Foštoina plaćana T gtjfcvtai Leto UOL št, 249 Ljotljana, »otota 3«. oktobra 1937 Cena Din i.-* ^~~^^~^^^— ' ^^^^^ 4 ^^^^^^^^^^^^^ Izhaja vsak dan popolđne, lzvzemfi nedelje 1d praznik« — Inseratl do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrat a Din 2.50, od 100 do 300 vrat a Din 3. vecji Inserati peUt vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratnl davek posebej — >Slovenski Narode velja rnesecno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN OPRAVN16TVO LJUBLJANA, Kaafljevaolloaitov.fi Telefon: 31-22. 31-23, 31-24, 31-25 ta 31-26 Podružnice: MARIBOR, Stroasntajerjeva 3b — NOVO MKSTO, L^ibljanska c, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova aL 2, telefon št. 190 — JBSENICB: Ot> feotođvora 10L Poetna hranflnica v Izubijani *t 10.851 Francoska zunanja politika: „Hoćemo mir, a svoje borno branili!" Obširen ekspoze Delbosa na kongresu radikalno socialistttae stranke — Francija vođi dobro premišljeno politiko o miru, a misli vedno tuđi na uspešno obramba svojih pravie ob sodelovanju s svojim! zavezaiki LILLE, 29. oktobra, r. Zunanji mtnister Delbos je podal na radikalno-socialistič-nem kongresu ekspoze o zunanji politiki. To politiko, je dejal Delbos. rzvaja vLada, ki ji načcljujeta Blum in Chautemps. Za-hvalil se je obema za njuno podporo in prijateljsko ^aupanje, ki mu ga izkazujeta. Nato je Delbos poudaril, da se njegova zunanja politika opira na ideale franeoske demokracije. Pri tem pa izhaja iz načel, ki jih je bil tako mojstrsko opredelil Herriot leta 1924. Res je, je nadaljeval nato Delbos, da je Društvo narodov, ki £a hoće Francija obnoviti in okrepiti, doživclo udarce, ki so njegovo delo oslabili. Nekateri njegovi neuspehi so vlili imperijalizmu pogum. Nezaupanje je nekaj-krat pospeševalo spletke, ki so skušale omajati pogodbe in pakte. ki so pa miro-ljubnim narodom sedaj pred skupno ne-varnostjo mnogo bolj potrebni, kakor kdaj-koli prej. Vsi ti nedostatki i/hajaio po Delbosovem prepričanju iz krize medna-rodne morale, ki jo pravkar preživljamo. Zdaj, ko živimo v takih okolišeinah, je treba reševati predvsem mir, ki je v nevarnosti. Pri tem se moramo va-rovati nepremišljenosti in slabosti ki bi bila prav tako ne vama. Doseći moramo zo-pet tisto. kar smo izgubili in reorganizirati feile, ki bi mogle obvarovati mir. Delbos ie nato poudaril, da je Francija za ohranitev miru. Ni je dežele, s katero se Francija ne bi hotela pogajati. Francija je že v samem začetku dogodkov nastopala z miroljubni-mi pobudami. Serrkaj spada zlasti predlog o ncvmešavnju. Pravega miru ne bo. če ne bo dostopen vsem. Francija pa pri tem ne bo dovolila, da bi jo pritegnili v kakršno-koli križarsko vojno. Kdor isče novih zbli-žani, ne izdaja Društva, narodov, marveč služi in podpira njegove ideale. Poleg tc^a Društva in v soglas>u ž njim je treba sklepati z neposredno prizadetimi dTŽav*Lmi še posebne dogodke. Ta delovni način se je obncscl tako na kanferenci v Montreuxu kakor v Nyomi. Tej sleđnji se je posrećilo izkoreniniti gusarstvo na Sredozem-skem morju. lT*speh podobnih konferenc je odvisen od temeljnega pogoja, ki obstoji v spoštovanju tistega. kar smo podpisali. Najnujnejši posel je torej skrb za veljav-nost podpisov, ki morajo posrtati prava obveznost. Mir si on i na vzajemnem spošto-vanju in neodvisnosti narodov Tu tiči eden izmed razlogov za naše zadržan je v španrkem vprašanju. Ko srao v soglasju z Veliko Britanijo predlagali drugim državam naj v ta 9por ne posegajo, smo se ravnali po miroljubni in liberalni tradiciji naših prednikov. To vprašanje ima dve plati: pravno in politično. Posezanje v notranje življenje druge države je nevarna stvar. Zato se nismo hoteli vezati ne glede na naše simpatije do republikanske Šnanije. S tem ne ozna-njam politike odpovedi. Smatram nosprot-no, je dejal Delbos, da mora Francija, kadar gre za njene življenjske koristi, hladnokrvno in z vso odločnostjo proučiti vse možnosti. V tej strašni preizkusnji pa mora biti enodušna. Francija bo v nevarnosti pripravljena braniti varnost svojih ogrože-nih mcj in prometnih zvez. Segla bo tuđi po najmoćnejših srcdstvih zmagovite obrambe, če bo treba. Prav tako bo pa nas-topila tuđi, kadar bo šio za prepreci te v vojne, kajti napadi na odločne in močne narode so izključenl Dtjstvo pa je. da se je mir v Evropi v zadnjih 15 mesecih, od-kar je izbruhnrta španska vojna, ohranil. Neikateri trde, da smo zapirali oči pred nevarnostmi in da smo na ta naom nevar-nost le povečalL Toda čas in trud za mir ni nikoli izgubljen. Kaj bi sodili o vladi, ki bi s svojimi računi danes ali jutri pospešila cas splošnega zločina? Mislimo, da služimo istočasno domovini in človestvu. ko se temu upiramo. DcIdos je nato obžaloval, da so se dogodili primeri poseg^.nja v .^pans-ke doijodke tuđi po londonskem dogovor«. Zaradi teh posegov se nadaljujejo strahote španske ___ ——^——^^^—■ ^m državljanske vojne in ogražajo »vetovni | mir. Naše stališče, je nadalieval Delbos, j je lojalno in jasno: Zahtevamo dejansko ! »poštovanje teritorijalne nedotakljivosti in politične neodvisiiosti Spanije. Sklicujemo se na so^lasno pričevanje nepristanskih opazovalcev, k; so nadzirali naše meje, in zahtevamo errako spoštovanje načela ne-vmešavanja. Pripravljeni smo sprejeti vsa-ko obliko nadzorstva na kopnem in na morju. Pri tem pa ne bi mogli stprejeti tisto. kar bi drugi odkloriili. Naia zunanja politika se varuje nepremišljenosti. ki so lahko dvojne Nepremišljenost besed in ne-prcmišljenost de^anj in akcij, ki jih ne bi mogli izpeljati do konca. Prav tako bi bili nepremišljeni, če bi v svoji opreznosti sli do odpovedi. V tem primeru ne bi ostali varuhi miru. marveč bi drugim dali priliko, da ga porušijo. V teh mejah se gib-lje naše stali^če. Preteklost in sedan ost omogočajo Franciji, da ohranja svojo hlad-nokrvnosL Vso svojo silo hoče porabiti 7a pre-prečitev vojne, ne pa za njeno pospe^i-tcv. Zaveda se pa tuđi tega, da mora biti pripravljena in da mora vojno dol>iti, če bi ji jo kdo napovedal. Delbos je nato raz-lagal, da je disciplina, enotnost socijalni mir, ljubezen do dela in finančno ravno-vesje neebhoden pogoj za ohranitev miru. Prijateljstvo in zavezništvo med Franci jo in Veliko Britanijo ki sta najtrdnej&a varuha miru, je sedaj močnejša. kakor kdajkoli. S pogodbo, skle-njeno v Ramhouilletu, smo okrepili svoje zveze s Poljsko. Francosko-sovjetski pakt ohranja svojo veljavo in solidarnost, ki nas druži z M.!o -antanto, sta potrdila predsednik jugoslovenske vlade dr. MUan Sto ja dinović in nedavno tega Nj. Vel. ru-m-unsiki kralj Karei II. Po drugi strani imamo plemenito navdahnjene govore, ki sta jih imela predsednik Zedrnjenih držav Roosevelt in njegov z-unanji minister Cor-dell Huli. Delbos je n*-ito omenil pogumno delo van je Vatikana v korist miru in svo-bode. Na koncu svojega govora je Delbos | poudaril, da je potf ki vodi k splosnomu | miru, še vedno posuta s tmjem. Po tej i poti smo pa doslej vendarle preprečtti novo sveto\tio vojtK). NiČ ni izgubljeno, vse borno še resili, je rekel Delbos na koncu svojega govora, če bo Francija ostala enot-na in moćna! Herriot: Francija je na vse pripravljena Za DelbojOiii je govori] predseđmk par-lansenta Eduaril Herriot, ki je izrekel priznanje zunanjeniu niinietru in želei, «la naj kongres v resoluciji pokaže svojo eogtenoet v vseh vprašanjih zuaanje politike. Sogla-tinobt l>o ze!o siečno vplivala na bodoOno-st našeua naroda v trenutku, ko bo potrebno, da ;ra podpro v borbi vsi njegovi einovi. Francijii je dance bolj kot kd:ij prej močna in na vise pripravljena. Francija ne želi borbe ideoloških taborov in ji je tuđi vee-eno. Če je ta ali ona -iržava lašistična ali komuirstična. s:iino da re ^blike ohrani za-se in jih ne vsiljuje soeedom. Notranja politika |>o znanem izreku ni izvozni predmet. E>otnktiil ee je napeK^ti v ^relozemskem niorju in podčrtnl potrebo ;>> vzajemn;>pn oie'l Francijo in An^lijo. (lovoreč o Sovjetski Rusiji, je Herriot rekel, da je Frau-cija nila včasih v zelo ozkih ve^zeh s carsko Rueijo. l>ejstvo. da je dane« Rusija komunist iona država, je zadeva, ki e? nanaAa na rusko notranjo politiko, ne p.i na Fran-rijo. Kar ee mene tiče, niorun reci, da (Stanem zveet temu narodu, k; mu želim, na naj se razvila r»o potih deni >kiaei]e. Mi želimo, da bi bila noža domovina močna. To pomeni, *;.a ji moramo priskrbati ^arno narodno obram>M->. Zato ]>a se tn->ra F nam-i ja e in £r<*podarstvo idravi. Kongres je navluše-io pozdravil izvajanja predse-tnika TTerriota in nato -tapel franeo-■tko himno. Nato jf kons»"es POirlasno epre-jel sklepe o zunanji politiki in zaključil Pf\|o. Japonski mirovni pogoji Kitajska bi se morala popolnoma podvreči japonskemu nadzorstvu TOKIO, 30. oktobra, br. Po informacijah iz tukajšnjih dobropoučenih krogov po-roča Reuterjev dopisnik, da je Japonska dostavila maršalu Cangkajšku svoje po-goje, pod katerimi je pripravljena skleniti mir s Kitajsko. Japonski pogoji so: 1. Priznanje novo osnovane države v No-tranji Mongoliji s strani Kitajske. 2. Petim severokitajskim provincam se mora priznati pravica, da si same izbe-rejo svojo vlado in svobodno odločijo, ali hočejo spadati še nadalje pod Kitajsko, ali pa se žele osamosvojiti ali pa priključiti japonskemu protektoratu. 3. Japonska mora dobiti koncesijsko ozem-lje pri Sanghaju s svobodnim dostopom na morje. Obseg te koncesije se bo do-ločil po tem, koliko ozemlja bodo ja-ponske čete pri Sanghaju zasedle. 4. Japonski se mora priznati pravica ribarstva vzdolž vse kitajske obale do in-dokitajske meje. 5. Kitajska mora izstopiti iz Društva narodov in se pridružiti protiboljševiške-mu bloku. 6. Kitajska se mora v zraku popolnoma razorožiti in izročiti vsa svoja vojna le-tala Japonski. Po poročilih iz Nankinga smatrajo v ki-lajskih krogih take japonske pogoje za do-ćela nesprejemljive in le za nov dokaz ja-ponskih osvajalnih namenov. Junaški odpor Kitajcev v čapejn Peščica Kitajcev kijubnje vsesn navalom Japoneev in brani veliko skladišče Šanghaj, 30. oktobra, br. Pešoica kitajskih vojcikov ima Še vedro v poscisti veliko skladišČe v Čape^i na meji medr.arodiif n;l-»elbine. To ekLa ii^čc ekuJaio Japonei poznati v zrak, vendar do sedaj brez i»peha. kor se morajo opirati na me-lnarodno na-eelbino. Kitajci eo danes odbili vs^ ja poneke napade jnponskf*ra topništva in ptroj-nic. Junaska obramba zadnjih kitavkih čet v Čapeju zbuja poveol veliko oboiRlovanje. Anjrleški vo.iaki, ki se nahaj-ajo v blizini t^kladišča. d-elijo s ki?ajskimi vojaki svojo vsakdanjo hrano. Kitajci se irdovratno i rani jo ter izjavi ja jo. da ee l>odo umaknMi samo na rzrecno povelje Can^kajška. Kitij-sk: ro.;aki bi ee mr>sli \*Tk v&$ umakniti v u:e 'narodno nase'b'nn. da S2 rc:ijo. Zopet obseđno stanje v Jeruzalemu Arabski teroristi so veđno bolj bojeviti JERUZALEM. 30. okt. AA. V starem de-lu mesta je prišlo do spopada med Arabci in 2idi. En žid je bil ubit, trije pa ranjeni Neki Zid je bil tuđi težko ranjen pri pokopaliSkih vratih. Oblasti so objavile obsedno stanje v starem delu mesta in ustanovile tam novo policijsko stražnico z 20 redarji. Vse stro^ke za vzdrževanje te stra^nice moraio plakati preb:valci tega rnestnega okraja. V Transjordaniji so po- I skušali arabski # teroristi zopet presekati dovodne in promete zveze. V severni Palestini se je v raznih vaseh razvilo stre-ljanie med teroristi in redarji. Na pomoć so jim poslali vojake. V starem židovskem delu mesta je ne-kdo streljal na štiri ?ide. Policija je uved-la strogo preiskavo, ki pa ni rodila nobe-nih sadov. . I Tuđi Nemčija ne gre v Bruseli BERLIN, 30. okt br. Nemška vlada je dala svoj odgovor na povabilo belgijske vlade k udeležbi na bruseljski konferencL Nemška vlada je povabilo odklonila, ker ne spada med podpisnike washingtonske pogodbe, je pa pripravljena sodelovati pri vsak i akciji za mirno poravnavo kitajsko* japonskega konflikta, Če se bo prepričala, da so podani za to neobhodno potrebni po-goJL Načelni sporazum v Londonu Svoj pristanek morata dati Se obe španski vladi London. 30. oktobra A A. Odbor za ne-vmašavaaje je po včerajšnji seji objavil na-sleninje oradiio j>oroeilo: Zastopniki držav, ki so zastopane v pododboru, go se sfx)razumeli o nacrtu revolucije, ki je bila izdelana na eestanku dne *2Q. oktobra. Zastopniki so se »porazumeii, da pristane jo na devet točk angle^k^ga nacrta z dne 14. jul i ja, ki se nanašajo na umik prostovoljcev, na priznanje pravie vojskuiočih se držav obema strankama in na kontrolo, ki se naj izropolni z dodatki Van del Weningove£a nacrta- Sporazum obsetfa naslednje točk^: 1. Predsednik odbora naj stopi v stik z obema strankama v španiji, da ti dobil čim prej njihov pristanek plede eso^lelova-nja pri umiku prostovoljcev, ki nišo španci. Doseže naj ti*di, da se šesta vi ta dve komisiji. Ena komisija bi nadzirala umik pro-stovoljcav, ki bi se v sorazmerju e štovil-čnim stanjem umikali iz obeh taborov, druga pa bo ugotovila ?tevilcno stanje- 2. Predsednik bo obvestil obe stranki, da bodo države, ki sodelujejo v sporaziimu. istocatino priznale pravice vojskujocih &e strank obema taboroma. ko se bo začel od-hod prostovoljcav in se bodo izpolnili pogoji iz 1. točke. 3. Od dne, ko se bo začel od odbora do-loceni odhod prostovoljcev iz španije, se to tuđi začela izvajati od odbora določena kontrola na franrosko-španski meji. Ta kontrola bo tuđi izpopolnjena z določbami, ki iih bodo za pomorsko kontrolo sprejeli pomorski i^rokovnjaki na temelju dopolnilne-^a poroeila. 4. Vsaka vlada mora izdati potrebne odredbe za prevoz orožja in ođ-hod ali prevoz prostovoljcev v španijo, ki bodo v skladu 7. ffornjimi določbami. Na ta način bo vlada pokazala, da pristaja na sporazum, ki je zsroraj načelno nakazan. Zastopniki Velike Britanije. BelsHe, Franeije, Švedska in Ce-škoslovaške €o že izjavili, da njihove vlade brez pridrzkov aprejemajo ?ornjo revolucijo. Amerika bo posredovala v spanskem konfliktu? Amerika se boji, da bi se španske razprtije razširile tuđi na ameriške države London, 30. okto!>ra br. ^ eliko pozornost t vseh iukaj^njih diplomatskih kro^ih j« zbudil f^oTor aineriskcga podtajnika Snm-raer-W©!Isa. ki je napovedal, đa bodo Ze-dinjene dršare prerzeJ© vlo^o po^redoval-ra t španskein konfliktu. V angirških kro-ffih to ameriško pobndo toplo poidravljajo in ji pripisnjejo iiredno vainost. ker uiez-ne po ta.ko dolgotrajnih breiplodnih pri-zadevanjih vendarle dovesti do n*peha. >Daily Telegraph< piše. da j« ta sklep Ze-diDJenih drtar poslediea bojasni, da bi utegnil španski konflikt vplirati tud i na odnošaje med ameriškimi driavami, ker s« jaiiroameriške države vedno bolj oprede-Ijujejo v ipanskem sporu. V Washington« je zaradi tega zavladala bojaien. da bi uteg nilo med ameriškimi driavami laradi te^a pri ti do sličnih napetosti kakor vladajo ut-radi Hpanije med evropskimi driarami. Kdaj in v kaki obliki bo iiTedeno ameriško posredovanje, bo dolofeno sele po diplomatskih raigovorih, ki so se ie priveli- Nemčija in Vatikan Nova kampanja nemSkega tiska zaradi * papeževe enciklike Berlin, 30. oktobra, r. V Nemčiji se je privela nova kampanja proti katoKški rer-kvi. »An^riff« je danes objavi! oster Čb.nek, v karerem trdi, da ee )e papež zvezal z bolj-Scviki. Tako ra-zlaj^a najnovajjo |»apx«ž«vo enciklike Enciklika predstavlja po nj^go-vem mnenjo :zjeff»tn zunanje ^r»!it aar-jev, ki naj bi po pristanku inoskovoke vlade oastopiH v Kuriji, tako Oa bi katuliAKa cerkev tam prevzela m-estj pravoelavja, V enctkliki papež proslavlja ^eškoelovaško in franeosko demokracijo le zato, da bi m po j tej približal Stalinu. !.Jape/eve emikMke * v Ncoi^iji oiso smeli objaviti. Le đuhovdči-I na jo je nazglaaiia « pninic. fioClttžnl eZ$e\nt(k Po&avje o misifonarifh V neddjo je bila misijonaka nt'detja, ki M }e posveti! »Slovence* ćelo stran. O po-meno siovervekih misijonarjev za slovensko domovino čitamo, da »se slovenski narod kot ceiota premio zm*eda, koj rse pome-nifo i»/ej*ovT misijonarji, N&si misijon&rjl ae bore na bojni fronti Kristuscn'i kot ra-ttopntki vsega dovenskega narf*da. Naši misifcmarfi so rato i $\*ojim deten^njem tuđi vir neizmerne milosti ra slovenski narod, ki ga z&xtc*pajo. Trudi in naptiri misi-Jonariev nam priktičejo iz neba Se pose-ben božii bla&oslcrv. S'dši misijonarft no ta nas mali slovenski narinl &r potebno po-membni, ker so ravno oni dometa ed'ini njegovi predstavitetji v* mrtc*0h dclctah sitne ga mseta. Velik je pomen nttSih misijo- • narjev za naš narod in Jugoslmijo. Se več-fi bi bil, če bi jih bilo već. Imamo okoli 75 misijonarje\\ če pa primerjarno to ste-vi/Jto z Hotandci, ki jih je ko>ma? se enkrai \*eč kokot nas Slmx*ncev (Hotfmdce\' je samo v E\Topi S milijono\'f Po \*eri so protestanti! »vS/cnvnectr je torej zelo slabo pt>-učenl), pa imajo 30 krat već misijemarjev* in misijonark kakor mi.« »$lox*enčevam misi jonska razmišljcmia se Čitajo kaj zanimhv. Xarn pa se rdi, da borno Sto\*enci morali skoraj pošiljati naše misijonarje med nxše brate, ki *o s pristankom ali brez pristanka Vatikrrmt izgubiti pravico Čuti boijo besedo v tfuhi materin-ščini in se danes i*se holj pofrezajo v neko \*ersko brezbrirnost, ki relo škoduje njihos'emu du&ri'nemu blogm. Kar -se pa tiče primerjave med siovenskimi in holand-skimi misijonarji pa so pri »Slovencu« po-zabili, da imajo Holandci t svnjimi koloni jami dovoij velik interes na tem, J.i po-šiljajo med s\*oje koionialnc pc*dložnike čim veČ misijonarjev, ki jo ntijt>oljs'i ttti-ralci poti holandskim gospodaTSt\*enikom, ki sluzi jo milijarde in milijarde na račtm holandskih koionij. Naši misijonorfi pa pripravi ja jo ne svoji dfvmn^Hni. kl kolonij nimat nega utirajo pot nekomu dnrgermt. Komu ni težko uganiti! »Slovenec« bo to tuđi vedelj Službene „Vrhashe Novine" o hanhorttatu Službeni organ \rbask.e bnn&vine *» &a~ njaluki »Vrbaske mvvine«. ki to ohenem tuđi glasilo JRZ, 3O objavile v svofl zadnji številki ćlanek% v knicrem oprmičujcjo ukrep mirtistrskega pred^ednikm^ da je amaknil konkordat. V <3anku st poudar-ja: »Katolička cerkev nikakor n<> more očitati vladi dr. Stojadintnića netojafnotrt, ako se je odiočtfa, da konkordata ne pred I oi i senatu. Vlada je upoktevoia, ko me je od-ločila za ta akrep, $o\t yiiinia MM, iii*w^i 5^5. ofcWfc ^^^^ fiiodtfai Prcoiiera' < Miniram HHNEJSI FILM — »DBLAN V 6Croeto»vuo vojno, ko je Avstri-ja predstavljala v«dlko državo oltrog- SU miHjonav prelrivaloev, od katere je res-nično odpadlo na Avstrijo 25, na Ogrsko 20 in 2 mdlijona na Bosno. Od prebiva !cev Avstiije je bilo samo IO rodlrjoaiov resnič-nth Netmcev, ostali so biH Slavan i, prav tako pa je bila tiudd polovica Otrrske slo-vanske. Staro državo je družila samo moćna tradicija, aarj je bila to tvorba, ld je bila stara 400 let, zato tuđi ni Čudno, da so se Ijuđje navadUi živeti v eni đrža-vi. Vendar pa je "bila to d-ržava preteklo-eti, Plemenitaši, duhavšftina, stai*i uractai-iki in ofidrji ao bUi tišti stan. ki je bil steber te države, kl je Se čutil tradicionalno vdamost habsburški dinastiji, drugi Btanovi kot mei&čanstvo, trgovstvo in de-lavetvo, ki ga je btk> na/jveč te velike vda. nosti ni tako resmičaio čutilo. O stari Avetriji se more reci, da jo je obvladoval rasmeroma dober iiračCniški aparat in to, da so se v dolgth stole t jih pokrajine gospodarsko prilagodile ena na drugo, v državnein življenju sta prevla-ctoivala avstrijski in madfcuraki vladajoči element, v gtaerpodaTstvu pa je kazal svojo arnoč neonski kapital. Preda vat elj je nato razčlenil š0 vlogo ■slovenskih prredanojnih strank: Slovenske Jjudske stranke, Narodno napredne stran- | ke to stranke aocialnih demakratov. Te-daj si je le malokdo zamiSljal mažnoet, da bi mogli Slovenci eksiđftirati tuđi izveo avstrijske države. Govornik je nato označi! vlogo dr. Su-šteršiča in dr. Kreka, pomen majske deklaracije, vlogo mlade revolucionarne nacionalne slovenske mladine in paraen ti-voljske resolucije, ]d je proglasila kot cilj Sloveneev enotno slovansko držsivo, oesiro-ma balkansko federativno državo. Dotak-nil se je gibanja Preporodovcav, ki ao bili prepričani, da morejo Slovenci pričakovati osroboditve samo od velike vojne, v Materi bo Avstiija propadla. Eklino stvarni in konkretni prognani je postavil glede zgx>dovme in razvoja Slovence v Ivan Cankar v svojem govoru leta 1913. zaradi ka.tereg-a je bil zaprt in pri-sotni spremljali z veliko pozornostjo in nagradili predavatelja s pri3v&nim. a.plav-I zam. Albin Đežinea dosledno zanika krivdo Razprava je bila siseci ob ZO. prekinjena in se je nadalje vala danes dopoldne — Obtcženec v protislovjih Lji»blja.na, 30. oktobra. K«ij očita Albinu Dežmanu obtažnica, orno poročali včeraj. Očdtek je težak: umor !>o ^relera preudarku. Dežman ga odklanja zoio vztrajno, toda v teku včerajšnjesta za-»liševanja prič wi njogsa samega, so nastala velika nasprotja med dejanskim položajem, v kolikor so ga mogli sodniki ufiotoviti. in med i7-javam! obtoienca in nekaterih zanj go\x>rečih prič. Dežmanova afera se nam zdi zelo 7Aimota.na. To je proces, katerega je treba šteti med najtežje v zadnjih letili. Laž je je voditi raspravo proti zloC-inčem, ki puste svojo žrtev na kraju umora. Pre-iskovalni sodnik in sodišče imata v takih primerih vsaj nekaj konkretnih dokazov, na katerih je inogoče graditi obtožbo. V Dežmanovem procesu so corpora deJicti 7.e\o skromni. Na mizi pred sodniki je ste-kleničica. katero je Kančišarjeva Miui ponudila Dežmanu, Ceš da je v njej zdanje. V stokleničici je bila. kakor trdi obtože-nec, ocetna kdsli«na. s katero ga je hotela Miči zastrupiti. /trtev so klicali vsi do-mači in Dranan sam Miči, v obtožnici je zapisano, da ji je bilo irne Marija. Pole-g stekleničice je robec. katerejia je Dežm-an vzel iz torbice, potem ko je Miči skočila v vodo, in še nekaj drob na rij iz torbice po-ko}ne Mict To je ^"se. SAM ŽRTEV USODN1H OKOLISCIN Truplo pokojne Miči so našli 12 dni po dogodku blizu Trbovclj. Ker so bili vsa prepričani, da je sama skočila v vodo, so jo pokopali brez obdukcije. Morda bi obdukcija v nekaterih straneh pojasniVa njeno zagonetno smrt. Tedaj, ko je prise! Dež-man na oro/niako postajo javit, da je Miči skočila v vodo, bi se moral orožnrkom vsiliti dvom, da morda le ni šla prosto\*oljno v smrt. Vsa z-jgorska dolina je poznala Dež-mana in njegovi dve ljubici. Vsi so vedeli, da je imel že 4 leta pred dogodkom otroka s sedanjo ženo Angelo. rojeno Dolane, ter da je ime! še vedno razmerje 7. obema hkratu. Znano je bilo, da je pokojna Miči grozila Dežmanu, d*a ga bo ubila in znano je bilo, da je AngeLa dostikrat izzvala prepire zaradi ljube/ersske rivalitete. Po-sebno važno se nam pa zdi to. da sta obe pritisikali na Dc^nrana in /ahtevalt odlo-čitve. Angela je zahtevala, da jo ženi. ker ima /e otroka z njo. Miči pa je bila blaz.no zaljubljena vanj. in pripravljena vse žrtvovati, da dobi Albina /a moža, čeprav je imel že nezakonskega otroka. Dežman se je moral odločiti ali za An-gelo ali za Miči. toda odloCiti se ni mogel. ker ni človek, ki bi bil sposoben za hitre in koičnoveljavne odločitve, in ker je po svoje »visel« na Angeli in na Miči. Xa pomoč so mu prišle morda same okoliščine in ni izključeno, da je v tem jedro te afere. IGRAL SE JE Z 2ENSKAMI Oglejmo si tega fanta. Mlad je še, srednje visok je, plave oči ima in svetle lase. Poteze v obrazu ima skoraj nežne. CIovek fnočne volje n-a pr\ i pogled ni. pac pa je zelo inteligenten v pravem pomenu te be-•ede. to se pravi, da hitro in jasno misli ter se brez težkoč prilagodi vsakenru položaju. Na vsa vprašanja zna odgovoriti. ne da bi kazal kakšno zadrego. in ćelo pri odgovoriK, ki so v očitnem nasprotju z odgovorom, ki ga je izrekel pred 10 minu-tami, ne izgubi navnotežja. temvc^ znova zavijeza govor in sev saj »fotmalno« te-maže iz neugodnoga položaja. Tuđi preveč rcazn faot ni. Ker ječede n in pritupen, go- tovo ni imel težkoC v o-bčevaiiju z dekleti. Njegov oče je organist. Doma inrmjo harmonij in Dežman se je naucil sam igrati na harmonij in na harmonike V kolrkor mu osvajanje deklet ni olajšala prikupna zw-nartjost, v toliko mu je pomegal sloves, da z*ia igrati n-a harmoniko in žaba vati dekleta z muziko. Po inteligenci je gotovo preka-Šal Angelo in Miči, zato ju je lahk© ob-vladal v vsakem še tako napetem položaju. Znal je obe potolažiti ob pravem času, obema je govor:!, da ju ima rad. Miči 0a je gotovo bolj ljubila kakor Angela, Z Angelo je imel rarmerje že več ko 4 leta, toda Angela se je prilagodila polžaju in >e nazaduje zahtevala z vso odločnostjo samo še to, da ji placu je alimente za otroka. Miči je bila drugačma. Zahtevala je če-dalje bol] odločno. da io vzame za ženo in da prekine vse zveze z Angelo. INTELIGENTEN SLABIC Tuđi neka? cink&ma in srcne podivjano-sti je bilo opaziti pri tem fantu. Dostikrat je odgovoril sodnikom zelo zadirčno in raa-hrulil priče, ki nišo tzpovedale njemu v prid. Čeprav je trdil. da je imel Miči res-nično rad mu tega nismo mogli verjeti, ker se je o njej po njeni smrti iz-ražal zelo grdo in zaničevalno. Skoraj v isti sapi je trdil, da jo je Ijubil in da je bila nesramni-ca, ki je imeJ« poles nje^ga še dnige. Ka-dar se je nudila prilika za izražanje nje-govetja lepega čustva in spomina na pokojno Miči, jo je Dežman irrabH, izrabil pa ie tud\ vsaleo priliko, kadar $>e mu je Tiudil^, za očrnitev pokojnice. Dežman že po zitnanjosti ni delavec. C:!ovok bi mu prisodil inteligentni poklič. To je kmečki fant bistre glave, iz katerega bi morda kaj več nastalo, ako bi imel priliko za studiranje. Tuđi po njegovem jeziku je soditi, da je dosti čital. Beseden zaklad ima do-volj bogat m tuđi njegovo izražanje ni slabo. Postave nima delavske in tuđi roke ne žuljave in zdelane. Rekli bi lahko, da je inteligenten slabič. ki se je zapletel v ljubeze^ske afere, iz katerih se sam s svojo voljo ni mo^el izmotati. DO BLAZNOSTI ZALJUBLJENA MTCI Po pripovedovanju prič sjtvo dobili t«di kolikor toliko jasno sliko o pokojni Mioi. Bila je TTiočnejša kot Dežman in tuđi višja, brez dvma pa tuđi bolj odločriti in enttr-♦4icna. V Dežman a je btla blatno zaljubljena, kakor pričajo njena ljufcavna pisana, v katerih mu je udano potožila svoje srčne bolečine. Pisala mu je, da je v njenem srcu za večno vtisnjeno samo ime Albin, da ne more živeti brez njega, da bo imel težko vest, ako jo zapusti, da je vsa okupana in ne more več živeti ter da nima nikjer več obstanka. Obupni pooaivi, naj jo ne pozabi, naj je n-e zapusti, kofieujejo vsa njena pisma Albinu Dežmanu. Miei >e hotela imeti Albina vee^ra samo •/aso. Ko fc opazila, da fant okleva in »e ne more oročiti, je začela jrroziti. RekJa je. 'ia ira bo ubila. Nekoč je rekla Anđeli, da ?a tuđi ona ne bo dobila živega. Rfkla ji je ceio. đa bo Albin crknil pred njo, ona pa da bo ?la v volo. VeC priC je povedalo. da je imela Miči samomorilne namene. Ck>-varila }e. da ei bo kon^ala življenje v Savi. Morda jo hotela na ta nn^in Albina prisiliti k odločitvi. Primitavne ženske ee ve^-kra-t po^lužijo- takih trikov v borbi za moža. Morda je hotel« pri tistefn eprehodu ob Savi ree z^tnipiti Aibina in nato skoCrt! v vodo. Morda pa je bil to njen uri&ji potfcus, I cUk bi si za vedno pridobila Altina. Gotovo je, da je imel Albin strati pred njo šla mu je tuđi na iivce s »to>6 velik* lj^abeznijo in % neApametnuĐ zalezov«n>eiR. BREZ SITUACUSKEGA NACRTA Za eodnika je pri presojaĐJu krivde aii nedoltnosti •teberne^a obtožeoca seU> važna trajevna in čaeovna situacija ob do^rodku. V t«oj proeeau je to be iz,ieđne važnosti, ker imajo eodpiki na raz.polago samo na-^protujoče *i izjave obtoženea in priC, ki 6O zelo alab« opora xa pre^ojanje krivde-Sodniki %o si morali ie v teku pre:sk.:ve ustvariti jaano sliko o u>renu. I?, praše vati so morali priče in ofttoženca. <'a so lahko kontrolirali krajevno in čaeovno po6ame-7Jae izjave in trditve. Deimanov branileo dr. Mohorio j« kmalu po pr*5etku razprave ^a-h te val ogled na kraju neeieče, kar ni bil elab predlog:. ker v akt ih ni bilo eituacijske-pa nacrta, šel© popoldn^ smo dobili jasno 6kiko o situaciji na poii'agi raruih izjav. Tnice^lija se je r.o£(xl;!«i na ile^nem bre-£H Save med poetajo Sava in Zasorje. Tu pelje eteza vzdolž brejra, po !"areri ee priđe v Zaijorje. V Zagorje sfa se Dežman in Mic-i tmri je pa Miči skočila v vodo. I>ežmauova sestra Ma tka je rrdMa. da pf je že pri Podrri ekali Točila od o-beh in gla napi ej b ^voiim otro-koin, da ne bi zamudila tombol^. Vileli je Kaje od dalet, Pežmnna in W.A. ko etfi f^-dela pri Gesnrek.i kamri. fcar se pa ne ni^-ma 6 d-asovno situacijo, ker je bila tednj že v Zaeorjiu. USODNI DOGFDFK PRI CESAR5KI KAMRI Žielezni^ki čuvaj Kepa Martin je videS Da etexi. k.o ao koracali drue: za drugi^n pi>ti Zagorju, 5 ljudi, to so bili De^inai), Miči. Angela, Malka in njen otrok. Rck?l je, da lahko priseže. da jih je videl pet- Dežnian pa trdi. da eedanje žene Anđele ni bilo tedaj zraveu, te-invec ee je pojavila sele pozneje, ravno še ob pravem času. «ja je videla, kako je Miči skočila v voežinan o?enll kakih 7 mesee«v po tragični smrti Micd Klan-čišarjeve, ceprav je ni im^l rad in e- pred euirtjo Klancisaijeve ni mojrel ojlociti ^a ženitev z njo. Angela se j-e pojavila ob Dežmanu in Miei pri Po Irti skali in je Dež-mana pozvala, naj se Izjavi, katero ima raj-ši, njo ali Miei. Dežman je rekel, da tisto. ki prej priđe. Potem je izvirala in se je pojavila zopet pri Cosareki kamri, kjer je na-tančno videla, kako je Miei ponu-lila Dež-maim steklenico s strupom. kako je nato sama skočila v Savo in kako je Dežman pobral torbico ter iz nj€ vzel robČ-ek in 18 din t-er jo nato vr^rel v vodo rekoč« kamor je Sa ona, nrvj pre še torbica. Nato jj Dežman očital Angeli, da je ona ktiva in se je zjokal. Ang«ela j-e vedela Je mnoge druire podrohnoetd o doiro-IVn, o katerih Dežman t^m tri nič vedel. -\ngrela ga je opravičila, da je bil vee zmešan. V nasprotju eo pa ^ile ttidi ir.povedi orož-nikov. ki so zaslišali prvic Dcžmana, ter prič, ki so bile pri tem zasHSanVii nav?.oce. Nadalje je zanimivo. da je Dolane Franc popoldne i7.javil, da hoće pričati, dopoldne se je pa odrekel pričevanjn, ker je portal De"5manov eorxKlnik. ko se je Dežmnn e gorelo in sicer je pogorel Ro-berjev kozolec. Isteka večera Še je bil podfcaknjen ogenj pri mizarju Koricu Jožetu, pa se požar ni razvil. Pozneje se je nezenanemu požigalcu posrećilo zažgati in n-pepeliti KorošČevo cospodarsko poslopje. Kmalu je gardo pri Modrič Heleni m včeraj zve>čer zopet pri Korošcu in to prav tisto po&lopj«, ki so Sa od zadnjega ognja jedva nanovo z,giadili. Ljudstvo je bilo v neprestanem strahii za svo.i"e doma-eije, ob ponovnih požarih. Orožniki so §li z vso vestnostjo na delo, da pojasnijo požare in res se moramo le njim zahvaliti, da se je to zgodilo. Vse po-žige je zagrešil mladi Koroščev mizarski vajenec. kar je skesano priz-nal. Ne bi magli pričaicovati od sicer pridrteg-a fanta ta-kili grdobij, storjenih pri zdravi pameti. Toda v ozad)u\so še drugi njegovi pomagači, katere so že tuđi prijeli. Dokler pa n« priđe jo na dan vse podrobnoti. ne mo-remo izdati njihovih imen. NeiAku^enega fanta so ti brezvestni ljudje v svoj-cm ko-ristolovstvu premamih z denarjem. Za vse pažige je dobil v presieđkih vsejja skuhaj 1.000 DLn, IzročiM so mu tuđi posebne v/i-gftlne patrone, tako da je fa.nt, ki so ga preslcpili z lahico zafiiuienimi di:iarji, svoje delo kar mimogrede opravil. Včeraj je začelo gore ti pri Korošcu okrog 19.20. Domaći so bili pri večerji. Naenkrat jih je nekdo apozoril. da je njihovo poslopie v plamenih. Lahko si milimo razburjetje Koro§cevih, saj je pri njih v kmtkem gorelo že tretjič. Pri gašenju je najbolj preklinjal in zabavljnl čez »poži-galca« Koroačev niiz irski vajenec sam. Tak rat sevoda še ni bil raskrinkan, a ga je kimki pri jela roka pravice. Koro&ec ima ponovno veliko Škodo. Ra- zen novega gospodarskesa poslopja mu je zgorelo mnogo suhega fizola tn dva* voza seoa. In koliko so prestali s sosedi vred strahu. Ljudje nišo imeli več mime^a spa-nj*. Zdaj si bodo odahnili. To je zasluga vevtnih orožnikov s komandirjem <*. Je-zernikom na čelu. Pestani Ia ostani £l»e |V«4aiktvedružbe! Koitcno vsaj ena cesta! LJubU&Ba, 30. oktobra Novosgrajena cesta med St. Vidom in Ljubljano je bila te dni otvorjena za promet. Na to so nestrpno čakall avtomobill-sti in vozniki, saj so morali dolgo vositi po slabih stranskih cestah v velikih ovtokih. Voziti so morali po ovtnku preko Zg. Siške in Dravelj, kasne je pa preko Kle£, kjer imajo še zdaj zvezo preko VižmariJ, Tac-na in Smlednika, z Gorenjafco. Večina av-tomobilistov pa. vozi raje po novi cesti do Št. Vida in Guncelj, kjer zavijejo na pat ki vodi skozi Stanežiče in dalje do Medne-ga. kjer pridejo zopet na betonirano novo cesto. Kako veseli so lastniki motornih vozfl urejenega in trdnega cestiSča, je razvidno iz tega, da prirejajo na cesti Ljubljana St. Vid pravcate dirke. Mnogo je na cesti zlasti motociklistov, ki se vozijo gor pa dol od St. Vida do Ljubljane in nazaj ne meneč se za predpise glede brzine in vožnje vobee. Se hujge pa je zvečer, ko se zmrači. Takrat odhajajo iz Ljubljane proti Gorenjski Stevilni avtobusi in se vračajo v mesto avtomobilisti. ki vozijo skoro brez izjeme z odprtimi reflektor ji, čijih bleSče-ča luč vzame pešcu ali kolesarju vid. Policijska uprava je nedavno organizirala tako zvano letečo kontrolo za promet na naših cestah. In tn ima ta kontrola najlepšo priložnost, da napravi red naipej v mestu samern, potem pa Se v bližnji okolici. še enkrat ođvetnik ali advokat Novo mesto, 28. oktohra V 245 £tev. vašega lista (z dne 36 X) pi^» dr. Jos. Čerin o beseiiah odvetnik in advokat. Ako je hotel dokazati, da je beseda odvetnik tndi slovenska (ne zgolj eh. in sta-ročeška), t>i n>oral namesto stiske pe»«nii. ki ie spisana v mehanici iz Pesč- in slo«v?nšci-ne. navo^ti Trubarja, Krelja. DalmatLna in Me-«iseria iz 16. stoletja, ki &o rabili izraz osvetnik v pomenu branilec, zagovornik, be-sednik. V roraenu »advokat« pa rabimo izraz od-Tetnik še\č kakili 70 let; prej so nam služile besede hcvodnik (v 10. stol. Truhar v Postili, Recelj v Gornih bukvah-c s pridev-kov >pravdni tee..« v 17. stol€tju !?kalar. v .18. pater Hipolit, Japelj v pridi^ah). govor-fin (Matija Ka^telec v 17. stol.), pravdo-srednik {Vrtov?c in Novice okrojr L 1850) in pravdnik. V Novicah iz 1- 1B51. naj-dos odvetnika v pomenu »patrone. — Stišlia -.Salve re.^inat inia v '.2 kratkih vreticah kar 13 čehizmov, tore i ie neprikladna za argumentiranje (jjl. 'Gratenauer, Slov. ni. za višje razrede srexlnjih Sol, II del, 1922, stran 13., opombe pod b). Anonimni češki cistoreian piše pole<^ 1*2 drugih čebizinov >naše odvetnice< v pođuenn >naSa vtgovor-nica«. Ker ima izmed ^^eh slovanskLh )ezi-zikov edino fešeina v ženekem spola v ed-nin^kem imenovalniku za me-hkimi eoglas-niki vokal e namesto a, se bomo pa6 ra]5i sklicevali na domaće protestantske pisatelje 1C. ?tol kot pa na rokopie iz 15. etol, ki je le napol slavenski. Ivan Koštial. celk9sloyaški praznik v Mariboru ilarrbor, 29. ototobra Svečano tn evladova]ta Nakrstov <*r. Galesi, kl je bil pri odprtein odru nakajfcrat deležen bur-neg*a aplavza, in pa P. Kovičev dvornl svetnik Si^elius. Občm^tvo je navduSeno i^preniljalo čapkovo dd^amo, ki predstavlja maTiifestantno izpoved za pecifizem in demokracijo proti imperializrau in diktaturi, e Iz škoS]e Loke — česko-lovaški uarodni prainik je pro-sLa\ila žkolja Lolia v Sokolskem domu. Sokoli in Sokoliće z ostalim obeinedvooi so po-polnoma -za?eilH veliko dvorano, ko je ftpre-govoril o esškoslovaikem narodneni prazniku podstaredina br. Horvat. Predavanje o Ceskaglova^ki je imel br- dr. Fran Bradat mL iz Ljubljane. V zgošeeiuh, porjudnih in zaniraivi'h izvajanjih nara J3 bila podana pre«zledna slika bratske države, ki stoji čvrt-to na braniku miru. Ob zaključku amo videli mnogo lepih čkioptienih slik. Proslave so se ud^ležili tuđi ča^tniki e polkovnikom u. Marasom, Stevilne dame in mnogo pod-castnikov. — V £kof.jo Loko, na sad ni sejem in *az- Loko, ako ne zaradi nakupa, ra zaradi cmloda razstave, ki bo v proetorih nove 5ole. — Sokolstvu! Brat major Ivan Oblak za- pu^a §kofjo Loko. S svojim nesebičnim in zveetim sođelmTaniem pri Sokolu, si je pri-dobil za razvoj drućtva trajnih zaelug. Brate i in sestre TaKimo, An 00 ▼ IMi ^rf^Mft Hf vilu ud?leio poskwim©aa vo* r;i, ki bo r •oboto cvecetr v \-«eh prostor i li So&ol&kf.^a cna! Odhodnica hr. Oblaka ho »družina 1 oficirskim družabmm v«ečerom. Pri^atek oh 21 Zdravo! — Protestna *ta->ka trpovrer >e »|oU tiMii ikof^ekiSki okTai. V j>»tek -ree das so bHe v &kofii Loki vse trgovine Mr>rt3, protegu tr^crvcev |« ho se iz solidariK»ti j«"i-ključili ludi obrtoiki in zaprii ^voj# lokale. Tako smo bili : rodi tedna malo ne-navadeu praznik, ki je zbilji! ea*e*ta iu»k>-uo poiomosti. (> svojom protestu so ob-voetiti trgovci >avno^t tndi z lepaki, ki pa nieo bili za javno*!. Kl)i*b It-mu ]\a je }f» ziiznalo, da i<» naperjena protestna stavka proti velebla^ovniram. ki t^o d£etev* in 'Straža na me- KXNO SI6KA: I v j e, lutko\Tii oder >Jur- ček strašim ob 16 PROSLAVA JADRANSKEGA ONE ob 20. v dvorani Slog"e ŠENTJAKOBSKO GLED AI.IŠČ"E: >Lin- coln< ob 20.15 SKAVTSKA RAZSTAVA NA VELFSKJ- MXT JUBELEJNI PL.ES OB 20. V KAZINI PRIRED1TVE V NEDKLJO KINO MATICA: Tarzan zma^ovalec KINO IDEAL: Alaliov vrt KINO SLOGA: Loni Nelson, ob 10.30 ljudska predstava KTNO UNION: San Francisco KINO MOSTE: ^2etev« in »Straža jia meji« KINO &IŠKA: Ivje ŠENTJAKOBSKO GLEDALIftCE: >L!n-coln« ob 20.15. Mectni ng^reani trt: 12, in Nacia Komotar, Vit — Trijiftka cesta. V PONEDEUTRK: E»r. Plccoll, Tyr*eva r*e- sta 6, Hočevar, Celnvftkn cesta 62, Oartus, Moste — Zaloika oesta. »Sftržbeni list kraljevske banske uprtfve dravske bmm'ine* je pHobčil v soboro od-locbo ministrskega s\*eta o prepo>\*cdi in«o-za v kraljevino Jugatlmnjo in prevaža čez njeno ozemlje za žive in ubife zujce in kunce, njih koie tn kakrsnekofi njih dete. Tako je zapisr&no in pcveđano v idealno Čist em urađnem jeziku. Prepo\*eđ je tu, postava je postava, nič se ne dd storiti zoper to, ka- je ukazano. Toda zajd in konci st> spravljeni tu v en koš, pa še njih koie m kakr&nikoli njih de-li po\*rhu. Zajci in kune i ao xi sicer v .*o-rodu, po dot&h uhljih in krepkih zadnjih krakih tuđi moćno podobni, vend.u- pu v en koš ne gredo. Če smo jih pa že stlačili vanj, naj ostanejo tom, da bo mir. Tuđi n*-stran njihovih kož bi še ne imeli ptrmisle-Jcov, da jih ne bomo več smeli m'iuati v kraljevino Ju&oelavijo, niti »provnžitti« čez njeno ozemlje. Imamo pa pomirAeke zoper k&krsnekoli njih dele. Med te Lthko prište-vamo tuđi zajčje repkt\ iačice in bobke. In s to robo se utegne r uz pasti silno ki vnhno tihotapstvo. Kdo ti pa more kaj, če »tisneš v ino*emst\*u v žcp nekuj zafčfih repkov ali bobkov in jih printrseš Čez me-)o neoc&rlnjene? Tuđi najstrožja curimtka oblast ti nič ne more, ker se bo gumi /delo smešno, ču te bo /o\i/a za takc dvle ubi-tih zajcei' in kuncev. Naročite se na knfige Ljubljana, 30. oktobra Slovenska šolska matica vabi svoje član* in druge intereaente, da se naroća na knji-gre, ki izidejo za 1.1937. Matica bo izdala kot običajno PedasroSki Zbornik, ki bo pri-n*>sel bogato, obseino in aktualno gradivo. Zbornik ne bo aaninial samo praktič-nega učitelja, tem več vsakogar, ki ima smisel za pedagoška vprašanja nafte dobe. Kot drugu knjiga iziđe nadaljevanje Geografije Evropa, ki jo bo napisi docent dr. Val ter Bohinec, znani geografski strokov-njak in pisec srednješolskih geografskih knjig. Ta knjiga preteceno leto ni iziSla, ker je bil avtor prezaposlen. Kot tretja knjiga pa iziđe II. zvezek >Pec1agoSkega priročnika . Me?č. Sol. učitelj g. Albort žerjav bo napisal zelo temeljito »Metodlko zgodoviiiAkega pouka«. Knjiga temelji na najnovej&ih mladinoslovnih in pedagoških apoznanjih. Ker je pedagoško usmerjenemu in uHtvar+ajocemu cloveku nemo^oće živeti brez pedagoške literature, zato j« odbor Slov. šol. Matice prepričan, da bodo na-ročili te knjige vsi, ki jim je pri fjreu slovensko pedagofiko snovanie. V upanju, da se bo fitevilo naročnikov «V dvignilo, je prl-pravil odbor Se eventualno ćetrto knjig-o, ki bi jo naplsal g. Draero Cvetko in sicer: ^Problem občne muzikalne vrgoie*. Ta knjiga bi izžla samo pod pogojem, da dosežemo čez 2.500 naročnikov. Gg". učitelji in učiteljice naj se naročijo kot do sedaj pri gg. poverjenikih SŠM, drugi pa naj poći je jo naročila na ria«!ov: Slovenska Šolska Matica. Ljubljana, Komen-skega ul. (5ola na Ledini). Naročnina zna-*a Din 30.— na leto. kar je za tri odn. štiri obsežne knjipe zelo nizka vsota. Ker bi odbor rad izda! knjige cio Božica, naj ae naročniKi javijo vsaj do koncu novom-faca« Odbor SSM. . Stev. 24Q »SLOVENSKI WA*ROIW. «4*** 96. <*M*m ltST. yw^i # Prijateljem Vodnikove družbe Ljubljana, 30. oktobra. Mesec november je vsa leta že praznični čas Vodnikove družbe in slovenske knjige sploh. Zakaj ta mesec nam vselej prinese bogato knjižno žetev naše priljubljene književne matice, žetev, ki ponese v slerherno slovensko vas lepe, izbrane knjige, ki ustvarijo našim številnim članom toliko iskrenih in domaćih ur zabave in pouka Se štirinajst dni nas loči od izida štirih letošnjih Vodnikovih knjig. t. j. bogato ilustrirane Vodnikove pratike za leto 1938-povesti »Strle peruti« Ivana Podržaja, povesti »Sin« Ivana Potrca in 5e?tovih sibirskih memoarov »Enaintrideset in eden«. Te dni bodn naši poverieniki dokončno zaključili nr.biranie člonov. ker žele pravo-časno onrnnti ^vni procvcfni po«ol m^d našim liud-tvom. da nr* bodo 7. naknadni-mi priiavnmi ?av?afev?!i ekspedicije kniis. ki io Vodnikova družba želi opraviti točno In hitro Tptti npš;m agilnim in požrtvovalnim po-verjenikom tem potom še enkrat pola.£3- mo na srce, da naj dni, ki nas se ločijo od izida Vodnikovih knjig, spretno pora-bijo za nabiranje članov in skušajo privesti v šimi krog Vodnikovccv, še vse tište omahljivce in odlaševalce, ki se do zadnjega ne morejo odločiti, da bi sebi in svoji ljubi družini naročili lepe Vodnikove knjige Borih 20 dinarjev, pač ni tak strasen strošek, če pomislimo, da je zbirka Vodnikovih knjig vselej dogodek v našem slov-stvu in da te knjige nudijo starim in mladim okrog 30 tiskanih pol izbranega čtiva. Iskreno pozivamo vse prijatelje lepe knjige da se takoj prijavijo za člane Vodnikove d-užbe poverjeniku svojega kraja, odno«no. ako niih krai morda nima pover-ienika. kar pisarni Vodnikove d»~užbe v L.iubHani. Knafljeva ul. 5 Ob 140 letnin prveca s^oven^kega ča?o-pisa mora Vodnikova družba, ki nosi ime po Vpleritirm Vodniku. -tareSini slovenske-ea novinstva. 7brati okro« sebe v spo-min svoie^a vclikrga pokrovitelja v iubi-leinem letu 1937 toMko članov. kakor še nikoli doslej! Ljubljana, 30 oktobra. Mnozice bodo romple na pokopališča, očet ie hm* je in sestre, hčere in sino\'t, ker je vseh mrt\'ih dan. \jih zadnja domerva-n ia .?o krase na m lučice i»crc na grob ovih. Žalu inči so se spomnili s\*o}-h najdražjih ne tanin v srcu. temvvč so tuđi z vune i, ro-ianti tn svećkami dokazali, da še nišo po-zabiti na pokorne, nekuten zelo skromno, dru£> bolf raskošno. llodili borno mimo grohov, v kMerih je prah in pepel pokojnih, za katerim ne zaluje več nobena Člnvcška duša. Hodih borno mimo grobo\\ ob Lćtterih se ne bodo zbrali samo sorod-niki. \*es navod bo postal ob njih in se spomnil \'el:kega duha, ki je ostal živ med ž-ivimi, ker je z duhom premagal smrt. I*si, kt spe na njivi mrtvih, so prehodili svojo pot v življenju in omahnili končno v njročje Smrti. Kakor i*se, kar je na svetu živegu, so bili igračka dveh boginj, ki se poigravnta z bitii in mečeta kocke ter do-ločata usodo Pra\-imo jima Življenje m Smrt. Tuđi mi smo v njuni igri in ne vemo, kdai borno iz nje izpadli, zakaj borno i/pudli in kako se bo to zgodilo. Sluti-mr\ da je nastajanje, presna\rljanje in iz-ginjanje večno v smeri nazaj in v smeri naprej. Iz neskončnosti gre pot življenia v neskončnost. Morda je naša predstava nepravilna Morda je veriga nastajanja in ^preminjanja strnjena v krog, in smo pra-šek od prašta v večnem krogotoku. Niče-sar ne vemo o teh sknvnostih, le domne-vamo in rešujemo te večne probleme na 1a ali oni način, vsak po s\'oje. Kolikor je religija toliko fe domnev o poslednjih skrivnostih, kolikor je kultur, toliko je re-šite\> teh vpralanj. Sprehajali se borno med mrt vi mi in pre-mišljevali borno Bolj čtoveški borno kakor druge dni in ob drugih prilikah. Vmy ki »pe na njhn mrtvih, nam bodo bližji in dražji, kakor so nam Ijudje v življenju, ki je ve-čen boj. V grobovih ni več slabih in dobrih ljudi. Ko je človek pod zemljo, je za vse ž/feče res člo\*ek in skoraj nič drugega, Spominjamo se nanj drugače kot na živeče. Gledamo ga z drugaČnimi očmL Srce nam nupolni posebno sočusti^ovanje in posebna plemenitost, ki obsije naš spomin na pokojne z lepimi bar\rami \*elike^a odpušča-nju in velike člo\.*ečnosti. Pa ne samo mrtve, tuđi same sebe zagledamo v drugi luči. Kar je najpiemenrtej-Šcga v naših dušah, tega se zovemo. To so frenutki, ko pozabimo na življenje in spo-zrnamo, da smo prašek od praška, knterega pode nedoumljive sile doloceno štetilo let skozi življenje. Živeči se nikoli bolj ne za-\*eda\o človeka v sebi kakor na dan \rseh mrtvih Morda bo prišel čss, ko borno tuđi izven pokopališč bol j človeskr. ko *e homo pri vsem si'ojem dejanju in nehanhi hnJj jasno zavedait. dn smo vsi Ijudje. da v bistvu ni razlike med maihnimi in \-elikimi, med bo-gafimi in sfromaki, med menoj in tebof, med nami in vami. Daleč je le ta čas, to je t*otmmo. Človek ie še prcveč žival ra takn spoznan je Toda tu čas bo moral nriti. Moral bo priti n*efe/ trenufek v večnem nastajan hi in umiran ni, ko bn v človeku zmagal člo\'ek. Ted<*i bo sele živlienfc nre-magalo smrt. tedaj bn smrt ^'sc>h umr^jiv^h triumf nad življenjem Daleč, daleč je se do tegn *\*etlega trenutka v ritr\'r>iu čio-vestva Malo, pra\* moto jih je. katerih tmrt je že danes triumf nad življenjem. Danes pepoldne bo otvorjen ženski azil Ljubljana, 30. oktot*ra Dane«-; ob 1(>. ^e bodo odprta vrata leipe nove in pomernbne sonalne ustanove. Svečano 1© otvorjen ženski azil. ki so ^a la-::■ pričelt eraditi kot prizidek Delavskega • ioma ob Hleiweisovi cesti. Prftd leti zgra-ioni Pelavski dom je postal premajben in poKarala se je potreba zaraditi pos^ben žfMi.-ki a/i!. Upravni odbor Delavske^a doma * z a. Koza me mi kom n;i eelu je pospeše-val akriio za zuraditev nosebnega ženske-ca azila, za stvar $0 se zavz?li tuđi odlo-rujori činitelji in ko je Borza dela odobrila kredit 1.720.000 din, je stvar dozorila. V oktobru lfttt so zapele lopate na bivšem velikom koMzp^kpm vrtu ob Rleiweisovi c?s\i in zdaj je lični prizidek do^rajen. Nacrt xa ženski azil je napravil mestni arhitekt mz. Mu?ič in prvotno je bilo sk'o-ni^no, da bo to ilvonadetropna stavba, a kmalu *e ie pokaz-ilo, da je treba dragoce-iM pp-itr.r nm holj i/.rnbiti. Zato je bil od-Yor za gradnjo pooblaSren. naj najaine novo posofflo. ki prostori uprave, dve eobi za prenorevanie (lelavk in uslužbenk, ki eo na |>oti skozi Ljubljano. V podnritličju je ekup no ležite s 1-1 nosteliami in posebna «soba, kior bodo brezroselne delavke zaposlene z frtznimi IpIu Tam ima tuđi svojo eobo nadzornica in v podpritličju «0 rudi skladi^Ča, omare za perllo, skupn? umivaln^ce, prhe I in stanovanje za tri usluibence uprave in I dr. I Kot rečeno, so priceli graditi noso po- slopje lani v oktobru in je bil azil že do zime pod streho, da ee je do pomladi temeljito presučiL, aato eo pa nadaljevaii x gradnjo in ga tuđi opranrili. Dom je gradil stavbnlk Emil Tomažič. Lepa slavba je me-stu cortovo y ponos, «aj zakriva tuđi steri Kolizej, ki je precej kvaril e&tet^co lice okolice. Mozartov komorni kvartet Ljubljana, 30- oktobra Mozariov komorni kvartet — tako #© imenuje mlado saizbunSko konwmo »lm-ženie, ki nam i© včeraj prineplo ii Moxar-tovejra mesta njesrov >Lo*aki kvart?t< v B-duru. Beethovnov op. 50 M. 2 in Schuber-tov postumni kvartet v D-moln. Veeflkori resen in težak program, k« zahteva moopo od izvaialcev In poslw5alcev. Mozartova čista, lahka in probojna srodHa se razlhra po mali dvorani Filharmonične dražbe in misli mi n^hote nhajajo, kakor ie nmogokrat preje, d rugam, ven iz tega udobnega, toplo ra««vetljeneea prostora in blodijo nad Madridom in Sanjjhajem, med PaJestino ib Ma rokom, kier ee branijo ubogi, priprosti Ijudie pred nasiljem blamih a^vvntnristov in hladnih racrmarjev. Misel, da m obeojeii na >uživanje< jjlasbe v istero Sasu. ko «▼©-ni dni<»od poša^rna muzika strojni«, topov in lelalT me ie prianjala že preteklo «aw>-no, tako da eem imel že lristeriCen strah pred vsakim koncertom. Pojfled na ofcftn- stvo, ki se poeti obižaino uspavati od glas-b3, mi ie ta občutek neu?rodja in razdvojenosti 5e stopnjeval. Tn lepota, tem »trajna in kruta recničnost In v©ndar je tuđi ta le-pota resniftaa. «ai 9O jo ostvarili živi ljudje. ki v* eo bili tvorci ne pa uničemal-e!; Mi Je to aapisad Mocart, ki ni bil samo ▼ predstavi povprefeiega Ooivaka, amptk todi -tišti, ki ae je dnail komponirali Fl-flarovo svalbo, to briljantno tauinioo ko«- servatrvni aristok raciju, «aj je ta kvartat n>p«fi pntuffffi samotar in demokzal Bcc tbo^o, ki mi snel klotnAa pred kicnaaa ffl&tto in tole je Sefaubert, ki j* nabini po ^tiietišćih koicke papirja, da je mogal napijati to, kar je vrelo is njega. Glaeba naj prebudi v nm človeka. Zato pa >več (flaftbe in manj topove kakor je reket Aloie Haba ob priliki prvdfta aaati-notenskei^ koncerta v Pragi- Ali je to kritika? Je — toda namenjeom je Ooveku, ki naj se končno prebudi m postane v istem, čistem ami^hi tvoren, kot «0 tvorni vsi veliki umatniki. Fr. Storm šavsov ata se vedno poje Ljutoljaoa, 30. oktoten Kdo nat Še poje v tej ledeno mrzli dobi današnjih dni? Kdo naj *e 5e sraeje in kdo na i bo še veselja pijan'? Iz dneva v dan obupne tožbe v^eh, ki eo ^zluhi za lerpo nado pesem, vseh. ki ne poja inpeti ne morejo. Tam na trnov^ki trmajni, nad kataro ponoa-no clasi traoveki z\x>^ o prel3pi trnovski fari. pa je vedno pesem doma. kakor je »-vela nekoć. Zdaj, ko so dnevi mrki in večeri dolgi. se zbirajo ^tare trnoveke grfe ob večerih v parlam?nt pri Bergantu in pri cvičku obujajo ^pomine, kako so s pesmijo romali za mladih dni pod okna zalih Trnov-čank in Krakovtank. Jesen budi apomine.. Zdaj pa adaj vzdihnejo starfjšina trnovskih pevcev Savsov ata: >.. • ah, ve moja mlada leta<, pa ee naenkrat kakor iz eanj prebu-jeni o}unat*ijo: >Nak! Nobene tožbe! Mladi | smo, mladi. Zapojmo!« Kdo jLh ne pozna'? Vedno nasmejani, mladeniški kakor za tistih davnih dni, ko so že kot čevljareki vajenček, pozneje kot fant in >kraTijeki Janex< prepevali s svojinu eovrstniki. Stirideeet let i? pojo in bode med mladim rodom veselje do lepe pesmi. šest krizev imajo, pa ne povedo. Povedo pa fame 1-ukve, da ja bil pred 00 leti v Zolar-jevi hi5i če\ijarju -Takobu Savsu rojen ein Jance in da mu je mati položila v zibel na-šo pes&m. Leta 1910, — po vojni — ko je v TrnovBm petjp zamrlo, je zbral 9 Krde-lj?m, Juvanom, PeTdanom, Lampičem, Lo-karjeni, Veharjem in Simnovcem gardo mladih in starih trnovskih in krakovekili pevcev in jih združil v pevski zbor >Tmovo —Krakovo , ki \e ?e dan^s vnet propagator slovenske narodne in unietne pe»mi. Ve^ od zborove u*tanovitve pa do danažnjih dni j« eden naimarliivejsih pevcev. najboljši pev-ski orcanizaior. društveni bla^ainik in ste-b?r vcaeh pevskih prireditev. Je pa J-anez tuđi dober in skrben gospodar in družinski oco ter vobče spoštovan obrtnik. Od leta 1902 samostojno vodi <5ev-ljarsko obrt v prijazni hiškn, ki si jo je 9 trudom svojih mk po&tavil na Cesti na to-ko — tam sredi cvetočih vrtov. kjer edaj tako bohotno cveto astre in regin^ •.. Ja-nez pa je veeel in poje. in pesem ga pomla-juje kljub njegovim Sestdesetim. Ptet! Pod večer, ko se bo narodni parlament TrnovCa-nov zh-ral spet na e=voje dnevno zaeedanje pri Bergantu — vem, da se bodo močno iezili, ko je bila njecrova >mladostc odkrista eele po >cajtn£rah< — na} pa vedo, da ao Se V3dno mladi in da ostanejo we dotlej, dokter iim bo pesem zdravje in veselje. Na mnoga leta! Vladimir. Foersterjev spomenik v Vegovi ulici L^uiiijaD-a. 30. oktobra Vegova ulica bo prav gotovo ena nAjlep- ših ufic v sredini n;iše{?a mesta. Iz nekdanje pobije in klanca so jo reeili, ko so regulirali N"apoleono^T trg" in poetavl|ali na njem leta 19Ž9. znani Plečmikov Ilirski aposne-nlk. Par let poaneje eo uredit tuđi paik na levi strani iriioe, ki leđ.1 ob poalopja Glaebene Maitioc proti obeliai 11. Ta p&cfc bo podaljšskn takoj, ko bo nsejena fa«*djL novela impocastne^a Ple&.'kovega ooslopji, naJe imivtTatetne knjižnioe, udUjuteje gm pa spomeni pesnika Gregtjt^iča, ki je po-««tavljen todi po zaznisleka nauBeg^a, na^ve6-jega, arhitekta. Ko ge je nrej&l ta park pred noslopjeni CrlMbene Matice, ee je sprožila tuđi miiel poeta-vitve spomenikov eiovenskim «rla«be-nikom in nafta Gflaabena- Matic« je postavila \eU 19&*. po nacrtah arhitekU Ple^naka 8 popmij naših glavnih raož in »icer Jakoba OaUusa, Davorina Jenka, Bcnjamina Ipa-vca, ^^VvB^MBb ^S^BS^DI^^BBh Mi MkM^^^^E^jf^t^KmMW OBMOBKVf HB Mateja HiAada. Tem alovenakim gla^>eni-kom sta se pridinžOa najveći akWd«4c|j ittmke teh glashenikov etopi v nedeijo 14. novembra 'odi Anton Foervtec. ki ga predstavlja popmje, kat ero je izdeiai po na-ro^filu Olnsbene Matice ljiiMjanok« v i^tem atJla kakor v«e oetale. akademifini kipnr Lojze DoUnar. Lik mmm predatavtja Antaa 1 Fa*lKJf ^muODEI OO V OBuB^X mMm JB> no^inlira nb pol HL irir iAvlm paoatrpo t00 letnicre PO^Bt^* Autiuua Pin n>UaJi, kt jo infcMilii v 20. k»wi|>i> a*-ciercd ooiotaa pBoaa«^ borno r'Hohflff v iv^Hi^Ta^ čamk. ■ 4» -•- 50 let Združenja tntvcev Odbor združen ja brivcev, frizerjev in kuzzuetlkov, ki bo ofuravAjtu poake «k» l«a» 1SMU Ljubljana, 30. oktotra »Združenje brivcev, frizerjev tn kozrue-tikov v Ljubljani< je atrokovna organt-zacija. kl bo slavila 14. in 15. novembra, svoj polstoletni jubilej. V »Batini« hiiSi pred pošto ima to združenje svoje poslovne prostore, tam se vrše zadnje dni neprestano seje, predsednik, tajnik, blagajnik pa tehnični vod ja tekniovanja so v permanenci. Dopisi sem, dopisi tja je geslo, pisahu stroj ropoče, pišejo se vloge, prošnje, pa zopet zaiivale za krasna dar rila, ki so jih dale razne tvrdke za do se-daj največje nagradno tekmovanje v firt-zerski obrti. Predsednik Ivan Dosjee, kl bo ob 50»tet-nici slavil tuđi 10-letnico svojega predse- Sb zaveds^Q> kaj pomeni jMJatiinrnl jcfcOsj ozganlnk-cQe. V akogi J» mofi Tega, ae ssvodojo vai, ki ao prevreli kafcxBnofaoB naiogo 2a 50-tetzri Jubflej. Deta Jb posvećen gisvnl del AivnoatL V vsefc. i^rnjlh prostorOi >Kazine< se bo v nederjo. iflLOOv, zar&efta ob 16. uri veliko nagradno friziranje. Kot Tehnićni vod Ja tek:.: u van ja Vili Franebettl prv« bodo nastopCe vajenJce z lelemo In vodno ondul&cija, ob 17. uri pomoćni ki tn pomoćnice z obećan onđniacijaine, ter v >Po«C1cIk frizura^ ob 18. ori pa bodo za modele stopile mojstrice in mojstri £ *«^?m^ in vodno ondulacijo ter v fanta-zijskih >Po«tich< frizurah. Sledilo bo prav zanimivo tekmovanje, prvo te vrste pri nas sploh: tekmovanje v bržem brit ju- To bo prav za prav ramo vesela prireditev, kaj ti pozabiti ne smemo, da bo dio na dele sekunde, kdo bo preje otril svojega >koematinca<. Tehnićni vod-Ja tekmovanja %. VH1 Franchettl, je v ne-maHh akrbeh g^lede »štoparice zana£a se pa na naklonjenost raznih sportnih prijateljev, ki bodo posodfli ure. Gospodom se torej priporoCa, da nekaj dni prej >negu-jedoc svoje brade, na dan tekmovanja se bo na lepo ra&eno brado polagala velika važnost britje bo pa — zastonj. Za to disciplino se je že »edaj prijavilo nebroj tekmovalcev, med njim! prvi mojstri v br-zem britju. Po tem tekmovanJTi. ki bo končano nekako ob 20. uri bo — običajna zabava, ob 1 22. uri pa> bo rmadclltcv dra^ooeziUi rtarfl, 1 prsJttSStie In *tm'h 11* 11 w Wff TOednoati tttr da** narne aBgx&đ&. Naateđnji dan, v pnrM^det^st, 1T1 hip— bra bo ob ^ uri v stoinicd masa **i*n*Tiii''ft za poajojnlrrii £lctni zdra&vijH^ Zv«*Tr-cta<, popoldne wo pa prt^iviiieni izJcti vneh udfSežeikCev v Ijufoijojuiko okolioo. Zajamčena, je udeleKba. teknaovmleer im vse Slovenije, rtajStevilnejan od vmh đnne-dan^h tovrstnih tekmovanj. Močuf o>lr nacije so pa najavljene iai ostalih krajev naše države. V beH Ljubljani me bo v teh dwfc tžjtsIo na stotine filnu'Jav, brtw*r tn ko-zmstlkcnr. DotirodcAi ai mnogo «apelaai Luka Jelene 80 letnik ZarooStaH je hotel nad sbrvtjene«; naš odličan prosvetna pionir ravnatelj &. LAikai Jelene svo^o 80 ietcAco tn pteaA je nAm. naj nfkar ne izdamo, da ran jo naln*lh» življenje že asem krtiev d& rame. V«iaa» da je skromen tn ne bili bi prefcriHl? d*~ skretnosti, da nian stxDriE tftga drogL T&loa pa moramo zadostiti svoji prijetrtl dutlua-sli In se spentnifl riobrodu^naga, ptemeni-tega, srtnođcbregB ^arvl>enca ot> nje*r*rf 80 ietolc^ saj v teb kratfcOi vzsttoafa. Laka Jdeax je bil rojen Id. aictobra 1S57 v Dre£@o£ah v Sel&i dolini. Gimnazijo je štuđiral v Kranju, učiteljiiče je pa dovržil leta 1681 v Izubijani z odličnim uspebom. Najprej je sluzboval v litijskem okrajti, potetn pa v Senčirrju pri Kranju do leta 189a Iz Senčurja je f>rlšel ^ai oCitelja na L češko mestno *->\o v Ljubljani, kjer je služboval do upokojrtve. Po vojni je faH ravnatelj I meščanske Sole na Prolah. Njegovo delo pa ni ostalo ome5c?w> na §olske sobo. Polnih 31 let je bil pred-sedrik TJHtel;ske Zvezc in 5^davi njero-vega dela v tej organizaciji se poznaj© še zdaj. Naše tičiteljjrtvo ga 5t^ie rr>ed so-ttstanovitelje Dćiteljfdte samopomoći, UH-teljske hranilnice ter dnipih ućiteljsKih gospodarskih in kulturnih nstanov. Po-magal je todi ustanoviti »Zvančok«. Mož kremeprtega značaja in §iroke|?a obwvi% kakor je Luka Jelene ni nikoji uklonfl til-nfka. nikoh se ni izneveril «\x)jirn dolino-stmv, ki mu je narekovalo globoko notra-nje prepričanje. Nedoslednost in nezna-(ajnost sta mu tuji. Zadnja leta se je ©d-tegnO javnosti. Vetno, da je temu vzornenvti naofc d>la in požlenja tuja vsaka misel na nsebni kult, -^rendar je pa dolžnost javnosti, da se ga spomni ob lepem življenj<;kem jtrtrfieju z i^creno željo, da bi mu tekla pozna jesen dolgega, truda in naporov, pa tuđi bogatih sadov polnega življenja, v mira in zadovoljstvu. — Gc- poveffeaikOfn ficam) V^dsllcvve rfružbe. Vs*» one PR- po^erjemllte fteeV ki Ae nMo no»la]« nahiralnth fH. pamv vfjnđno prosi Vodnikova drnzba, da Daj rvojr lta-biralne pole e«npre|e po*jejo. anJ&Jfcilh me&tih. uknp$>e za semaoljo de-narsbva. Med drugim ffe zahteva ukinltev vsak^a maflcsismIranka o»brf«trn? more tako na v!o«re kakor tv«'H na pow}Ua. V svezi s tetm naj se uredi obreetna mora pri državnih aU prhrlleglranih državnih savt>-dili v tGtm smislu, da bo v«?aj za 2°/» nižja od obre&Ln** nnere v privatnih denatnih zi-vccTth. Dalje se zahterva emiljnnje uretfbe o plasiranju novtj* vlog pri zaSčitenJh de-uernih savod3h lc podaljfcanje uredbe o z^^čiti denarnih zavodov, M poteče 2£. novembra vsaj Sp za dv» leti. ZaMervo po pođaljšamju urotfbe o zaštiti ćenaroOi zavodom so poslali tuđi vojvodin sk* ba-neni-ki na včerajftnji reji odjeka novosadske ti"gt>vske zibomioe. Velićasten zg-odcvinski fiim LORD NELSON NemŠki điaiog! Rezervirajte si vstopnice! Jutri ob pol 11. uri dopoMne ljudska predstava po znižanih cenah. Tarziin, živ ali in plemena v pustolov«? kem velefJhnu TARZAN ZMAGOVALEC Jonny VVeia&mtlUer Jutri in v ponedeTjek ob pol 11. uri dopolđne izredna preoatava po znižanih cenah ! Veličasten pevsld film SAN FRANC18CO Jeanette Mac Donald — Clark Gabie Grandiozno filmsko delo z najlepšimi pev-skinii partijami iz Traviate in Fausta, kl ob^nem prikazuje potresno katastrofe San F^-aneisca v letu 1006. Film je v nemškem jeziku Predstave dancs ob 16., 19.15 in 21.15, t jutri ob 15., 17., 19. in 21. uri — Nove telefonske «veze. Z odi okom ipcžtnega ministra je otvorjen telefonski promet ined Cerklj?»jni pii Ktanjii iri oit-otr. Ti-st, Relca, MiLan in Rim. dalje nie^d Ljubl}ano in Casteln-navo d'I»tria. I^ib-ljana—ilser m Tržl^—Lovrana. — Mednarodna ce^ta na n«*ier.i ozeni-Iju do smjena, Mednarcdna avtomobilska cesta cd državne nnajc do Beoc^ra-da je v gOavnera £e dofrrajena. Od Subotice do Bsake Topolo ter o»4 Pn^i6a cio Subotice ia cxi Beograda do Novcg-?. 8ada je skoraj že dogTaJ"2tia. Ce bo vTeme lepo, bo cesta povsem* dtograjeua do konca l^ta* BESTAVUAdJA HOTEL STRUKE L« priporoča: | domaće krvavice in pečenice — metlico portugalko — BudjejnviCko pivo in spscial-no Tomislav pivo v stekleuieah — :f »SlutiH uega li«tic. tužbeni lifit kr. bin°ke uprave d-nvsHt banovine 51-87 z dne 30. \. m. objavi ja ukaz kraljevih uamoolnjkov o otvoritvi nepo[>olna mesa ne realne gimnazije v -Mariboru in o postopni otvoritvi i>opolne realne gimnazije v KoCev-ju. pravilnik o d opol nit vi spremombe in doi'olnih'1? pravilnika o pogojih in obraz.rih za nabr.ve iKjlni^esa inv.^Ktarjn, ppf^^i^^-be in dorolnitve v pravilniku za dajanja drairinjskih doklad rentnikom Poko]nin5ke-cn zavoda zn name^čonce v Ljubljani, od-lotbo o najniij'h odknpnih cenah oljne^a eenienja iu o izvozu oljtti'i plodov in olj-neua remenja (samo devizpj, odredbo o ■nradni prodajni ceni deliiđrirane>ja tpirita, namenjene^đ za me3anje z beneinom, od-iCČbo o predavaniu verouka v £rosjK>.!in}-akih Solah, podaljSevo trav^ki dolini, k ^aklluiTiini romarskim sr?čanc^tini Da Sveti gori. od 6. do $ in od 13- do 15. iK>v*Mnbr,i ta I3o din Prijave in navodila df 2. O2lr. 9 noven.bra spreterua >Drjži-fetet« Li'Thliana. Sv. l\ tra na*ip 17. * Inedba nove«« vluka na proći Ptu.i — Ormot. Pričenši 5» 3. novembrom bo vozil na prosri PtuJ — Ormoz ob dnevih ^ol«ke^a pouka na me*;eanski >o\[ in realni jziinna-aiji v Ptuju vlak '-iev- 1122. z odliodom i^ Ptaja oh 12.5H in « prihodom v Ormož ob 13.27 — Obravnava proti Radosavljevlću in tcvarišem prekinjena, VĆeraj se je nada-ljevala v Beogradu obravnava proti biv-ženu predsteiniku U^ruženia TJROIFt Milanu Radosavljevidu in tove rišem. Da se pa pojasnijo nekatera zelo kočljh^a ^ra-ganja, so sprožili drža\iii tnžilec in za-govcrnJrti već precllogx>v. Med drugim so predlagali, naj se zasiišijo kot priče še Žika I^azić, Manojlo La?5arević, Aca Diml-trijeviĆ in Uja Trifiinović-Birčanin. V svr-ho aklepanja o ten predlogih je sodiSCe prehinllo obravnavo za 5 dni. Nadaljevala se bo 3. novembra. — Vreme. Vr?menska napoved pravi, da tx> ohiačno, re6lauovitno vrame, dež v pre-eledkih. Snoći je nekoliko đeževalo v Ljut-ljani- -N^viija temperatura je ziiasala v Sara levu 2.", v ft-Oiirađu in Sko-piju 23. v Splitu 21, v Zafcrabu 20, v Ljubljani in Mariboru 1S. Dar! je ka?al harometer v Ljubljani 758.9. temperatura je znasaia 12.S. — Vlom t InpniSfe. V pređo ponoći je bl!o vlomljeno v stanovanje župnika Josipa Hartruana v Križah pri Trii?u. Vlr>milec i? odne««el rjavo aklovko, britev. pre4>rno ?liro, neka i znamk in rr.an^d vsoto denar-ja. _________________________ IDanea ob 20. uri, v nedeljo in na ■ praznik ob 15., 18. In 21. uri I Paula We*selty v veleflimu H »* E T E V« (JULJK A) 1 in HTKAAA NA MEJf H Ge-!i:p O'Brien g — D»« pobko;iovuiu*a. 1/. lJodkra|a pri Zagorju po prepoljnli ? bolnico ii(.>okojene-ua rudarja Ivana Per5inari3. Per^inar Je v go?du pođi ral dreveea, pa :nu je spodle-tela sekira. Veekal se \* v levo roko in ei. jo presekol do kosti. V Hointco je moral ludi pose?tnik Janež Kaserman iz Cerkni-re, ki je padpl t voza in si zlomil levx> roko- 7AJTRK, KOSILO, VECERJA ZA VSAKOGAR V »3IENZI^ — KOLODVORSR.\ CTJCA 8 — Resiri d\*o|Čki UirTli isteka dne in ob l»tl ii»*i. V Banjaluki sta umrli v ^etrtek ob i°ti uri dvojak: Božica Teodor-:-j in A.n-<3*c. Ivetic, ?taH po 104 leta. T\? emrti svojih ninž sta žh'se-H v te*!rJh rasmerah, ve^inonia so JU podpirali dobri ijijdje. An* dja je nedavna zbolela. kn pretveljali so jo v bolnico. V četrtek zrutraj je tfmrla in ko so hoteli to sporo^iti nienl sestri, so našli tudl njo mrtvo. — ženska razbojnička t-olpa. V okolici Sente in Novegra Knezevca je Uelov&la avoj čns rezbojniška tolpa pod imenom Crna marama. I^judje so bili zelo presenećeni, y.o se Je izkazalo, da je v razhojniški tolpi 6 mladih Sensk, kl jih je ^^odjia Marija Dohanv. Vsc so prišle pred »odl9če, ki je prisoclilo vsakl 06 dni zapora. — RazlioJnil; pro^t xa wnrtno ka«efi. VCeraj se je Zfig"ovf»rjal pred okto±nim s dne 3. uovembrn t- 1. oH pot 9 ?.vpčer v posebni dvornni hotela Metropnl-Miklić v l^jiibjjatii. Namcn sos tanka j? ufo-litcv pri-zi'ijn)a Flrc?l-a plsalnlm strojem. ICdor ve, kaj pomeni 2t* let viela na pisalnem stroju Lii povrhu če v uredništvu dne\Tiika, bo psC prizna.1, da je to če nić drugega vsaj om^iribe \Treden jubilej drla. Tak jub'lej bo praznovala jutri na5a mailjiva, zvesta botrtidnica g»i?. Milica KunCeva. Pred 20 leti, 31. oktobra 1P17, je prig!a iz od-v?t-p'9ke pisarne pokojneg-a dr. Ivana Ta\*-čarja v uredništvo ^Slovenskeg-a Naroda«, | kjer je poplssla na stroj že toliko papirja, da bi g-a nemara s parom konj ne mogli odpeljatl. Delo strojepiske v uredništvu dnevnika je izredno tefcko In naporno. Opravlja ga lahko samo dobro i2vežTJSLna moč, ki pa. mora biti tuđi inteligentna, kajti novinarsko delo posega slehernl daii skoraj v vse panoere življenja. NaSa Milica je za to odgovorno delo naravnost idealna meč. Do skrajnosti nesebična in skromna živi samo ta. svoje delo, da bi jo po pravici primerjali s čebelico, ki ne posna miru ne počitkn, dokler delo ni končane. In drug-ega takpga živegra leksikona za Ljut>-ljano menda ni. Vso Ljubljane powia. a tudl njo po2naj3 mnogi. Če bi se nam ne smilila, bi ji želeli k lepemu jubileju dela, da bi njeni prsti vsaj *e 20 let tako spretno in naglo udarjali p»o tipkah pisalneg-a stroja — aeveda v nnSem uredništvu. Te'-o srbiCnl pa nočemo biti in zato nsgl dobri Milici želimo, da bi ji naklonila usoda še mnogo let v adravju in eadovoljstvu. —lj Trjrcvlne spet ođprte. Po poldru-godnevni zatvorit vi eo danea ljubljanski trg-ovci spet odprli gvoje lokale in poslovni promet, ki je v četrtek in pettk po-čival, je danes znova oživel. Kupci ja po trg-ovlnah je bila. ker smo zadnjega v me-?ecu in tik pred praznik! prav živahna, zlaati po onih s specerijo in ftivill. sal te marsikatera g-ospodmja ni Imela tegtt ali onegra in so bili ponekofl včeraj že v stiski. Upamo, da bo- dosegr"«* upravlrena protestna akcija ljubljanskih trg^frveev saieljen uspeh. — M MarfNorske W6RferJevc hrvnovk« rtnevr-o «tve?e dot>ite * 4e!ika*ep! Jane, Žl-dot-pka. —lj Trg t znatnefijn krieantem. živflski trg" je bil danes skoraj preplavljen s pe-strim jesenskim cvetjem. Tlt»Mti pa e ras-nobarvnimi prekrasniml krisantemami, 1d jim je Jetos slana prizanesla. Skoraj vsaka m!ckarica in sifiticm« prod^jalka je prlpe-ljala na vozifiku poTeg- zelen jave pletene veure In pa rafflio cvetje. Bpričo obilice evetja je razumljivo, da eo H'e rože ra»-meroma poeeni. le srodne in izbrane vrtne krlzsnteme a ogromnim! cvetovi pn drage in so jih pror!a.1aM od 2 do 6 ć?n komad. — Na trgu je bilo tuđi v»ega blagra v izobilju, precej pa tuđi še gob, almsti «ivk I in Uaičk ter mavrohov. Gote so rassoefo- | ma poeeni, li ter 1.50 đo 2 dfai. Bogato Je bil trg tuđi aalofcen « Jajci in perutnlno. Jajca so te redno po 1 din, par piMaooev pa od 25 do 40 din. Na trp so pripeJjall danes tuđi mnogo aađja. Oa*tl jaboBt bi nrušk, kl so Jton oene po fcakovooti cm! 2 do 10 din kg. Gene adenjavl in rasnim drugim- priđetkom so bfle v aplotnem r>-izpremenjene. PABNO IW KADMO KOPAUdCE PRI iSLOKUt je odprto vsak dan ražen poneđeljka in ne-delje popoldne od T.30 do 1S.30 tire. — Pediker, maser In brivec na razpol&go. — V HOTELU »SLON« so kljub adaptaciji tujske sobe na razpo!ag"o. Cene od 20 do 30 din. — Vhod FrančiSkanska uUca St. 3 —lj Spomin in pomast i te v umrlih boje^ nikoT t Lj obijani- N^ praznik Vseh vset-nikov v LjaMjani. Na praznik Ve«»h svet-žrtve sve tovne vojne. Ot- pol 11. bo žalna l>rire na Suh^m hajerju ž«lna priref^itev z molitva^ii za umrle, ki jih oprHvi ?entjakof>5ki župnik ». I. Bari?. I Ik>jevn;ki na Vidu pnrede na viškeini poko-I'!»l?5t*ii {>o;>ol imei picdserlnik Z-veze bojevnikov Miroslav Ralej. Vernih duš dan 2. nov^enib^a bo ob 9. v franfeiAkanski ??rkvi [>eta iiilna masa za umrle vojake. V-ihimo vee Ljubliančane, d^ &e proslav udeleže. —lj Srajce, kravate, Kam!enik, NebotUntk. —lj Pet je na prar-nllt Vsdi svetih na' poKc.pališou pri Sv. Križn ob 4to! 3 popol-dne cb Errobih Jenl-a, ITub?.dT in Adamiča. F. Ventittiai ^tTsanili sic o Bo^«t D. Jenko »Blasror tnuit. Cb 3. po m*.»!i*.Vjih pri križu. Z. Prelanre-c ^žalostinka^ (zrvtTnenie), Jelen »TJS1I51 mi», Go«pod<». ob pol 4."na voja^kih gTobovlii. O. Der rVigređ »e po-vnic«. Z Prelorec »OJ, Doberdob«. poio zdi-uženi ljubljanski roo^Ri 3bor, vocita skladatelja Zorloo Prflovec in Franjo Ven-turini. — Zaxfeija vja v ponedeljek ob 10. clrjipoIdirLe v Gi. Matici. —lj Plemt-niti dar Ci#. Ivan in Ana >u-nara, go^tilntearja na Caukarjevern nabrež-ju, s«ta darovala 7-a praznik Vseh svetnikov 100 din. &a revne m^š-tne otroke in 100 din za mestne reveŽe. Mestno poglavarstvo »»e darovalcema nx plenieniM dar najlepse 7^1-iivaljuje. —lj Žaina svečanost na Sahem hajerju (voj. strelice) bo ka kor običajno 1- nov. ob 11. Žalne molitve opravi g. Jaako Far-le, ^entjakobski župnik. spoinhiski t?ovor ro imei g. -Tanko Cepnar, biv5i voini kurat. župnik v Trnovein, žaloslinke pa zajx>]e Šen!]flkobska pev^-ko druSlvo. Ker obasjamo tud i 20!eln»co zadnja ne?rečne žrtve, želi oi>:hiP udeležbo odbor. —lj Udruženje jucro-lor. inženj^^jev in arhitektov, sekcija LjuhljanA vabi na prodavanje, ki bo v eeirtek 4. novembra ob 20. uri v mali dvorani filharmoni]? na Kon-orre*enem trjfii. Predaval 1k> p. %ing- Dužan A-v^ec o tennokonvektivnih in elektrokon-vektivnih vrtlncih ter o vplivu elektrokon-vektivnih vrlincev na dielektrično konstanto transformatorskih olj. Predavanja bo nonazorjr.l film. VsLop je pro^t voeni, ki se zanima io. i ZVOĆNT KIXO SOKOLSKI DOM I I V 3I3K1. Telefon 83-87 I Hansi Knoteck in Viktor Staal I I v lepeni filmu I i I V J E (Zima. v ^ozdu) J i po romanu i-aula Kellera j I V dopolnilo kolorirana šalogra in I I ssvočni tednili I I Prc-ristave v soboto ob pol 9., v nede- 1 I ijo in ponedeljek ob 3., 3., 7. in 9. uri J I Prihodu ji spoređ: | i UČITELJICA LJ1 BEZM I I.larija Ander^ast 1 u— Izredni ofovni zbor si*l>. V [Kj^fNio-ijek 15. novembra o+> 20 bo v dvorani Tr-»ov^ke-ga doana iz.redni or.čni /bor O^rednje-|!la. Odbor vabi elane, da se zaradi važnosti tega vprasanja v tim večjsm ^'evilu udelezijo obi-np^j ?.l>ora. —lj Uinrli so v Ljubljani i>l 22. tlo 28. t. m. Stanonik Marija, 69 let. zasebnica, Strukelj Marija, 50 "let, delavka, Avsenek Anton Zvonko, 8 let. sin trjr. poalovodje, Gorenec Fi-anc, 74 l^tr inertni u*!tižberieAla-hov vrt« a popularno Aiarleno £>ietricftovo v glavni vlogi je film, ki mu ne moremo odrekati posebnosti, slasti ne v tehniČneni in fototehničneni pogledu. Tehnika ;, neg«, filma je v zadnjin letih zelo napredovala in vse kaže, da bo bođoči film v barvah.. Nekateri posnetki iz filma >Ala-hov vrt«, zlasii prizori iz pužčave — pu-Sčava v zori, opoldne, ko solnce z \rso silo pripeka na njo in v živorđeĆI vederni zar-ji — 9o Čudoviti. V tem filmu priđe do veljave naravna lepota Pietricbove, ki se nam poka?? v izbranih in isredno okusnih toaletah. Z vsebino filma se modela kdo ne bo str in jal, vendar mu ne kaže odrekati g-otove etične \Tednosti. Film preova-ja kino Ideal. —lj Plesni zarod »Jenko« v KazinI 'nin \ sako tredeljo od 4. do 8. ure popoldanski plesni teĆaj. »Začet.iiški tečaja rz\ nov'ince ^Lanie in jroepZač«*tniško nadaljevalni tcčaj« v^a\ eetr-tc1; o.i> -2G. Informacije in posebne ire vt»ak t'an. Pijiiki imajo popust. Vpiaovsnje ta vsp proti iej^itimiranjii. —lj l*ređr»vanje Jadransko straio v LJi*b IJttfiS. Da spozna širša Javnost l^^pote na-ž;^*ri morja. rjrgovo viižrcet, njegovi) skrite ?raklad'?. kako-r tud2 ela mora 7z\-sledovati vsa iiajncv.ejSa pomojrska vnm-fenja. ffta sklonila krajema. ođbcra JS Ljubljana in Ljuoljana-žcleznica prirfevlitl v 2im^ki s«25oni cikius pi-edavanj. Prvo prc?davar!je bo v četi tek 4. novembra »b 20. v pio^tcrrih ^Slog^e-r tpoalopje dir. drž. železnic-, vhod Iz Pra&Uto-e ulice). Pre-cž^ivai bo g. dr. Alujevio Branko, Najlon-predavanja, bo >Jadr*?,i — nafi življe>n^3ki interf-Ssr. PTiporoćamo vsem članom !n prl.tatcljom Jadxanfll;e streie. raj iskori-stijo to prik>ž«nost in s>e v Cian veOjem. 5te_ vilu udeleže zanimive«~a prodavanjjs. Vstop nine ni! — ]j Pojasnilo, (»k-de ti^i nsiSo včemjšnjo norico »l'otujoći umobolne?, z otrok-^m« moramo reenici na ijtrlx» us^utoviti, da. dotični potnik ni bil idemiče-n 7 vpokojenim tO'lii-kixn ;?. dr. Vi Ikom ArP»nr)tirn. —lj fteiitpetr»!;a skoi>iit« bojevnikov pii refii v poiitfdeljek 1. nov-e1 11. f»ponn:nško sve^Janout za umrle vojake tz svetovne vojne v cerkr/i sv. P«-tra, pri kate rt fcodo peli združeni itent pet raki p*vcki ?;bori. N'Pito bo-oo spomeniku fiflavcorrtni t^ovor, molitev za umri?, polotiferv vencev in p^tje žaloartink Skupina vabi vse to\*n-riše bojevnLk?, ar.ToJce premtnullh In vse-ki stj^ustvujejo z žrtvami svetovre vojne. —ij I>ve prometni ne*gociL Na kriiiS^u Resljeve in Sv. Petra ceste se je vČeraj opoldne zaletf*l mesci rski pomoćnik Ciril ilajcen v avto trgovca Ivana Eijavca iz Stične na I>oicnjskem. Erjavec je za liip posLal, da bi ne poiirl nekepra kolesarja, Majcen pa, ki je bil premalo pažljiv in ki je privozil z Resljeve ceste proti zmaj-skeinu mostu, je z vso silo zadel v vrata avtomobila in pokvaril ludi desni hlatnik. Erjavec ima na avtomobilu 500 din škode. E>o manjše prometne nergoJe je prišlo sno-či tuci i na Celovj*ki cesti v šiški, kjer je zadel hlapeo Lojze Grm, ki je vozil v me-sto voz drv, v tramvajski voz St. 15 in ga nekoliko poškodoval. —lj soferski ples, ki ifa prirede organizirani poklieni ^oi»-rji, 1k> jutri v nedeljo ot S. uri zvecer v Delavski zbornici. Cio^J-ba in ,ples ter še mnogo druiiega vmes. Vabljeni vs»! —ij TaiviiiO, V Stepanji vaši je nekdo vdrl v ehrambo Franreta io?a in m\\ iikra-del 23 kfj slanine, vrednp okros &** ^in. V četrtek zvečer eo obiskali tatovi keglii-^če Zui»nnove ^o^tilne na Frankopan^ki C5sti, odkoder so odnesi i £lamna !o oketif»ko za^rinjalo, G komattov ledenih knrniz tr zastore, 24 joreefflnastfli )>cH^vavkov m ko-z»irce in neka i drugih pred'neiov- Zuimii je oekorlovaii za ekro*? 400 din. Z balkona Pr»^ar<*eve iii^e v Rofni dolini )e nrUdo oiine^ol kos brrb?nta, vrndnpffa 100 ti i n. FranPjSkt \>rcevi ▼ Oerhtrevi ulici pa je podjeten tat ukradel 2 vrta dva 150 din v rad na asparaiii^a. Iz Celja —c Petje na pnkiifKiIKrlb. Združeni mo-ški ?.bori Celjskoga ppvj?kega društva. *O!jke* in ^Celjskega Zvona« bodo pod vodstvom pevovodje g. Clri'a Preglja peli na prajmik Vseh svetih ob 15. na okoliS-I-:em, ob 16. pa na mestnem in vojaSkem pokopaliSf-u. Poleg tega bo »Oljka« zapela r>agrob:iico svojim umrlim članom pevcem in prezgoaaj vimrlemu pevovodji Mirku Vi-de^niku. —c fttetje obi*kovacer grobov o Vaeh S\Tctih bo tuđi letos pr?reuilo druatve Hde-čl križ na obeh celjpkih pokopah§čih. Vsa-kdo naj se oudoiži spo:ninu dragih pokojnih vsaj 2 1 din za Roeči križ. —c Zanimivo pretiatanje. Znani aportnl pisateij in đniućarski pionir Karl I. Luther, urednik ugledne revije t>Winter^< v Mona-kovem ter propagator Blok In Planice, 00 T>rc.*o.val v Lcr^k 9. novc-inbra ob 20. v dvorani hotela Skoberne 1» razvoju in sria-njesti smučdivtva ttr predvajal krasne rki-optične siLke iii filine z Blok in s snmćar-»k.h tekem v Planici v letih 1934., 11*°.5. in 19^6, Za predavanje gr. Luthrs, ki je v Celju že znan, vla^a živahno zanimanje. —c Koncert v f#*o«lavo i):*3T.n:.k;i yp.1i-njenjti bo t'-irli letes 1 dscembra priredilo Celjsko pevsko društvo. —c V|»rizorit«-v Xu5ioo\'e kamedije »DrDr«. Predstava je za abonma. —c V prosJavo JaJranskei^a đne v spo-min na r.J. oktohor 1018., ko so zaplapelale na vseh bojnih ladjah b'.vSe avstro-ogrske mornarice nade zastave, hn p. jre'1'1 kra-jevni odbor Jadranske ?traže v Celju več preda van j za vso Selsko mladiro in sicer lo^eno po zavodih. Obenem bode* predva-joli piimeren pomoraki film. 17. uhr.ičrih r»r'»>*3rov bo pro^l'jvđ. ka ^lanslvo in ostala javnost prirejena pozneje^ —t* Vol »ca ^ poškodoval. Ko je gn?l 16-^tni tena raki vajenec Franc Vezo^nik s Ljubnepra v petek ^jutraj žlv.'no po ce-ati, r^ jp vol prit:?nil ob neko dr^vo. pri čemer si ie Ve^o^rtik zlomil i evo kljućnico. Zdravi »e v celjski bolnici. . —c V celjski bolnici Je umri v £*UUk 19-letni dnlaaa ^^.^^1 Lo.iin?;: iz ^iiUtovo pri ZrečalL —« Atletlk 1 V*k*K V nedeljo 31. t. m. ob 14.30 se bo privela na Igrid&i pri >Skal-iii kletis podsavozna nogometna tekma med iKsl|0rUTni Atletiki in SK Celjam. Tck-ma bo gotovo zelo tivahna in napeta, zhIo vlada zanjo veliko zantnuinje. —c Nočno l©i»Aniiiko službo ima od 90-bote 30. t. na. do vSteteg«. petka 5. novena-bra lekarna »Pri oriu« na GlAvnemi Uvu. Iz Maribora — Sreća v nesreći. Pri xuaiic«u TeroLko-veoi uaooiu pri Marent>er^ru mt odpoveJale zavore ile motociklu 6 prik.iIiiLi ;a je oine&el la.".j«* l»ra-t»ke, do"-im je Luk;*t* oeta' w|ioskMrvu Vodilo je z.*jrrnielo v Wižn,ii potok in a^ po-pol-nooia wraJ»ilo. ^rW*a v nc&rrdi ^l*, >a se je nesr^ča pu^etiLa p»ed oviTik!>«i, ker bi MLa si^^r smrtna Kat&strifi n,*ir.>^i^»aa. — Vsi Kveti v TO.Ttiho.-fckejn ftled-HSĆ«. V soboto zv€<}cr k':ts!cra š;ii'^'cn IjuAs^ii i^te 7>Sodiitk Zalainc!^I< (re<1 Q. V ihnMjo dv© i einipn-tižno sprejeta Caj>kova ^ovo^: »Gel.« fcole-zen« (/ni/ane C'^ne!), zvećer pcv n^'v^e v^-j»eU zabavna k'uecik« komedija »Tn}e ▼a.šlJ svetnikl«, tutil ob initanfti cenah. V poitc-Iclj^k saitio v. Ccrna pioiistava: n:\ftnTJenja i^fZJL Jne 7«To pnmtTUa znaniealta S.htl'er- jtva t» - 1:; »Marija Stu.irt«. — *"■• j prtMlojahUcc t>oto to ncđrl)o topolđnti •■■•;;>rte, v pofiodel.U^ Hft p»"jr'rJk Vseh #*ve*nl' ov jia «a/prt-c. ? teot naj ainri-borske ^oepOilifije raiimajo. Naše 4l«đaiišče DRAMA Subota. 30. oktobra* Tarelkfna nftirt Red B. Ned-ija. m oki»r>r«: ob 15. wrt Matura, li-ron. Oloboko RniAane c**n» od '20 dl« iw»vzdol; ob iO. un: HeraAka ofx>r«. I«-ren Znižitfie c^ne od TI din nanr!ol- Ponedfljek, 1. mneif»l>ra: oh ^0 nr. CV.-ar. I liven- Zniianr rene od :.1> din oav»k>i. Torek, 2. oktobra: Zjiprto SreHa. 3- novejii-bri*: Firma. Premierakl abonma. I*reniiera rfcmafj©Tf« (M>d«!»ne koir-.^Uje >Firn«at bo v sro>do 3 L m. &a proiiiier.-ki aboiuiia. Delo predstavlja solidno komed.jo, k«lere vl?.jan.ie t>e domaja v ž«Mf/-fiišktrm kupe ju, v ptfami tri»ov^ketjn potljet>a ui £lt*-dalinki jjardorobi. Avk»r j«» a^turaUlt za snov t^voievfa dfla iffečanje zibameaile i^ralke in trszovta, dveh po;»o4n(>ina nar.lid-niii ljudi, med k«t3Tim« **e razvije siinpati-|a. V deiu M>lelujejo: fja -Vrira l-aniK^a in <*. Emil Kralj, r*u Nabloirka, **. l>ol>e^ec, in gsr-: ^ian^iki. Sover, Plut, SanciA in IJr^-»etnik. rJeZija je De!>evf^va. Sruno?^*!: •nž. Fran«. OPEKA Sotiota, 3fJ. oktobru: Eix» z onP:?a sveta. Fa-v^n. Gostovanje ji. Milomda •lovanoti-<*a biwista beograjske o^r^. Coue od 30 din iiavido!. NT?dolia. 31. oktobra: ob lo. uri: l'od to ^o-ro zeleno. UpereU. Ulolniko znižaae i-c-ne od 24 din n&vzdol; ob ii). uri: Prodana neveeta. Irven. Oovto\anje Q Io-sina Križni:i. Cene od 90 din nav^dol. Ponedelii'k, 1. novembra: ol> -0 E?ani»nlJ-nik. Gostuje -Tosip tio^lić. izven Zui-žane ćene. Torek, 2. novembra: Zaprto. Urbane zopet straši po Đolenjskem Ljiklu^Uiii. 30. okU>'>r& Polk-ijfrka uprava v Ijjublj.iru je bila «»-ve^fTena. da je 4. t. m. i«>»»efri)i! iv. kaz-uihii-ce v Ni^u 7,io^!fw»ni ra7(f^jjnik JcHie UrbtMifc, pt-iAtoJeti v Mrtvk'e v kršken okrajni. Ur-^iane j« bi! štrnh in trepet, pivbiv !p vii na Kr^i:eni polju in v iro: jpiipkih v.-6 li, il.sst-i ko se j' 'ityžil b talovajcrci (>:ne»7-t»» ki je i<» mrfev. Urbcmćri eo pred dobrnn letom po ifim>_"ih vl^mrlh In dmurih Inido .el»tvili #!ed-iij!<; pHjeli oroaniki in oiw«»jen je bi na 115 let rabi je. Več hh^hclv jo gcdel v mnri-bomlci karnilnicJ, pot em so ?a pa p<)j*iaii v ka<^kei.t u- ra-vitelji«, Friderika Heprlerja v Mokrono.u, ukra :ul je lo\Tko puak", r.eleno pelerLio, par eevljev. dva kloHukn. tšukiij č, pm blač, zeien nahrb-nik, več perila in nekaj toaletnih potrebni 11. V upravite'vevo Btanovonjjn a*n vlomila dva niKi^la nio^kst, ki *o yi vi-de!i v ne^aterih nu)!- mnn--kih po*»*ilnah od-srovp.rja opis eite^s Trbanrevi zuntmjovi. V pnnedeljck je p 1 vioiml Urher«" v h*?o prrfrK?*neira f>o?*«*8tn"-ka Jožcfa K«xiov»na v v.if.i .!e!?*v blim »voje ro>»n© vm\ Mrt vio, jiozno ?venl na *>rrf.u UrhftnC Je ]ri ryicr.n\ na utrebo Kos^vnnove hiSe. potem fva «*kr>7.i •Mntnik v p*'i-. Tu je ra/h'l lop^rno »foj-n:-'*>lenj»kem. kjer Je v ocfTtek TiO" noi/i vlorrrl v hišo pv^tnika Antona Ž^b-karja i:a KriziW;.h. Odn^el >e tri m >.r.ke suknjice, dva sive in enetf« frne bnrve, rialje p!:Aast kloSuk ter baržun.iia*^ hla5<*. l-rl^anč je oškodoval 7.ahk.irja za 5W) din. O Urbančcvih tolovnjptvih f"o of-vef-flene vpc orožni»?\e postpjr* Po Prvlonj-l: 'm, ki rH7..N5Jn'Va prtino 7J»s1e^ujejo. Z.-tple^lovsnjo P» je oroijiikcfn o*ežkočerto. ker fTrban^ ra«i in hitro #preminja **vojo 7«nsmjo*t. VA "fm mu dobro služi tuii -nakradena ob'ek.i. l*rbflnc. ki *€ f,tfiT 5el2 «0 |e4. je pr'bT'fno l<0 om visok, ro- oT^ov:ite^'^ o? rnz 1. modrih vču ^os'anjtjvih lae m vn* levo roko tetovirano. " Sfcv. 24 »SLOVENSKI HAROIV, sabata. SS. oktotam. M8T. Jesenice v spominih na prcvratne đni Burni dogodkl ob razkroja avrtro-ogrck* vo}«k* Jesemoe, 30. oktobra I^evetnaje-t ]et je mdnilo, odkar se je trhla stavba bivše avetro-ogreke monarhije seijula v kup ra-zvaiin. Skoraj dve deti, a veniar so nam spomini na tište velike dni in na važne do^olke Se tako evežU kaJtor bi se odigrali pred meseci. £e oekaj tednov pred 28. oktobiom, bo se po naših kraj'h pojavljali redno vidnejM znaki, da 6 starim avetrijekim kolesom neka j ni v redu. Vojafci, ki so pribrajali domov na, dopust, so ostajali večinoma Kar doma. Veak je «toril v*e- da )e slabi! u Urno moč si!, ki bo delovale proti na^i osvobolitvi. V>i, ki emo imeli v sreih neempjno «ve-etobo «!o naroU in zemlje, iz katero smo izSli, smo V7.trajno ko!ekemii etnrosti cr. O7va?(!u, ki ft hil $c v vojn'k: Mnfcbl. »l-i nnj ^e pari, rfa ne priđe pred zid. 01 ifa-!i.ianfike strani pn *=e Je vedno b'!-žje etilo ,?$ bo Pe fcatele vratiti mno-žice 9P«trainnih in mzfrednih veja^ov. ki ro tnrnH e f-pptf* in Mu7 stare vojnike era-bleme in odrekle oficlrjem pokorni no. Proti vp?pru po presfaviiiki krijevneara n.iroilnpfra svefn. po nalogu iz LjuMjuie od?tnv!!i avptrijsko voja?ko poveVjptvo na kolrvlvorn ter vodstvo poverili dom:»čim ofteir'pm. Po trsru so -z-ivihr.itp tJovpn*1^ ?ns*ave in ierale Gro 1bf», lin-l)? «so ?e oh\o-m?M ntfl in Tii'l; jnkalf. K.ikor bi se v tla TitirTI. f*o z .Trpeze l7tr'nin vr»i, ki po pred-ptftvljnli rr5:m 7.rii>rno vladavine. xl tem so na.i važne < odigrali Nepozaben nam ostane «pominoji 29. ok-tober L 1918. Od vsefa »trani so se E*6eli vračali nAši fantj« n ujetnifttva. lAledja in fronte. PotAbljeno je bilo v»e gwje ie odm-evaii so navdu^eni klici, e katerimi eo n>nož.iee ljudi manifestirale za veliko in 6vo*>odno Ju^osiavi^o- Na eedanjem trpru kralja Aleksandra I. se ^ dof»oldne ženila nepregledna množiea ljudi z ne štetim i rasta vam i in prapori. Ne-popusno je bilo nav.lučenje, ko so elavnost-ni srovornikl poročali. da stare monarhije ni ve5 in da smo fez nrj^ pcetali držarljani kraljevine Jugoslavije. Z bojici* pa eo ?p vnlil€ ve-ino veČje mno-žice vojafctva vseh vist orožja in narodnosti. Ofi'irii. ki po bili ^kora] bre? vsake mo<*i. fio ce brez ugovora pokoravali odre^ h?.m krnjfvnih 5initel:«v. Tak rat smo bili ?koraj v*\ ennki. R*»voluo!ja je »Mrsi^aj olirnlla na jrlavo. Majorji in fv>lkovniki *o v pfj-r.oru stali pred domamim.! fanti — Člani nnrodne ?tr^?p — in izrrkli Željo, da naj }'xn pi^te sablje in do voli jo proet vhod v domovino. V n-ekein živin^kem vagonu ee je ponoči čulo pritajeno £epetanje. Ko crno vor od-prli, >e pr&\ n.imi stala strumno vzravnana i*etanpmSkih mornarjpv ?/ Kiela 9 kurahin-knmi ob de*ni etrani. Njihov poveljnik nnm je po voir»£kem poz-iravu rpkel. r!a jim lah^o vramemo v«e. samo karabinke in hodala naj jim ptifiMmo in nnjno potrebno hrano ?a i>^ v domovino. Najhuj5e bo!^e smo imeli t. Pia !ian»kirai vojaki. ki eo ee v oili z.i ročne granrife. Toda na^i vnjnki eo tako.; nnnjp namerili strojnice, na kfir so se urlali. pueHH orožje in ?e O'lpHjili naprej. Va iri7r>7pnih na d-e<5e+tl»o^o vo-inUov. Pit*ke. ro^ne rranafp. ra^riovjptna municija, oiejp. r^nttpv in uniforme. we ypt v velM^fh kupih Ip^alo pn 8kla<1;?rin in po kolodvoru. Krstfia pr^dstava dratne » §kopuh « na Ježići Vrjrizorjena bo jutri zveCer v Sokolskem dcrtn — Kratka vsebina drame Ježića, ^0. oktobra. Pred dvema terinnma so nam igralci tu-icfijSnjegd Sokola zateraii »FCralja rra Be-tajnovi« v§e9tran*k(. odlično. Od igre do igre se veća ilove* Sokolove Tha'ije, boli in bolj se n.im ka/eta s skromnesa Sokn-lovega odra res-no pojrnt,\ anje igranja in velik smiscl /a vzsjojne vrednote, ki naj jih sokolov i odr? v svojem prosvetnem poslanstvu da je jo obči kulturi. Jutri ob 20 pji Kn v SakoKkem domu na Je/ici r.opct i^rn' Do«*cda^ji prvi ;nrnlec mnogih na>tf?ith »drskih dcl ir» spreten režiser bt. Cirit Ramovž nam predstavi svojeai prvenca. dr-amo trideiariko »Sko-puh<* S'cer je br Ramovž že preje »koval krajno M'kiavževo l^rico. morda za uvod v se težia dela, a »Ski>r»'jh« o«tar»e vse-kikor njegov prav; prvenec. ^aj je v niem izražene toliko dobre volje, a hkrati tuđ i toliko prven^ko načetih. 5e ne palno razvitth r>i-sntcllskih /mo-žnosfi da smemo računati in žileti, da bi ne preneha1 t u^tvarjarijem novih dcl, za katera Ie baš dandancs toliko snnvi vsepovsod okrog nas v vsakdaniem Življenju. Tuđi ».^kopuh« nam kaže pravo živl:enjc. Ž«! se v Ramovževem delu dejanja odi^ra-vajo vse preveo resnično in gladko, da je premalo prostora /a protisile, ki se v življenju vedno mc^ajo rned ohe strani, za-virajoče tok vsiliuioče kompromis. To potrebo idejnih dvobo.icv, ostrej^rda se je izprevrgel. m<>rda je v njem Ie toplo, mehkočutno srce poko-ne rr.Jtcre, .ki je morala že drugi dan po roj-stvu sina edinca na poljsko delo. d;i bo veći! «runt! Tuđi sin Janez in rejenka Anka dela ta rta Kremenovini na žive in mrtve, delata in si ustvarjata cilj. Janez ip Anka se vzlmbita sin gruT.Urja in revna rrjenka čnkatn veselega dogodka. p!aš-n i, kako ^a razkrijeta skopemu Kremcnu in svetu. Kremen, zvest gruntarskemu po- nosu in pohlepen velike dote, izžene re-Jenko, zapeljivko. a za njo se napoti v svet tuđi Janez. V k/imnolomu dcla gruntarski sin za hlapca, za delavca. dela in se pripravlja na ženitev. Ko n-aloži Janez voz le&a z« kamnolom in pelje m mo Kremenovine po poti ob ! koči, k! jo je pravkar szdražil skopi Kremen, mu je vpitje in zgražanje »plašilo konje. Janez jih ni mogcl krotiti, les ga je stisnil in mu zada! smrtne poškodbe. Ob cjrobeh se o \Tseh svetih vrsti ćela vrsta mimohodcev. Vsa-k po svoje razmišlja o smrti, o mrličih. o nebesih. V tihi noči priđe k mrtvemu sinu tutii trdosrčni oče, pravi krivec njegove prezgodnje smrti. Ob 'jrobti se &red.i noči snideta z Janezovo ne-vesto Anko, ki prisega ob svezi gomili: »Valovi skrbi se pode preko moje glave, vs.ak dan. vso noć, vsako uro mislim, kaj bo z otrokom. Ob tem tvojem grobu, ki je tuđi grob moje sreče. Ti prisegom da bom žrtvovala zadnjo kapljo krvi za najineg-a otroka.« V tej mučni samotni uri pa se zgane tuđi trdo srce skopuha Gaš^perja Kremen«, or. 27. oktobra j V soboto etno imeli v nifiriborskem crle- | flali^č'i premiero ljudske ii^re v t-reh <\c- i ja njih (osmih slikah) »Sodnik Z^Iamejs'i -<, ki jo je napisat znani ^pan^ki diamatik Calderon dela Borca. Ves verno nastrojen ie-če CaMeron v tvojih delih moralne in etične lobrine. vendar stori to n>\ tako prppričevalen način, da mu ne niore nih<*e ori!ati te!Mlo-nnr>'/nopfi. Pi-ilro Cresr-o. ck>;1-nik Znlamejski. (R. Pavle R«vič) je predstavnik Z'lravoza knieeke^ro narmla. ki ra-^'e v hoJM 7.a življonje v do^lo naj-vi*ie ^n'žabne poteno-e in ki tvori proti-u*el pokvarjeni in •1pf*h 00 natopili S-ar6e-va, Sarioova, Crnofeort, Bbrf, Gorin*ek. Kočić in štaikleker. Zeio poere^ene r**^b*ne vloike je prife-dil g. kapetan Jiranek, ki V za kultu-rni Maribor velika pridobitev. 06 tej priliki U 0a ptoeil« naj po možnostd oživi tradi-fl»jo eunloničnih konocriov, ki jo je »voj čas uvedel v MarRtoru podpolkovnik Iler-aoe a voja^ko »odbo. Vba pret stava je bila ieral&ko in reiij-ako na višku, zato ti*li od-mev pri publiki ni nostaL —abe §okolstvo X. vsesokolski zlet v Pragi leta I938 BRATJE! SESTRE! SOKOLSKA MLADINA! Iz Prage. iz zibelke sokolstva* iz torišča nepozabnih zleto\% se je na \rse strani raztetelo poslanstvo: DESETI ZLET BO! JUBtkEJNI ZLET BO! Poslanica iz Tyrše\>ega doma je preletela na tisoče kilometre*? vse do &amih mej in zakUcala na vse sirani: Vsak na š\roje mesto! Na stražo! — In nfen odmev se je dneve in noči odbija! dalje in dalje in iznova klical: Vsi na §\*oja mesta! Vsi v telo-vadnice! Od poedinca do poedinca. od edinice do edinice se je vitla netkončna veriga, sko\*ana iz strx?goredm>sti, pripra\'tjenosti, požrtvovalnega nupetja moči, iz točnosti in vztramosti vsakega od nas in je narasta v mogočno stvaritev celote. Pri uresničevanju zleta tuđi ne srne biti drugače! Na tisoče sokolskih gnc7d bo iznova vzplamenelo i ognjem novega nnvJušenja. K delu bod prtstopili v tisoCih sokolskih edinic vsi, stari in mladi in najmlalSi. X. \'sesokolski zlet bo svetoven dogodek. Ne bo sicer končni čili sokniskega dela, toda bo boljsi in krasnejši od vseh dosedanjih. On bo manifestacija narodnoga ponosa in njegove moći, strogorednonti in rmisla za celoto. pripravi je nosi i in ijubežM do republikmskega ustroja naše države. Iz Prage^iz svdeža prezidenta in češkoslova&kc vladet prihaja istočasno opomin vsem državijanom o dvajsetletnici naše republike »Sokolstvo se je za\~zelo za svobodo in samostojnost republike, osnovane na načetih demokracije in pravičnosti. Zato jo bo branilo, če bo treba tuđi s kr\>jo in ielezom.« K temu smo vodili in stalno vzgajamo naše ljudstvo. In to hoćemo izpopolniti ludi z našim zlet om Uspeh in mogočnost zleta naf bosta miren, toda jasen odgovor na vse strar.i. Zato v»f v telo\*adnico, v solo državijunskih vr/in/ Danes zbrani v vseh šokoliščih. vstopamo v zletno teto. Z začetkom smo fšdovoJjni. Naj bodo tuđi vse ostale priprave za zlet prav tako uspešne in radostne. da bi iz njih na*tal mogočen čin, ki bo zapisan v zgodovino sokofstva, naroda in držm-e! K zletnemu delu ktičemo vse odkritoerčne republikance. Vsi k obrambi in nadalj-njemu grajenju s\*bodne, demokratične in socialno pravične republike! Praga, dne 28. oktobra 1937. Izvršni odbor X. vsesokolskega zleta. Evgenij Kepl, tajnik Anton Krejči prosvetar Dr. Stanislav Bukovskyt predsednik Marija Ptm'ćsznikova, načelnica Dr. Miroslav Klinger, načelnik članstvu in narastaju j ljubljanske sokolske župe VSKM, KI HOčEJO NA VSESOKOLSKI ZLET V PBAGO! Ker se bliža X. vsc-sokoLski zlet V Pragi, *ki bo julija 1938, na katerega vlada v sokolski in nesokoLski javnosti veliko zanimanje, smatramo za potrebno javno ob-javiti sklope Saveza SKJ in ljubljanske sokolske župe. tičoće se udeložbe na zle-tu v Pragi: 1. v sokolski ođpravi se bo zleta udcle-žilo samo čla.nst\-o in narašč-^j, ki je član sokolske organizacije vaaj od 1. novembra 1937 dalje, ~ 2. vsak udeleženec zleta mora imeti slavnostni kroj, telovadci ražen tegra Se telovadni kroj. Za članice je doaedanji slavnostni kroj deloma spremenjen, za mo ški in ženaki narašćaj pa je bil s 1. avgu-«tom 1937 vpeljan nov stovno^tni in telo-! vadni kroj, katcregB. morajo imeti vsi "udeležend že za Prago, 3. članstvo, ki je že i2polnilo 26. sta-j rostno leto In izpolnjuje pokoje p°d toč~ | ko 1. In 2., mora v svrho priučenja redov-I nih vaj posečati posebne ure za redovne vaje v svojem društvu Od najmlajSega članstva in naraštaja bodo smeli v Pra-go samo tišti, ki bodo — izpolnjujoe po-g-oje ppo-ljan v tukajžnjo bolnico. Ipravitelju i*. Erd-lenu želimo, da bi čim pr^j okreval. — Sierni norrif C'MH. Knkor prejSnja leta, tako bosta mnčkn in žen?ka prnlrtižnlrn Ctril Metodove dnižt^ tuđi Irtos pcbirnli pri vhodu na tnkai^nje ix>kopali*T'p na praznik Vseh svetih Stevni novčie. knterega do-noft je nampnjpn v naroilno obrnmbtip na-men?. Naj l»i nihče n** prerrl in ?avrnJl prošnje uabiralk Slevnfuja novFi?n. saj je ba* ta dan potrebno, drt »t* pulm na5ih raj- nih spominiamo tuđi nft sredstva, a Untrrjtn! rafpnlni?a.|o rnr-narodovalnT orffaniKariif1 ortptrnn rm\m za unir^ru*- na^effa rod« in krvi in popolno ix-trebljen.ie \t, njihove ro-lnf* enidn. *aj «o ?amr> ci» lotoAnjih plebiFivtnih pro«ilnvah zbralt avetrij«ki »rmi v ta nam.»n ver sto-t.«očev. da ne jjovorimo o tajnih loiidih in snL'Vt?ucijRh. ki jih dajejo nevidn© a verulir nam vsem znane frile. 7ato \f* na^a pvptn dolžioprifo ti?j?a žalui**nppa lejstva ne ostan.nio 1 rerhrižni in da p-eh^rni v me-jah nioŽiio-ti" podpre »krijo nn-^e T>a|ve«"ie narodnoobr-imiirip družbo, na5e CMf). kater*' do«Ptlanjp rodoljubno delo nam inmči. da Ko Kbrniii d?iitir upora!)liprt v nnjbolj kori^inr narodno-obranibiip nnm ine. — Rente iz viA}ih cb%ja.t«*v Pokojninske-ga fotida za nakmoSm P^-vzpla v svojo upravo pokojiniiMlki fiklfl'l Ra v-Sje daiatve n9im€*čercev. Kar ;e mlniKtr stvo za <^eialno rrolitiko tn CKiot7rilo. Rente TS, novomber ae bodo isplačevole y a> boto SO. oktobra od pol 9 uri na eu^gnjpm obratu, nz Itar »e prissadeti rentniki pose-bej opozariajo. — Rai^iriter okrolneffa odborn IAl» Tr-bovlje: Po fiklfpu LjuMtaru=keua nogom ot-neaa po^savt-za je prfblluPen liti|?ki noco-mc-tni pokret trbovpljskpiiiii okrožnemu od-horu« ki ie s t »m ojacen xa nektij dobrih klubov. Trboveli.^k! okrožni o.'Ibor *\e\e se-da| okroiilo 10 klubov in je verjp»no, da se bo v doglednim ea.-u to Mevilo ^» pomnožilo. Ne dvocnfmo, ria »o 2 od!o?itvijo hSl* ' Utijskl khibi pernem zađoToljni, ker grari- *n UO* prej k Ti 1.....1*m *m* k I4rt>- Ijani. Sioer eo pa Ltlijčaui v TrboviJ© T«dB» radi sahajali in obratno t«di Trbcrrfljft—< ▼ Liti ja, too 00 eni ia drugi odna^sh k«t ftost- je iz KLo, ki bo prvič na^lopil kot <3an tukaVSnjepa O. O. v prvenstvenom t«tenwvan}tL, doćim J© SK Litija ciot»lej v Trbovljah nas*o»pil Ie kat gOBt v prijateljskih teJcmah- — Na iivHskem trgu je bdio v aredoae-1d veliko zelja, ki A) gia pit>dajaJi po đi-narju kg. Ze^e »e >* zadnje dni »elo po-ccaulo in bojazan pi^hlvaiertva, da bo o«ta lo letos biez teg« nčobhodnoga ziinskega. p:-ibaljska. se ni ureanfcila* Zelja M tarej zaenkr^t d»vo4j, saj priba^^jo dn^vao novo va^onBke potiljke, ki i« pravlako hitro razip^lane, kttkar ae ntu^ii) dovaft^o. Zelje ctovaaajo z ju±ncii krajov, kjer je ofti-vklno aek> dobro obroctlo. Po vaej priliki se uttsgne Se puoeoiti, saj se jo t zattojecn todn.11 pocenilo kar za 5O p. pri k:?r. Tuđi krompLi-ja j^ bilo dauas nekaj na živil-skem trgru m ao ga proiajaH po l din k|f ali po 24 »-, ki so bile daoos po 8 do 9 za 10 din. V splaineffn se torej ceste od zađnjasn trftnrga dne nlso mnogu Fpre raeniie — V»e one naro^nlk<», kl so morftblti • pki^iloaTn naro-iniao v zaosstalikii. opoz^LT-jamo, da pora\ 11ajo zaostajike najkađcaej« do 1. novembra, ker jim i^egc« «iotT upi^ava ckx>ta vi janje lista ustaliti. Pose-boj še opo3arja^no narcw?Jitkc', da dobro #shxsLn jujejo po&tiia Oekova* potrdiia o pla. čani narečiimi. da se z njimi v slučaju kakih m-clamartj isHliO Izkažejo. Poi»c)>-no velja to 2» one naroentket ki nalvusu-jiejo na^ro^nino potom raanaAaieen*. kviT *«>-veda delajo na svojo fMletJVOTnoat. — Rudnik bo onrolovaJ v ru>vejnbru enako Mevilo delovnih etni kakor v toko-iVm mm^a Kaže tnirj, da »e je kan-jmiktura v nadein g-«Miaif*TU ie neko-Uko ustalila. K^iko jk\ bo v prihodujem tetu, je &e nego^crvo, ka.tti kakor »e je stanje na ' lo, pravtafleo hitro se zna zapet 1 in zapet bomo bmili mo-goCo t &e iiujši krizi kot Je tiia prt'tekia. Ce je »eiianja ugodnej&a konjinnktura 1« posledica gotoveg-a mednatrotlrteira pojava, ki St» fiprerninji, potom je fpot0W>, da je y..ianja* konjunktura Ie prt^odnega cna-čaja. Kratera doirineva Je pranrltoejaa, se to pokazalo te v bližnji bodoGao»tit vse-kakor \>\ priho*%njc pomladi. — rrvensivena 1?luna SK. Amater : SK. Trbovlje. ?*& t> tek inu j«1 vl:i-l.i!o ne k nitxl š[»ortnim r4i"-rnntvoni, marvefl tuđi m*-«j .'ni-«tim prebiva i Mvr.ini ik>lific veliko xani«ian]c. /ato n: t\ir a. tia se jp thralo vtvraj ]*o~ poMne kijuli Ivutleuiu dtv.)u na iirri^u Ama-terj.1 veliku -ii-dilccv, ki •*** vztmjali tlo konca teknip. Kljm't rasunoc^nemu nrri^oa t*Ux ^KjJciizaJa obu *tara rivaJa VerK> igro. kl l*a ni hi i a f>o^e*»no /ari im iva ra*ii tiailuKnu SK. Am:iterj.i, ki je (M*»9odno pre-^azil iirralf1« SK. Til»ovljjit Amatrr j« i^raii skn-raj v*>t*h \*0 minut v polju uvojka |f«-o ivni-ka, !u *e i»u je Ie enkrab naenu'UniUi urooa, da je do^dpel pre>.\ PvctHHV «"vojpga rivalft, ter umi z oštrim polom jK>ir«*c! n>re/o. O FATiiem ^ofrkii i«jre *** ne da iiinopo pi^Mi, t^aj žp nam le/tiltat \) : 1 (5:1* r.a SK. A'Tia-tp-r pove- da je *• "iI SK. Amater nbaolufcti p/*f»ot!ar ieri^a. Lahko pa hi Ml u^p'h *» An»t€W.*e ^c n»«nopo vi*)i. *"•#• \n i'-Tral n-ipad f»n>i*eiTio hi poverann. Ot li kovala pa f»« j» lf» »lfvliija vrs*t;i. ki jf vs<- pndivnikovo kit\-sd r;i7Aii!a. rol>er i^ hil tuđi o* r.iritfbnl trio, fci ima do^r^n dcl ra-slu^ za. d<«» ženi rc-7Aihat. Vri moštvu 3K. Trtiovljji #it* je naj-1m>Jj odlikt»v;i,l mladi vratar, ki je odT»i! im«o-<4O ik'Taniili »itreViv. So*lU je «• Hobahor iz Celia Tw"7^'lovol)ivo. — Offl«*d AtarbiA^a ra Zdravstveni dni graš&beni aafrrtl in '.t2in?. zastopnUci tukajSnje ot>-^ime, rudnika, selske oblasti in bratovsko fflrhwJnire. sstlravnilci in drugi črnlterji, kl so zaintrrrMranl na gr^d^ji Zdran-artif-ne-ga (Inma. Pre^^^dan je bil »t-a\'e posa-meznih proetorov, kaJcor tx*-di le^a Z !r« vstvpjiega A^ma. Z gTadnjO Zdravstvonfepra JomA bo obflna prišla pTinocinjo pomlaii. — Stari nMkir^ki hraMi padaj«»... 1% Ora-'lca jo priAlA ±al**itna. v^t, da je ▼ tRonka-^nji bolnici v torek pramtoul bivil obratovodja tukajftnjeiea zapftdne^a jam-skegtL obrjt g. ini Koata Ferjanćić. Za btvčim ravnateljffn g. inž. Pauca-jeon j.e 9H oedaj tuđi ta stari rudarski hrast ▼ većrvost. - PcJ;orjnik je slove 1 kot irvr-Bton iiidan^i strakovnjak. S s\-ojo v«d-rfx=rtjo m uobrotJufeno«tjo m je znal pridobiti nebroj p 't'^v, apoMo-vaJi 10 ga pl tutit njegovi mi nam«deCnci in delav ci, ki j*m i« bii aieer etiog, a praviten pie.lstojnik. Edeci pokojnikovih brtttxyv j« profiter na Ružl-veli večPr ^ i .^ja. Pred dnevt mu je poata'.o slabo :n svojci so gp^ poslali v Gradec, toda bilo je pre«pozm>. Naj mu bo zemlh lnhka, svojc€»m na5e so4a- lj€» ZALJIM1LJENCA MKD SEBOJ — Drurtoc, ali me ima4 res rad? — Seveda srčelc, saj sem ti povedal to pred 5fc:^ čustva «e izpremi-| n>ajo tako bitE%».», Pei^r Atlarn: Zlati kadri (Iz oesčine) Ob desetih je utihnil pi?alni stroj. Prvi grižijaji jvžinc so bili snedeni ekoraj tiho, potem 3o se pa ra?,prcd'l pomemki. Naj-prej o dogoUkih T3rej*njc^ra dne. Drugače se je govorilo vse Ir-to o počilnicah. Samo Helena, ki se je bila pravkar vi*nila z eno-mesečnih poćitnie v Jugoslaviji, je mol-čala. Jedla je žemlx> z pi,n?'m" rt r- ^ je kdo vprašal, kako se je poćutila na po-čitnicah, je odgrovarjala: oobro. — Hitro so niiniie poćitnice, kajne ? — Da, hitro. — Kam ?e pa nnpotiš prihodnjič? — V Jugroslavijo. -— V isti kraj ? — Da. ^anjavo je jeJla žemljo in zi*la ncKam v strop, kakor da je tara sinje nebo. L»asje so ji padali na ćelo. •— Ali si vsa zagorela kakor v obraz? — Da. — Mar si pozabila govoriti? Zasmejala ae je in »i pogladila Jaše. — Toda lepo vam pristoja to, — Se je Oglasil nekdo lRm<*f1 mošklh. — Temna poit in crni lasje, — je pri-pomnil. V zadre^i se je nasmehnila. -— No. nikar ee ne sramujte, da ste lepa. Dejala mu je: Ce so vam viec Crni lasje, bi morali bolj gledati svojo fteno. 1 V prihodnjih dneh se je zdeio, kakor da Helene sploh ni v pisarni. Tu pa tam so spravili iz nje nekaj besed, mnogo pa ni govorila. Najbrž se je- zaljubila, so mislili. — KJai hoćete na dopust? — jo je vpra-žal proclsrtojnik odelelka. — Meni je v?eeno, — kadarkoli. — Ce ste ?e namenili ropet v Jugo&la-vijo, bi merda lahko nastopili dopv^st pred julijem ali avgoistom. da bi imeli kolegi z otroki dopust med šolskimi počitnicami. Helena je dobila dopust v maju in od-potovala je. Ko se je v juniju vrnlla, je bil mareikdo presenećen. Rila je za^orela kakor lani. Sklonila je grlavo in na čelo so ji padli kraaui zlati kodrl. Pozabili so jo vprašati. kako je bilo na počitnicah. Toda povedala jim je to sama, kazala je fotogrstfije in prip>ovedova.ia o iz-letih z HbiCi. »leđnjič je pa ddjala: — Prih.c'Jnje leto odpotujem zopet tja. Dva dni po njenem odhodu .ie dobila cna izmeđ njenih tovarišic od Helene pismo: i. . . in načem umreti v pisarni. Ho-čem se omožitl tn omož-m se. Toda to pismo je namenjeno samo Tebi. Drugi ne smejo zvedeti zanj, dokler bom na dopustu. V pisarno se ne vrnem već. Ko me prihonjič srečaš. bom ie omožena. Zdaj Ti pa povem. zakaj sem si dala pobarvati lase. Ko sem bila prvič v Jugoslaviji, aem prvift v življenju zavidala zlatolaAkam, Skoraj na rokah so jih no-fiRl, kalcor v OaamćtaMa&dh krajni Crno- lr.ske. Ko ml je prvič priJšlo na mise!, da bi si dala pobarvati lase. sem se smejala tej misli. Na đrugrem dopustu sa, ki nišo vajene hoje, nm kmalu oc|pov*edK> tako, da ne more naprej. v sinkianskih mestih so naorali nekatere ulice zapreti za av-tomobilaki promet, ker ao hocfili po njih kmetje. Cim namreč Dimk&n razjaše konja, ae rne zna ogriiti avtaraoMta, tuda će vozi sleđnji poćasa, Kakor moškL, ao vajeme konj tada ženske. To so rtajapretnejfee jahaftice na »vetu. V »vojah slikovitih nošah in fohafrnh škornjih z visokimi, stolpičastimi tnrk-mensltimi čepcami na glajvah so podobne princesam iz orientalakin pravlj&c. Na-pram moškim, ki prežive skoraj vse življenje na konjih. imajo to prredaost, da znajo tudi dobro hodSti, vendar pa naj-raje jahajo. DeflUe, ka bi se ne držalo na konju tudi v ne^hujšem galopu, ni godno za niožitev in ženin lahko zahteva nazaj kupolno od njenih starSev, 6e nevesta ne napravi jBhftlnwga i^tta na tflfami kut m stanmem **u poooteaga obreda. TwH mohaenedanflki SPDtamki y S&aokianu opra-v^Jajo »vo^b delo v sedlu, v njem ći-tajo stihe iz koraiML, v njem motijo in opravljalo V9e verake obrede. V Siankia-nu je već velikih, modernih mesrt, tođa većima prebivalstva živi v aulih, maJhnHi nase!binah v stepi, kjer otoje koće iz lesa in šotorskeg-a platna ali kože brea •vrat in brez oken. Tuda oprema je zelo enostavna, domaće praproge, nekakšno ležis^, ognoišče in najsuijnej&a kuhinjska posoda. Klin med Kitajsko in Rusija Japonci, giadeći pregrajo med Kitajsko, ki jo hočejo obvladati politićno in gospodarsko, in Sovjetsko Rusijo, v ka-teri vidijo močne^a zaveznika in zastop-nika Kitajske, so že davno opazili Sinkian in protikitajski pokret v njem. V Afganistanu deiujejo že od leta 1933 japonski vojaški instruktorji. V Tibetu, ki je morala po državljanskih vojnah oslab-Ijeuia Kitajaka nedavno priznati tuda njegovo neodvisnot, deiujejo japonski voja-ški instruktorji od leta 1935. In med njima je stisnjen Stnkian. Ttcn je državna organizacija premalo razvfta, da bi se dalo na njo vplivati neposredno. Dunga-ni so strastni privi ženci islama. Zato se izdajajo v Sinkiamu Js/ponci za zašćitni-ke islama, kakor Italijani v Severni Af-riki. V Tokiu in Osaki so bile nedavno ustanovljene sole in mladi Turkmeoii, ki se hoćerjo ućiti v njih, dobe jaiponsko državno stipendijo. Zato se pa goji v solah poteg Manm v ptivi viwtl petMaongotaka prnfignnil« voMoe (Hmv TBcto. Moogoiov pod vodrt.vmn in potaovttotjatvom Japoc- Obcioi veilke jf«M*i> di*ave atopajo vednojMB^o t oapntije.Za&to se Je a Mmdfa^iiiu, vatmJmto Hopejem tai Ca-luran, adaj ao ae pa prkir«±iie se ševe-roMtaJsk« pTORrmoev te katerih naj bi ne-oteAa nova drtava HeOmlnao in dbenem vetiM Stofctan 6e « poarećijo Japoncem n)txwl nacrti, bo otoeććena Kitojaka — reatofTomr OovtštdtL imF1**!* — povBem od rr>Tifir*ii b šiitAim padom vmeenlh držav od Rnfltje, ki ti jo mogla TTdagati z oroft-jem, OieDGcn se bo pa Japonski ktin. ne>-varao prtbftžal Denadmi, obćutlpvl mejl azigtefikie Indije. Lntka v japonskih roliali Japooci si piizadevajo poJitićno aeđtoi-ti Sinkian v formalno neodvisno državo, ki bi jo mogfi 6bvladati, ne da bi neposredno trčali ob nevarno tu to silo. z> leta 1934. ko je Sinkian odrekel pokoršHno ki ta*=đd via/11. so iimeti priTw^rvljftie^ra vla-daria. ki bi hotel bit; lutka na šahovniri kv^ntunskp arm?el v Tokio. ođkoder sta našla nekoč pot na prestol rm-indžur?ki cesp.^ Puji in turski princ K°-rim. Mir Ali Khan. varovaTifv gfenerala Doihare. caka na prestol Sinkiana. Hladnokrvni pevec Sloveći junaški tenor nekega franeoske-ga gledališča se je baš pripravljal za na-stop, ko mu je nenadoma postalo slabo. Ravnateljstvo gledališta je prišlo v hudo zadrego, ker ni bilo pri rokah niti približno enakovrednega pevca. Ravnatelj je po-zval enega izmed drugovrstnih peveev, ki je o njem vedel, da zna za silo dotično vio-go in da bi jo mogel prevaeti. Pevec je bil zelo vesel, da bo lahko nastopil v tako veliki vlogi. Brž se je oblekel in pripravil, kakor je zahtevala vloga, ves srećen je stopil na oder in zastor se je dvignil. Ko-maj je pa končal prvo arijo, je nastal v gledalištu strašen hrušč. Obćinstvo je pevca ogorčeno izžvižgalo. Toda pevec je onranil mirno kri, pre-križal je roke na prsih in zaklical občin-stvu: Dame in gospođje! Ne bodi te no ne-umni, mar morem jaz, ki imam borih 800 frankov mesečne plače, peti pred vami tako lepo kakor poje tiati. ki dobiva deset tisoč mesećno? Pri tako mizerni plači pač ni mogoče zahtevati od mene veC. nego sem storil. In žvižganje je takoj utihnilo. Po g'eda-lišču je zadonelo ćelo priznanje in potem je hladnokrvni namestmk junaškega tenor-ja pokazni, kaj zna. Ob koncu predstave mu je obćinstvo že navdušeno ploskalo. Slučajno je bil v gledalisču tudi grof Bran-dolini. ki je poslal po svojem tajniku na oder v kuverti 2000 frankov in vizitko z laskavim priznanjem. Mož, ki Ima vse zastonj Vsak prezident Zedinjenih dviaw z iaj torej Franklin DeUuio K^obeveit mora kakor vsak američki državljan prijaviti 6\<»je dohodke davčni upravi, da mu o Imeri du-hodnino. Kooeevelt izpolnjujc to do'ž lOtt zelo vest no. Njegova jJaču znaša 7.~j.0(M) dolarjev. Ta znetsek pa ni podvržen obdav-čenju. S t&ra ^ienarjem plač uje preTident v pi-vi vrsti svojih 30 'locr.ačih usluž^vencev. Dru^ri prezidentovi dohodki znažajo okrog (»00.000 dolarjev letno. To so dohodki iz radnih vi rov. Prezidentovo goepodinjstvo dobiva eadje, Gočivje in roie iz vrta Belega doma. čijrar vrednoet ee ceni na 25,000.(KX) dolarjcv. Ra-zen te^a dobiva preztdent 25.000 dolarjev za kritje potnih st«)škov na potovanjih, kajti vse ameriške železjiićke družbe imajo za pretzMentA vedno pripravljene sakmfrke vagone. Tudi vojaSka- uprava da prekident-u vsak čas na razpcla^ro ladjo ali letalo. V pre^identovih ^araŽAh »toji tucat velikih luk©UHiiri avtomobilov, ki njih vzdricvatije ne 'stan^ prezidenta nič. Država pa mora pLacati za nje 30.000 dolarjev letno. Reklame željni čestilci pošiljajo dan ra dnem prezident u in njegovi 8opro«ri darila. Prezident dobiva ćele zafx>je najboljše^ eadja, pitane perutnine, «1nurocenih nmet-nin itd- Vee novc filme viai prezident v Belero dom«, kamor prihajajo tudi operni pevci !n razni umetniki, da se lahko prc*i-dentova rodbina Hrezplaciio i^ava. Tudi sport no r-abavo in ndojetvovanje preiid^nta in njegove rodhine pla^uje država. VojaSka uprava mu daje na rar.polagro najbolji konje in najlepča i*rri§6a Roocevelt ne more potrošiti niti dolarja, ?eprav bi botel kaj kupiti, kar ara posebno uffajt, ker dobi vte bifcflDia&Mc Nova metoda transfuzije krvi Ka drugi meunaroani Konferenci o transfuziji krvi v Parizu sta pokazala dva švedska zdravnika poenostavljeno metodo transfuzije krvi, kateri pripisujejo v zdrav-niških krogih velik porr.en. Nova metoda, delo dr. B. Hedenia iz slockholmske bolnice St. Groran, obstoja v tem, da se rabi pri transfuziji krvi povsem čisti heparin, ki preprećuje njeno strditev. čisti hepaiin je odkril nedavno drugi švedski zdravnik dr. Krik Jorpes iz stockholmskega zavcxia Carolina. ćeprav je bil heparin že davno znan kot sredstvo proti strjevanju krvi, ga je Sele dr. Jorpea oćistil stnipenih delov. V nasprotju z drugimi sredstvi proti strjevanju krvi lahko heparin vbrizgamo neposredno v žile. Dočlm se kri normalno sesede v 5 do 7 minutah, lahko s pomoćjo heparina dost-žemo, da se sesede sele v 20.o0 ali 60 minutah, da ćelo v štirih urah, kolikor pač vzamerno čistega heparina. Po-pulna transfuzija krvi, zaželena vedno, to se pravi od daiovalca neposredno na bolni-kat je bila do.slej mežna samo v belnicah, kjer so bile potrebne obsežne priprave in posebno izšolanc strežniš];o osobje. Po He-donie\"i metodi se pa da napraviti transfuzija krvi mnogo enostavneje. Dr. Hede-nius je pokaza! svojo metodo teoretično in praktično. Uspešno je napravil po nj: že 200 transfuzij krvi. Njegova metoda je vzbudila veliko zanimanje po v?eh evropskih državah. Francija se že pogaja za pravico izdelovanja hepaiina po dr. Jorpe-sovem principu. Ne pretepajte tajnlc' L,t.*Xja zasebna lajnica. Chailotta Alcnti-jeva v Holly\voodu toži svojega gospo-aaija, znanoga filmskega igralca W. E. Fi-elda in zahteva od njega miJijonsko od-škodnino, ker jo je nekega dne pretepel s palico. Zato naj bi ji plaćal v našem de-narju nad 10,000.000. Ni sicer lepo in tudi kavalirsko ne, če moški pretepe žensko, vendar bi bila pa to predrago plaćana ne-galantnost. Montijeva je prišla oni dan vsa objokana na policijo povedat, da jo je Field v svoji vili pretepel po diktatu, ki z njim. ni bil zadovoljen. Pretepel jo je kar s palico. V dokaz je pokazala Montijeva več podplutb na svojem lepem telesu. Obloženi igraloc pa trdi po svojem odvetniku, da si je Montijeva vse to g"ladko izmislila i^i ela nima po telesu prav nobenih podplutb. Njene skomine nišo skromne, še več je je pa zanimanje hollywoodske družbe za soćno ob-ravnavo, ki bo pr\*e dni novembra. 2e zdaj prodajajo vstopnice in prekupćevalci jih spravljajo v promet po 4—5000 din. Ukrajina pod sovjetsko vlado Predsednik osrednjega izvršnega odbora ukrajinske sovjetske republike G. J. Pe-trovski je pripravil za tisk knjigo pod naslovom »Kako je živel in kako živi ukrajinski narod«. V nji je zbral mnogo zani-mlvih poda tkov in infomiacij o razmerah v Ukrajini, ne pove pa, kako ljudje tam žive in kakšna je prav za prav vrednost milijonov in milijard rubljev. ki so jih polne sovjetske statistike. Petrovski piše, da so narasli izdatka državnega proračuna Ukrajine od 272.2 milijonov rubljev v letu 27/28 na 4.15 milijonov rubljev v tekočem letu. Od tega se je porabilo za socialne in kulturne potrebe leta 1927/2S samo 55.5 milijonov, lani pa že 648.4 milijone. Pod sovjetsko vlado je naraslo število šol na Ukrajini na 5633, bolnic, ambulatorijev in poli-klinik pa na 440. Pred revolucijo je imelo samo 127 ukrajinskih inest in trgov električno razsvetljavo, wJaj je pa takih mest in trgov že ofcrog 40O. 43 ukrajirslcili mest je dobilo avtobusne zveze. Celotna vrednost delav-skih mezd je narasla od leta 1928 od 1522 milijonov na 12.146 mili.^onov rubljev v lanskem letu. Dohodki delavskih družin so se podvojili. Posebno ug-oden je položaj de-lavcev v donakih premogovnikih. Tam ima-jo đelavci svoje hislce z vrtovi, mnogi tudi nekaj živine. Položaj kolektivnih kmetij pa ni tako ugroden. V koihozu v harkovski oblasti dobi delavec za en elelovni elan 8 kg žita, 1 kg sad ja in 2.5 rublja v gotovini. Ražen tega dobiva vsak delavec sladkor, pripo-minja Petrovski. Rodbina enega. kolhoznl-ka-stahanovca je dosegla na leto 1.000 de-lovnfli dni In njeni dohodki so znaSali 8 ton žita, eno tono sadja in 2,500 rubljev I v gotovinL Leta 1914 je bilo na Ukrasni ' 51&2 zdravnikov, letos jin Je pa 19.476. V sole hodi 6 milijonov otrok. Na Ukrajini so ruske, ukrajinske, židovske, nemske, poljske, bolgarske, grške, tatarske, češke in armenske sole. Petrovski trdi, da na Ukrajini ni vaši, kjer bi ne bilo knjižnice. Ukrajina ima zdaj 88 gledaJišč, 5246 kine-matografov, 16.109 klubov, 9 oddajnih postaj in 431.000 radijskih aparatov. V raz-nfli vrstah sovjetov ter vladnih in samoupravnih ustanovah ima Ukrajina 328.704 zas topnike. Novo »Mauretanio« građe Novo »Mauretanio«, ki naj bi si pribo-rtLa sinji trak Atlantskega oceana, kakor si ga je nekoć njena slavna prednica. grade v angleskih ladjcdelnicah in na morje bo spusčena 28. julija prihodnjega leta. Istega dne odstopi manjša ladja »Maure-tania«. last \Vhite Star Packet Company svoje ime novi ladji, ki in*a zaerukrat samo zar>oredno številko 1029 To ime je dobila leta 1935. ko je bil vzet prvotni prekooceanski parnik iz prometa. Nova »Maureta-nia«, ki so jo zaoeli graditi let os 14. maja, bo najbrž rudi največja v Angliji zgraje-n-a ladja. Njena tonaža bo znaiiala nad 33.000 ton. hitrost pa 22 vozlov na uro. ^\ _ i ' 1 i1C^.'>I.Ujjl. >- mi., ft "^' ti--' -^^ ^T^BU'*, -j Prvotna ladja »Mauretama« ic bila zgra-}qu£l leta 19i>6 in njenega rekorda v vožnji čez ocean 4 dni 10 ur in 41 minut ni mogla preko-siti celih 2^ let nobena ladja. Njeno notranjo opremo so prodali leta 1935 na javn. dražbi v SouiKaniptonu turistom, ki so se kdaj vozili z n'o. Iztržili 80 v na.šem de .arju nad 15(XX).(K)0. 21adnja vožnja v south-amptonskem pristanišču je bila pravi pogreb Ljudjo. ki so ladjo po-zn^li in se z njo kdaj vo/ih so imeli solzne oči. V vsem pristanišču so tulile sirene zasidranih pamikov. Ksrtcteka brezposelnih Lastnik st«.*k.larne v ameri^kem Toledu in ravnatelj prostovoljne statistične službe /a brezposelne John Bif*fters je naro-čil 60.000.000 popisnih pol, ki brx!o 16. in 17. novembra razposlane 31,000.000 ameri-ških rodbin, da bi se slednjič točno uijoto-vilo število brezposelnih v Zedinjenih dr-žavah. Popisne pole obsegajo 14 rubrik z vprjianji glede starosti, spola, rase. dobe nezaposlenosti, delazmožnosti m prejšnje-ga pokliča. Na robu pole je / debelimi ćrkami natiskana Rseveltova nasLanica s prošnjo glede sodelovanja na polju s.krbi za brezposelne. Važno je. je rečeno v prezidentovi poslanici, z;'*'l»ki inmister je i>\">/.nVi\ nedavno na novo nevarnosi, preteCo ;-ol«e-del^tvu Južne Amerike. Mravlje iz rodu At-ta raz^rrizeio li«?te. jih e-pravijo v po-izemlje in tu goje na prežvečeai ka5i szobe iz rodu Rooites, da se z njihovim sokom hrani jo. V Južni Ameriki >o »^e zadnje čašo te mravlje silno razpajčl? in delajo veliko t.kt>do. Na bra7ilt^kih plantažiih so napravile lani za 25 railijonov milrei.sov 5kode, v ^evernočil-c^kih kraj ih pa so opustošile plantaže. Raz-pasle so fe py vsem Ecuadoru in ekoraj po vseh krajih vroocua in ^ubtropičneija r^a^u Južne Amerike. Kmetovalci zanian išč?io proti tem mravljam učinkovito ered>tvx>. V eni noći ;-Li dnevu, ko je moono o!>lačno. lahko uničijo ćelo sadno plantažo. Na svoi plen ]o mahnejo vedno v velikih kolonah, v p trošeni redu i a nič iim ne more klubova ti. W* uničujoča armad;^ mravelj se poni i ka nar»i**?j l'ki vojaka pod voo največje in najrnočn^jše mravlje. Njxhova naloga je poiskati in odstraniti p poti vse ovlre. Mravlje sprodai imajo doline močne kkvče. tako da morajo hmliti dvijmjenih glav. Njim sl?di t»lavna n-tpadalna vojaka in žele potem pridejo na vr^to delovne dete, ki poskrbe za prenos plena. Tiidi te se Mroj,o drže reda. Med poedinimi Tetami tekajo po-fi^brie mra\-lie. ki ji-m je naloga skrbeti ?a rve^o. Ko rjrridejo do člov^kp^ra bivali^o^. pa oble-z^rjo od kleti do strehe in uničijo vč^e, kar |o. Ves mrče« pred njimi po-begne. Mesto đeckov V severoameriški drž-av^ Nebraska je me-!«tece, čigar pre-bivalci so sami dečki. Za'o se rudi imenuje »Boys Town«. torei mesto dečikov. To mesto je ustanovi! sele pred 20 leti mecen Edvard Flanagan. ki mu pra-vijo splošno Father — oče. V mestu živi nekaj sto dečkov raznih plemen in veroiz-povedi. Vr Flanagarm smejo živeti samo dceki. nihče drugi m srne v mesto. Nascl-bina deCkov ima svojo pošto, već sol, tiskamo, telovadnico, kopali.šče in kino. Vsa podietja vodijo dečki. Sami dečki sede v mestnem svetu in decek je tudi župan. Mc-sto ima tudi svojo Dolicijo, ki zasleduje in kiiznuje krivce. K-azni to lanknive, Tdco to oekcgt dečka oteodiii, da mota očistiti ptoreat v»c javne oasade. Drugi je bM kaxnovan tako, da je motali stati v kinu med predstavo ves cas b hrbtom prroti platnu. Obćani tega mesta so Uiiko samo dečk1 brez doma m zapu^ćeni, torej v prvi vrsti sirote. Mesto je nakakšaa siroti^nica, seveda v amc-rUkem slogu. V 20 letih je šk> akozi to mesto 4446 dečkov in vsi »o postali v poziiej-mtlu življenju dobri čUm ćiovcoike družbe Iz Zagorja — Kanalizacija Z>a^orja p>m»etuio dolioake-g& dela>. ki leži v doLaj vlažneni toreoo, je že euir p^olkleim, nad Latenii, so ft. beliii giave ž^ razjM otniiiUBki odiiuri. Vedj*> pa eo se pt stavljali po robu najniguejši opra-v-ki .u kaaiaJiaa,cija je inaraJa po^akati. Mak) eo pokrpaii tu, uiak> taan, a vtslikofO'fint'ga dala še n^rno dočitlcaii iii [prav bojiant o»talo pri m:U€m. Nekaj je, vsaj ^ibtJ>enio **?. IV diii pola^rajo oU iiovi cesti od Janovc hise proti Mei-ilovsko-vi liiši oevi. ki jih je oUina mirooii pri podjeuilku g. Korbarju. Kaže jm, *ki je ^manjkalo krt^lita, toda uinanio. dn. bo ai-o-g'oće ikijiti potrebnih denarh.h viriiv, r- ka-u?rimi bodo financirali letoe veaj jioolvico kanalizacije skt^zi dolino. — Birollove apnenice podirajo. S^ malo. pa ne bo skoraj ti:edu vec o -zaj^tnili peich, ki to dajaJe vhodu v iuik.y do! m. }><*<4.ik> lioo. Podj^Uiik £. UifoLui si j-c iv prtsl leii zgra-d-U moilenio apnenioo v Kresnicah, T*r ko polag-onLa izdubijatno indu&irijo iz do-liiie- Mt>nda leži nad dolino zla usoiia, da n# zjKuno oiUlriari tejra, kar inia-mo. da malouiarno pikamo, da ubJujo viri, o*t knw»riii bi mo-rlo iiveti precej lja«i:. Po-niislimo t^mm na ugodno jK>.racAki» v d 4»i, ko je namaravaj Abei zaraditi novo *tck-larno. Pa ni d *v>il ftbivbiš&i m je Ac! dni-gam. In teton >e -z I^ok^nii ravno i^ta. \'t* je bDo že na tem, da &c poone z iz-kori^i-njem DO^'e^ra k>ske^:i rova. iJo pa je 74L odkuip swta pu rDPl) in lastuik4 no &pet 2ai»bevaii pr<^elike vsote. Posleilke: z. do-viin rovom zdaj ne bo n"k\ K*k je t»>rej kac korK-ev o*i£rovoroii za w vrste po-e^odajBke poiitike? O tem daj bi premišljali odgovorni i^OKfiodje. — Razpotnikova teta je umr'a. DaJeć na-okoii eo jo poznaii ne Kamo iit»t.i. ki jim >• deKla z rado-larru) roko. tud: hzletniki, ki w> se kdaj ustavili v ^»tKvljuhni potiknj na Raz.potju eo »i 7^1 Krmni li o in ptT&tre-žljivo iro«fK>. Pravo njen<» ime je bilo Alojzija Vo«elj iz plemenite rmi'rne Pil'pcihov. J>o i;idnje«fa sve/đ !ti MoMiC'.na je nemuiotma umrla v starom*i 8'i lc*. Po. kopaJi bo jo v Kolovrat. Otnranitm^ j l«r> ftpomhi. — Kmetijsko nadaljevafaia sola na m-iromki VnH se ho zac^ln v <5Wrtek 4. no venibra ot> 13. uri. V.pfoovanj^ *c je žo prii^o in aaj se javi.fo rui<1 1»". lc-* *t:\r\ mlad«n.i^i 6 V meti i. >iola ho ta-ko kot rlm-^"a leta trajala od novembra đ-o kornca niar ca. Nedolja, .'iI »ktohrn. 8.00: Kiavir Atiriro^no (ga iored. — 9.1a: IVaznik TVt-šeija morja (G. Vrikk>r Pimat). — 9.a'>: Spo-mini na Joh. Strau**a (plo^fe). — 9.4V-VVrski govor ; Koncert ra-i. Izv«-iajo Mani radijske ijralske družine, vo
  • ter). — Koner ob 2^ Ponodr I jek, 1. novenit>ra. 0: Ča*;, vrenif*. porobila. s»pored. — 0.15: Prenos cerkvene gla-^>e iz franrižk.in^k^ cerkve. — 10.15: Verski »jovor tu- rlr. Ciril Potočnik). — 10.:>0: rajkov^ikij: T?omeo in Juli.ia. uvartura (f>lo£?e). — 11.O(»: OtroAkn ura: Recitaci'e (na. Mlcva R-olUr-Ukinar-jpva). — 11.30: Koncert r.idi^^oja orkestra. — 13 00: Cas, vrome, s|x>rod, obvt^til«. — 13.15: B. Smetana: Iz mojega živl.i«*nin CffOffalni kvar!et, plošče). — iOdd:t.Ui pr >.ki-niena od 14. lo K>). — 19.00: Cu<. vromp. porocila, ^r>ored. — 1930: Nacionalna ura. — 19.50: H. Ral.aud: Xo?ni >pr*»vo.1 (simf pt^CTiitev — ploSc-f>>. — J0.10: S»ix>-monik -;loven*ken!u n^nanemu vojaku (n. Mirko Ratep. — ?0.V): Koncert fizostu]«* pianistka gdčna Nadina Ferreri 7 Rima, so-delujo radijski orke>«t?r). V odmoru recitacija -Praznik v-red. — 2*2.15: Novakove pp*imi i*>\o c. Mirko Dolničar- — Konec oh 23. nri. Tor*k, 2. novembra. I*2.(>0: Slavni orkestri ierajo ^pU*^«*). -12.45: Vreme, r, spo-red, obvptstila — 13.15: Na srrol>o\ih (koncert radijrik^ea orkestra). — 14 00: Vr«»m^, borza. — 18.00: Koncert na po7.a\Tti (£T. .V>-že Vrho\Tiik). — 1R.4O. Zel**xarne* -1e>.enip!», Javornik (q. Avtjust Kuhar). — 1900: i^ns, vremo. ro^o^ila. sporod. ohv.*stila. — 19.30: Nacionalna ura. — 19.r»4): E. poav?ne opro^titve in oLaj^arve (p. Vladimir Murko). — 19 00: C\i«. vrpme. loro^ila. sspft red. ohvestila. — 10 30: Nacionalna um. — 19.50: U\od v preno*. — 20: Pr »nos \t opern?*ja ff!«*da!i^a v Ljublianl: v I. odmoru: GLasb*»no predavan^ (ff. Vilko l^-mar, v IL odmoru: ^as, vreme. uoroČila, aporad. — Kaaot ob 23, Za močno pomorsko Jugoslavijo Ali nam }e potrebna organizacifa JS? — Droge države imajo po ve* taštih društev Ljubijana, 30. ofctobra Položaj, ki nam gra je ustvarila do-brotna uaoda z ustanovit vtjo Jugoslavije, je tako odliotn in erfinetven, da nas zanj zavidajo milijuni onseran nadih državnih me ja. Tret^ina državne me je te6e ob sinjem Jadranu, 156-4 km krfine obale liže-jo biserne pene n-žega morja, okoli tlsoč otoikov tn otočkov nam krasi in vanij-e obalo. 363 pri&tanišč, 363 vrat, na stežaj v žirni svet odrprtih vrat imamo, ceh>kup-ne obale med Rećino in Bojano Imamo 5172 km. Slovenci ne pozabtmo, da smo najstarejši stovanski naseljene! Jadrana. Naša obala teče od Devina do Dragonje pod Piranom, 150 km daleč. Nismo njeni Lastniki. Ttimbolj srpoznamo in ćutimo, kaj pomemi moije za narod in državo. Ve.ndar pa se Jugoslovani vse premalo ^a-vedajno zemljepisneg^L položaja. Dmgri po morski narodi, drugre države, ki jpo arećne lastnice morja, imajo tuđi po veC pomorskih aclnribenj. Imajo jih ćelo narodi, ki lastneg^a morja sploh nimajo, n. pr. ćehu-glovaki, Madžari, i In mi?! Proti vsem tem števUnim na-rndnoH>brainbiU2n pomorskim društvom < mgth narodov imajo Jugoslovani le svo-k-.i vJatlransko stražo«, ki je dete srca, in razuma našeg-a naroda. Pred petnajstimi l&ti sta jo v belein Splitu, arcu našega Primorja, ustvarUi narodna zavest in po-tivlba, kumovali pa sta p. ljubeszen <3o mor-;a in bojazen zanj ter po nj«m za našo narodno in državno bodočnost. Negovanje in chiganje J?«dranske straže v narodu nam narekujejo zemlje vidi, agodovinski, gioepodarski in narodno-ob-ranibni razlogi, £e vse drugo preznemo. Zgodoviaia nam nudi ato in tifloč prime-rov, da smo se dvigali v zaledju le tedaj, Joadar smo bili moćni na Jadranu, in da snio adabili na kopnom, čim smo izgubili morje. Vsa zgodovina našega naroda, je podobna valoviti crti, v kateii smo se dva krat dvigtiili do velike visine, a enkrat T*jidli v robstvo. Morje je bdio nade hrepenenje, bilo je naše polje slave in morda naša grobnica. Morje je bilo hrepervemje Srbov, ponos hr-vaSkih borcev in Slovanoem s Primorja in Krasa element življi mja, doCtm nam je bolj zadaj ostalo hrepenenje na po tu h gospodar«kemu dvigru in ns^ođnemu zedi-njenju. In kot nas vođita zemljepis in z^odovi-na na morje. tako nas še vse bolj prite-:;ajo k morju mo&rii razlogi sedanjosti, v ^rvi vrsti gospodarski ociri tn narodna ort>-r&mba. PoljedeJefca držsciva smo, g>aspo*2arsko težimo na zapad in od tam uvažajno razne fabrikate. Železniske in cestn«? zveze z raorjem ter urejenost naćia lule žal Se- ne morejo povsean zajeti našeg-a trgovske/ra življenja« Sxno pa. v teh letih vendar do-seg-li mno0»o, s^o jrre že do polovico na.c imela skoro polovica našega naroda gospodarske srtike z morjejn, kar znaci olcoli sedem milijonov. Tonaža, naših lijdij je prttaeg'la S50.000 ton, se je od poretka voč kot potrojila. Na naših lad-jah je zaposlenih do 5000 ljudi, ki hrani-30 nad ti^oC rodbin. Ogromno bogra^tvo tnvanno v naših, ri- bah. Zet zdaj grre letno nad 20 milijonov dkatelj naših sardin v svet. Vedevvžen za državo je tujaki pix>met ob Jadranu. Vsako leto poseti našo obalo sto do 150.0OO tujcev. To omogoča hotelsko industrijo, novo povojno vejo gospodarstva v Primorju. Morje J© vir bpgastva in blagostanja vsakega naroda in vaake drž^iVe, ono je vrata v šinu svet, kjeo- so ceste in pota brezkoafcni fai neomejeni. Zato od drug-od tako zanimanje za našo obalo! Mar naj stojimo tu križem rok? V današnjih priMkah je lculturnd boj vedno predhodnik boja z orožjem. Prvo s pere-som in g*la»om, potem če bo treba, 3 puško in bombo. Najpcrej z đUhotm, potejn z mišicajni. Menda je razvidaia potreba, da Se v na-Sem narodu civigne zavest o potrebi čai-vanja naSeg-a morja in primoi-Ji! Kaj nam je sedaj stoiiti ? Dvig-anje poimorske zavesti je predpagoj za dvig našeg-a pomor-stra, od razrvoja naš:-ga pomorstva v ve-I liki meri za\isi gospodatrska bodoćnost na I 9 w ^ ™ še države in 2 njo blagostanje, sreća in zado\'oljstvo Jugoslovanov. Jadranska straža 6iii nekaj nevicinasra med narodom, dvigpa in širi pomorsko zavest pri piimorcih in neprimorcih, pri odraslih in med mlaidino. Sto tisoč odraslih Clanov v državi, deaet tl^oć v Slo\rt^niji je zdaleka premalo za tako jx>trebcio otaramb no organi2^jcijo. Mladina v pomladku JS je najbolje organizirana v Sloveniji, kjer šteje nj€Jadran«, dar JS naši vojtni mornarici, hi-droavijon ^Sarajevov, istotako poklon idejne Čuvarice našega morja njegKrrerrui fizičnemu varuhu. Vsaik je svojo sreće kovač. Ne zametuj-mo onega, s Cimer nas je naklonjena nam Usoda razkošno obdarila in za kar nas zavidajo muijoni okoli nas! V slednjo gorsko kočo naj prodre bla povest o naicm morju! Naj ne bo Jugoslovsna, ki bi ne bH z uma ^vetUm me6ečivajo v miru eori na >Zorinovčevi njivi<, kakor so pokor*ali?i^e krstili po nekdanieui posestniku omenjeno-jia sveta. — Kanalizacija. Te dni je obema zaključila delno kanalizacijo ob glavni cesti.. Veem prebivalcem ob glavni časti pa ti bilo ustreženo, ako bi se ta zadeva velikopo- tecno izvedla do konca, ka jti Ukoi© krpanje ne zaleže pxakt:čoo prav za prar nič, občutno pa podraži ramićljani aacrt. V«nr dar pa Je tndi to, kar je bilo aftorjeneg*, pokazalo v«aj dobro voljo ođtočujo&h &u-ieljev, samo če ne bo ostalo kar pri tem. — Sv. Planina je gmfe. Tako je v«j k*xaJo, saj ae j^ dve no5 -vAlel* * afeacg« vrtua velika goreča gnndt. P*ckwwmen pri-•zor je občtidovalo vee Zaaarje. aaj te Je aiek), kakor da t>ruha vofcan gorećo l»vnekdcx pred t^dnd prevr- nil več nagrobnikov. Seveda so te dni iskali krivce med — delavstvom, a brez uepe-ha. Ze' doluo ni bilo pri nas nič 3u>rotire- te. . »v^v*- _aa^a. Seveda j* atel^ko nogometno tekino z S.K. ^Banijoi iz Karlovca. Ker je tekma združena e precejšnj'mi stroSki, up»mo, da bo občinstvo na*lo potreteno razumevanje za parpiranje in napretek no-veo v Ljutomeru, je prodal evoio hiSo ^e. Župe lastnici Panonije v LjutomeruT kupil pa je hišo. ki je bila prej last Milana Seeler^a. — Malarija. Ker se malarija v Ijutomer-skem srezu v^*Ino bolj širi, je izdalo srpsko noee-stvo v Ljutomem obftinam in šolajn potrebna navodila za unioevanje komarja, ki povroča malarijo. — PretipHnska razstava, PotsujoČa proti-plinska ra.z6ta\TA je bila 21. v Ljutomcru. ki f^o jo poeetile vse bližnje k>!e ter mnog>o kmetskoga občinstva, da je bil obisk 7.ek> zridovoliiv. — Delovanje C.MD v LjutomeTu. PonoČali smo že o marljivim in acilnem delovanju ljutomei«ke p^Iminice CMD. ki veetno i«-polnjuje 8vo>> rela slama. seno. ajva5Tu drž;ivlj-ioi živeći v Jutrc^laviji in ju£ro«k>veri«iki državljani če<ško8k>v&ške narodnosri. OejSl^o-slova^kih državijanov je v Jmgosiaviii ?o tisoč 218. Slovakov pa i?051. skupaj 25.fttl9. Ostalih 13.155 pa pripada drafrim naroino-fitim. CeboelovaJcov. ki go na^i državljani, je v Jugoslaviji 108.0G3, oj teh 74.156 Slo-vakov in 28.905 Čehov. Iz Poljčan — Ugasnito je mlado življenje. Zsi\o9tno 90 v četrtek zjutraj oznanili zvonovi smrt 11-ktne deklice Ajdnikovc Slavice, Ici je po dolgotrainem bolehianju podlegki srčmi bolemi, ki jo je mučila 2c }e odpcljul s tukaJSnje postaje -ponri jnlw nji vixk, opa/.il hfizo postade na. progi na vklez nirtve^a nei&nanct.. Ni vedc-l prvi hif>, ah gre za nesrećo aH se je pa neareGDeć sam vrgel pod viak. T*koj >e bii« obvcSčc-na. žan dar meri >a. Komisija je »gotovi la, d« je ponesrrčentrc rojak, f«dov Tofcaa Uun*/, doma iz Sanarja pri JeLsech. Služi1 je, kokor je razvidno iz objave, kjad.rovrfei rok. v kira-gujevcti. Dobil je 30 ckii dopusta, ki jjtt p« aa žalost najbri ne bo pteživeil. AH je pa-del, ali je sam akoćil iz viaka, ker je prc-»pal svo}o izhodno postajo Grobclno, od-koder bi »e moral peljati n« ?>mar}e, ^e iri ugotovljeno, ker je bil nearečni farvt, ki je leŽal preko ti ni a poćeno lobanjo. ve* čas nezavesten Kaže, &x bo težko ootal pri življentu. Prcpcljali so #& tatoj t rtaolćd- njim vlakom v celjsko bolni&itoo, obt-n&a 9O bili o teagičnetn dogodku obve^ćeni t»-di »vojci v Šmarjoi pri JeU«ii. 7* OškME NAJAVO NO\TH MODELOV ZA JESEN IN ZIMO, NAJSOLIDNEJŠO IZDELAVO IN NAJBOLJŠI KROJ NUDI V FLAŠCIH, ROSTUIVIIH IN PAUC1X>I114 KO>ttlitWA PJtULIH - Ljubljana - Kongresni srg 5 -o ArmaiKly: 128 Symiaiioua Roman * Poveljnik vojske ne mare biti raliločutein, 6e seto-ji njegova vojska. p«red razsuloin. Bourjal sicer ni bil navdsišen za to pot, odklamjal je pa tuda ni. Toda^na kom naj pneizilaisi to aredsrtivo? Vse prebivailstvo kraja je bfio obubosamo. In tedaj je šinila BoiirjaiLu v glavo stjajdia mi-sel, kakor šine v kritičnih tremitkih vedno velikim vojskovođjean. Dežela je bila i2?črpajia, toda ob njenem robu so tekli toki, poina obnavlijajodega se bogastva: prekop in železnica. >Maršal« je ađde-tdl neanudoma ot^ređiti »suibskTipcijot med potni-ki. Ceptrav je bil žeJezniSki promet v najveSijem neredu, vendar je tu pa tam pravo2il moano vlalc. Brez dolgega otklevanja je Bovrjal sUdical svoje čete in jih poslal proti večeru na žeJezniško šparogo. Tu pa tam so bile raspostav^jefne straže. Prese-netiti in pomoriti jih, to je bik> Rdecim kapjani-kom prijetno razvedrilo. Potean je Bou-rjal zapo-vexial: 1. Prerezati brzojavne žice — kair je bilo tem lažje, ker so bili storili to prej že dirugi. 2. Nanositi na tračnice že od ćaleč vidne loupe tramovja in kamenja. Nameen teh kujpov naj bi bil ustaviti v*lafc, ne pa da bi skr«čffl isti s tira. 3. Crm bi se vlak ustaivil, poslati nekaj mož na stražo k loikioanotivi, <2rugi, oborošesii s puskami in vljruidinoertjo, naj ba pa po^svaii porbnike, .da bi si pridobili zasluge z iadatno pod^povdagatedjo< 0 prijetnim dbontkom banldrja, a|)re»jetega pod prvo kapdtuflacijo. Toda namestu njih je zagleda'! dokaj abeganega pirvega pobočnika. -— Gospod, v vfialau Je samo ea evropski potnik. — To je defleaz preividlriosfci đnigrh. V teh tei-kih časSh sede vsi pametini ljiK$je doma. Upiain, da ga. niste naicBegovafi. — Ne, ^roe^od, toda. .. Eom^al je posta jal nestarpen. — Tođa kaj? — No, tarej, zato je pe on — nacSegotfal naše. Na vaše povade bi ga bili morali prisiliti, da bi bil ostaj miren v svojem fcupeju, pa ni hotel o tem ničeaar sličatL Dejal je, da mora govoriti z vanri. Boarjefl. se je namumil. Ceprav je gLac&o pri-zibaval rtačelo, da pokreću je namen sredstva, ni dvomU, da bo govoril Dvirapec baš o teh sređstvih, ker cilja ne posna. Ni pa imel časa «M*nialjati do konca. Bvrcjpec je pahnfl stražo od vboda in vdrl tcfcd nič meni nič V ŠOtDT. — Ta je pa dobra! Bandit in ropar! Zdaj še!e raramem. kaj je pomcnMa tvoja molčećnost! >Mairial« Sourjal je kar zazijal od presene^e-nja: — Gospod nadporcičsnik .. . — Kaj pomeni ta mađkerada? Mar je zdaj pust-m torek? Kabino komedijo pet ign& tu? — Pojasni mu tot — je dieja! presenećeni >mar-šaJ< in se posaihijoće oori na tri vrste svojih ora^oc€iii žarek drr^e storpt^je, to red Velikih zasihzg in to red VzhajarjoAetfa aoin-ca. V drugi vrsti pa ... — Dovoffj! — je preatrigel Bs^ncelin pobodoi-kov« raalago srdito. — Tako torej ai izpoteril po-varieoo ti neilogo? — Gospod nad^joroojik, — je vakđitail Bourjal ves iz sebe, — mar je navada gramotiti poveJ^i-ka vpričo pođrejenih ča^Tiikov ? — Ne, — je priftrcJil rtubort. »Maršal« je pokaza.1 avojenau greneralnemu Štabu vrata, — Marš već, vrf! G^-vorrti mcff^ra med štirimi očsmi s tem gospodom. In ko je o&taJ. sam, je dejai: — Pojasnim vom to, gospod na«ipoiro&nDc. Xn kratko mu je opim3 zgođbo awoje karie^e t«r utu odkrito priznal. kakšne naArte je aflcoval. — Nisem vam mogel pisati, kaj Sele brzojavitf, ker sem bol nje^nik svojih vojakov. Sioer aem vam pa pffvedal, kaksen je bil moj c*j. — S^gel flen samo po kitajskih metođah. — Pa naj bo, se ta tvoj eftj, — je prtiomal grof. čepr&v bi za/dostwalo, da bi te rfinaJ taJocAe kak pjmeriaild pastor, da bi prog^asil vse FVanooae sa Mnperijaliste. Tod!a tvoje poos^je je ogafcno. Na, ne boe me prepriča!, da deftaš pmv, loo ae lorvtt » prtvidl, dočim so ae po tvoji krirvdi Sovj^i U čas pulaetfli tište, ki bi jo bfi iaoei«i aoUMi. Srrm8 >SLOYBN3KI NAROD«. «*Bta, 10. ofctotem M8T. jfev. 240 MALI OGLASI Beaeda 00 par, đavek poeeoej. eretuict, izjave oeseđa L>m 1-—> dave* poaebe] Za pismene odgovore glede malU) oglaaov )• treba priložiti nuunka — PopuBtnv za maje oglase ne priznamo. Naslove malih oglasov pošiljamo satnu onim9 ki pošljejo znamke za 3 din. Heseda 90 par. davek posebej Najmanjš) znesek 8 Din Prilika USfodneJulijana<, Gosposvetska r^pta 12 "■!•-■: VtCBAlViC' • HAKVANJL LA> specialno izvrnute v vseh nijan »ah Frizerski salon >Rakarc, I Prešernova ulica 7.. nar?-proti j Beseda 00 par, davek poaebej-NajmanJSi zneaek 8 DiD STROJEPISSI POITK Veoerni tečaj za začetnike in izvežbance. Dva oddelka — od pol 7. do 8. in od pol 8. do 9. zvečer- Najmoderneiša etroje-pisnica, na razpolago 25 naj-razlicnejših pisalnib etrojev. — Vpisovanje dnevno od pol 7. do S. zvečer. šolnina najnižja. Pricetpk pouka 3 novembra.' Christofov učni zavod. Domobranska cesta 15. 2486 Beaeda 50 par. đavek posebe). NajmanjSl znesek 8 Din 2IVE PIACANCE kiz 11.50 din, zaboji 20 kg franko voznina razposilja tvrdka G. Drechsler, Tuzla. 2501 BUKOVE ODPADKE I 500 kc za 100 din prodaja tvrd- ka »K U RIVO*. TyrŠeva cesta I St 31. Oglejte si i'h 2491 Vse naše inserente In tlste, ki nam na oglase v našem listu pošiljaj0 pismeno ponudbe. opozarjamo, da smo na našem poslopju v Knafljevi ulici št. 5 namestili poseben nahiralnik rdeče barve, v katcrem ponudniki lahko puš^ajo svoje ponudbe, prav tako pa tuđi inse-renti naloge za oglase. Insercnti nam V primeru, ^e nam oglasne naloge puž^ajo v nabiralniku, rao-rajo odjjovarjajoči znesek priložiti v znamkah, ker si cer oglasov ne borno uvršoali. V GOSTI LNI >Pri tičku na grlcku« v soboto nedeljo i"n tx>n?09 NEMt>CLNA IN KLAVIR Od^iani Še nokai ut'ii'h ur- Cena zmerna. Groharjeva 2-1., vrata St 5. 2510 I5UFFET S. J- Jeraj. Ljubljana, Sv. Petra cesta 38 priporoca ^voja prvo-vrstna vina in zdanje po sle-deoih konkurončnih cenah: Naniizno belo 1 8 din Srbsko prokupac 1 8 din Portuizalka nova 1 9 din Cviček 1 9 din Rizling 1 9 din Silvanec I 12 din Jabolčnik slamki 1 4 din Hruševec ćtari 1 4 din Zijanie: Tropinovec 1 24 din Slivovka stara 1 26 din Brinjev?c 1 3*2 din Pri večjem ođjoniu primeren popust! 2504 RESTAVRACIJA >§eetica- danc^s koline in do-ber cviček. 2517 Beseda 50 par, davek posebe). NajmanjSl zneseK 8 DlD SLOVENSKE KNJIGE pred vojne in časnike kupim, ietotako etarinsUe molitvenike, rokopič^a in podobe. Ponudbe pod »Knjižnica« na upravo. 2518 Inserirajte V „SLOV. NARODUM PRODAM 1 mo5ko crno suknjo, 1 modro obleko v dobrem stanju. Vodnikova c. 12-1. pri etari šišan^ki c crkvi. 2502 Beseda 50 par. davek poaebej. NajmanjS) zneseK 9 Din M O Š K I ki trpite za seksualno neurastenijo, :mpotenco v)siabelo funkcijo spolnih žlez itd., poskusite 0 K A S A 100 tablet Din 220.— 301» tablet Din 560.— 50 tablet Din 110.— Dobijo se v vsaki lekarni. Le k a rn a Mr. Roiman Beograd — Temzlje 5 Beseda 1.— Dinf đavek poseb-J. NajmanjSi znesek 15 Din SOSTANOVALCA sprejuieon v Čisto solnČno eobo, v kateri je elektrika in peć. Cena zmerna. Cesta 29. oktobra, dvorižce št. 19. 2511 SOSTANOVALCA se Bprejme takoj k boljsemu eospodu- Vodnikova ceeta 13-1. 2503 Usnje nje dele, damske torbice, pasove, kovčege in drugo Vam nudi po najnižjih cenah FRANC ERJAVEC, zaloga osnfa LJUBLJANA, Stari trs *8 ^-^*m^^r Hi m ii r — i ' H i li i -i ^^"^^^ n "i ™" v sevro-boksu, laku, kožice za roka-viče v vseh barvah. — Prvovrstne podplate, pLtlinge, krom na drobno in debelo, čevljarske potrebSCine, zgor- 01ympia lovcev Mednarodna lovska razstava BERLIN od Z. do 21. novembra 1937 K A 2 E: največje trofeje sveta, posebna razstava o lovskem orodju, orožju, lovskih psih, gospodarstvu, lovu in umetnosti itd. 60% na ZNI2ANA VOZNINA NA NKMŠKIH 2ELEZN1CAH. POCENI POTNIŠKE MARKE. Prospekte in pojasnila daje: Nemački saobraćajni biro, Beograd Knežev Spomenik 5. PO SOLIDNIH CENAH VAM NAPRAVI IN POPRAVI vse tapetniSke izdelke SITAR KARL WolSova 12 (đvoriSče) — Telefon 18-10 čevlji otrofiki vseh vrst po zelo ugodnih cenah od 30 Din naprej. Moški boxlak, sportni, štr^pacni po vseh cenah od 115 naprej. ženski elegantni od 60 Din naprej. Smučarski zbiti ali šivani od 140 Din naprej v vseh najnovejših raznoterostih. Vse blago je samo iz prvo-vrstnega usnja (brez papirja). TRGOVINA CEVLJEV, preje Dunajska c. »Fri Pollaku«, sedaj »TEIU5IF«, Kolodvorska ulica 11- Otrosld « o e i O b ; oajoovejilb m o đ e ' o f Ovoitoteaa, m o t o r J I. t r i c i u i ) i Siv * i b * t f 0 J ) pogreiijiv ) PO ££LO NIZKJ CEN1 — CEMIU rUAJNKO i „TRIBUN A" F. BATJEI LJUBLJANA, ftarlovftka cesta 4 — Podrulnlca MARIBOR, Aleksanclrova cesta Z6 0 Makulaturni papir proda uprava „Slovenskega Naroda4* Ii|abljana9 Knafljeva nttca štev. 5 Raznasalca kolesarja za raznadanje lista okraj St. Vid, Vii-marje in Tacen sprejme takoj uprava »Slovenskega Naroda«. — Zglasitt se v sredo, dne 3. novembra od 1. do 2. ure popoldne v pisarnl uprave »Slovenskega Naroda«. | heusah HERSAN ČAJ DELUJE dobro pri obolenju želodca, jeter In ledvic. Pomaga pri arteriosklerozi in hemoroidih, OLAJSUJE muke in boli pri revmatizmu in bolečinah v kosteh. UBLAŽUJE obolenja pri mesečnem peiilu in meni. ODSTRANJUJE motnje debelitve in vaa dela vitke. Dobiva se v vseh lekarnah. Beg S. br. 19.830 1933 Beseda »krema« ne pove ničesar, vse pac<—vbeseda „NIVEA"! sMVEA Z NTVEO je v resnlci nerazđrui-ljivo zvezan pojm ideal ne j;a ne-govanja kože in si cer zaradi tega — ker NIVEA vsebuje »Eucerit«. Ta prodira globoko v kožne luknjice, krepća kožo in astvarja mJadostno svežost. — Zato ne zahtevajte samo »kreme« — ampak vedno le »NIVEO«! NAZNANILO! Tem potom obvešćam cenj, občinstvo, da sem otvorU SLAŠČIČARNO v Frančiškanski ulici V moji dolgoletni praksi v tu- in inozemstvu, kakor tuđi kot Sef-slad^ićar restar-racije »Union«, sem si pridobil dovolj prakse, da bom znal vsakogar ob vsaki priliki kar najbolj zadovoljiti. — Priporočam se za cenjeno naklonjenost. Z odličnim spoštovanjem GrablOVIC JOSip 31« oktober mednarodni dan varčevanja Mestna hraniltiica ljubljanska ima novih in oproštenih vlog Din I64.ooo.ooo.—, ki so vsak čas in brez otnejitve izplaćljive. Za vse vloge jam^i MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA NARODNA TISKARNA IZVRŠUfE VSA TISKARSKA DELA LEPO IN OKUSNO UMute JostD ?}^rnifyt — 2a »Narodno uakarnoc Ftmn Jcnui — 2a upravo ln t«*»ffrrt dei Usta Oton cunstof — Val v Ljubljani