolodvorsko ulico in Resljevo cesto — v ien-skein učiteljišču na Rotiljevi cesti 10: Čopova cesta št. 10 — Costa na južno železnico (sedaj Masaryko-va cesta — Kolodvorska ulica — Komenskega ulica od št. 1 do 9 na levi ter od št. 2 do 16 na desni strani — Masarykova cesta (prej Cesta na južno, železnico) — Obrežna steza — Sv. Petra costa od št. 1 do 33 na levi ter od št. 2 do 32 na desni strani — Sv. Petra nasip od št. t do 31 — Prečna ulica — Slomškova ulica od št. 1 do 7.
XII.	VOLIŠČE — Kolodvorski okraj, III. del, med Resljevo in Vidovdansko '.'©sto — v moškem učiteljišču na Rcsljevi cesti 10: Baraka ob Resljevi cesti — Čopova cesta št. 16. t9 in 21 — Komenskega ulica od 13 oz. 26 do konca — Karol Kotniko-va ulica (sedaj Kotnikova ulica) — Kotnikova ulica (prej Karol Kotnikova ulica) — Metelkova ulica — Sv. Petra cesta od št. 34 do 48 na desni ter od št 37 do 47 na levi strani — Sv. Petra nasip od št. 35 do 47 — Radeckega cesla (sedaj Vidov-danska cesta) — Resljeva cesta — Slomškova ulica od št. 9 do konca — Tabor št. 12 — Vagoni na kolodvoru — Vidovdanska cesla (prej Radeckega cesta).
XIII.	VOLIŠČE — Kolodvorski okraj IV. del, med Vidovdansko in Ahacljevo (sedaj Jegličevo cesto) — v mestni Soli na Ledini: Ahacljeva cesta, leva stran (sedaj Jegličeva cesta) Baraka na Fri-Skovcu — Baraka ob Sv. Martina (sedaj Ketle-Murnovi) cesti — Friškovec — Med hmeljniki — Hrvatski trg — Ilirska ulica — Jegličeva cesta (prej Ahacljeva cesta) leva stran — Kette-Murno-va ulica, leva stran do želez, podvoza (prej Sv. Martina cesta) — Lipičeva cesta — Maistrova ulica (prej Vojaška ulica) — Sv. Martina cesta, leva stran do želez, podvoza (sedaj Kette-Murnova cesta) — Sv. Petra cesta od št. 50 na desni ter od Št. 55 do konca — Sv. Petra nasip od št. 49 do konca
—	Prisojna ulica — Škofja ulica — Tabor brez št. 12 — Usnjarska ulica — Vagoni pri Sv. Križu — Vojaška ulica (sedaj Maistrova ulica) — Vrhovče-va ulica — Vrazov trg (prej Stanko Vrazov trg) — Stanko Vrazov (sedaj Vrazov) trg — Župnijska ulica.
XIV.	VOLIŠČE — Vodmatski okraj — volivci od črke A do črke L — v mestnem zavetišču ia onemogle v Ja pije v i ulici št 2
XIV.	a volišče — Vodmatski okraj — volivci od črke M do črke 2 — v mestnem zavetišču za ouomoglc v Japljevi ulici št 2:
Ahacljeva cesta, desna slrau (sed. Jegličeva cesla, desna stran) — Baraka ob Kolinski tovarni — Bohoričeva ulica — Cegnarjeva ulica — Ciglarjeva ulica — Grablovičeva ulica — Ilolzapflova ulica — Hrovatova ulica — Japljev a ulic a — Jegličeva cesta, desna stTan (prej Ahacljeva cesta, desna stran)
—	Jenkova ulica — Koryakova ulica — Kette-Murnova cesta, desna stran do želez podvoza (prej Sv. Martina cesta, desna stran do želez, podvoza)
—	Sv. Martina cesta od želez, podvoza do konca — Močnikova ulica — Poljska cesta — Ravnikarjeva ulica — Stara pot — Vodmatski trg — Za vrt; — Zalokarieva ulica — Zaloška cesta.
XV.	VOLIŠČE — Pred kraji — v vrtnem salonu gostilne pri Češnovarju na Dolenjflki cesti 3: Črna vas — Dolenjska cesta — Galjevica — Ilaupt-manca — Hradeckega vas — Ilovica — Ižanska cesta — Orlova ulica —Rakovniška ulica.
XVI.	VOLIŠČE — ŠiSka z Vodovodno in Hra-nilnično cesto — volivci A—J — v šišenski šoli.
XVII.	VOLIŠČE — Šiška z Vodovodno in Hranilnično cesto — volivci K—P — v šišenski šoli.
XVIII.	VOLIŠČE - ŠiSka z Vodovodno in Hranilnično cesto — volivci R—Ž — v šišenski šoli: Aleševčeva ulica (prej Slovenska cesta) — Aljaževa ulica (prej Planinska ulica) — Celovška cesta — Dermotova ulica (prej Poljska ulica) — Dolinska steza — Drenikov vrh — Frankopanska ulica — Gasilska cesla — Hranilnična cesta — Janševa ulica (prej Kavškova ulica, vzhodnji del)
—	Sv. Jerneja cesta — Kamniška ulica — Kavškova cesta, zahodnji del — Kavškova cesta, vzhodnji del (sedaj Janševa ulica) — Kmelijska ulica (sedaj Verovškova ulica) — Knezova ulica — Kolodvorska cesta (sedaj Medvedova cesta) — Ko-slerjeva ulica (sedaj Malgajeva ulica) — Lepo-dvorska ulica — Malgajeva ulica (prej Koslerjeva ulica) — Maurerjeva ulica — Medvedova cesta (prej Kolodvorska cesta) — Nova ulica — Planinska ulica (sedaj Aljaževa ulica) — Podmilščakova ulica (prej Vodovodna cesta v Sp šišk:) — Pola-kova ulica (prej Železniška ulica) — Poljska ull-ulica (sedaj Železnikarjeva ulica) — Štajercev ca (sedaj Dermotova ulica) — Savska ulica — Slovenska cesla (sedaj Alešovčeva ulica) — Šolska
| grič — Tržna ulica' — Verovškova ulica (prej Kmetijska ulica) — Vodnikova cesta — Vodovodna cesta v Ljubljani — Vodovodna cesta v Sp. Ši-ški (sedaj Podmilščakova ulica) — Železnikarjeva ulica (prej Šolska ulica) — Železniška ulica (sedaj Polakova ulica) — Žibertova ulica.
Mariborska oblast dobi svoje kmetijske šole nazaj.
Kmetijski Soli v Mariboru in Št-Jurju ob južni železnici prevzamo muriborska oblast. Zahteva mariborske oblastne skupščine je bila, da se zopet upostavi dvoletna vinarska in sadjarska šola, ki je delovala skozi leta in leta, pu je biLa sedaj v naši državi reducirana na enolotni tečaj. To zahtevo je sporočil oblastni odbor kmetijskemu ministrstvu, ki jo je upošteval ter odredil z dekretom dne 26. sept. 1927, št. 40.087-11., da se zopet vpostavi dvoletna vinarska in sadjarska šola.
Z velikim veseljem bodo naši kmetovalci pozdravili ta uspeh oblastne skupščine v Mariboru. S tem preide v upravo oblastnega odbora tudi celotno posestvo s stavbami, ki jih je dosedaj ministrstvo uporabljalo za srednjo kmetijsko šolo. Naši dosedanji tečajniki, ki so želeli temeljitejše izobrazbo, katero jim more nuditi vsaj dvoletna strokovna šola, bodo sedaj imeli priliko izpopolniti svoje znanje. Tako je ]>a zdaj tudi zaključeno večno pre-obračanje teh šol iz enega v drug sistem.
Oblastna skupščina v Mariboru pa prevzame v svojo upravo tudi kmetijsko šolo v Št. Jurju ob južni železnici. Tudi tu je pozdraviti prevzem, ker vemo, dn bo ta šola pod upravo oblastnega odbora vse drugače procvitala.
-k Veliki vojaški manevri v okolici Belgrada. V četrtek so se pričeli na terenu med Belgradom in Mladenovcera veliki vojaški manevri, v katerih bo poleg pehote sodelovala tudi aviatika. Manevre bo vodil poveljnik kraljeve garde general Peter Živkovič. Prvi dun bo poizkus poizvedovalne službe konjenice in letalstva. Sodelujeta dve letalski eskadrili. Ker je prvi slučaj sodelovanja naših letal pri vojaških vajah, se izid pričakuje z velikim zanimanjem.
•k Nova konzula. Za konzula republiko Kuba je imenovan v Belgradu Evzebij Roman Ferer, za avstrijskega konzula v Sarajevu pa Franz Zingler.
•k Usposobljenostni izpiti za osnovne šole se prično na drž. moškem učiteljišču v Mariboru, dne 3. nov. 1.1. ob 8. uri. Pravilno opremljene. prošnje se naj predlože uradnim potom tako, da jih komisija dobi vsaj do 20. oktobra t. 1. v roke. Kdor ne bi bil pripuščen, bo pravočasno obveščen. Posebnih vabil komisija ne bo razpošiljala. Predsednik komisije.
k Slaba žetev na Pčpovem polju. V prejšnjih časih je Popovo polje prehranjevalo celo Hercegovino. L. 1018 se je pridelalo na njem 220 vagonov koruze. Lansko leto pa že samo 150 vagonov. Letos je bilo zasejanih 5.5 vagonov žita. a pridelalo se ni niti 4 vagonov, torej še manj, kakor je bilo zasejanega. Gotovo je to močan in mogoče celo najtežji udarec za gospodarstvo Hercegovine, ker okolica Popovega polja, najbolj gosto naseljena v Hercegovini, ne more prehranjevati živine radi pomanjkanja hrane, ker se narod ne zanima za drugo, nego za žito. Nekatere vasi, kjer se bavijo z vinogradništvom, niso imele bogve kakšne koristi od svojega grozdja. Vsled suše je trta slabo obrodila, poleg tega pa je bilo prodano grozdje za zelo nizko ceno, skoraj za polovico manjšo od one v preteklem letu. Vaški predstojniki so poslali posebno deputacijo oblastni skupščini s prošnjo, da se materialno pomaga narodu.
-k Nove telefonske pristojbine za inozemstvo. Dnevni trlminutni govor z Dunajem stane 46.42 Din, z Gradcem, Badgasteinom, Hofga-steinom in Spielfeldotn 37.95 Din, s Celovcem in Beljakom pa 29.70 Din, z Linzem 51.15 Din. Nočni triminutni razgovor, kar velja od 21. ure zvečer do 8. ure zjutraj slane tri petine te vsote. Nujni razgovori znašajo trikratno takso, eclair desetkratno, poziv pa eno tretjino navadnega zneska, dnevnega oz. nočnega. Seveda velja ta taksa samo za razgovore iz Ljubljane v dotičria mesta. Tudi se more iz Ljubljane govoriti samo s temi mesti.
■k Pomiloščenje na smrt obsojenih črnogorskih odmetnikov. V sarajevskem sodišču sta zaprta črnogorska odmetnika Vuk Radovič in Nikola Vujinovič, katera je podgoriško sodišče obsodilo na smrt. V sredo je prispel iz Belgrada brzojav, po katerem je bilo okrožno sodišče obveščeno, da je kralj oba pomilostil iu da je njuna smrtna kazen spremenjena v 20-letno težko ječo.
ZA JESEN iN UNO
kupujte Vaša oblačila pri znani, strogo solidni tvrdki
Jos. Rojina, Ljubljana, Aleksandrova »sla 3.
■k Slovensko plaJiinsko društvo naznanja, da sta že obe koč) na Golici zatvorjeni. Spodnja koča na Golici bo do nadaljnjega ob sobotah in nedeljah za silo oskrbovana. — V ponedeljek, dno 3. oktobra, se zatvori Aljažev dom v Vratih. — Otvorjena in oskrbovana je še Malnarjeva koča. Koča v Kamniški Bistrici, Koča na Veliki planini in Dom na Krvavcu ostanejo celo zimo odprte in oskrbovane.
■k Scmcuj. V Begunjah pri Cerknici se vrši drugi letni živinski iu kramareki se.jem dne 8. oktobra t. 1.
ifc- Dunajska vremenska napoved za 1. oktober: Nastop zapadnih vetrov, začasno dež in hlad, potem izpremenljivo in hitro zboljšanje.
•k O Lonkurencali za pridobitev načrtov za nove zgradbe, o čemer smo pisali v 219. šlovilki našega lista z dne 28. sept. 1927, smo prejeli sledeče, kar objavljamo: Mnogi večji narodi, pri katerih jo tehnika na znatno višji stopnji kot pri nas, so že zdavnaj prišli do prepričanja, da so pridobivajo siavbno-tehnicno in ekonomsko najuglednejši projekti samo polom javnih natečajev, odpirajo vsem zmožnim strokovnjakom prosto pol k nadaljnjemu razvoju. Razpisano nagrade dajo vzpodbudo tudi našemu tehničnemu naraščaju, da svoje v šolah pridobljeno tehnično znanje poglabljajo, da se z vso vnemo zainteresira zn stavbni in dispozicijski ustroj naših javnih zgradb in da se potrudi z upom na pridobitev razpisane nagrade in na ustvaritev svojega strokovnega reno-meja doprinesli v posimeznih -lučajih najboljše, česar so po svojem znanju zmožni, in to dejstvo je največji zagovornik javne konkurence pred oddajanjem izvršitve načrtov pod roko. ker v teh slučajih vč.isi tudi renomirani arhitekti vsled sigurnosti srvojega pogodbeuo zagotovljenega zaslužka niso prisiljeni napoti svoje zmožnosti do naksi-ma. Vsem strokovnim krogom je splošno znano, da je ekonomija zgradb odvisna v j>rvi vrsti v razmeroma zelo občutni meri od idejne rešilve projekta, katera zmanjšuje vsled opustitve vsake mrtve, lo je nepotrebne zazidane ploskve stavbno stroške lako, da pri tem ne trpi zahtevana ploskev uporabnih prostorov nobene redukcijo. Sevedu se ne smejo ustvarjati prihranki zazidane ploskve na račun neposredne razsvetljave ali rieposrednegn zračenj«. Toda lo so žo tako čisto strokovne smernice, dn presegajo okvir časopisne diskusije. Glavno je in to zlasti pri nnSili Šolah, dn jih bo treba zidati z ozirom na težek finančni položaj naših občin ne le ekonomsko najugodneje, temveč tudi po idejni A«*novi dispozicije in po harmoniij cele zunanjosti tako, da bodo tvorile bistven pedagogi-Sen pripomoček k ustvarjanju in vkorcninjunju
pojmov snažnosti, reda in estetiko in da bodo svojim občinam v okras, ponos in veselje. In ti cilji so dosegljivi v splošnem lo potom javnih konku-renc. To smernice so tako tehtne, da zaslužijo polnega vpošlevanja in da jih ne morejo omajati razni pomisleki.
k Vpisovanje v obrtno-nadaljevalno in trgov-sko-grcmijalno šolo v Tržiču so vrši v soboto popoldne, to je 1. oktobra, od 4.-8. zvečer v rav-nateljevi pisarni meščanske šole. Vajenci naj pri-neso s seboj zadnje šolsko izpričevalo in delovno knjižico Vpisnina je za obrtno vajence 30 Din, za trgovske pa 50 Din, ki so plača tnkoj ob vpisu. Hedni pouk He prično na obeh šolali v nodrjjo ob 8. uri, odnosno ob 9. dopoldne. — Vodstvo.
k Otvoritev brzujavn in telefona pri pošti Sv. Miklavž pri Ormožu. Dne 24. septembra t. L je bila pri pošti Sv. Miklavž pri Ormožu otvorjena brzojavna in telefonska služba.
k Kravate, ovratnike, naramnice in rainn mami fakturno blago dobite po solidnih in konkurenčnih conah pri Frau PAVLIN, Ljubljana, Gradišče 3.
k Cipkariee, ki so pripravljene provzetl v
izvršitev klekljarska dela, naj ae obrnejo na Osrednjo čii>karsko zadrugo, Ljubljana, Kongresni trg2.
k Nosečim ženam in mladini materam pripomore naravna »Franz-Josefc-grenifen do urejenega delovanja želodca in črov Glavni zastopniki novodobnega ženskega zdravilstva so preizkusili >Frnni-Jose!<-vodo v premnogih slučajih kot brez-izjemno naglo, zanesljivo in brez bolečin učinkujoče sredstvo Dobiva se v lekarnah, drofterijah in špecerijskih trgovinah.
OBLAČILA TVRDKE J. HA ČRK
Ljubljana, Aleksandrova 12 so najboljša in najcenejša.
k Stenicol najboljše sredstvo proti stenfj *mm dobile samo v drogeriji Kane, Židovska ulica.
Din 179 — boks nizki ali visoki
jmm
Lastna mehanična poprav-ljalnica čevljev
Vam v teku pol ure popravi vsak čevelj!
Ljubljana
O Volivna agitacija za občinske volitve jo v polnem teku. Zanimivo je, da posveča SDS pri teh volitvah mnogo več pozornosti agitaciji od osebe do osebe. Naš dopisnik je bil ravno priča prizoru, ko sta dva esdeesarska agitatorja pregovarjala nekega volivca, naj voli v njihovo skrinjico. Pa sla slabo naletela. Pošte-i njak jima je odločno povedal, da za nasilniško in korupcionistično kliko iz Kazine ne bo volil. Laži in obrekovanja, to so sedaj sredstva esdeesarskih agitatorjev. Vsak pošten volivec naj takega lažnjivega agitatorja krepko prime za besedo iu takoj bo videl, kako bo pričel svoja obrekovanja preklicavati, češ, saj ni tako hudo mislil. — Volivni boj izgleda ,da bo v nedeljo vse bolj oster, kot na dan državnozbor-skih volitev. Že včeraj so bile vse reklamne deske poplavljene z lepaki. Zelo aktivno posegajo v volivni boj tudi manjše stranke, zlasti socialisti in komunisti, ki očividno tekmujejo, kdo bo dobil več glasov. Pač vprašanje prestiža. Prav simpatično so bili sprejeti s strani ljubljanskih volivcev lepi lepaki SLS z imenom dr. Gosarja in veliko številko 1 v zeleni — mestni — barvi. Senzacionelna razkritja »Slovenca« o razdeljevanju nagrad s strani gerentov SDS so vzbudila povsod živahne komentarje ter marsikateremu dosedanjemu volivcu SDS odprla oči. Ko so nekateri prečitali še dve izjavi v »Slov. Narodu«, da dva nista prejela izkazane podpore, so se vprašali: >Da. kdo pa je potem dobil la denar?«
O Volitve so samo do petih popoldne. Pazimo vsi, da se kdo ne bi zmotil in računal na šesto uro. Kdor le more, naj gro volit že dopoldne, potem pa na agitacijo za zmago.
O Točenje alkoholnih pijač je v Ljubljani danes in jutri radi občinskih volitev prepovedano.
0 Vodstvo na razstavi grškega in rim.
skoga kiparstva. Gospod profesor Anton So vre predava v torek, dne 4. oktobra ot troli popoldne v Jakopičevem paviljonu o antični plastiki. Vodstvo je prirejeno za srednje šole, vabljeni so pa tudi drugi obiskovalci.
O Slomškova družba. V ponedeljek, dne 3. oktobra t. 1., bo v frančiškanski cerkvi ob šestih zjutraj sv. maša za našo pokojno vzorno članico in tovarišioo gospo ravnateljico Franoiško Zemmetovo. Člane in članice »Slomškove družbe« vljudno vabim, da se v čim večjem številu udeležite sv. maše. Ivan Štrukelj, t. č. predsednik.
G Tenorist Šimenc y Ljubljani. P0 dolgem času se je posrečilo pridobiti naš prvi jugoslovanski tenor, k{ bo zopet očaral naša srca s svojim krasnim glasom. G. Mario Šimenc nastopi v torek, dne 4. t. m., v veliki dvorani hotela »Union«. Umetnik bo izvajal skladbe domačih in tujih svetovnih mojstrov komponistov. Ker jo pričakovati velikega navala pri večerni blagajni, naj si cenj. občinstvo pravočasno rezervira vstopnico v Matični knjigarni na Kongresnem trgu.
O Pekovski štrajk v Ljubljani. Včeraj so pekovski pomočniki iz Ljubljane stopili v stavko. Stavka je dvignila v Ljubljani veliko vznemirjenje. Med mojstri kakor tudi pomočniki je že pni dan nesoglasje. Nekaleri mojstri trdijo, da so namreč že prod stavko plačevali in plačujejo svojim pomočnikom take prejemke iu plače, kakor jih le-ti zahtevajo in nekateri še višje. Da bi le prejemke dobivali tudi pri drugih mojstrih, so pomočniki prepovedali iti na
delo tudi tistim svojim tovariešm, ki sprejemajo že vse, kar stavkujoči zahtevajo. V interesu ljubljanskega prebivalstva je, da se ta stavka hitro konča.
O Ljubljanski pogrebni ta vod. Mestna občina ljubljanska je po svojem Pogrebnem zavodu postala sedaj edini koncesijonar za opravljanje pogrebov v pomeri ju mesta Ljubljane. Obseg podjetja se je s tem v izdatni meri povečal, ne da se je v isti meri povečala zavodna režija!. Zato j« umestno, da se sedanji splošni pogrebni ceniik — vpoštevajoč pri tem posebno revnejše sloje — primerno zniža. Po tozadevnem razpravljanju s sosvetom odrejam, da se splošni pogrebni cenik z veljavnostjo od 1. oktobra 1'927 do preklica zniža po naslednjem razporedu: razred gala sedanja razredna cena 7.000 Din, znižana razredna cena 6.400 Din; L razred sedanja 4.000, znižana 3.800 Din; II. razred sedanja 2.500 dinarjev, znižana 2.400 Din; III. razred sedanja 1.800 Din, znižana 1.700 Din; IV. razred sedanja 1.000 Din, znižana 930 Din; V. razred sedanja 700 Din, znižana 630 Din; VI. razred sedanja 500 Din, znižana 450 Din. — Otroški voz I. razreda, sedanja cena 300 Din, znižana 240 Din; otroški voz II. razreda, sedanja cena 250 Din, znižana 200 Din; otroški voz III. razreda, sedanja 200 Din, znižana 160 Din. Pogrebni avto: cena za prevoženi kilometer se zniža od 12 Din na 10 Din. Temeljna taksa ostane nespremenjena. — Mestni magistrat ljubljanski, dne 30. septembra 1927. Vladni komisar: Mencinger 1. r.
O Podlegel poškodbam. Progovni delavec Jožef Krajner, o katerem smo poročali, da mu je v Domžalah odrezal tovorni vlak, obe nogi, je v četrtek zvečer podlegel poškodbam. Krajner zapušča ženo in več nepreskrbljenih otrok.
PRIPOROČAMO
moško in damsko konfekcijo tvrdke
GRIČAR A. MEJAČ Šelenburgova ulica št. 3.
O Občni zbor prosvetnega društva pri Sv. Krištofu se vrši v četrtek, 6. oktobra ob pol 8 zvečer z običajnim sporedom. — Odbor.
O Zveza uradnic in trgovskih nastavljcnk priredi tečaj za ročna dela. Pričetek v sredo, 5. oktobra. Vpisovanje 3. oktobra od 7 do 8 zvečer v Alojzijevišču na Poljanski cesti. Članice in nečla-nice uljudno vabljene. — Odbor.
© Strokovno društvo javnih nameščencev in upokojencev kraljevine SHS v Ljubljani ima danes ob 20 redno odborovo sejo v kleti I. del. konz. društva, Kongresni trg 2. — Predsednik.
O Razstava in zaloga pletilnih strojev vseh vrst ter strokovni pouk v pletenju. — Ljubljana, Židovska ulica 5.
O Došle krasne bluze in predpasniki, cene nizke. Krištofič-Bučar, Stari trg 9.
O Portugalka prima F. F. Plešljivička se loči samo v Aškerčevi kleti nasproti Obrtne šole. Vabite se na poskušnjo!
Maribor
□	Razpis občinskih volitev v Mariboru.
Občinske volitve v mestu Maribor se bodo vršile v nedeljo, 18. decembra. V ostalih občinah mariborske oblasti, v katerih je potekla triletna poslovna doba, se bodo vršile občinske volitve postopoma od 20. novembra do 18. decembra.
□	Podružnica »Slovenčeve« uprave v Mariboru cenj. naročnikom in odjemalcem lista uljudno naznanja, da je povečala s 1. oktobrom t. 1. število donašalcev in pregrupirala rajone istih. Ker pa novi donašalci prve dni pri najboljSi volji in instrukciji nimajo iste prakse kakor stari, se cenjeni naročniki uljudno prosijo, da potrpijo, ako bi se kljub vsej paz-nosti pripetil nered. — Naročniki iz Studenc pri Mariboru se pa tudi ponovno uljudno opozarjajo, da bode dostavljala list od danes naprej podružnica ter da se obračajo odslej v vseh zadevah direktno na njo. — Naročnina naj se ne pošilja več v Ljubljano, temveč vplača ista donašalcu lista proti potrdilu podružnice.
□	Prosvetni večeri se zopet začno, in sicer prihodnji teden. Prosvetna zveza bo skrbela tudi letos za to, da bo vsak teden vsaj eno predavanje, obenem pa tudi za večje prosvetne večere z bogatim programom. Prosvetni večeri pa se letos ne bodo vršili ob četrtkih, ampak ob petkih, in sicer v dvorani Zadružne gospodarske banke.
□	Prvi letnik srednje kmetijske šole se ukine. Ministrstvo za kmetijstvo je z dopisom dne 21. septembra 1927, št. 39.740, odločilo, da se prvi letnik srednje kmetijske šole ukine in da ostaneta za sedaj le še drugi in tretji letnik. To šolo so posečali večinoma le Srbi in muslimani. Vsled te ukinitve so trije profesorji na razpoloženju. Ker pa se bo enoletni tečaj spremenil v dvoletno vinarsko in sadjarsko šolo, bodo zaposleni v te) šoli, v kolikor bo to potrebno.
□	Za nedeljsko konjtko dirko na Teznu je zelo veliko dirkalnih prijav. Dirkanja se bodo udeležili tudi trije konji iz Avstrile
□	Mariborski gledališki abonevti, Vi še niso dvigniti svojih izkaznic, se naprošalo, da Jih dvignejo najdalje do 4. oktobra pri gledališki blagajni. V oktobru zapade že drogi rt* abonmana. p« ae naprošajo gg. aboaenti. da poravnajo eventuelne zaostanke, ker gledališče nujno rabi denarna sredstva za tekoče izdatka. — Sprejemajo se še novi fiboneoU.	—-	,
□	Družabni večer. Drevi ob pol oemih pri- j redi Kat. omladina prvi družabni večer v tej zimski sezoni v dvorani Gospodarske banke. Odbor vljudno vabi vse starše in prijatelje k obilni udeležbi, ker se bo morebitni dobiček uporabil za nabavo novih plaščev in v popravilo glasb, orodja. Nastopi prvi oddelek godbe na pihala s krasnimi komadi. Razen godbe bo tudi petje, licitacija in podobno. Konec ob 11. uri. — Odbor.
□	Sprejem v katoliško o/mladino. Na vedna vprašanja obvešča odbor vse starše, ki želijo svoje sinove vpisati v društvo, da se sprejemajo v spremstvu staršev samo do 9. oktobra vsak dan od 6 do 7 zvečer v društvenih prostorih, Cvetltčeva ulica 28. — Odbor.
□	Manevri mariborske garnizije se prično prihodnji teden ter bodo trajali 8 dni.
□	Zanimiva športna prireditev. V nedeljo se srečata zopet dva stara rivala za prvenstvo v Mariboru, in sicer ISSK Maribor in SV Rapid. Ker se nahajata moštvi obeh klubov v dobri kondiciji, je pričakovati izredno živahnega boja.
□	Rodbinska tragedija v Studencih. Snoči se je pripetil v Studeneih pri Mariboru tragičen do-dodek. Zakonca Vinko in Julijana K. sta se v svojem stanovanju v Ciril Metodovi ulici 17 zastrupila. Pila sta čist alkohol pomešan z minium-barvo, ki se rabi za barvanje železa. V opasnem stanju so ju prepeljali v bolnišnico. Vendar upajo zdravniki, da bosta ostala pri življenju. Vzrok tragedije ni znan.
Celje
0 Koncert bolgarskega vijolinista Saše Popova, Znameniti bolgarski vijolinski virtuoz Saša . Popov priredi dne 5. oktobra v dvorani mestnega kina vijolinski koncert s sledečim sporedom: 1. K. Stamitz (1746—1801): Vijolinski koncert v D-duru; 2. a) A. Corelli (1653-1713)-Kreisler: La Follia;
b)	N. Paganini-Szimanowski: Trois Caprices: 1. Caprice Nr 20; 2. Caprice Nr. 21; 3. Caprice Nr. 24. — Odmor. — 3. o) Fr. Liszt: Koncertna etuda Des-dur (Sospiro); b) A. Skrabin: Dvoje pesnitev.
c)	S. Rahmaninov: Pollichinelle; 4. C. Saint-Saens: Introdukcija in Rondo Capricioso. — Klavirske točke in spremljevanje oskrbi pianist prof. Alfred Grone.
JSr Naročajte »Mentor«! Po celjskih ulicah so nalepljeni zanimivi lepaki kot vabilo na naročbo dijaškega lista »Mentor«. Priporočamo našemu di-jaštvu, da se z vnemo oklene tega lepega svojega glasila, ki skuša biti na zelo primeren način pravično miselnosti in potrebam dijaka.
Inserate za koledar Jug. kmetske zveze sprejema še samo prihodnji teden tajništvo Slovenske IjudRke stranke v Celju, Cankarjeva ul. 4. P. n. trgovcem ter obrtnikom priporočamo, da se te ugodne prilike za oglašanje v obilni meri po-služijo. Inserati so zelo poceni, koledar se tiska v mnogo tisoč izvodih in je tako uspeh oglašanja zagotovljen.
-0" Esperantski tečaj sa začetnike bo otvoril celjski esperantski klub v mesecu oktobru. Vsi, ki se zanimate za ta, v današnjem času prepolrebni mednarodni jezik in se ga žele po lahki metodi še to zimo naučiti, naj javijo svoj pristop k tečaju v knjigarni Goričar in Leskovšek na Kralja Petra cesti.
ADRIA" čevlja
Celje, Narodni dom
Kamnik
Akademijo v proslavo desete obletnice smrti dr. Krekove priredi v nedeljo, dne 2. oktobra ob pol 5 popoldne v Kamniškem domu odsek kamniškega Orla skupno z Orliškim krožkom. Spored akademije je sledeč: 1. Lovrenčič: Kreku, dekla-mira Orlica; 2. Drdla: Elegija in Ambrosio: Romanca, igra na gosli gna. Ilevbalova, pri klavirju gna. Andervaldova; 3. Gallus-Petelin: Glejte, kako umira pravični, poje meš. zbor društva »Kamnik«-; 4. Žalovanje (na narodno pesem »Kaj pa dela An-zelček«), simbolična vaja Orlic; 5. Govor, govori preč. g. župnik Tomažič; 6. P. H. Sattner: Na planine, poje meš. zbor; 7 ,S Sardenko: E/angelist deklamira Orel; 8. Gor čez Izaro, simbolična vaja Orlic; 9. Godard: Uspavanka, vijolinski šolo: 10. SI. Savinšek: Srce, dramatična slika, posvečena inanom dr. J. Ev. Kreka. — Vstopnina 7, 5 in 3 dinarje. Predprodaja vstopnic iz prijaznosti pri g. Grašek v trgovini. — K edini proslavi Krekovega spomina v Kamniku vabimo vso javnost, tudi urade, da se na ta način oddolžimo spominu velikega moža, ki je toliko let zastopal ravno kamniški okraj v bivšem drž. zboru in toliko storil za naš okraji Poleg tega pa so tudi točke akademije tako lepe in izbrane, da ne bo nikomur žal, ako poseti proslavo! Vabimo posebno tudi okolico!
Novo mesfo
Proslava Krekovega spomina. Katoliško prosvetno društvo v Novem mestu priredi v nedeljo dne 9. oktobra t. 1. zvečer v Rokodelskem domu slavnostni večer v proslavo Krekovega spomina ob priliki desetletnice njegove smrti. Na sporedu bo slavnostni govor prof. g. dr. Kajetana Gantarja, deklamacije, recitacije ter en igrokaz.
Vič
Vesolica v Rožni dolini na dan ljubljanskih volitev. Iz Rožne doline nam sporočajo, da priredi Olepševalno društvo ob priliki ljubljanskih volitev dne 2. oktobra, jesensko veselico v vseh prostorih restavracije »Rožna dolina« z bogatim sporedom. Tudi izid ljubljanskih volitev se bo pravočasno objavil. Zato vsi Ljubljančani v Rožno dolino!
Dopisi
Oselica. Strela. V noči od 22. na 23. september je vdarila strela v hlev posestnika Luka Debelaka iz Stare Oselice po domače Jezeršeka in ubila dve kravi, poslopja pa ni užgala. — Elektrarna. Leto dni je že minilo od lanske katastrofalne povodnji in šele pred par dnevi so začeli popravljati znano žirovsko električno centralo na Fužinah. Topot je prevzela delo stavbna družba Obnova iz Ljubljane. To je vse v redu, samo med delavci se Kovori, da imajo pri sprejemu v delo tujci prednost pred domačini. To pa ni hvale vredno in ne sme biti! Kakor delavcev, imamo tudi po-lirjev is inžeoerjev domačinov dovolj na razpolago.
Strahovita nesreča na gorenjskem kolodvoru v Ljubljani.
Včeraj dopoldne so bili uslužbenci na gorenjskem kolodvoru v Spodnji Šiški očividci grozne nesreče, ki je zahtevala življenje mladega, komaj 15 let starega fantiča.
Trgovski vajenec Edvard PodbevSek, sin železniškega kovača Antona Podbevška, stanujoč pri svojih starših v Hranilniški ulici št. 12, je imel ravno neko delo na gorenjskem kolodvoru in je pomagal izkladati zaboje. V mladostni razposajenosti in neprevidnosti ga je prav posebno zanimalo 2000 kg težko električno dvigalo, ki se je dvigalo in padalo. V radovednosti, kako funkcionira mehanizem dvigala, je vtaknil glavo v odprtino, ni pa opazil, da je dvigalo ravno pričelo zopet padati. Nesrečnež ni imel niti časa klikniti, že mu je ostri rob dvigaia odkrhnil glavo. Ko so prihiteli navzoči na pomoč in dvignili truplo, so videli, da visi dečkova glava na truplu le še na tenkih vratnih kitah. Dvigalo je presekalo dečku hrbtenico in skoro ves vrat
Dečka so nato odnesli v stranski oddelek ter obvestili o nesreči policijo. Došla policijska komisija pod vodstvom zdravnika dr. Polenška in nadzornika g. Močnika je ugotovila, da je nastala nesreča radi dečkove nepazljivosti in da ne zadene nikogar krivda. Dečkovo truplo so na odredbo policijske komisije prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu.
Cerkveni vestnik
Duhovne vaje za duhovnike bodo v Domu od 10. oktobra zvečer do 14. oktobra zjutraj. Kdor se jih želi udeležiti, naj javi Vodstvu Doma duhovnih vaj, Zrinjskega cesta 9, Ljubljana.
Marijina kongregari.la za gospode in Meščanska Marijina kongregarija pri sv. Jožefu imata v nedeljo dne 2. oktobra t. 1. ob pol sedmih zjutraj v kongregacijski kapeli skupno sv. mašo in obhajilo.
Meščanska Marijina kongregarija pri sv. Jožefu nima radi volitev v nedeljo dne 2. oktobra t. I. popoldne svojega shoda. Isti se vrši šele dne 9. oktobra ob pol Štirih popoldne.
Naše dijaštvo
Tovarišem, ki študirajo v Zagrebu v vednost!
Vpisovanje na zagrebški univerzi se podaljša do 15. oktobra t. 1. — Franc Moser, predsednik »Danice«, Zagreb.
Prosvetna szvesa
XXX. redni občni zbor Prosvetne zveze v Ljubljani bo v četrtek 6. oktobra po sledečem-redu: Ob 9 sv. maša v frančiškanski cerkvi za pokojnega dr. Kreka; ob pol 10 občni zbor v Akademskem domu na Miklošičevi cesti po redu, kakor ga predpisuje poslovnik; ob 2 bo istotam referat o kinu in filmu ter o »Radiju« z ozirom na ljudsko prosveto. Vabimo vsa včlaniena društva, da pošljejo delegate in delegatinje na občni zbor. Polovična vožnja je dovoljena. Zato kupi vsakdo celo vozovnico z mokrim žigom, katera velja tudi za nazaj.
Desetletnica smrli dr. Krtka. V soboto 8. oktobra bo minulo deset let odkar je umrl dr. Krek, začetnik našega prosvetnega gibanja. Hvaležnost zahteva, da vsa kat. prosvetna društva primerno proslave 10 letnico. Tvarino za proslavo dobe v zadnji številki Vestnika in v Vestniku 1. 1925.
Preddvor. Za otvoritev gledališke sezone priredi kat. prosvotno društvo v Preddvoru, v soboto 1. oktobra ob 8 zvečer znamenito igro »Quo vadiš«, iz časov preganjanja kristjanov. Igra se ponovi v nedelio 2. in 9. oktobra. Začetek točno ob 3 popoldne. Vljudno vabimo!
Izobraževalno društvo v Dolu pri Ljubljani priredi v nedeljo dne 9. oktobra tombolo v korist društva. Začetek ob pol 4 popoldne.
Prosvetno društvo v Št. Juriju pod Kumom otvori letošnjo sezono v nedeljo 2. oktobra t. 1. ob 3 popoldne 1. Pozdravni govor; 2. burka »Laži zdravnika«; 3. kuplet »Župana«.
Št. Jurij ob južni železnici. 2. oktobra t. 1. obhaja tukajšnje Kat. slov. prosvetno društvo 25 letnico svojega obstanka. Pri ustanovitvi društva je govoril g. dr. Korošec, ki je tudi se^aj povabljen k proslavi. Na sporedu ie tudi igra >Mlada Breda«. Prijatelji društva, pridite!
Mariborska oorota.
Maribor, 30. septembra, UBOJ IZ MAŠČEVANJA.
Pri gostilničarju Antonu Pernecu v Bezeni pri Rušah sta bila zaposlena hlapca Ivan Peršon in Ivan Polajžar. Med obema je vladala jeza, ker je Peršon kot star hlapec vodij nekako nadzorstvo nad mnogo mlajšim Polajžarjem, ki je bil precej delamržen. Dne 29. julija 1927 popoldan sta bila oba hlapca pri južini. Ko sta bila gotova, je šel Peršon delat rezanico, Polajžar pa Je postopal s cigareto v ustih po dvorišču. Ker ga ie Peršon radi tega pokaral, je navalil nanj z odprtim žepnim nožem ter ga zabodel enkrat v trebuh, nato pa ga je še udarij z ostrino po glavi. Ko se je stare« težko ranjen zgrudil, ga je še osuval z nogami in pretepel z lato. Peršona so isti dan prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjnr pa mu niso mogli več pomagati. Umrl je radi izkrvavenja v trebušni votlini. Obtoženec se ie izgovarjal s sllobranom, češ, da ga Je hotel Peršon zabosti z vilami, priče ki so celi prizor videle, pa so njegov zagovor izpodbile. Obsojen je bil na tri leta težke ječe.
DETOMOR.
Ana Osvvald. iz Lehna na Pohorju tn dekla v Orlici, io obtožena radi detomora. Dekle detomor odkrito priznava.
A. Oswald je bila obsojena na 3 leta težke
ječe.
PONEVERBE NA PTUJSKEM MAGISTRATU.
Največje zanimanje je vladalo danes za razpravo proti bivšemu blagajniku ptujskega magistrata Mihaelu Manonlju. V času od 15. maja 1922 do 11. junija 1927 je opravljal v Ptuju službo blagajnika in poneveril znesek v skupni vsoti 266.833 ; dinarjev 59 par Denar je porabil zase ter živel zelo razkošno kar se ]e radi razmeroma slabe pla-( če, katero ie dobival pri občini, zdelo marsikomu sumljivo. Večkrat med tem č*Rom so se vršile nenadne revizije blagajne, toda v knjigah je imel obdolženec primanjkljaj tako spretno prikriti, do mu revizije nevešči občinski svetniki niso prišli na sled. Maogo mu je pomagal tudi nered v mestnem knjigovodstvu, ki je bilo zaostalo za skoro pol lota. Poneverbe je odkril 0. junija o- tevuoi Ivaa
Kasper, ki Je izvršil pregled mestne blagajne. Obdolženec prizmiva poneverbe, pravi pa, da je porabil denar za ženo, ki je bila dolgo časa težko bolna.
Menonl je bil obsojen na 3 leta težke ječe in na povračilo poneverjene vsote.
Katoliški svet
Iz Rima. Siri se presenetljiva novica, da se je 821etni kardinal Ludovik Billot iz družbe Jezusove odpovedal kardinalski časti in da hoče zadnje dni preživeti kot redovnik v samostanu Madonna di Galloro blizu Rima v Albanskih gorah, kamor se je že umaknil. L. Billot je rojen kot Francoz v škofiji Metz 1, 1846. Izstop iz svetega kard. zbora ne pomeni drugega, kakor da hoče živeti odslej kot navaden duhovnik in redovnik v hiši svojega reda. — Kardinal Billot je znan kot učenjak ter odličen zagovornik tomistične vede. Kardinalom je bil prištet 1. 1911. pod papežem Pijem X. kot ogn-jevit bojevnik proti modernizmu. Kot član svetega zbora je pripadal kongregaciji zakramentov, redov in obredov ter kongregaciji de propaganda fide. Bil je tudi član komisije za biblični študij. — Stanje nevarno obolelega kardinala Fruhwirtha se je izboljšalo. V par tednih se bo povrnil v Rim, kjer se bo zdravil v nekem sanatoriju. — Nedavno so izkopali na pokopališču Campo Ve-rano v Rimu telesne ostanke nekdanjega kardinala in načelnika Propagande, Ledocho>(f-skega, in prepeljali v Ostrovo, kjer jih bodo pokopali v poznanjski stolnici. Tam je bil rajni Ledochovvski nadškof, ko je divjal kulturni boj. V ostrovskem zaporu je prejel kardinalski klobuk. V poznanjski stolnici bo pokopan te dni, ko se vrši akademski misijonski kongres. (Od 28. sept. do 2. okt.)
Knjige in revije
»Slovenski možje«, Mohorjeve knjižnice 20. zvezek bo v začetku oktobra doliskan. Res, da imamo že literarne zgodovine, tudi biografičen leksikon izhaja, toda priročne knjige, v kateri bi bili na kratko očrtani vsi oni naši možje, ki so bili stvaritelji naše kulture, le še doslej nismo imeli. To vrzel je sedaj izpolnila ta prepotrebna knjiga, ki jo je založila Mohorjeva družba, spisal pa Jr. Avg. Pirjovec. Avtor je s posebno srečno roko orisal vsakega moža tako, da je podal jedro njegovega prosvetnega delovanja, pokazal nam njegovo glavno pomembnost v razvoju naše kulture, navedel njegova najvažnejša dela in tako na silno preprost, a prav zato tem bolj hvale vreden način približal vse te osebnosti prav vsakomu: izobražencu, zlasti dijaku, da naglo in pregledno že v šoli ali po knjigi na široko obdelano snov ponovi, preprostemu pa, da pregledno zajame to, kar je potrebno. 47 mož je opisanih, za vsakega je dodan izvire.n lesorez Miha Maleša. Knjiga obsega 20 tiskovnih pol. Za osnovne šole (ponavljavne itd.), za prosvetna društva, za dijaštvo in za vsakega bo ta žepna izdaja, ki je obenem galerija naših mož, res nepogrešljiva knjiga. Podrobneje bomo o njej še pisali, ko pride knjiga v promet
»Razgled«, slovenska družabna revija, Ljubljana, julij 1927. Vsebina: Alfonz Gspan: dr. Julij Kugy in njegova beseda; Vladimir Kapus: Ob hladnem potoku; Alojz Gradnik: Iz kitajske lirike; dr. I. Lah: Pri triglavskem župniku; Moda; Film; nadaljevanje romana iMetropolis« (Thea v. Ilarbou) Križanke, grafologija; Nove knjige. Poleg tega je zvezek zopet bogato ilustriran. — ^Razglede izhaja mesečno in stano celoletno 80 Din, posamezna številka Din 8. Uprava in uredništvo v Ljubljani, Šo lenburgova ulica 7-11.
Šport
KNJIGA 0 PLAVANJU V STAREM VEKU.
Profesor dr. Brvin Mehi je zbral vse podatke o plavalni umetnosti starega veka. kar jih je dobil v literaturi onih časov. Te raztresena sestavke je sedaj zbral in dopolnil in jih je objavil v kujigi, ki je pravkar izšla v založbi Enist Heimerann v Miinchenu. Pripoveduje nam o plavalni umetnosti Grkov, o njih bogovih in junakih, o plavanju pri Rimljanih, o plavalnem slogu starega velca, o igrah v vodi. plavalnih tekmah, o skakanju in potapljanju, o plavalnem pouiku, plavalnih napravah, o plavanju žensk in o posebnih plavalnih uspehih (rekordih). Citira nam Platona, ki pravi: "'Ali boš dal službo ljudem, ki niso modri in ne znajo ne brati ne plavati?« — -Otrokom, ki 6e učijo plavati, damo snopiče trstja, da laže plavajo in laže roke pregiba jo < Zelo lepa je zgodba o Leandru: Nihče mu ni pomagal, tudi Eros ne; okoli in okoli obdan od sovražnih kipečih valov je drčal brez pomoči naprej. Že so odpovedale trudne noge, zastonj je bila borba neumorno ve-alajočih rok, strašno so se mu zaganjali valovi v usta, in srkal je nesrečno pijačo krutega morja. In nato piše o njegovi ljubimki, kako mu je plavala naproti, o Afroditi in Pozojdonu itd.
Prav posebno zanimivi so v imenovani knjigi podatki o tekmah starega veka in o kopalnih napravah (termah itd.). Naslov knjigi je: Schvimm-Inmst im Altortum.
Netzznfinna
Prostovoljno gasilno društvo Rudnik priredi
v nedeljo dne 2. oktobra t. L v gostilni pri g. Je-sthu v Rudniku veliko vinsko trgatev Začetek ob treh popoldne. Čisti dobiček je namenjon za zgradbo gasilskega doma. K obilni udeležbi vabi odbor.
Oodbeno društvo »Oradašcac Vič-Glince proslavlja dvoletnico obstoja društva s tem, da priredi dno 1. oktobra ob pol 20. uri obhod z godbo po občini Vič in podoknico svojemu čast. članu graščaku In veletrgovcu g. Robertu Kollmannu ter mu pokloni skromno diplomo za priznanje njegovih zaslug. Dno 2. oktobra se vrši veselica v gostilniških prostorih g. Fr. Kramarja na Glinesh 0 Pričetek veselice je ob 15. uri. Občinstvo prosi za naklonjenost tega društva, ki je nepolitično iu goji snnio godbo.
Rodni občni zbor pevskega društva »Krakovo-Trnevo« se bo vršil v nodeljo dne 9. oktobra 1927 ob 9. uri v gostilni g. M. Sokliča, Pred konjušnico. Dolinost vsakega rednega, podpornega in ustanov-, nega člana je, da se rednega občnega zbora zanesljivo udeleži — Odbor,
I
Svetovna markn: Cendre de rose Rouge mandarine
Ilourlols — Parls
r-
tM
a
o
v C
-c
o
o
t-3
s
C
35
. —_; c
S « 3 © c 2
S-Ss .SsS
„ "3 CO S(1<N c •
® - | I
,— ^ O ■
—	ftSač^ =
—	t- js —
' -00 e ^ t-«
c S ao £ £
•si^^JTi-s
O? ^ , <M .2,0 &
r-1
"3 Si® »' * -S«
i o . -r *---. . ma*;
i « — — — —' -
i O P _r .
si ~
»Sm3 — -^ — o e v ... ■
S MS ££ i 5 >®
= £ 5 ® 3 r. B a—"0 ~ i ?■=§» ■°>><BC
, R , ^^ » r c J - B 5
[ a £ ®
s; >o _ 2
a s c
o
I t. O ...
.«? C. ®
_ «
c 5ž o
C
C — r~ ■
■ © o t-.
-
•S. C -C— ©
t £j*
S
© O
s Ta fis * « -"3 --
so t^O^JSft-, _ £ « C t- O g O B^-S 2 - c -
g •gAjas..:
C
C . x
w; s
03
o
"H > i^ciii = >5
se 3u:i
o .sJL$"4, ^ -r
- c ca o Sej js S g V® •
g t- -— iS oc U c;
—' 2 ® J- S s fc
g S <~ ie .= £2 " .Aiej
§ O s-oi-ne^ ={2£i C
O Šg^oSg^S
_, C c C	> t-
5"g o| .g g«1-S
> js ca cj >—. c-i> c <" 6oc S •
rt s-." o ^ ; o'-o =»>—&> : K. ^ —. c ©t) O ■, e » -M . c 03
; C	> r— v
iS£gg.S>§ c. S
.b N m io g) —	®? I
O © ©	tO —
C ,, .S I —: «
a« « N ji—scs so5 2 03
a »s. ^ i ^ &S8S2
£3
č-> a> -a w
5	BB r - O S25"
' i -i-S1? SHS
n .S I	«- Č
t-- in »On« - p, ~ r; i-! P-i t; as m Cfi iS c eooo
§• vn „C lC ^r oč _ -O a _ «
ri -I O	a
«So6 cf® >o5, S. ~
.-g I S^^SSS^g^S -
,©« ©-OOH«? ffl a t
® e S5 &
© i. o o a «?
capa >>k*tt>
o; c* cr c JC
m ^ t»
2 ci oč « » .-i
«0 K
Sli
00 -H
eo
o e
- I-S S 5? 3
S 'C
6 &	§2 &
o H	s
O h	® O
SI O •a	5 -S .5 £
o	SS
a	"S s
« 03 ^ .g	9 -si
a-^JK c i a 1
° a ^ ° o-. B 6£ S © ;
l^*«« 't, -a o. '5s>JeBSs >«s
iri^lHil
CJ ^ —
® v
■a o rf-3 !
^ .. ta: g s 2;3£
SS « «r fes S ® bsgSlc© 2 o s
© a
lil LJUDSKA KNJIŽNICA iz založništva Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani: 23. zvezek.
11! A. Sheehan, Nodla?. Povest irskega dekleta, 24 Din, vez. 32 Din. — 24. zvezek: A. Marbv.
Hanka. Lužiško-srbska povest. 22 Din, vez. 30 Din. — 25. zvezek. Haggard, Hči cesarja e!8 Montezume Din 30, vez. Din 42. — Storžek in njegovo burkasto življenje. 14 Din. ^	14 Din, vez. 22 Din. — 27. zvezek: Pregelj, Otroci solnca. Din 24, vez. Din 32
ill
B-fe
C O
=
>
S u
O S
> es
^ o
c d o K
rs c
il
U m
C3 0>
C a
CS r.
•Ž
>1 O
>cn o es
tn e
.3	|	co	o
M		•rt	co
CJ	S	u	a a
o	OJ	a	c:
	3 a >		N
rt >		H (D	OJ a
>en	o		>•—<
	TJ	•rt	R
a CJ	3 >o .a	O 09	'c
• rt	o	_a	
			
"flJ	—	o M	u. OJ
>	t-,	a	E
O
1& .5= N
> o
m S ® ^
>s tc o s E
"O
c rt
Dh
C s
te
"S 3 -r ^
N
J4 O e >o C
>og o O >V
o
5 i | ^.2, w a ' a
a >	«
.1 ™ Z -c
b —< "S _, o" 3 t. c: E ^ 2. - 5 -
tn J3 u
a
S £ 2
„	o ^s
3 *>
~ -S P"
eu
0	a ^ c.
1	«
1 tn
C >o
ž, co
O >
a •- •
- M
.S.1-c
<u o ^
a c
A g
>OJ
H
a
<n - o	i
« a>	&	I
ja	»j
o	p -•
a	bc °
— _	-	C
X c	E	8
P cs	*rr
3 v o .
S o
Ow w
. . M —•
09
^ S -a > = -
o o
u
"i M >
"> O
o
co o
kl
.SLS
C 'S
tn
C
i2 'S l-g i o
.o a 'o
u a" S
© .n
t. — _ >tc C -
O
O
a ^
> .3
tc.-S o —
Š a
O o
o
Sla
O 1) o
O N —
t-
o, c. a
o t. C.

3	a g -s
aj © o
o? 5
>o C a o 41 tr^ c 5 s 5 rt —
- .s
c 3 C T — a -
o
c rt
e
C
B
v o
C- _>
a
o; a
H

^ 3 C O
rt — rt
S,-3 a C ^ T" O O

£ E |
o i C g
I "C
1 a
—\5 «
;Ef § 3 &
cj	-___ —
3 a 'o'.-o *3 ^ jc c tc
g-s
o « to >
.2,«
n!
O
o »rt p
a e n
tn
o>
> ?
o t-3 a
o
j«
"o
O
.. 2 E
^ 3 O _ "S
s
N- ■= g N a c —,
CX._ 03 a -3 >n
"" iTr. M tO
o
■ W J3
cj a v; o
co
3 "o
'k E
2. x
s? 8.
ii o >aa t- ~
a —
— s:
S
S , to "T
cj a cj
tu n->
o a tj
E v ,
-A-S
^ _ "
. CJ
p C
O>s; 5 = ^ •=•-
r. = v _c — 3 — tš e® 3 — C C 3 ..
It--2
C3 a;
JZ o ©
C >;o
M ••—< r'|l
.o .o > c a """"
— — "K
iT ^ c
o -==o
>s.
% 5 5
t£ 3
c ^ 2
C' o ~
> o
3 a
et O a
'čT^a
3 2
3 a
d
a a tc~
F o
cj rt
>w —
Sbg, 2 « b —
.C.2,-5
o__
s en x
E
>3 3 ._
s
0	"(U
tcCZ5 "č
1	I
fij "3
§ 5 BI o <u t: B
c S g
©Jd-S.
— cj 1—
"C ©
O fc.
— o
efl ^
O
C ©
~ iS
C 4) tn
a o
09
s a a
> E |
1 o c 3

o a
a
8 « a > 2 I	I
C I ec >aa I
.3
a
u ^ G C O
o
a
'1 a
a a
o s
~G
a
■5
a
a v ~ I a I
09
- I
<n 1 .2 O
E a
A. c
o >
< ^ -fc ;a -5 «, p
a	v
OJ	
>	1
>N	1
05	
	CJ
a co	a
OJ E	eo C
	CJ
E	>N
o	CS
MO	fc.
a jc	
' e	O
>	
E	a Tn
a F—i	>
	
- >t0 -o a
•	a ^
•	u o
a co > p
oj c cj
n ._ rt x a
E"§ll'lS ooS^g
^ o g S > .£.
^^ a ^a" S5'S u i
§>¥Š N.S c
o
c •-'o a »n »e
iž a -3 e a o tc ^
tna.rt ® g .ti
g a N c
c g-g © S-C
„ O > 5 es -= S O > m a
c a if _
_ rt cj
M c-r
09
«
a73 ^ c
G © ŽZ
© ft^iž ?? ^
O--© — a es © a _ _ ,
a a a cj es
^ te>0 "O
o g i
-- o a ^ 5 ^ H JJ .©
° a
09 tO
a a
s: t-, „ >
to 2 a
•S I "5* o la a Q
« g .s
° 5"i fe.s
«3 C "C
a o c
S o e

o I d 5 E
0 5 Otf ^ (j; ^
>JS a "P cs g p-c a a
©	g-g o-
rt ii > to cj B iz;
ifMii
I >T3 otmCO
g a a a.= bo cj
<t> a s: <u — a
e © 2 — S.-S-5-S3
rt © rt N
? cj '	u
aob^®*rtCJ®-' to _ © —s.5 >ns a
> vrt-TT « r* E ■rt S -r1 ® © -rt
.©. .	G P
— CJ rt ~ O '—=
BT3P a rt a
t- CJ J3« C 3 S ~
>-e>£
O
g | S O © &5-S g
- -__toa tc
© & S —
I
/11 — © £ sp F Sprt« ®o
"" 'n a-g o
is^.g g
o «
5/uzl'ir >Sceyv
MALI OGLASI
jVsaka drobna vrstica 1-50 Oln aH vsaka beseda por. Na|naa|«l oglas S aU S Oln. Oglasi nad W»*l vrstic s« računajo vit«. Za sdgovar znamko! Na vpratan|a brca znamke ac odgovarjamo I
I Sijajno bodočnost
nudimo uradniku ali urad-____' niči, ki vloži v dobro
Trgovski pomočnik !	v L'ub
• 3 letno prakso v mešani stroki, i i č c službe v mestu ali na deželi. — Ponudbe na upravo »Slovenca* pod It. 7692.
Abonenti
»e sprejmejo na prvovrstno hrano. Gosposvetska c. 13, I. nad., št. 100.
Prosft'
VAJENCA
sprejmem. Dobi plačo. -GUSTAV PUC, khpar, TržaSka cesta 9. 7671
PLETILKE
dobe delo na dom. — Ponudbe na upravo lista pod: »Pletenje it, 7653«.
KUHARICO
snažno in pridno, ter
SOBARICO
ki pere tudi perilo, sprejme večja trgovska hiša jta deželi. Ponudbe z navedbo dosedanjih služb na upravo lista pod šiiro »Dolenjsko« štev. 7644.
Sprejmem VAJENCA
mizarske obrti. - Istotam se proda ŽELEZEN ŠTEDILNIK in rabljen ŠIVALNI STROJ. Franc Šetina, Gunclje 19, pošta Št. Vid nad Ljubljano.
Ijani 50.000 Dm ali več Zadostuje tudi jamstvo. Ponudbe prosimo uprav' lista pod »Resnost« 6472
POTNIKA
pridnega in zanesljivega, pri trgovcih v Sloveniji in Hrvatski dobro vpeljanega, ki bi hotel poleg svojih predmetov — vzeti s seboj tudi vzorce volnenih izdelkov (vsakovrstnih pletenin) proti dobri proviziji — Učem za takoj. Event. sprejmem potnika tudi samo za pletenine. Ponudbe na upravo lista pod: Strojno pletiljstvo Stev. 7625.
Postrežnica (sobarica)
dobi takoj delo. - Naslov v upr. lista pod št. 7711.
Prikrojevalce
gornjih delov iščemo za takojšnji nastop. Domača tvornica remenja i kožne obuče, Zagreb, Zavrtnica.
STRUGARSKI
POMOČNIK
mlad, za les, se prejme takoj pri VEKOSLAV (.B.ABIč, Rečica, Lalko.
ki
jr
POZOR J KROJAČI, šivilje in čevljarji,
ako Vam Vaši stroji nagajajo, obrnite se na specialno mehanično delavnico Justin GUST1NČIČ, Maribor, Tattenbachova ul. 14, ker ima ista spec. oddelek za popravila strojev vseh vrst.
H
Oddam s 1. novembrom
STANOVANJE
z 2 sobami, kuhinjo in pritiklinami. Istotam se odda meblov. SOBICA. - Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 7673.
MIRNA STRANKA brez otrok, išče solnčno, vsaj 3 sobno stanovanje v mestu za takoj. Plača naprej. Ponudbe pod It. 1717 upravi »Slovenca«.	Proda se motor vrtilni tok 220/380 Volt, 4 KS. - 5TEVC za enakomerni tok 220 V, lOAmp. Sprejemajo se popravila vseh elektrostrojev. - F. Pcrčinlič, elektromehanik - Gosposvetska 16, Ljublj.
Meblirana SOBA s posebnim vhodom se takoj odda. — Naslov v upravi lista pod št. 7608. Mirna stranka brez otrok želi stanovanje 2 sob in pritiklin ali 1 velike sobe, kabineta in pritikline s 15. okt. ali 1. novembrom. - Ponudbe na upravo Slovenca pod: »Solnčna lega« št. 7647.	
	Družba »Ilirija« Premog - drva - koks - oglje. Dunajska cesta 46, poleg Iv. Zakotnika. Tel. 2820.
	RokoI/O se proda Od! dftd p0d ugodnimi pogoji na dvorišču na Ambroževem trgu 9. Velikost 26 X 8 m. - Inior-macije pri »Levante«, Kolodvorska nI. 30, Ljublj.
	
MSI11	
Na lepem, solnčnem kraju v novo zgrajeni hiši na Glincah cesta XV. št. 8, se odda za dobo več let delavnica — po dogovoru se tudi preuredi v stanovanje. -Vpraša se istotam. 7683	
	TOVORNI AVTO 1*4 tonski, 30 HP, Bian-cki, malo rabljen, poceni naprodaj. Eventuelno dam proti zadostni garanciji tudi na obroke. Pojasnila in ogled v Logatcu v gostilni »SOČA«. 7694
	Motorno kolo znamke N. S. U., 3 HP,
___________	
RAZPISUJEMO DBF- dobavo 120 ms jamskega lesa. Ponudbe je vložiti do 13. oktobra t. 1. — Več se izve pri Direkciji drž. rudnika Zabukovca, pošta Griže. 7704	v dobrem stanju, se poceni proda. I. ZORMAN, RUŠE.
	Specer stelaže v Celju proda PETER ŠETINA — SEVNICA ob Savi. 7566
	KROMPIR
Lepa soba
se odda s 1. oktobrom na Domobranski cesti 5,
I. nadstr. Elektr. razsvetljava, parketi. Poizve se istotam.
PRAZNO SOBO
preprosto, išče gospodična, ves dan odsotna — najraje v bliž. sv. Petra. Ponudbe na upravo lista pod šifro: »Soba« 7714.
Ugodno prodamo ca.
60 vin. sodov
po 200 do 700 litrov. — »Konsumno društvo za Slovenijo«, Ljubljana — Šiška.	7659
»LETOŠNJA VINA«
večina buteljska, pristen Ljutomerčan, Jeruzalcm-Čan, tudi izvrsten sadjevec, se zopet najceneje dobi direktno od produ-centov, večje množine takoj od stiskalnic. Tozadevno se je čimprej obrniti na: IGNAC VIČ AR, p. Sv. Bolienk p. Središču
na vagone razpošilja PETER ŠETINA, Sevnica ob Savi.	7565
~ŠuhaWVA
odpadki od žage in parket zopet na razpolago po najnižji ceni pri Ivan ŠIŠKA, parna žaga, Ljubljana, Metelkova 4. Pre-skrbite si pred zimo dobro kurjavo po ugodni ceni!
KMETIJO
pri Mariboru, 28 oralov, lepa poslopja in živina, ter HIŠO v trgu za gostilno proda Zagorski, Maribor, Tatenbahova 19
V zelo promet, kraju na Notranjskem, 8 minut od žel. post., ob glav. cesti, sc proda enonadstropna hjfo 8 pritikl., vrtom llloa in zemljiščem. -Poslopje je zelo pripravno za trgovino na drobno in debelo. - Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod: »Ugodnost« itev. 7645.
PLETENINE
na Yaguard- in »Acht-schloss«-stroje se odda. Ponudbe na upravo pod: »Lepo delo« štev. 7652.
Iznčena ŠIVILJA
se priporoča za šivanje po hišah. - Naslov pove uprava lista pod it. 7712.
Koruzo za hrmo
oddaja najceneje veletrgovina žita In moke
A. VOLK. Lfubijana
Hesljeva casta St. 24.
Priporoča se trgovina > železnino
A SUŠNIK, Ljubljana
Zaloška cesta
Kemična pralnica
In barvanje ohlek v najraz Hčnojšlli barvah izvrSuje de la v najkrajšem Jasa pri najnižjih cenah
ANTON BOG
Šelenburgova ulica 6/1. Tovarna Vič-GIince
Gramofonisti!
Vsa popravila vseh vrni gramofonov ln drugih različnih godbenih aparatov i z v r & i m strokovnjaSko solidno, ceno in pod jamstvom v moji Specialni delavnici za fino mehaniko.
Ao Rasberger
Ljubljana, Tavčarjeva ulica Stev. 5.
Z dežele prinesena popravila izvršim, če Je le mogoče, Se isti dan. Peresa, zobna kolesa in različni posamezni deli so vedno v zalogi.	0782
I7B3V3 Jaz, Fric KA-l&jdVd. pus, izvošček v Lcscah, prekličem vse očitke, ki sem jih izrekel o Ivanu NOVAKU, šoferju na Bledu, glede vr-šitve njegove službe kot šoler pri družbi Alp-avto.
Inserirajte v »Slovencu" 1
Naznanilo.
Otvoritev mesnice na Sv. Petra cesti št. 61
v soboto 1. oktobra, kjer se bo prodajalo vse vrste meso, kakor goveje, telečje, svinjsko, slanina, mast in razni drugi mesni izdelki. Mesnica bo odprta ves dan. Na zahtevo se dostavlja na dom v vsaki množini. Cene konkurenčne. Solidna postrežba. Za obilen obisk se priporoča	Josip Musar, mesar.
Potrtim srcem sporočamo žalostno vest, da je naša iskreno ljubljena žena, mati, hčerka in teta, gospa
Frančiška Erbar roi. Ladsha
soproga mestnega clektromonterja
danes 30. t. m. po dolgi in težki bolezni, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo 2. oktobra t. 1. ob pol 5 popoldne iz hiše žalosti, Jernejeva cesta 49, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 30. septembra 1927.
ŽALUJOČI OSTALI.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
Za nov
potrebujemo prostora, zato
6.000 parov platnenih čevljev — stara cena Din 59*- — sedaj 10.000 parov platnenih čevljev — stara cena Din 89.- — sedaj 6.000 parov usnjenih luksuznih čevljev — stara cena Din 229*- -4.000 parov lakastih luksuznih čevljev — stara cena Din 249'—
Dame, ne prezrite te prilike in pridite v našo najbližjo podružnico.
Din	29
Din	69
sedaj Din	169
sedaj Din	169