Poštnina plačana v gotovini Leto LXXL, št« I92 Ljubljana, sobota 27* avgusta I938 Cena Din I.— lznaja vsak Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25,— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN TJPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica Ste v. 5 Telefon; 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26 Podružnice • MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon St. 26 _ CELJE, Celjsko uredništvo: Strossmaverjeva unca 1, telefon st. 60; podružnica uprave; Kocenova uL 2, telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 10L PoStna nranilnica v Ljubljani st. 10.351 češkoslovaški problem vedno bolj kritičen: Novi predlogi češkoslovaške vlade Da ponovno dokaže svojo dobro voljo za sporazum, je češkoslovaška vlada sestavila nove predloge, ki v veliki meri ustrezajo zahtevam sudetskih Nemcev — Predlogi predvidevajo razdelitev države na 23 avtonomnih žup Praga, 27. avgusta r. Češkoslovaški problem je ponovno zašel v zelo ostro krizo, ki izziva zaskrbljenost v vseh središčih mednarodne politike. Povod za to je dala zlasti demarša nemške vlade v raznih evropskih prestolnicah. Na drugi strani se zatrjuje, da bo kancelar Hitler na niirnberškem kongresu postavil konkretne predloge in zahteve glede rešitve sudetsko-nemškega vprašanja. V takem zunanjem ozračju se vodijo te dni pogajanja v Pragi. Će bi se pogajanja o narodnostnih vprašanjih Češkoslovaške vodila v okviru čisto notranje zadeve češkoslovaške republike, neodvisno od zunanjega vpli* va. bi bila stvar naglo rešena na pravičen način. Ministrski predsednik Ho-dža je v razgo\oru z novinarji nagla-sil, da se češkoslovaška vlada v takih razmerah dobro zaveda, da predstavlja češkoslovaški problem neločljiv del celokupnega evropskega in svetovnega problema miru. V tem spoznanju je češkoslovaška vlada lojalno sprejela nasvete Francije. Anglije in drugih prijateljev in priznala potrebo soglasja interesov Češkoslovaške z interesi miru v Evropi. Sedaj je češkoslovaška vlada določila novo osnovo za pogajanja in s tem dala nov dokaz svoje dobre volje ter v interesu skupnosti narodov pristala na nadaljnje koncesije. Po novem načrtu bi se češkoslovaška republika razdelila na 23 avtonomnih oblasti odnosno žup. Nemci bi dobili sorazmerno s svojim številom 22%, in sicer 4 popolnoma nemške in 2 župi z mešanim prebivalstvom. Taka razdelitev na avtonomne župe je obstojala že 1. 1926. V Pragi pričakujejo, da bo ta način zadovoljil ne samo zahteve Nemcev, nego tudi zahteve ostalih narodnih manjšin, ki bodo na ta način dobile popolno notranjo avtonomijo. Parlament ostane tudi nadalje kot predstavnik nedeljivosti državne celote in suverenosti. Ta predlog je sprejel tudi lord Runciman. Njegova naloga je sedaj, da pridobi za ta načrt sudetske Nemce ter da se na tej načelni osnovi vodijo nadaljnja pogajanja. Vse je sedaj odvisno od tega, ali bodo Nemci te predloge sprejeli ah ne. LONDON, 27. avg. e. Vsi današnji listi objavljajo, da je bila na včerajšnjem posvetovanju ministrov praške vlade sprejeta nova podlaga za razgovore s henleinov- ci V zvezi s tem doznava »Daily Mail«, j tega problema se nadalje zavlačevala, da predstavlja nova baza nove koncesije i nemška vlada ne more iti preko tega in sudetsko-^emški stranki s strani fcsL vlade. List tudi poudarja, da se madžarska stranka identificira z zahtevami sudetske stranke. Ravno tako doznava »Daily Mail« da je gospodarski svetovalec Runcimana Aston Gvvatkin o priliki poseta v Forreigen officeu pokazal hladen optimizem in podobno poročajo o tem tudi drugi angleški listi. »Exange Telegraph« smatra, da koncesije, ki jih je dala češkoslovaška vlada, predstavljajo absolutno nov načrt, o katerem se dozdaj še ni vedelo. Na vsak način pa bo Henlein moral opustiti zahtevo po avtonomiji. Nemška demarša zaradi ČSR PRAGA, 27 .avg. h. Praški večerni listi poročajo iz Londona, da je izredna diplomatska aktivnost angleške vlade v zadnjih dneh v zvezi z diplomatskim korakom, ki ga. je napravila nemška vlada pretekli teden pri raznih vladah evropskih držav. Nemška vlada je tem državam zagotovila, da želi mir in da bi bila njena želja, da se sudetsko-nemško vprašanje uredi na miren način, če pa se bo rešitev se bo odločno zavzela za izpolnitev zahtev sudetskih Nemcev. Nemška vlada je napravila to demaršo v Rimu, Varšavi, Londonu in drugod, le v Parizu ne. O svojih namerah je obvestila tudi moskovsko vlado, pri čemer je nemški poslanik v dokaz miroljubnosti Nemčije še posebej naglašal, da je ostala Nemčija v sporu med Rusijo in Japonsko nevtralna. Nemški demanti BERLIN, 27. avg. e. V dobro poučenih krogih demantirajo vesti nekega inozemskega lista, da je nemška vlada dostavila tujim državam noto o tem, da bo prisiljena podpirati borbo sudetskih Nemcev, če se nujno ne spremene sklepi o narodnih manjšinah. Runcimanov weekend PRAGA, 27. avg. AA. Havas: Lord Runciman in njegova soproga bosta svoj tedenski oddih preživela v gradu grofa Aldringena v Teplicah. Grof Aldringen je sin bivšega avstrijskega diplomata in se dosedaj ni pečal s politiko, nedavno pa je vstopil v sudetsko nemško stranko. Bil je večkrat v Angliji in se že dolgo pozna z lordom Runcimanom. Slilta dnevni spremembe v vladi Beograd, 26. avgusta. AA. V imenu Nj. Vel. kralja in z ukazom kr. namestnikov so bile 25. t. m. sprejete ostavke, ki so jih dali trgovinski minister dr. Milan Vrbanič, vojni minister general Ljubomir Maric in minister za telesno vzgojo naroda dr. Vje-koslav Miletić, ter so bili vsi postavljeni na razpoloženje. Za novega vojnega ministra je postavljen ar m a d ni general Milj ut in Ne-dić, načelnik glavnega generalnega štaba, za trgovinskega ministra je postavljen inž. Nikola Kabalin, za ministra za telesno vzgojo je postavljen dr. Mirko Bujič, župan mesta Splita. Hude represalije v Palestini Angleške čete rušijo vasi, v katerih se skrivajo arabski teroristi Republikanska koncentracija v Španiji Sestavljena bo nova vlada z zastopniki vseh skupin — Republikanci računajo na zmago JERUZALEM. 27. avg. e. V zvezi z nedavno eksplozijo peklenskega stroja pod nekim angleškim kamionom so britanske čete za represalijo pognale v zrak 120 hiš v vasi Saab, vzhodno od Akoa. O priliki včerajšnjih repre-alij v Djeninu je bilo pognanih v zrak 100 arabskih hiš. JERUZALEM, 27. avg. AA. Včeraj dopoldne je bil v Jaffi izvršen bombni atentat in je dosedaj na posledicah eksplozije umrlo 22 oseb. Razdelitev Palestine opuščena LONDON, 27. avg. Vesti, da je angleška vlada opustila č=voj prvotni načrt o razdelitvi Palestine se potrjujejo. Sed-aj sestavljajo nov načrt, po katerem bi severna in južna Palestina še nadalje ostali angleško mandatno področje. Nad južno Palestino hote Anglija obdržati kontrolo zaradi Sueškega prekopa, nad severno Palestino pa zaradi pe^rolejskesa daljnovoda. Severna Palestina t: obenem Tvorila prirodni valo-br-an med Arabci v Siriji in Arabci v Palestini. JUBILEJNI 30. MEDNARODNI SEJEM Palestinski dan BEYRUT, 27 .avg. Palestinski nacionalni odbor je določil 22. september za tako zvani palestinski dan. Teea dne bodo v veeh arabskih in muslimanskih mestih ma. nifestacijska zborovanja, obenem pa bodo zbirali prispevke za arabsko akcijo v Palestini. Lindberghov doživljaj v Moskvi RIGA, 27. avg. e .Kakor znano, se ameriški polkovnik in znameniti letalec Lind-bergh že delj časa mudi v Moskvi. "Za časa svojega bivanja v sovjetski prestolnici je imel Lindbergh doživljaj, ki je precej značilen za sovjetske razmere.. Polkovnik je opazil, da ga stalno spremlja neznan človek. Kamor je šel s soprogo, mu je sledil tudi neznanec. Ko je bilo tega Lind-berghu preveč, ga je ustavil in vprašal, kaj želi Neznanec mu ni dal odgovora in tedaj se ie Lindbergh razburil in ga tako oplazil, da ga je knokoutiral. Naslednjega dne je Jezov, šef GPU, interveniral pri ameriškem poslaniku in ga obvestil, da je osebno odredil agenta GPU, da spremlja Lindbergha in da skrbi za njegovo osebno varnost. Dogodek je izzval senzacijo v diplomatskih krogih v Moskvi. Jezov je tudi pisal I.indberghu pismo, v katerem poudarja, da ni samo dober letalec, temveč tudi izvrsten boksar. BAYONNE, 27. avg. e. Bivši predsednik katalonske vlade Afire je dal dopisniku »United Press« naslednjo izjavo: Smatram, da ne bom izdal nobene velike tanj osti, če povem, da se bo ob koncu tega ali v začetku prihodnjega meseca sestavila nova vlada pod vodstvom Negrina, ki bo velik republikansko-demokratski koncentracijski kabinet. V njem bodo zastopane vse stranke z najvidnejšimi prvaki in predstavniki katalonskega generali-dada. Edini namen te vlade bo, kakor je bil tudi namen vseh prejšnjih vlad, da okrepi edinstvo Španije, da lahko vodi vojno do zmagovitega konca. Vojna bo lahko še dolgo trajala, kajti velike utrdbe, zgrajene v zadnjih mesecih na obeh straneh, onemogočajo naglo napredovanje vojske. Izgledi republikancev so v tem, da jih vodijo mladi oficirji, izšolani na najboljših vojnih akademijah v inozemstvu. Toda ni izključeno, da se utegne vojna končati iznenada ali nepredvideno. Prej ali slej pride v poedinih krajih, zasedenih po so- vražniku, do upora, ki bo nam koristil. Iz krajev, zasedenih po Francovih četah, prihajajo neprestano vesti o nezadovoljstvu prebivalstva, dočim je republikanski del Španije popolnoma miren. Majhne diference, ki res obstojajo ali so obstojale med Katalonijo in centralno vlado, ne predstavljajo nobene nevarnosti, kakor to z nasprotne strani radi zatrjujejo. PARIZ, 27. avg. e. V Estramaduri južno od Taje na meji province Kaleres Ci-udad Real in Estramadure so republikanci ustavili napredovanje nacionalistov. Na jugu med Kabezo del Bunej pri Almadenu so republikanci prešli v napad in so precej napredovali. Prešli so reko Zuhar in so zavzeli več manjših krajev. Plen republikancev znaša dva tanka, dva topa in mnogo vojnega materiala, ujeli so 200 vojakov in prodrli 15 km daleč. Napredovanje armade Quieppo de Liana proti Ala-denu je zaradi nove akcije republikanskih čet ogroženo. Popolna zmaga Daladiera Vse levičarske skupine so pristale na njegov program in vladi ne bodo delale težav Teden hrvaške kulture 27. VIII. — 6. IX. Običajni popusti. Mednarodni kongres za zgodovino medicine BEOGRAD, 27. avg. e. XI. mednarodni kongres za zgodovino medicine se bo vršil v Zagrebu in Beogradu. V Zagrebu bo od 2. do 4. septembra, v Beogradu pa od 5. do 8. septembra. Tega mednarodnega kongresa se bo udeležilo nad 100 udeležencev iz 23 držav, in sicer 5 iz Bolgarije, 2 iz Brazilije, 2 iz Belgije, 3 iz Estonske, 2 iz Grčije, 6 iz Danske. 2 iz EmD+a, 4 iz Anglije, 3 iz Letonske, 15 iz Italije, 2 iz Madžarske, 20 iz Nemčije, 4 iz Poljske, 1 iz Portugalske, 12 iz Rumunije. 7 iz USA, 10 iz Turčije, 2 iz Finske, 7 iz Francije. 3 iz Češkoslovaške, 4 iz Holandske, 7 iz Švice in 6 iz Švedske. Pole« tega se kongresa udeleži tudi mnogo nqjugled'",ejših naših zdravnikov, ki bodo poročali o zgodovini medicinfi. PARIZ, 27. avg. AA. Reuter: Po zadnjih vesteh se zdi, da je Daladier prodrl s svojimi zahtevami. Na včerajšnjem sestanku svojega poslanskega kluba so komunisti sklenili samo, da bodo zahtevali od vlade točnejša pojasnila, socialisti pa so sklenili, da v vprašanju socialne zakonodaje ne bodo skušali vreči vlade. Republikanska socialistična zveza je sklenila, da zaradi težkih posledic ne bo povzročila vladne krize. Tudi socialni demokrat je so sklenili, da glede na mednarodni položaj ne bodo delali Daladieru nobenih težav. Zveza strokovnih organizacij v pariškem okrožju je snoči sklicala shod, na katerem so obravnavali zadnji Daladierov govor. Vsi govorniki so se izrekli za obrambo vseh socialnih zakonov, posebno pa za 40 urni delovni teden. Po shodu je nekaj udeležencev hotelo demonstrirati na wag-ramski aveniji. Policija pa je takoj raz-gnala demonstrante in na ulici je bilo kmalu zopet vse v redu. Do incidentov ni prišlo. Romunski zunanji minister Fetrescu Comnen v Kotoru KOTOR, 27. avg. e. Rumunski zunanji minister Petrescu Comnen, je včeraj prispel v Kotor. Na obrežju je pozdravil ministra mertni župan Djuro Draškovič, nakar se je minister prisrčno zahvalil in zaključil svoj govor z vzklikom »Živela Jugoslavija!« Občinstvo je-vzklikalo »živela Rumu-nija!« Minister je nato v spremstvu župana napravil izlet po lovčenskih serpentinah do Njeguševa. nato se je pa vrnil v mesto ter si ogledal razne zanimivosti. Kmalu nato se je spet vkrcal na »Petko«, ki je krenila proti Sušaku. Zopet spremembe v šibeni-ikem občinskem svetu ŠIBENIK. 27. avg. e. Banska uprava je razrešila dolžnosti župana mestne občine v Šibeniku Marka Baciniča in podžupana Antona Tambaca. Za predsednika je imenovan Petar Sunor, za podpredsednika pa odvetniški pripravnik Mijo Grubešič. Ostali člani občinskega odbora niso bili izmenjani. Novi predstavniki mesta bodo danes in jutri prevzeli svoje posle. Tajna trgovina z orožjem v Parizu PARIZ, 27. avg. e. Organi javne varnosti so aretirali v Parizu štiri ilegalne prodajalce orožja. Pri njih so našli celo zalogo orožja, med njimi avtomatske pištole, puške in municijo inozemskega izvora. Med are ti ranci sta dva možem ca, in sicer neki Thalmann, drugi se je pa izdajal za Silva -na Pugaca, v resnici sta pa oče in sin. Pri zaslišanju nista hotela povedati, od kod imata orožje Nova železniška proga med Poljsko in Litvo VARŠAVA, 27. avg. AA. V Kovnu so zastopniki poljske in litvaneke vlade razprav. l;eli o gradnji nove železniške proge med Pol is ko in Litvo, in sicer med Kosedarjem in Gejzunijem. Litovsko prometno ministrstvo je že odredilo takojšnje trasiranje pro« ce. Sir John Simon angleški finančni minister, ki bo danes podal v imenu angleške vlade važne izjave o stališču Anglije do Češkoslovaške in splošnega mednarodnega položaja. Njegove izjave pričakujejo v vseh političnih in diplomatskih krogih z največjo napetostjo. Kneginja Olga v Cavtatu CAVTAT, 27 .avg. e. Včeraj ob 9. je priplula v cavtatsko luko jahta »Tiha«, s katero so* se pripeljali Nj. Vis. kneginja Olga z materjo kneginjo Jeleno ter kneževičema Aleksandrom in Ni kolo. Vsa družba je ostala na jahti do 10., oba kneževića pa sta se z motornim čolnom odpeljala do obale, kjer sta ju sprejela g. in ga. Banac. V spremstvu vzgojitelja sta si nato . ogledala mesto, povsod ju je prebivalstvo prisrčno pozdravljalo. Po ogledu sta se vrnila na jahto, z drugim motornim čolnom pa sta se pripeljala k jahti tudi vojvoda in voj-vodinja Kentska, ki sta se pridružila visoki družbi in z njo krenila na bližnji otok Supetar, kjer so ostali ves dan. Dr. Stojadinović zopet v Beogradu BEOGRAD, 27. avg. e. Snoči je odpotoval z Bleda ministrski predsednik in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič v spremstvu šefa kabineta Dragana Protiča. Skozi Ljubljano je potoval ob 22. in ga je na postaji pozdravil ban dr. Marko Natlačen. S predsednikom vlade se je od Bleda do Zagreba peljal tudi minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. C ve tko vi č. Predsednik dr. Stojadinovič je davi ob 9.25 prispel v Beograd. Danes vsi h telovadni akademiji Soholov oh 17« uri na letnem telovadišču t> Tivoliju. — V primeru slabega vremena bo akademija jutri dopoldne ob lO. Ameriški protest v Toki ju NEW YORK, 27. avg. e. Po nalogu zunanjega ministra Cordela Hulla je ameriški veleposlanik v Tokiu predložil protestno noto, ki se glasi: Moja vlada želi izraziti svoj oster protest zaradi tega, ker je bilo v nevarnosti življenje Američanov in drugih neborcev, potujočih v neoboroženem civilnem avionu, ki je bilo v službi potniškega prometa. Jasno je dokazano, da letalo redno vozi na tej progi, ki jo sme izkoriščati. Napad japonskih bombarderjev na civilno potniško letalo je izzval veliko razburjenje ameriškega javnega mnenja. Sprejem strank pri banu LJUBLJANA, 27. avg. AA. Kraljevska banska uprava dravske banovine objavlja, da se stranke ponovno opozarjajo, da so sprejemni dnevi na banski upravi, in sicer pri gospodu banu in g. pomočniku bana samo v torek in petek od 10. ure naprej. Druge dni se stranke ne 'bodo sprejemale. Sorzna poročila. GDANSK, 27. avg. e. Predsednik senata v Gdansku Greiser je včeraj poslal poljskemu vrhovnemu komisarju noto, v kateri protestira proti shodom, ki jih prireja Zveza zapadne Poljske. Čarih, 27. avgusta. Beograd —, Pariz 11.9325, London 21.2835, Kew York «6-50, Bruselj 73.70, MIlan 22.9TTK) Amsterdam 238 62, Bernu TVk—, Dunaj ' »SLOVFNSrTT NAR OD«, sobotah 27. avgrota «■ 103 (PoCHUui eigotnifi „S srčen, M Wf * muko Srha, Hrvate in F Skoplju je imel minister za šume in rudnike dr. Bogica Kujundžič shod, na katerem je govori/ tudi o hrvatskem vprašanju. Izvajal je med dragim: »Ne mmore se s kosom papirja izbrisati dvajset let skup-nega dr/nvnega življenja in se povrniti na teto 1918. Dvajset let smo žrtvovali za to državo v njenih najtežjih časih, v dobi pubertete, srce, mozek in diagoceno kri onih, ki so utemeljili to državo brez dr. Mačka in njegovih prijateljev. Dela Aleksandra Uedinitelja, Nikole Rašica in Miforada Droškoviča ne izginejo iz spomina našega naroda in ako bi tudi propadel* Sicer pa kakšne rezultate bi naj dala nova ustavotvorna skupščina, ki jo zahtevajo dr. Maček in njegovi tovariši? Ustava, ki bi jo morala sprejeti večina Srbov, večina Hrvatov in večina Slovencev, bi ne bila nikdar izglasovana, ker ni Srba, ki bi glasoval za federativno ureditev naše države. Pa da bi se Srbija odrekla Bosne?! Kaj bi se potem zgodilo. Zopet bi se razdružili in bi šli narazen. Samo v tem primeru bi dr. Maček ne odšel iz Veljkovičevega stanovanja v Kupinec. marveč bi zapustil ustavoh,x>rno skupščino in odšel bi v Zagreb. Hrvatsko vprašanje se torej ne bo rešilo ne s puško, ne z glasovanjem, mar\*eč s srcem in možgani. S srcem, ki enak o bije za Srba, Hr\\da in Slovenca, in možgani, ki samo v jugoslovenstvu zrejo najpravilnejšo rešitev ne samo hrvatskega, marveč tudi srbskega in slovenskega vprašanja...* Vprašanje skupščinskih volitev Beograjska re\nja »Napred«, ki jo izdaja vscučiliški profesor dr. Mihailo llić, piše z ozirom na ponavljaioče se vesti, da so volitve v narodno skupščino na pragu: y>Pojava ideje o volitvah nima na prvi pogled formalnega objektivnega razloga. Skup ščina je mirna. Ona ne dela vladi nobenih težkoč. Davno je že na počitnicah S te strani nima vlada nobene potrebe, da bi šla na volit\e. saj boljše skupščine za sebe ne more t/o&ifi. Vlada ni izgubila zaupanja niti drugega ustavnega faktorja. Njen parlamentarni položaj je torej stabilen. Odkod potem ideja o volitvah? Ako pogledamo z nepristranskim očesom na to vprašanje, moramo zaključiti, da je to posledica načina, kako so bile izvedene in likvidirane pretekle volitve. Volitve morajo normalno imeti ta pomen, da za skupščinsko dobo preprečijo politično borbo med narodom in omogočijo dobo stvar j a joče -ga političnega dela v parlamentu. Zadnje volitve niso imele tega rezultata. Opozicija je ostala izven skupščine, a v krilu skupščine je nastala nova opozicija. Opozicija izvmn skupščine je nadaljevala politično borbo v narodu in ni odstasvila z dnevnega reda vprašanja novih \x>litev. Pretekle volitve torej mso normalizirale političnega stanja v» naši državi. Zakaj ne? Treba je po\*edatL zakaj, da bi nam te zadnje i*o-titve služile vsaj kot pouk za nove volitve. Ne smejo se izvesti no\~e volitve tako, kakor so bile iz\redene zadnja \*olitve. ako si ne želimo istega uspeha Ne na ist: način, ne po istem zakonu. Mora se omogočiti svobodno opredeljen je volil cev in pravilna razdelitev mandato\> na podlagi oddanih glasov. Ne more iziti vsaka stranka iz volitev zado\-oljna z rezultatom, toda to se lahko doseže, da izide s prepričanjem, da je pri volitvtih ni nihče s pomočjo vlade oškodoval. Takšne volitve bodo imele ono potrebno avtoriteto, ki je nam zadnje volitve niso mogle ustvttriti.« Državna himna na učiteljski skupščini Pred kratkim sc je vršila skupščina Učiteljskega udruženja v Zagrebu^ kateri so prisostvovali delegati iz vse države. Rudi nekvalificiranega nastopa maloštevilne opo žici je je bila ta skupščina razpuščena in je sklicana nova izredna skupščina. Beograjsko »Vreme« poroča o zanimivem incidentu, ki se je zgodil na tej skupščini, Jel je govoriti predsednik zagrebške sekcije JU U St/epan Kranjčeve. »Gospodje in tovariši.« — je rekel — »vsi mi smo narodnjaki in nacionalisti, kakor se to danes prax*i, v najboljšem smislu ie besede. To }e. vsi cenimo člo^ško življenje in tako more narod živeti same v s\-oji narodni državi.« Nato je jei govoriti o treh narodih v Jugoslaviji, proti čemur je skupščina burno demonstrirala, kličoč narodnemu in državnemu edinstvu. Ko Krspijčević ni nehal razpravljati o treh individualnostih, se je vsa skupščina kakor na povelje dvignila in je začela peti jugo^lovensko državno himno. Himno so peli ne samo delegati, marveč tudi ostali učitel ii in gostje, ki SO prisostvovati skupščini na galeriji. V kakšnih časih živimo .. • V7eliki londonski dnevnik »Times* je te dni ob j mil debelo tiskan oglas tele vsebine: »Dunajčanka. doktor filozofije, izvrstna kuharica in gospodinja ki ima izpit za x*ožnjo avta, spretna ši\*ilja perila in priprostih, oblek, izkušena v vzgoji in negi otrok išče kakršnokoli namestitev, kjer bi mogla preživljati sebe m svojo osemletno hčerko,« — Kričeče znamenje časa in — rasmer. Samo na Dunaju? Poglavje o intervencijah V »Delavski politiku z dne 20. t. m. čitamo pod naslovom »To je moč*: »Sloven-čevice gospodje so ugotovili, da so trije inozemski nameščenci, češki Nemci, dobili od policije poziv, da morajo v 10 dneh zapustiti drža\x>. Odločba policije je postala pra\*omočna pred tremi meseci, toda še danes so dotični trije inozemski nameščenci v službi kakor da bi se ne bilo ničesar zgodilo. Mogoče bi »Šfovenčevi« gospodje lahko ugotoviti, kdo tako uspešno intervenira v prid inozemskim nameščencem? Nam je znano, da se za temi intervencijami ne skriva noben iidovsk- odvetnik.m — Bilo bi zares zanimmo kateri odvetnik 1 Kje je pomanjkanje Moogi m slovenski krap, v katerih stalno gromi lakota Ljubljana, 27. avgusta Po vseh slovenskih vaseh gotovo molijo vsak dan tal prosijo: Daj nam nas vsakdanji kruh! V v»h vaseh ki v vseh slovenskih domovih pa nimajo vsakdanje, ga kruha. Mnogi so slovenski kraji, v katerih preti prebivalstvu stalno lakota, v katerih žive v poinanjkanju ki bodi ki po veo mesecev ▼ leta tudi dobesedno stradajo osle družine. Prebivalstvo strada v mnogfti vaseh v Prekmurju- Higienski zavod v Ljubljani je raziskoval rastnere v Prekmurju ki je ugotovil ,da ljudje v Tiirniscu slabo in malo jedo. V Bratoncih revnejše družine s ste^rimimi otroci kronično gladu je jo. V -Moliricih pridejo v so)o izstradani otroci, Ia od lakote padejo v razreda med poukom v nezavest Na pomlad nimajo številne vasi v Prekmurju kruha. V Doličn mnoge družine stradajo, v Domanjsovcih trpi pomanjkanje ena četrtma družin od aprila do žetve, V brežiškem okraju gladujejo revne, družine v občinah Zabufcovje, Blanca, Senovo, Rajhenburg, Zdok, Srom 1 je in Pišeće. V občini Senovo je 150 siromašnih družin in okrog 50 rudarskih družin navezanih na javno pomoč. Vsi ti naravnost stradajo in nimajo niti obleke, da bi šli k mašL V občini Brežice-okolica je več brezpos^Lriih poljskih delavcev z družinami, ki jim mora občina pomagati čez zimo s podporami. Občina je finančno najšibkejša v dravski banovini. V celjskem okraju deloma stradajo v občinah Dobrna, Kalobje. Svetina in Drami je, in sicer spomladi in pozimi. Polzela je najbolj pasivna občina v Savinjski dobni. Tu so poljski delavci čez zimo brez zaslužka in trpe pomanjkanje- V občini Dramlje in v občini Sv. Jurij ob Taboru je skupaj okrog 90 siromašnih družin, ki stradajo. TG so poljski delavci in kočarji, ki čez zimo nimajo nobenega zaslužka. V črnomaljskem okraju je največ reve-žev, ki tipe pomanjkanje, v občini Vinici. V dravograjskem okraju je mnogo brezposelnih delavcev z dninami, zlasti v občinah Brezno, Pr*. valje. Sv. Anton ca Pohorju. Vuhred in Vuzenica. V okraju Ljubljana-okolica mali kmetje Ln kočarji v ubčmi Dcbrunje ne pridelajo za pol leta. V občini Jezica je Dkrog 100 družin s 400 člani odvisnin od podpor^. V občini šmarje-Sap so mali kmetje in delavci v bednem položaju. Ne pridelajo dovolj in nimajo niti za sol. V občini Gorojigrad je okrog 90 dnižin, ki jih mora občina podpirati. V občini Ljubno je pomanjkanje č dalje večje. V občini Mozirje je več sto brezposelnih. V oikraju Loka trpe pomanjkanje v ob- činah Selca, kjer tri četrtina posestnikov niti ob normalnih letinah ne pridala za svoje preatvljanje. Pomanjkanje trpe zlasti gozdni delavci. Tudi v otaftinah Sorica in žiri stradajo mnogi brsaposelni dSaan ci. Pomanjkanje trpe tudi v občini črni vrh. V okraju Šmarje prt Jelšah je najrevnejše prebivalstvo v občini Kozje. Beda vlada v obftkiah Puštani. Podčetrtek in Rogatec Prebivalstvo t vaseh Dobovec in Trličoo gladuje, 70»/« ljudi uttva kruh v teh krajih samo enkrat na teden, ljudje sc do skrajnosti onemogli. Večinoma stradajo bajtarji v krajih Sv. Florijan in Do-načka gora. v občim zetala Je ljudstvo obubožano in ima komaj za sol, za obleko in pošteno hrano nima. V kamniškem okraju je v občini Nfevlje nad 80% prebivalstva zelo revno. Nad po-lovico družin v teh krajih nima od zime dalje kruha pri hiši in strada. V kočevskem okraju trpe pomanjkanje in stradajo zlasti V občinah Loški potok, Sodražica, in tudi v občini Velike Lašče. V občini Dobrepolje trpi pomanjkanje nad polovico prebrvalcev. V konjiškem okraju je v občini Konjice veliko število revnih in brezposelnih. V občmi Loče je mnogo vmičarjev, ki trpe z družinami pomanjkanje. Enako je v občini Oplotnica, Lakoto trpe po več mesecev v letu tudi v občini Tepanje in Vitanje. V krškem okraju tipi lakoto večina prebivalstva v sporoladanskih mesecih. Najbolj so prizadete občine Cerklje, Radeče, št. Rupert in Št Jernej. V laškem okraju je glad vladal v rudarskih in industrijskih krajih slasti od leta 1932 do L 19S5. V litijskem okraju trpe pomanjkanje in stjradajo v ebčinah Litija, Klinše, Sv. Križ, Stična in Šmartno, v ljutomerskem okraju trpe pomanjkanje slasti vsi viničarjL Njih otroci so telesno in duševno zaostali zaradi nezadostne in slabe prehrane. V novomeškem okraju gladujejo mnoge družine v občinah Ajdovec. Hinje, Zagradec, Žužemberk, Brusnice, Mirna šmarjeta in Šmihel-Stopiče. V okraju Maribor-desni br^g stradajo mali posestniki in viničarji v občinah Ma-kole, Poljčane, F ram. Sv. Lovrenc na Pohorju. Podvelka, Limbuš in Šmartno na Pohorju. V okraju Slovenjgradec gladu je jo največ v občinah Šmartno in Stari trg. V ptujskem okraju vlada glad stalno med vi-njčarji v Halozah. Enako je v občinah Kog. Leskovec, v Ptujski gori in Majšper-ku ter v občinah Sv. Marjeta niže Ptuja in Sv. Miklavž pri Ormcžu. Ustanovitev KHab plavalnega klate otoku Je bil Obupen položaj tobačnega delavstva Spomenica ttionopolskega delavstva proti demon ta ži tobačne tovarne v LJubljani Ljubljana, 27. avgusta Položaj monopolskih delavcev niti malo ni rožnat, zlasti ne v ljubljanski tobačni tovarni, kjer so odpusti na dnevnem redu. Zadnje dni so se razširili celo glasovi o skrčenju obrata v ljubljanski tobačni tovarni, kar je delavstvo močno razburilo. Zato je odbor delavskih zaupnikov ljubljanske tobačne tovarne poslal banski upravi, mestnemu poglavarstvu, zbornici za TOI, inspekciji dela, delavski zbornici in udruženju trafikantov dravske banovine v Ljubljani spomenico, v kateri pravi med drugim: Odbor delavskih zaupnikov tobačne tovarne v Ljubljani smatra za svojo dolžnost, da opozori na glasove o demontaži tukajšnje tovarne s prošnjo za takojšnjo intervencijo pri merodajnih faktorjih, da se ustavi že započeto zmanjševanje števila delavstva in postopno ukinjevanje izdelave cigar. Tukajšnja tobačna tovarna je Bvoječas- no zaposlovala nad 2000 delavcev in sicer v času, ko je mesto Ljubljana^ štelo 40.000 prebivalcev, v zadnjih letih pa se je fcte-vilo delavstva zniževalo kar v skupinah in tako je danes zaposlenih še dobrih 600 delavcev, dočim ima mesto Ljubljana danes nad 80.000 prebivalcev. Kakor je razvidno že iz številk, je to zniževanje prekomerno, če pa pomislimo, da je bilo v zadnjih letih zaposlenih še nad 900 delvacev. dočim jih je danes samo Se 600. pridemo do zaključka, da se mesta 300 upokojenih delavcev sploh ne mislijo več izpopolniti. Ker iz tega sledi in se tudi jasno vidi poča-sna. a trajna demontaia tovarne — poleg začasnega slepila o novih strojih —, priča kil jem o ponovno, da je treba napeti vse sile za ohranitev tovarne v našem mestu, ker mislimo, da je v interesu vsega prebivalstva Slovenije, posebno pa mero- ima tolik vpfiv, da ki juh prar\*omočnemu polici jshenta izgonu ie ved t »o dri i tri nam sovražne tujce v naši držmn. da odjedajo kruh domačinom. Sicer pa bo treba posvetiti mnogo več pozornosti raznim interven-cionistom tudi v Ljubljani/ Kmetska zaščita in naši kmetje Pišejo nam: Po naših krajih imajo kmet-je tudi nekaj gozda. V spodnjih legah »o to listnati gozdovi m boroari, v višjih legah pa iglasti. Vsi ti kmetje so do sedaj uživali dobroto zakona v zaščito kmeta, v kolikor »o jo pač potrebovali. V zadnjem času pa, ko so cene lesu nekoliko poskočile, pa so jeli kmetom, ki imajo par oralov smrekovega gozda in so se svoječasno poslužili dobrote imenovanega zakona, odrekati to pravico, kar je spravilo te kmetske posestnike v nemale stiske. Mnenja smo, da ta ukrep v zakonu ni utemeljen in da je krivičen. Ako se kmetu, ki ima velika žitna polja, ne odreka kmetska zaščita, kadar poskoči pšenica v ceni, zakaj bi se ta pravica odrekalo našemu kmetu, ako je končno po dolgih letih vendar enkrat mogel spra\-iti svoj les za malo boljšo ceno v denar? Ne moremo verjeti, da bi oblasti po šestih letih, odkar je bil zakon uveljavljen, sedaj tako tolmačile zakon o zaščiti kmeta, in smo prepričani, da ga tako samovoljno interpretirajo le nekateri nepo-učeoi /jotUejttii organi dajnih faktorjev, da se pravočasno zadrži izseljevanje tako donosne industrije, kakor je ta tobačna tovarna, iz našega mesta. Poslednja okrnitev ljubljanske tovarne, ko se je prenesla vsa fabrikacija cigar v tovarne v Zagrebu in Senju, je bila tako v socialnem kakor tudi v gospodarskem pogledu za delavske sloje v Ljubljani najhujši udarec. S tem je bfla zapečatena usoda najmanje 80 do 100 družin. Znano je, da je prebivalstvo dravske banovine najboljši keomrment tobačnih izdelkov, ker ne pozna tihotapstva 8 tobakom, zaradi česar je zahteva, da se vzdržuje obrat edine tobačne tovarne v njej neokrnjen v polnem obsegu, popolnoma upravičena. Pričakujoč pozitivnega uspeha, da se število delavstva v tukajšnji tovarni vsekakor poveča v skladu z delavstvom drugih tobačnih tovarn tako, da bodo eventualno potrebnih redukcij deležne vse tovarne, ne pa samo ljubljanska, M je bila zapostavljena samo zato, da se favorizirata zagrebška in senjska, in da se prepreči Se nadaljnja demontaža. kakor se je izvršila pri fabrikaciil cigar, ki so bile kot tradicionalen Izdelek tukajšnje tovarne na najboljšem glasu po vsej državi, opozarjamo in prosimo merodajne. naj pod vzamejo primerne korake v interesu socialne zaščite delavstva in ljubljanske industrije. Za Odbor delavskih zaupnikov Camernik, starešina: Skrabl. zapisnikar. živilski trg Ljubljana, 27. avgusta Proti vsakemu pričakovanju je bil clarr s trg izredno dobro založen, čeprav je navadno od koncu meseca malo blaga na njem. Danes so bih prenatrpani vsi prostori. Slabše je bil založen samo p rutnin-ski trg. Posebno mnogo je bik> naprodaj na kmečkem sadnem trgu domačih jabolk. Domačega sadja je od dne do dne več naprodaj, kar seveda vpliva tudi na cene. Med domačim sadjem pa prevladujejo jabolka, Hruške Leto^ niso posebno dobro obrodile. Zgodnje vrate jabolk, ki jih zdaj prodajajo, po večini ne spadajo med izvrstno sadjo. Lepih jabolk je malo, največ jih je za vkuhavanje hi niso nikakor primoma kot namizno sadje. Prodajajo jih po U din do 4 din kg. Med uvoženim sadjem prevladujejo hruške in breskve Zadnje čase je naprodaj tudi precej lepih smokev ,ki so po lO din najlepde. Groadje se ne bo več znatno pocenijo, vsaj doklr ne bo naprodaj tudi dotnačega. Zdaj ga prodajajo po 6 do 8 10 din. V lovski dvorani hotela »OreU tO se snoci zbraH ljubitelji plavalnega sporta k ustanovnemu oočnermi zbora Maribomk©-ga plavalnega kluba. Zborovanje je otvo-ril predsednik priprav?jalnejjd odbora g. Evgen Bergant, ki je po poadravu obrazložil razloge za ustanovitev plavalnega k hiba v Maribora. Pred zgraditvijo kopališča na Mariborskem otoku se plavalni sport v Mariboru ni mogel ugodno raavijati, ker deroča Drava ni bila za to prikladna, razna dru*rva na so že takrat prirejala propagandne nastope in tekme m sicer od otoka do Kaferjevecja kopališča, preko Drave itd., za katere je vedno bik> veliko zanimanje. V krogih plavalcev je zavladalo izredno navdušenje, ko je mestna občina zgradila vzorno športno kopališče na Mariborskem otoku in zdelo se jc, da se bo plavalni sport v Mariboru lepo razvil. Nekatera društva so zares pričela z marljivim delom, ki ga je mestna občina kot lastnica kopa-h\sča na Mariborskem otoku z veseljem podpirala. Dala je kopališče klubom na razpolago, nudila članom klubov velike ugodnosti pri vstopu v kopališče dajala je na razpolago posebne kabine, popuste pri prireditvah in celo nastavila strokovnega trenerja, ki naj bi bil vzgojil naraščaj in /.•boljšal kvaliteto plavalcev oziroma uvedel športno plavanje. Cela vrsta lepo uspelih prireditev, pri katerih so polet; najboljših jugosloven&kih plavalcev nastopili tudi prominentni tekmovalci sosednih držav, je sigurno veliko koristila popularizaciji plavalnega sporta v Mariboru. Izvedlo se je tudi tekmovanje za drž. juniorsko prvenstvo, ki je sicer precej trpelo zaradi slabega vremena, vendar pa je prineslo odlične rezultate in celo vrsto novih rekordov Mariborski otok si je pridobil odličen sloves in spontano pohvalo ter občudovanje najmerodajnejših krogov jugoslovenskega plavalnega sporta. Navzlic vsemu pa se v Mariboru plavalni sport ni ugodno razvijal. Peščica športnih plavalcev je životarila ter ni imela priložnosti, udejstvovati se tako kakor bi želela. Očitno je primanjkovalo športnih delavcev, ki bi prevzeli vodstvo plavalnega sporta. Nekateri klubi so sicer imeli plavalne odseke, plačevali so tudi precejšnje zneske za članarino plavalni zvezi, od časa do časa so tu-di poslali kakega plavalca na kako prireditev izven Maribora, toda to je bilo vse. Ko je mestna občina uvidela, da Parastos za pokojno rumunsko kraljico Ljubljana. 27. avgusta Ob 11. je bD v pravoslavni cerkvi v Ljubljani parastos za blagopokojno kraljico rumunsko, materjo naSe kraljice Marije in babico Nj. Vel. kraja Petra II. Pred cerkvijo v Trubarjevem parku se je že pred 11. zbralo mnogo odličnikov ter viSjih oficirjev. Tik pred 11. je prišel tudi komandant divizije general Djordje Lukič z oficirskim zborom, nadalje ban S- Marko Natlačen a soprogo, zastopniki nekaterih kor- poracij in institucij, mmunski Konzul g. Jelačin ter drugi. Točno ob 11. se je pripeljal v dvorni limuzini Nj. Vel. kralj Peter H. s kraljico materjo in kraljevičem Tomislavom. Dvorni avto je zapeljal tik pred vhod cerkve, žalne obrede je opravil prota g. Djordje Budimir in so trajali 20 minut. Po končani žalni slovesnosti je dvorni avto z Nj. Vel. kraljem Petrom II., kraljico Marijo ter kraljevičem Tomislavom odšel izpred cerkve po Bleivveisovi in Gosposvetski cesti zopet nazaj na Bled. Pred cerkvijo se je med parastosom zbrala večja množica ljudi. _ !tiiiiiiiiniiiiii.iHMiiiiltitiiiiiiiiiiii™iii»«niittiiiiitiiwi«»n««wM«iJt«»M»w»»»""""«"""^"^™""""""^""a Jutri, 38. avg. ob vsakem vremenu vsi na K0MARJEV0 VESELICO ki se vrši v vseh prostorih sokolskega doma v šiski. Godba, ples, srečolov. • UM. ■ ...... II. ,..>..k.ty..i Brez gnojenja pridelkov! ni Letošnje leto je za vse poljske pridelke zelo ugodno. Pridelek in kakovost žita je v splošnem zelo dobra, vendar pa je tudi v tem dobrem letu precejšnja razlika v višini pridelka po ha, kajti pridelek plenice znaša od 12—48 q na ha. To je pridelek med najnižjo in najvišjo mejo pri nas doseženih žetvenih prinosov. Da je pridelek kolebal med 12 in 48 q na ha četudi je letošnje leto bilo v pogledu ugodnosti rastlinske rasti (vegetativnih činiteljev) zelo dobro, nam ravno to kaže na veUko neizenačenost našega tla v pogledu hranilnih snovi, kemičnih, bioloških in fizikalnih svojstev zemlje. Gnojilni poskusi izvršeni lansko jesen in letošnjo pomlad na istih terenskih' položajih so pokazali veliko unosnost pravilnega gnojenja z umetnimi gnojili. Na lahki zemlji se je obneslo gnojenje z Ni-trofoskalom in oz. II, ki je »popolno gnojilo«, ker vsebuje dušik, fosforno kislino, kalij in apno. Na srednje težki zemlji je delovalo najboljše mešano gnojilo Nilro-fos, na težki zemlji, ki je v »stari moči« pa je dokaj dobro učinkoval tudi sam su- perfosfat. Na travnikih se je obnesel ap-neni dušik in Nitrofoskal — L Pri sadnem drevju Nitroloskal — I- Zemlje v »stari moči«, ki bi potrebovale samo enostransko gnojilo, pa imamo v Sloveniji zelo malo, saj niti v Vojvodini taksna zemlja ne prevladuje. Najuspešnejše se je pokazalo kombinirano gnojenje, to je gnojenje s hlevskim gnojem in Nitrofoskalom. Hlevski gnoj se zaorje, nato se pa raztrosi po surovi brazdi Nitrofoskal oz. Nitrofos, nakar se njiva dobro pobrana, da se gnojilo zmeša z zemljo. Tako priprav!jeno njivo lahko čez 2—3 dni zase jemo. Seme naj bo dobro, Čisto in razkuženo. Z ozirom na to, da so sadonosniki v legah, kjer ni škodoval pozni spomladanski mraz sadnemu drevju, bogato obrodili, je nujno potrebno, da sadno drevje gnojimo z Nitrofoskalom — I, sicer bo to sadno drevje prihodnje leto preveč izčrpano in ae bo mogio podpo« ne koristi razvoju plavalnega oport* v Mariborti, je »eveda prenehala tihPMNti visoke zneske za stvar brez uspe ha. Brez pomena bi bik> tudi raziskovati vzroke, /akaj se plavalni sport nav/lic P°dp°*Na veselem IXmaJu< TEKMOVALNA AKADEMIJA ob 17. na letnem telovadiSču Ljubljanskega Sokola v Tivolija PRIREDITVE V NEDELJO KENO ŠIŠKA: Zaprto OSTALI KINEMATOGRAF* ISTI SPORED PROSLAVA 60-LETNTOE Ifarodne čitnA- rriee v 6iški ZABAVA SOKOLA SISKA fKnmaxjevo> PLAVALNI DVOBOJ VIK'TOKIJA-TI..TKI-JA ob 16. t kope.H«6u Ilirijo DEŽFRVK LEK RN K DANES IN JTJTKI: Bakar«*, Sv. Jakoba trg 9: Ramor, Miklošičeva cesta 20; MuTTrraver, Sv. Petra cesta 78. Meril naše kuflurtte stopnje rmamo vte polno, ponujajo ae nam kar sama, samd ne vidimo nh navadno, ker smo za take reči stepi. Eno merilo naše kulture, prav izdatno, so tudi umetnostne razstave. Tam ob tivolskem drevoredu se stiska skromno Jakopičev paviljon kot edino tesno svetišče, kamor lahko spravijo naSi umetniki svoja dela, če jih hočejo pokazati ljudem. Kadar je r Jakopičevem paviljonu umetnostna razstava, hodijo ljudje mimo in redki kakor bete vrane so med njimi taki, ki čutijo potrebo mštjpiii na razstavo im pogledati, kaj so nam ustvar IH novega naši umetniki, če bi prešteli obiskovalce naših umetnostni razstav m ko bi se ugotovili, da so skoraj medno eni m isti, bi se morali prtjeti za gkato in zgrozit, nad našo duhovno mizerijo. Kako daleč amo ie pristi v svoji kzdtu-n\ nam jasno priča način, kako morajo naši umetniki pmahtjati ljudi na svoje razstave. Saj smo kmet! medsmmo nmetnostno razstavo, za katero je hita dovotjena polovična voznima. Torej tako je treba privabljati ljudi na umetnostno razstavo, kakor jih privabi jamo na ljudske ttesetice. na shode m tombola. AH ni to žalostno? Kako naj v takih razmerah mnu tmtk tsstvar-Ja, od kod naj črpa maraton oporo, da ne bo omagal pod teno mevem in križem. Slovenske dežele, tlačene od fevdalne gospode, so bile stoletja prizorišče grozotnih krvavih pohodov turških čet in naš kmet, brezpravna raja, je v obupu največkrat zaman segel po samopomoči. Preveč, ko listja in trave je bilo sovragov, nemški knezi so brezbrižno sedeli daleč, saj Turek ni mogel do njih Trhlo cesarstvo ni imelo ne volje ne moči. da bi se uprlo Osmanom s pomočjo nemških čet Jugosloveni so krvaveli na braniku zapadne kulture. Sele ko se je Kara Mustafa bližal Dunaju, so se dvignili državni knezi in s pomočjo poljskega kralja Jana Sobieskega pregnali Turke i? srednje Evrope. ske. Pri Logu so vlekli konje in tovore po strmih skalah ter 26. julija dosegli Trbiž. Pri Kokovem se jim je postavilo v bran 3.000 puntarjev. večina je pobegnila že pred spopadom. 600 slovenskih kmetov so Turki posekali in polovili. Razdeljeni na več tolp so Osmani oplenili in požgali Koroško, po kronistovem poročilu so izginile za njimi od Rožeka do Mah-ljič vse lesene stavbe s površja... Sredi avgusta so krenili z 10.000 ujetniki, med njimi 500 duhovnikov, skozi Podjuno in Slovenjgradec na Hrvatsko, kjer jih je ob Uni Peter Zrinjski strašno potolkel in rešil ujetnike. Oktobra 1483. so bili Turki znova v Pod j u ni. na povratku so jih združeni Slovenci in Hrvati ob potoku Ona vici napadri m tako pobiti. da je bil pred njimi dalje časa mir. Srednjeveški Maribor z obzidjem in važnim mostom čez Dravo Današnje slovensko Podravje, od Spi- tala in Žile na Koroškem do Središča ob hrvatski meji, je bilo že od početka torišče človeškega dejstvovanja. Za starimi Iliri so prišli sem Kelti, za njimi Rimljani. In ko je moč starega Rima jela bledeti, so za preseljevanja narodov planila v široka vrata Podravja divja plemena. Huni. Goti, Obri in Madžari SO po vrsti plenili, požigali in razdirali stara selišča. naši pradedje so občutili maščevanje neugnane roparske krvi. Poboji in ropi. lakota in kuga, ujme, ki so jih bili stoletja deležni, so dosegle višek, ko se je po padcu Carigrada jel razlivarti globoko na severozapad, po naši zemlji mogočni naval osmanskih čet. Po porazu krščanske vojske pri Niko-polju. 28. septembra 1396. so divje turške tolpe prvič dosegle Slovenijo. Oropale, požgale so Ogrsko in Ptuj ter odvedle 16.000 jetnikov s seboj. Po porazu Turkov pri Radgoni L 1418 je imelo slovensko Podravje 40 let mir. Kranjsko so medtem strahotno požgali in oropali 0>mani. do 1, 1473 že desetkrat-Isto leto. med 24. in 25. septembrom je udrlo po Kokrski dolini 18.000 turških jezdecev in 9000 pešcev na Koroško. Divjali so po Junski dolini in se utaborili pri Pliberku. Na hitrih malih bosanskih in arabskih konjičih so preplavali Dravo pri Mahljičah .oplenili in strašno razdejali vso Celovško kotlino. Vse, kar jim je prišlo pod roke, so pobih, peščico slovenskih kmetov, ki so se jim postavili blizu Celovca v bran, da bi rešili plen, so pobili, jim porezali glave in jih pometali na njivo ob Glini. Z bogatim plenom so drvje čete drle mimo Prevarj do Slovenjgradca, kjer jih je mala četica pod vodstvom mestnega oskrbnika zaman skušala zavrniti. Turki so se utaborfli v ssrtorlh, drugi dan je krenila ena četa v Velenje in Šoštanj. d»-u.ea v Vitanje in Konjice. Ogenj, Junaška obramba obzidanega Maribora Po neuspelem prvem obleganju Dunaja L 1529. so Turki 1. 1532 prišli zadnjikrat v slovensko Podravje. Sultan Sulejman II. Veličastni, ki je bil 1520. zasedel prestol, je 1529. vdrl na Ogrsko in se na kraju septembra s 250.000 možmi bližal Dunaju. Po brezuspešnem obleganju se je 15. oktobra valila turška armada na jug. Preko Arveža. Plača, Košakov in z vzhoda se je turška vojska približala Mariboru. Obrambo Maribora je s peščico mož vodil hraber in vztrajen mestni sodnik Krištof Wildenrainer, ki je imel svojo hišico na Koroški cesti, zdaj št KL 2e med oblego Dunaja je poskrbel za zadostne zaloge prehrane, streliva in popravo mestnega obzidja. Razpostavili 90 topove, staro pokopališče okoH cerkve so še posebej utrdili, da bi se v primeril vdora Turkov čez obzidje prebivalstvo zar teklo vanj. Trikrat so naskočili Turki debelo mestno obzid}^ vselej so bili junaško odbiti. Turške puščice so na Koroški cesti zažgale neko hišo in meščani so ogenj le s težavo pogasili. Zaloge v mestu so že jele primanjkovati, ko so Turki opustili obleganje. Pri Melju je del Turkov prebrodil Dravo na splavih m napihnjenih mehovih ter o pustošil Dravsko in Ptujsko polje. Žiga Višnjegorski jih je s kranjskimi četami potolkel na Lrpniškem polju. Pomladi 1532. so Mariborčani v nagfici popravili obzidje in se založili s strelivom. Aprila se je podal mogočni Sulejman drugič pred Dunaj, ki ga je, prav kakor t*d- i njaa/ico Kisek ob štajerski meji, zaman j oblegal. Tri tedne se je junaška branilec Nikolaj JzrriSč b—mM v Kiseku, razjarjeni sultan je 4. septembra udri čez nezavarovano mejo v Gradec in na Lrpnigko polje. Del turške vojske se je to odcepil, dri proti Marenbergu. čez Radi in Ivrrico ve do prepadnega skalovja, S kamenjem, kladami, plohi, štori in čebelnimi panji so napadli Turke. V splošni zmešnjavi jih je mnogo potonilo v Dravi, ostanek je pobegnil k glavni vojski, ki se je medtem združila z levim krilom. Dne 23. septembra so turške čete za vselej zapustile slovensko Podravje, za njimi so pa ostali požgani domovi, opustošeni vinogradi in polja, tako da je bila oblast primorana obubožanim kmetom odpisati davke. Jeseni 1683. je sledil poslednji mogočni sunek Turkov proti Dunaju. Ob Muri, vzhodni meji Štajerske in v Slovenskih goricah so tedaj poskrbeli za obrambo. Cela vrsta trdnjavic, zaklonov in palisad je čakala sovražnika, za katerega se je bilo bati, da vdre tudi v Podravje, Mesta in trgi, cerkve in samostani na Tnrnih položajih so prejeli nalog, da se ufcadve. Tisoči delavcev so utrjevali postojanke na Semeringu, ozemlju med Ljutomerom, Radgono. Spiljem in Arve-žem. Organizirane so bile obrambne čete in Valvazor je privedel stotnije Slovencev iz Kranjske na pomoč. Odločilna zmaga pred Dunajem je s pomočjo slovanskega orožja odvrnila turško nevarnost, slovenski kmet se je oddahnil... Turški roparski pohodi so silno obubožali koroški in štajerski del Podravja. Kar ni zmogel sovražnik, so storile še cesarske najemniške čete. ki so po svoje vdirale v kmečke domove in jih izropale. Vojnim tegobam so se pridružile še druge ajme- L. 1338 se je pojavilo toliko kobilic, da so za temni le sonce in uničile poljske pridelke tri leta zaporedoma. Pomladi 1342. so velike povodnji razdejale mostove in polja, strašni potres 25. januarja 1348. je porušil južno pobočje Dobrača. Uničenih in po Žili preplavljenih je bilo tedaj 17 vasi, 2 trga in 10 gradov. Južni obronek Osojščice se je zrušil v Osojsko jezero, potres in požar je popolnoma uničil Beljak, mnogo je trpel tudi Maribor. Leto groze je tedaj pobralo 5000 človeških žrtev. Za temi nesrečami so prišle lakota, draginja, pa strašna kuga, ki je divjala v Pustriški dolini in na Koroškem posebno jeseni 1348 in poleti 1349. Maribor in okolico je obiskala strašna črna smrt v 1. 1348. 1386. 1542, 1624, 1680 — 81. Na kužno morilko spominjajo mnoga znamenja po Podravju, med njimi tudi kape* a sv. Barbare na Kalvariji. Marijina stebra še vrailarst-o je pa še dolgo držalo ne le deželo, temveč tudi izobražence po mestih v šahu, o čemer nam pričajo č a r o v n i-ški procesi pri sodiščih v Mariboru. Ptuju. Ormožu. Ljutomeru. Gornji Radgoni in zloglasnem Hrastovcu pri Sv. Lovrencu. Mariborsko krvno sodišče je imelo razprave v mestni hiši .morišče pa za sedanjim starim pokopališčem, na nekdanjem »Galgenfeldu*. Najstarejši čarov-niški proces v Sloveniji sploh je bfl L 1546 v Mariboru, zoper več žensk iz okolice. L. 1550 je bil obglavljen in sežgan kramar, češ, da je s čarobno palico izvabljal od ljudi denar. L. 1580 je stalo spet več žensk zaradi čarovništva pred krvniki. Štiri izmed njih so žive zašili v vreče in utopili v Dravi, dve so živi sežgali na grmadi. Isti dan. ki je bil najbolj krvav dan v kroniki mariborskega mt> zaradi ubojev in tatvm »smrtih še 8 zločincev. Srednjeveška justica Tretji večji čarovniški proces v Mariboru je bil maja 1580, ko so zadavili 7 žensk. V ostalem Podravju so imela sodišča opravka z več čarovniškimi primeri, posebno krvoolčen je bil postopek v hTastov-škem gradu. Zadnja čarovniška žrtev je bila zadavljena v Mariboru 1. 1711. Ali se smemo tedaj čuditi, da je po neprestanih vpadih sovražnih tolp, po ne-številnih vremenskih in prirodnih ujmah zastalo naše obmejno ozemlje in je v slovensko Podravje, posebno v koroškem delu, le počasi prodirala luč prosvetlje-nosti? Šola in dom sta si stala dolgo daleč .^tna hMa v Celovca fct časov, ko je bilo mesto še slovensko Starodavni Ptuj je bfl med prvimi nafti mi kraji požgan od Turkov stok in jok je šel za roparji pod znožjem Pohorja. Slovenski kmetje so bili zaradi brezbrižnosti državne brambe silno ogorčeni. Na splošni pritisk podeželja so se končno zbrali deželni stanovi in na dveh zborovanjih konec 1. 1474 in 1475. v Mariboru doolčili splošni obrambni davek, najeli mezdnike in jim postavili poveljnike. Kako nezadostne so bile obrambne priprave deželnih stanov pričajo pohodi Turkov jeseni istega leta, ko je 12.000 mož ropalo in požigalo po Dravskem polju tja do Limbuša, pod Pohorjem. Leto kasneje je pridrvel Valumbeg Markučevič z okrog 8.000 Turki preko Gorenjske na Koroško, požgal Podklošter in napadel samostan, v katerega so se zatekli okoličani. Dvesto ljudi se je takrat zadušilo v dimu. Strah in trepet je šel pred Turki po koroškem Podravju, sredi oktobra so se krvoloki vračali z bogatim plenom in 2.000 ujetniki skozi Slovenjgradec. Se strahotnejše leto za naše Podravje je bilo 1478. V izropanih domovih so se uprli kmetje in prisegli na ostrini meča zvestobo pun-tu. Duhovniki in sodniki so morali bežati pred uporniki, ki so prevzeli sodno in cerkveno oblast v svoje roke. V splošni -zmedi so pridrli Turki, to pot iz Primor- v Labodsko dolino. Glavna vojska je s sultanom dospela 14. septembra pred Maribor in se utaborila pod obzidjem. Levo krilo vojske je krenilo proti Sv. Petru, ga opustošilo, pri Vurbergu prekoračilo Dravo in plenilo po Ptujskem polje. Sulejman II. je medtem pozval Mariborčane na prostovoljno predajo. Na vsak način je hotel prekoračiti Dravo preko mariborskega mostu. Meščani se niso vdali, trikrat so Turki brez uspeha naskočili zidov je. Na Koroški cesti so sovražne puščice zažgale neko hišo in branilci, ki so jim pomagale tudi ženske, so le s težavo udušili ogenj. Videč, da mesta ne bo mogoče zavzeti, je krenil Sulejman z vso vojsko proti Kamnici. Tu so Turki onečastili cerkev, podrli dva mlina .pobrali s čolnov deske in jeli v navzočnosti samega sultana in velikega vezirja graditi most preko Drave k Limbušu. Dva dni so imeli opravka s tem, tri dni od 18. do 21. septembra so korakale čete preko mostu in ko je tretji dan opoldne prešel zadnji Turek na desni breg. so most porušili. Del vojske je krenil proti Rušam in Fali. Tam, kjer se pohorski breg strmo približa Dravi, so jih pričakovali domačini za močnim zidom, zgrajenim od Dra- v Mariboru, Celovca ki drugod. T jllTjr SO kar počrnefi in bih v nekaj trenutkih mrtvi. Nekateri kraji so izgubili skoro vse prebivalce, hiše so stale prazne, ginila je domača živina. Pesnik Anton Aškerc je krati morilki postavil grozoten spomenik v lepi baladi »Brodnike, kjer prepelje očanec neznanko čez Dravo na desni breg in ko zahteva od grozne potnice brodnino, ae mo ta zareži: Kdo tvoja sem druga? Ime mi je kuga, nocoj grem na desni breg tvoj. V dom vsak se odpravim, ljudi vse podavim — in tebi naj milost storim? Ne boš čul zdihujočih in gledal ne mročih — zdaj prvega tebe umorim ... Strašne nesreče so zbegale ljudstvo, otemnile njegov duh. Ljudje so jeli misliti na kazen božjo in delati pokoro. Nastajale so sekte, med katerimi so bili posebno znani b i č a r j i. Polnagi so hodili ljudje v sprevodih in se bičali do krvi. Dolgo je trajalo, preden so grdo razvado zatrti. Verska blaznost in najneverjetnej- vsaksebi .tujec je ugrabil boljše socialne položaje ter se šopiril na tleh, za katera mu v času največje nevarnosti ni prišla na misel, da bi jih branil. Slovenski žulji so preobražali zemljo v plodno vnanje lice, slovenska kri je tekla v potokih pod tujim mečem, najboljši nje sinovi so morali v turško sužnost. Patriarhalna socialna vez družine je bila močno razrahljana, izobraženci z rodnih tal silno redki. V pretrgane niti redkeje naseljene narodne skupnosti se je z lahkoto vgnezdil tujec in zapredel v mrežo svojih nakan naše podložne prednike, po katerih hrbtih se je skušal dokopati do dalekosežnih ciljev. In če je v kratki dobi narodnega preporoda vstal vzhodni del slovenskega Podravja tako naglo in krepko k samoniklemu narodnemu življenju, je samo dokaz več. kako izumetničeno je bil poučen svet o tem prostoru naše lepe zemlje, ki je bil od davnih dni slovenski, naš daleč po dolini k izviru Drave navzgor, tja do danes nemških, po zvoku in izvoru imen pa nekdaj slovenskih krajev Toblaskega polja na Tirolskem. -me. Kriza Narodnega gledališča v Ljubljani Izjava upravnika Otona Zupančiča Narodno gledališče v Ljubljani je stalno v finančnih težkočah. s katerimi je prizadeta prav tako opera kakor drama, od leta 1928, v njih se zrcali splošna gospodarska depresija minule dobe. Od sezone 1928 -1929 do danes se je skrčila državna dotacija za okroglo 2,000.000 dinarjev, vzporedno pa je padal tudi inkaso, ker je uprava morala znižati vstopnino. Vsakomur je jasno, da se spričo takih razmer plače članstvu niso mogle vzdržati na prejšnji višini. ker v vseobčem omejevanju, ob splošnem zniževanju življenjskega standarda vseh slojev edino gledališče ni moglo ostati nekak otok blaženih, katerega se dogajanje po svetu ne tiče. Kljub temu je uprava storila vse mogoče, da je to krizo čim bolj omilila, in ni nikoli pri nujnih redukcijah osebja in plač delala mehanično ter ni izvedla znižanja plač v razmerju, po katerem bi bilo ostalo gledališče v popolnem finančnem ravnovesju, temveč je iz socialnega čuta in v skrbi za članstvo gledala, da so osebne in gmotne redukcije gledališko osebje čim manj prizadele. Kljub vsem težavam je uprava izplačevala redne mesečne prejemke članstvu, z gledališkimi dokladami vred, ako ne prvega, pa v teku meseca. Uprava Narodnega gledališča ves čas dokazuje ministrstvu prosvete, da je naš zavod med Narodnimi g-ledališči v državi v najtežjem položaju, ker mora z najmanjšimi podporami, z najnižjimi dohodki iz predstav in z naj maloštevilne jšim osebjem gojiti dramo in opero ter ju vzdrževati na umetniški višini, kakršno zahteva kulturna misija, ki jo ima naše gledališče v državi, ter se trudi, da bi dosegla za prihodnje budžetsko leto zvišanje državne dotacije, ki bi ji omogočila ostvariti ravnovesje med dohodki in izdatki. Te težnje so našle pri ministrstvu prosvete popotno razumevanje. To članstvo tudi ve in bi se moralo zavedati, da prav zdaj ni čas za motnje v gledališču, ko je — tako je upati — na poti v ugodnejšo finančno stanje. To je prva točka, ki jo je članstvo predložilo v svoji vlogi upravi ter jo objavilo v Časopisju. Druge točke presegajo okvir upravičene borbe za zboljšanje stanovskih koristi članstva. Vendar pripominjam k drugi in tretji, da so imeli in imajo tisti člani, ki so režiserji in dirigenti, vso priliko in obveznost sodelovanja z nasveti, predlogi ln pomisleki pri sestavljanju opernega ln dramskega repertoarja ter v tem pogledu podpirati oba ravnatelja našega zavoda. Ljubljana. 26. avgusta 1938. Oton Župančič upravnik Narodnega Knjiga vsebuje t 1. GRAFOLOGUO, *>. PSIHOLOGIJO, 3. HIPNOTIZEM, 4. OTROMANTVO, 5. FRENOLOGIJO, 6. ASTROLOGIJO, 7. SPIRITIZKM, 8. SANJE, 9. 200 FOTOGRAFIJ. Kjsj&a je tiskana v hrvatskem jeziku. Knjiga se pošlje takoj! Cena .10.— din. Denar naj se pošlje na ček. rač. 17.455 Za pesem ob meji Ljubljana. 2.'. avg. Kader puži\ ovalnih in najvztrajnejših pevskih organizator jev so tvorili v prejšnjih deaei ...1. uftj tel ji. železniški urad ni ki in občinski tajniki. Med te nesebične delavce, ki vos svoj prosti čas žrtvujejo Za lepo Slovensko pesem m iiv U ljenje pevske kulture med našim narodom, smemo upmviče« no prištevati ustanovitelja obmejnih pevskih zborov — našega prijatelja Savinjča-na brata Janka Gufka, občinskega tajnika v Dolenjem Logatcu, ki slavi dvajseto leto bogatega glasbenega delovanja. Že kot dijak celjske gimnazije je čutil poeebno na-gnenje do glasbe. Pri znanih pedagog vb Kaartai Bewaxju, pok. prof. Beraniču i. dr. se je posvetil študiju petja, violine, orgel in klavirja., dočim se je v kompoziciji izobraževal sam. L. 1918 je z uspehom vodij svoj prvi pevski zbor v Lučah, v Subotiea. pa L 1922 in 1923 cerkveni pevski zbor pra-TOtiiavne cerkve in močan pevski zbor gojencev konjičke šole. S tem šestdeaetčlan-skrm zborom je presenetil blagopokojnoga kralja Aleksandra ob priliki inšpekcijskega potovanja tako, da je zbor moral ponavljati pesmi in je kralj ves vzhičen čestital komandantu in mlademu pevovodji. Pozneje je vstopil v samoupravno službo. Kjerkoli je služboval: v Mariboru, pri Sv. Benediktu in Sv. Lenartu v Slov. goricah, povsod je vodil in ustanavljal pevske zbore in prirejal javne nastope. L. 1929 se je preselil v Logatec, kjer je takoj ustanovil moški pevski zbor in še isto leto priredil svoj prvi koncert. Ze 1. 1923 je s s8LOVENSKT II ARO T>*. sobota, 27. avgusta 1S38. •ter. od 13« do 18« VRE VSI v POSTOJNSKO JAMO VELIKA PODZEMSKA VESELICA Prijave se sprejemajo do 31. avgusta pri vseh biljetarnah »PUTNIKAc v čio k c ulji. : DNEVNE VESTI — is jShiibeaega lista<. ^Službeni list kr. banske uprave dtavske banovine**, št. 69. prinaša pravilnik uslužhenskega podpornega sklada Zveze zdravstvenih zadrug o zavarovanju uslužbencev zdravstvenih "zadrug in Zveze zdravstvenih zadrug za belez1 ni, ustavitev rednega premic davanja dro-eerij, odločbo o dovolitvah dajciti kemična sredstva za desinlekcijo in desinJekcijo v promet, prepoved propagirali te epecialitet pred dovolitvijo, odločbo o dajanju preparatov in pomožnih sredstev za zboljs^mje pecivnosti moke v promet in odločbo o raza širjanju veljavnosti kolektivne pogodi »e stavbnega delavstva. — V imenik idravaikor zdravniške zbor« niče za dravsko banovino eo bili vpisani dr. Šeruga Rudolf, zdravnik v Gornji Lendavi. d>. Maselj Oirila in dr. Lajeyic Stani-elav. zdravnika v Ljubljani, ter dr. Andje-lič Bocdan, sanitetmi poročnik na Vrhniki. — Za mrtve proglašeni. -Za mrtve sta bila proglašena. Janez Cipod, posestnik v Tešanovcih, roj. 1874 v Martjancih, srez Murska Sobota in tja pripojen, ki je L 1914 odrinil na rusko bojišče in se zadnjic oglasil 7, IX. 1914 in Ivan Vučkič mL, po* sestnik iz Moravec št. 74, občina Martjanci, roj. 1ST2 m tja pristojen, ki je ob začetku vojne odrinil na rusko fronto ki se ni vec oglasil. — Pozivajo se vsa društva, ustanove m sploh korporacije, javne in privatne, ki zbirajo in pripravljajo kakršnokoli gradivo (slike, modele. grafikone, vpra^alne pole itd.) za razstavo ob priliki II. balkanskega kongresa, da ga dostavijo sam« dravski banovinski sekciji Jugosloven>ke uuije za zaščito dece v Ljobljani. Go^posveUka 2/II, ki bo gradivo uredila in pripravila za razstavo in sestavila pojasnilo (vodič) k razstavi. Juaoslovenska unija za zaščito dece, dravska banovinska sekeijfl v Ljubi kini, Go^posveteka 2/II. iiA Maribor Dr. Ivan Pintar od 2. do 16. septembra ne ordinira. — Planinski tabor Slovenskega planinskega društva bo v nedeljo 4. septembra v Fri>chaufovem domu na Okreslju. Slavnost bo združena s proslavo 30-letniee obstoja Friseliaufovega doma. Planinski tabori, ki ijih namerava s to prireditvijo uvesti ^ in vsako leto prirejati Slove usko planinsko društvo so pri nas Iele na novo ustanov, ljeni. ka«r pa je drugod, na pr. pri Itolgarih že zelo vpeljano, soj se udeleži planinskega tabora logarskih planincev na Vitoši do p^t in še več tisoč ljudi. Namen takih ta? borov je, da se planinci v čim večjem številu zhero v prosti planinski naravi ter maniJesUrajo za skupnost in družabnost v slojih krogih. Na tem taboru doprinašajo tuđa k razvoju in okrepitvi planinstva, ki hoče s hojo in plezanjem po gorah telesno in nravno okrepiti narod ter mu nuditi enega uajpleiueniteisih užitkov — Uvanje v prosti naravi. Slovensko planinsko društvo pričakuje, da bolo planinci razumeli in da bodo s simpatijami sprejeli to prizadevanje društva ter se v obilnem številu udeležili planinskega tabora. Na prireditev ho vozil poseben avtobus iz Ljubljane. Podrobnosti o odhodu in o ceni za vožnjo ee zvedo v pisarni osrednjega društva *SPD v Ljubljani. Aleksandrova cesta 4/1, kjer se sprejemajo prijave do 1- septembra. — Za izlet v št- Jernej h konjskim dirkam sprejemajo prijave riljetarne Putnika do sobote ob 6. zvečer. Biljotarna na Tvr-ševi cesti v Ljubljani je za šentjeruejske izletnike odprta tudi čez opoldne. — Kulturni dogodek ho umetnostna caz-stava v okrnju letošnjega jesenskega Ljubljanskega velesejma od 1. do 12. septembra. Po velikem številu naših likovnih umetnikov, ki bodo tu razstavili svoja naj. izbranej.-a dela, bo ta umetnostna razstava tako veličastna, kakršne Slovenci in Jugo_ slovani Še nismo tili deležni. To bo zares kulturni dogodek — manifestacija vse sios venske likovne umetnosti, saj bo dala razgled v delavnico vseh naših likovnih umetnikov, ne da bi jih opredeljevali v impre-sijoniste. krubiste. realiste in tako naprej-Mi vsi spoštujemo tvorce umetnin, ki so sjamstvo. da slovenska kultura ne propada in ki ustvarjajo umetnine, kakršne moremo nuditi na vpogled vsem še tako razvajenim Čutom. Kdorkoli si bo ogledal to razstavo, se bo vračal zadovoljen v svesti, da je doživel nailepši umetniški užitek. Na razstavi bodo zastopale vse smeri slovenske likovne umemosti od zgodnjega realizma do preti* ranega impresionizma, pa preko poizkusov izčiščenega kubizma do današnjega realizma, ki je dominanten ne le v slikarstvu, temveč tudi v leposlovju. Ravno v tem praven, ko se doživlja na tej razstavi kontrast realizma 6 kontrasti prejšnjih umetniških hotenj, je ta razstava ne le važna, temveč celo potrebna. Vedeti namreč moramo, da umetuost ni več sama sebi namen, temveč je le tolmaeica Čustvenih odnosaiev človekasumetnika in sočloveka do družbe in do človeštva. Čeprav bodo nekatere umetnine tudi naproda:. razstava ne bo imela le trgovsko usmerjene tendence, temveč v svojem bistvu zgolj kulturni in uraet-nostno-propagandni značaj. Umetnostna razstavn bo nameščena v paviljonu >G«. — XII. mednarodni kongres aktnarjev kraljevine Jugoslavija v Luzern-u. Udruženje aktuarjev praljevine Jugoslavije je prejelo oficielno povabilo za udeležbo na XII. mednarodni aktuarski kongres, ki bo v Švici in sicer v Luzernu od 24. do 30. junija 1940. Mednarodni aktuarski kongresi se prirejajo redno vsaka tri leta. Zadnji je bil v Parizu 1. 1937. Na kongresih razpravljajo o raznih aktualnih aktuarsidh problemih privatnega in 9ociamepa zava. rovanja. Na programu XII kongresa so na; slednja problemi: 1) Verjetnostna teorija v zavarovanju, 2) kritje posebnih nevarnosti v življenjskem zavarovanju, 3) odpravnina j>ri odpovedi življenjskega zavarovanja, 4) naktfhe rezerv fivljenjekega zavarovanja. 5) osnove in izgradba bolniškega zavarovanja. Meogo teli problemov je posebno važnih za naše privatno in so* ciaino zavarovaeje. — Kole si je »izposodil«. V gostilni Franca Komovca v Lazah pri Planini se je ustavil pred dnevi nemški državljan Harald von der Heidt, po poklicu elektro-inienjer, ki je prišel peš čez italijansko mejo. Pri Komovcu je tudi prenočil, naslednje jutro pa si je izposodil pri njem kolo, ki si ga je pa moral tudi Koraovec izposoditi pri Andreju Ziherlu v vasi. Kot jamstvo, da se vrne s kolesom, je Nemec pustil pri Komovcu kreditno pismo za 50 mark in pa letni suknjič. Nemec se kasneje ni več vrnil, izkazalo pa se je tudi, da je kreditno pismo potvorjeno. — Nesreče. V bolnico so snoči prepeljali reševalci 251etno frizerko Rado Rejčevo, ki jo je na vogalu Slomškove ter Resljeve ceste podrl neki avtomobilist. Rejčeva se je peljala s kolesom in se ni pravočasno ognila vozilu. Dobila je poškodbe po životu in po glavi. — lGletni posestnikov sin Dominik Švigelj z Vrhnike je včeraj lovil po travniku kravo, ki je ušla iz hleva. Pri tem pa je fantek tako nerodno padel, da si je zlomil obe roki. V bolnico so včeraj ponoči prepeljali nekega Jurija Jamnika, ki ga je nekje v mestu zabodel nasilen berač, s katerim se je spri. Jam-nik, ki je pa že ponoči zopet ušel iz bolnice, ima vbodljaj med rebri. — Snoči je prišel na kirurgični oddelek bolnice tudi §51etni posestnik Ignac Kastaneto iz Drage pri Višnji gori. ki ima poškodbe na glavi in po životu Moža so že pred dvema tednoma napadli neki podivjanci. ki so ponoči klicali njegovo hčer, pa jih je skušal oče pregnati. — Huda avtomobilska nesreča pri Smledniku. Davi se je pripetila na ovinku blizu Smlednika hujša avtomobilska nesreča. Neki šofer je sprejel v Drulovki blizu Stra-žišča na avto gostilničarja Cirila Zupana ter 261etnega mizarja Jožeta Vehovca iz Bitenj. s katerima se je odpeljal po cesti proti Smledniku. Šofer je vozil precej temperamentno in menda ni pazil na ovinkih, kar je postalo za njegova gosta usodno. Blizu Save. kjer je več ostrih ovinkov, se je avto prevrnil in sta Vehovec ter Zupan odletela z voza. Pri padcu sta debila oba hude poškodbe na glavi in po životu, dočim je dobil šofer samo nekaj malih prask po rekah in po nogah. Ker sta bila Vehovec ter Zupan nezavestna, so ju odnesli v bližnjo hišo. nakar so obvestili o nesreči reševalno postajo v Kranju. Reševalci so bili kmalu na mestu in so oba prepeljali v splošno bolnico v "Ljubljani. Vehovec se je v bolnici kmalu zavedel, Zupan, ki ima poleg zunanjih tudi notranje poškodbe, pa je bil še vse dopoldne nezavesten. eter prof. Veder nadaljuje Studijo ^Idealizem in svetovni nazor«, Cv. Gohir eno-dejanko »Moj prekrasni«, Ivo Feruzzi pa priobčuje pesem »Sam zase«, Jože Kranjc pa nadaljuje novelo »Obraz v oknu«. Nov med sotradniki je mladi Joža Krivec, ki se predstavlja čitateljem z začetkom kmečke povesti >Ljudje na razpotju«. že po teh straneh kaže delo dobro zasnovo. Jezik je svež, slog živahen, a pripovedovanje neprisiljeno. V zaglavju Z leh in ozar poroča urednik o dr. Murko v i knjigi »Davčne opro stitve in davčne olajšave«, objavlja : Nekaj pogledov na socialno skrbstvo za delovno mladino«, Manica Komanova se toplo spominja pokojne Franje Tavčarjeve, na koncu pa opozarja Jat še na važno gospodarsko organizacijo slovenskega malega človeka. *Zvezo rejcev malih živalic in kratko poroča o njenem delu in prizadevanju. — Založba hkratu obvešča, da je izšla I. Albrehtova knjiga »Zal ina rana«, ki jo prične te dni razpošiljati naročnikom, ter napoveduje prof. Vebrovo knjigo »Nacionalizem in krščanstvo«. Naročn;na za samo revijo znaša celoletno din 40.—. Založništvu, ki si vestno prizadeva delovati po objavljenem načrtu, želimo obilo uspeha! — Velika tatvina nakita. Polici :.$ka upra va je bila brzojavno obveščena iz Skoplja, da je bila izvršna na peronu kolodvora v ^koplju irzna U*vim nakita. Neznan tat je odnesel Todorki Hri-stovi iz Sofije šatuljo v kateri je bik) par zlatih uhanov z okra. sfci, trije prstani iz platino, dva zlata prstana z briljantl. zlata brosa v obliki irroz-da. okrašena z dijamanti ter dve briljantni zaponki, vse vredno nad 100.000 din. Tat io bržkone pobesrnil proti severu in ni izključeno, da bo skušal dragocenosti raz prodat; kie v dravski banovini. — V jeseni bo na velesejmu spet veliko nagradno irebanje. Že pomladansko brezplačno nagradno žrebanje na velesejmu je zbudilo obilo zanimanja. Zato se je vele-sejmska uprava odločila, da pripravi tudi obiskovalcem jesenskega velesejma od 1. do 12. septembra nagradno žrebanje z bogatimi darili. Vsak obiskovalec velesejma. izvzemši oni s permanentno ljubljansko legitimacijo, je brezplačno deležen žrebanja. Odtrga naj samo kupon od vstopnice, napiše nanj svoje irr.e in ga vrže v pripravljeno zapečateno žaro. Ob navzočnosti notarja g. dr. Krevla bo 12. septembra popoldne na sejmišču javno žrebanje. Darila so bogata in tudi številna: motorno kolo (Vok. Ljubljana), 5-cevni radijsk'. aparat Super Tngelen (Tehnik Banjai. Ljubljana), pogrezljiv šivalni stroj (Vok), 30 prvovrstnih riamskih in moških koles 'Tribuna. Rebolj in drug. Splošna trgovska družba, H. Suttner, Vok). Vsekakor prijetno presenečenje obiskovalcem jesenskega velesejma. ki bo bogato založen z zanimivim razstavnim gradivom. — Deseta gospodinjska razstu^a »Naši gostje«, ki bo na ljubljanskem velesejmu od 1. do 12. septembra, ima namen prikazati, kako naj gospodinja sprejme goste. V deželi, ki je zaradi svojih naravnih krasot upravičena žveti od tujskega prometa, ima gospodinja važno vlogjo z najširšega narodno-gospodarskeea stališča. Zato je razstava ^Naši gostje-« razdeljena v dva Danes premiera S prepričevalno naiurnostjo, s sijajno, napeto in pretresljivo igru je v tem filmu rešen pei*?c pro- ljt£\j% f Tf TH17^M1 blem o ljubezni, o zakonu, o njegovi* .Wriz.au. iriWV J^JvOJCtlfiil o ljubezni dO otroka in o dolžnostih! Krasen .film, ki bo vsakomur ugajal! Od danes naprej dnevno popolni red predstav in sicer ah 16., 19.15 in 21.15 url. Jutri, v nedeljo, oh 15., 17„ 19. ii* 21. uri! KINO UNION_Tel. 22-21 Wil*y Fritseh. Gusti Huber, Jutta Frevbe Kmetska oosoiilnica ljubljanske okolice, reg. zadr. z aeom. zav. v Ljubljani, Tyrševa c. 18« Nove vloge vtak čai razpoložljive obrestuje po 4 5 0 vloge proti odoovedi Za vse vloge nudi popolno varnost * Otyarja tekoče račune in izvršuje vse denarne posle * Vlagajte svoje prihranke v najstarejši slovenski denarni zavod! — Justifikacija Sovilja »n Tomića. Včeraj zjulraj sta bila na dvorišču »črne hiše< okrožnega sodišča v Banja luki obešena zloglasna razbojnika 27-lelni Gjordje ScrvUj in 28-letni Mihajlo Tonuč, ki sta lani v nofei na 29. novembra s sekiro ubila sest članov bogate družine kmeta Mihajla Lukića v Brezi k Lam Lapih pri Bosanski Giadiški. Oba razbojnika sta zadnji dan in noč pred usmr_ titvijo preživela v nervozi in nista spl'oh zatisnila. očesa. Od časa do Časa sta kaj pojedla ali popila, neprestano sta tudi kadila. Ob 16. sta»se izpovedala. Sovilj se je skoraj celo uro pogovarjal z duhovnikom in mu pojasnil svoje posebne nazore o veri in Bocu. Tomič je neprestano molil in se skesano izpovedal. Upal je do zadnjega, da bo pomiloščen. Ko so ju odpeljali iz, zapora proti vešalom, je Tomič vzkliKiiil: Z bogom bratje, ki ostanete na tem svetu!: Na vpra- /sanje, če ima še kako željo, je rekel, da nima ničesar pripomniti. Ko je krvnik Hart opravil svoj posel, je pristopil zdravnik dr. Pankovič, ki je po 12 minutah ugotovil Tomi ćevo »smrt. Nato so odpeljali pod vešala Sovilja, ki ie bil zelo bled in na vprašanje, če ima se kako željo, je dejal, da bi rad |e govoril. To mu pa niso dovolili. Korakajo^ od sodnikov do vešal, je neprestano vpil. »Hočem govoriti! Pokrijte mi obraz z robcem k Zdravnik je ugotovil njegovo smrt po 13 minutah. T(rupli obeh morilcev so odpeljali v Zagreb, kjer ju bodo v institutu za sodno inedicino obducirali. _ Sneg v Koprivnici. Kakor pri nas se je tudi na Hrvatskem zadnji teden vreme zelo ohladilo. Docun so imeli v Koprivaiici še preteklo nedeljo na solncu 38 stopinj vročine, je v ponedeljek paidel dež in temperatura ie padla na 22 stopinj. Predvčerajšnjim je zopet začelo deževati, a na?po_ sled je začel naletavati sneg v debelih kosmih. Seveda je sneg naglo skopnel vsekakor pa je to za avgust izreden pojav. — Slovenske knjige 3. in 4. številka sta pravkar izšli v skupnem zvezku, ki je vae-binsko prav pester in zanimiv. Na uvodnem mestu piše vseuč. prof. dr. Prane .Ve-bec o »PetruSkovi človečanski in slovanski podobi«. Studija lbo vzbudila posebno- zanimanje med Številnimi znanci in prijatelji pokojnega Pet ruške, je pa tudi sama po sebi zanimiv poekus J psihološke osvetlitve tega slovenskega bohema. — V nadaljnem priobčuje 2^1Eja Spqr črtico. >Cakanje«, drobec, ki vpliva po svoji neposredni real- dela: prikazuje gospodinjo v ozkem domačem krogu, kako pripravlja za svoje goste za vsakdanje in svečane prilike, in gospodinjo gostinskih obratov, kako pripravlja za potujoče goste. Podajamo tudi nekatere smernice, kako naj bodo priročno pripravljeni bufeji na kolodvorskih postajah in drugih križiščih, zlasti ob času povečanega prometa. — Kakor je samo po sebi umevno, da gost spoštuje hišo gostitelja, prikazujemo tudi lično urejen piknik z geslom: ^će si gost narave, spoštuj njeno gostoljubnost«. Kot dodatek je priključen vsakdanji gospodinjski del, ki kaže, kako pravilno ravnamo ob čiščenju z namiznim porcelanom, orodjem in perilom. — Tako bo gospodinjska razstava >Naši, gostje« po svoji lepoti privlačna, a obenem vzgojna. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo manj oblačno in nekoliko toplejše vreme. Včeraj je deževalo v Zagrebu, kjer so imeli obenem z Beogradom vred najvišjo temperaturo 30. v Splitu je znašala 29. v Sarajevu 26, v Dubrovniku m Kumboru 25. v Ljubljani 24.6. na Rabu 24. v Mariboru 20.6 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 702.4, temperatura je znašala 13 stopinj. Iz Ljubljane —lj llišne posestnike v Šiški prosimo, da razobesijo jutri v nedeljo zastave ob priliki proslave 601etnice Narodne čitalnice v ^ižki ter ob priliki razvitja, prapora. Odbor. — Priprave za proslavo kraljevega roj_ stnega dne. Na povabilo mestnega poglavarstva so se včeraj v veliki dvorani mestnega poglavarstva zbrali predstavniki in zastopniki nad 60 ljubljanskih narodnih, kulturnih, bojevniških, telesno-vzgojnih in gasilskih društev ter organizacij, da se posvetujejo o pripravah za slovesno proslavo kraljevega rojstnega dneva. Komandanta dravske divižijeV je zastopal adjutant kapetan g. Hajnovski. Zborovanje je vodil v imenu župana mestni svetnik gosp. Andrejka. ki je poročal, da je bistvo proslave obhod po mestu na večer 6. septembra skupno z vojaškim obhodom Na Mestnem trgu, kjer se bo povorka ustavila, zapojo združeni pevski zbori državno himno. Tu bo tudi pozdrav župana. Pri sprevodu bodo sodelovale *• *«- ljubljanske godbe. Mestna občina bo pole:* Gradu t in Rožnika ter nekaterih spomenikov raz- i svetlila tudi mestni magistrat in ga okrasila s primernim svetlobnim napisom.^ Organizacije se udeleže sprevoda z društvenimi ali državnimi zastavami. Vsako društvo skrbi za reditelje, ki naj imajo poseben znak. a mestna občina poskrbi za rediteljsko nadzorstvo. Društva prijavljajo svojo udeležbo mestnemu predsedstvu. —lj Vabila k slovesni otvoritvi jesenskega Ljubljanskega veleeejma so že razposlana. C*e slučajno komu ne bi bilo dostavljeno, naj Giocon-jl*ib je ie PO naravi briljanten. čist in topel«. Druui zopet: >Njim jlas je izredno lep in močan in njena čisla umetnost je prišla do viška, ko je pela sijajno sceno ob Nilu lAida)«. Za njeno gostovanje veljajo operne cene — V ne ic'jo 4. septembra bo operetna predstava, nato pa slavnostna predstava v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. in ob tej prilik' bo uprizorjena Gotovoeva narodna opera »Ero a enega svet as. —lj Na dri. II. do^ki mcšfanski Šoli v Ljubljani-Bežigrad bo vpisovanje v vse razrede dne 1.. 2. in 3. septembra od 8. do 12. V prvi razred se vpišejo učenci, ki so dovršili 4. ali kak višji razred ljudske šole. Vsak učenec naj prinese e seboj davčno rx>trdilo in zadnje šolsko izpričevalo. Novinci pa Se krstni list in izpričevalo o dovršeni ljudski šoli. —lj Na dr*- dekliški mehanski Soli v Ljubljani bodo popravni izpiti za I.a. I.b in Il.a 29. avgusta, za Il.b in III. 30. avg.; popravni završni izpit.i pa 31. avgusta. — Vpisovanje L, 2. in 3. septembra od 8. do 13. —li l*ouk na >oVi Glasbene Matice se bo pričel v sred^> 7. septembra v rs h. razredih in oddelkih, šola Glasbene Matice je najstarejši g-lasbni zavod na Slovenskem, ki obstoja že 56 let in je v tej doL gi dobi vzgojil cele °renf racije, ki se z vso vnemo in ljubeznijo posvečajo glasbi. Vpisovanje za novQ šolako leto bo dnevno od 9. do 12. in od 15. do 17. v pisarni Glasbene Matice v Gosposki ulici in sicer v četrtek 1.. petek 2. in soboto 3. sept. V ponedeljek 5. sept. ob 15. uri bo razdelitev urnika in oddelitev k posameznim učiteljem. Pogoji isti kakor lansko leto, nabiti so v veži zavoda. Starše pozivamo, da v velikem številu vpišejo mladino v Solo naše Glasbene Matice. —lj Državni konser>atorij v Ljubljani. Vpisovanje bo od 1. do 7. septembra dnevno od 9. do 12. v konservatorijski pisarni, Gosposka ulica Št. 8. Sprejemajo se gojenci v nižjo, srednjo in visoko šolo. Vsi novi gojenci morajo položiti sprejemni izpit, ki bo 12. m 13. septembra. Vrstni red sprejemnih izpitov bo nabit v veži zavoda. Ravnateljstvo poziva stare in nove gojence, da se prijavijo v dneh, od 1. do 7. septembra, —lj Društvo s^Soea«: matica v Ljubljani priporoča vsem svojim članom, bivajočam v Šiški, da se udeleže proslave SOletnice Narodne čitalnice v Siškl jutri 28. t. m, —|j Kaznovani mastni delavci. O sluz* tenih cepitah nic-slnih delavcev smo čuti že oba zvona, namreč glas iz občinstva o teh čepicah in mnenje mestnega ma-istia-ta, v soboto j ki ^mo v našem listu čitali, da je bilo žara ki čepic že 21 delavcev kaznovanih po 10 do 2T> din, ker jih ie zaio-til nadzorni organ brez službene ga pokri_ vala na glavi. Mestno cestno nadzorstvo nas pa sedaj obvešča, da zaradi uradnih čepic doslej — ni bil kaznovan še noben delavec. Kaznovanje delavcev pa bo neizo* gibno, če bodo delavci 5e dalje, skrivali cepiče in namene ma hodih oIknitL Tuli zgodbica o delavcu, ki naj bi radi bolne glave ne smel nositi čepice, ni utemeljena ker je znano, da se mora človek z bolno -lavo -kiivati pred solneam m te takemu bolniku pokrivalo nujno potrebno. Sds cer pa nekateri delavci prav dobro vedo, zakaj se branijo depk. namreč zato. ker jim le sedaj s čepicami onemogočen) skrivanje in postajanje po skritih ulicah Tudi že pred sedanjo mestno upravo je 1. 1932. i^ka uprava izdala pravilnik o nošenju oblek in čepic mestnih uslužbencev. Po tem pravilniku je uslužbenec, ki se ne pokori predpisom glede nošenja čopič ali oblek, disciplinsko kaznovan. Naiiosled je treba še ugotoviti, da so bili pri mestnom cestnem nadzorstvu letos kaznovani trije delavci, ker niso bili v službi trezni, enega delavca pa je bik) potrebno kaznovati s štiridnevnim brezplačnim dopustom zaradi upornega obnašanja, d\>cim je bilo 18 delavcev kaznovanih z odtegljojem po 10 din. ker so jih zalotili v samotni ulici pri postajanju itd. Pritožbe o premajhni prid? nosti in vnemi delavcev za delo ter celo o njih postopanju so s strani davkoplačevalcev na dnevnem redu, čeprav so bile te pritožbe prej. ko se mestni delavci še po čepicah niso ločili od drugih, večkrat tudi neupravičene. Zato so pa dobri, pridni in vestni mesTni delavci vet?eli Čepic ker mestnih delavcev nihče več ne more zamenjavati s kakršnimikoli lenuhi ln razgraijafci. a lenuhi in r^ostopacM «e branijo čepic na vse kriplje ter ©e jih bodo zaradi javne kontrole bržčas v kratkem todi sarai izne_ bih. ko bodo raje zapustili dobro mestno shižbo. kakor da bi pošteno —tj Za grozdno akerfj©., Z magirtrata nam poročajo: Še predno so članki v)«w. narodu* sprožili to hvalevredno nrt«el in še predno je Zveza gospodinj pričete pw^ pakirati grozdni teden, je mestna urprava razmišljala. kako bi zlasti mestni šobaki mladini priskrbela grozdja. Zaradi te za-deve^se fe informirala tudi pri retfe*e»tu za vinarstvo in v kmetijskem oddelfcu ban ske uprave, kjer je dobila nojasnfto. da glede grozdnega tedne še °' nobenega ua-vodila. ker je še dovolj časa. Zato lnestwi uprvva v raznih svojih oddelkih ki odsekih zlasti pa v tržnem uradu in odsekv >rudir;i vp:v-.i-.je. k*iko bi bilo ljublJLtviski živilski trg m<> [oče zalediti z. večjimi* množmajni i« Ln tudi potienj najiiiimva tfruzdja. Najlažje l i vtx> aiwc;w izvedla S^veui gosj hx! in j ali pa kaka druga oraanizaci' ja ali ;n>titac ja. ki bi grozdje sama uvoada in ga tudi na 11 g u sama pečarvala. Mostni trošarinami odU»r bi akcij šel prav ratf na roko in tudi diuj. Bjeslni faktorji bi pomagali, da bi ta za z*iia. e občanov koristna akcija imel« eiui v«č uiii>e- ha. Zakijucuismo. da ohčinj pozdravlja akf i jO za grozdni tajen, kakor tudi vsako drugo akcijo v korist prebivalstva mest« l. ubijane, zato Ik> pci rada ludi settaj podpirala vsa rtrizad*:wa;ijii. ki bi skušala j*>\ konzum grozdja v nakein mestu /do*t . ..a bi bilo uživanje* grozdja omogočeno pr d vsem tudi revni mladini. Sama bo loatlll uprava v tem iniglt-du .-torila ve>e. kar je mogoče. —U Kaj pa hodnik ob Delavskem '!<»mu- Iz. mestnega tehnlanega oddelka smo \>re-i,c4| jx>jao»nilo, da ta g u hodni! i do princ L njega leta ni mogoče zgraditi. \Tovi trak: Deiiv«k££a doma je bdi seei ; yn lani ter so tala dcia zal' itfenp šele m< >ku> bra. Ker je pod poslopjem 4 m globoka klet. je biio pri napravi zidu oh ceati trei»a kopati uiii pod hodnikom, ^vet hodnika je torej rasut in je h tehničnih ,\ treba čVukata, da se nasuti »utvH.il u--in umiri, ker bi »e i*u- drug..* tlakovani hodaiik iu bi s tam matali novi stroški. - lj Sianam najdeoUi predn* tov, prijavljenih upravi policije v Ljubljani v juliju: 300 din, 1500 din, 20 din, damska zlata ura z rimskimi Stevi lk;jmi. mala denarnica z 6S din 50 p, rjava usnjata denarnica z 92 din 25 p, naočniki , ro* ženim okvirjena ta zlatim držaj m. cm gnnrjast plašč, zavitek raznih okraskov za damske obleke. 2 dvokolesna roena vozička, iztočna pipa za kopalnic, 45 vreč za moko, avto kolo znamke Engie-bert«. hidravUčno dvigalo za avtomobile, par'rnata škatla v njej 2 damski 0bl ki modre barve, 2 otiođki mornarski >bl< ki, par galoš in punčka iz celuloida, moški dežnik, damski dežnik, aktovka v njej co-pie za britje, klobuk. kopalne hlače. S brisače, š&etka za zobo in knjisra za £o-f rsko šolo. ^pis okrožnega, aodiAča IX Pzp 624-38 (Radej Josip) H. 12485-5. V železniških vozovih so hali najdeni naslednji predmeti: 32 dežnikov. 5 palic, solnčnik 27 klobukov 9 slamnikov, 7 čepic, 22 aktovk. 7 nahrbtnikov, ? kovčega, moški slamnik in srajca, damsk- ^e^rrk in slamnik, moški dežnik in aktovka^ damski plašč in aktovka, suknjič In klobuk, kovčeg in nahrbtnik orodja, palica, dežnik, ruta, klobuk in j<»pa, jopica, dežnik in aktovka, plašček in torbica, čepica in palica, damski dežnik in deški suknjič, zavitek z 2 jopama, zavitek z dvema krojema, zavitek z žensko obleko. 3 zavitki moškega perila, zavitek, v njem 2 prazni steklenici, zavitek z j dilnim nri_ borom, karton stare obleke, deški in damski plaše, zavitek z 2 shkama, karton, v njem damski čevlji, dežni plašč, darnski plašč, moški plaSč, sirkn^č, 6 jopic, kosara in vrč za mleko, kopalne hlače, par moških čevljev, svOen ovratnik, moška srajca., jopič in ključi, darnska obleka, 2 knjigi, fioto aparat, vilice od dvokolesa. prazna košara, knjižica, črpalka zi koIo, da* narnica z 10 din, zlata zape^tni^n. zapest na ura iz rriklja, zlat dbesek in steklenica kisline. —1] Tatovi na del«, ht stanovanja Tata-zije Do rn Pa ove v ^hanevi uficj je te dni nekido ukradel 8 cm doftgo zlu:no ovratno veriŽKx> s srebrnim kri&em. srebrno ciea-relno doao, 6 rjuh, 6 brisal ki 36X1 din gO» t ovi ne. Dornikova je oškodovana za okrog 1000 din. — T-z pralnioe Roze Gažar v Boho_ rieevi ulici je t>ik> ukradenesja za 300 »lin še namoTeneiga rteriVu — S pokopališoa pri Sv. Križu so tatovi odnesli ponori nri plošče iz poij^ Skejga marmorra, ki ko bile u Lrrobnici rodbine Franca Goloba. — S ho.i-nika hiše v Kolodwcski uhci 18 je tat odnesel več kosov ženskega perila na škodo Milke Skerlj ter Slaviee Rrkič. Ol>e sta oškodovani za okrog 200 dfcn. —INeznan pri = jateli kokošje pedenfce ie ukradel Jožefi Aniku-ar v Linhartovi unoi d»ve kokosi, vredni 50 din. —lj Kolesa kradejo. Z Rodetovega a\ busa v Tavčarjevi ufiei je doslej še n den zlikovec ukradel 100 din vredno Kodo znamke >Velo^Ipag<. ki >e lilo hud Val-terja Černeta iz Za^greba. Naflalk 1 !o ukradeno 1400 din vredno kolo, znan, >Tagsi< Afirku §wtj(^rju v Stan i cev i uliri 2. &vaigarjo\Me kolo je bilo ««*eno pleska <> ter je hnek> krmilo tvrdke Kavčič Nenadna smrt dveh Lescanov Lesce, 27. avgujjta Tragično naključje je hotek), da je prišla splošno znana rodbina posestnika in kovaškega mojstra Kapusa takorekoč preko noči ob svojega gospodarja. Andrej Kapus. ki je bil star 78 let, se je namenil preteklo soboto na polje. Odpefrai se je z vozom na njivo, tamkaj pa je padel z voza in sicer tako nesrečno, da je dobil hude notranje poškodbe. Ponesrečenca so opravili domov, kjer * je obležal Zdravniška pomoč je ostala zaman in je gospodar naslednjega dne umrl. Pogreb je izpričal vso priljubljenost pokojnika med vaečani. Kruta usoda je tudi hotela, da je prišla družmica ključavničarskega pomočnika Langusa ob svojo mater. Mlerrri Tereziji se je napravil na ustnicah neznaten mozolj, čez noč pa je nastopilo zastrnprjenje. NesrecTHco so odperjaC z avtom v Ljubljano v boinaco. kjer so takoj spoznali brezupni položaj m svetovali, naj umirajočo b oTmco hitro odpeljejo nazaj na dom To se je tmli zgodilo in Je merti takoj po prevozn dotnov radTrmOa. Pokr^rdca za-pošca rnoin in dva nepreskrbljena. otro-čirBca. od kaaerfl je ua|tivnega oinot-a. delitve in naknadne združitve dela. ? il }e tudi izčrpen prikaz razvoja teorije n praks razrednega občestva pri nas. V debati je dr. Ozvald opise val svoj., razredno občino v srednji šoli (Gorica ■ UU2-1-! >. dr. Gogala pa opisal svoje čiaoštvo v talki občini. Pok.»kine se je vršilo predavanje didaktičnega vodje g. H. Kobilice o ljubljanski poskusni šoli. Iz dosedanjih izkustev je podal pregled tistega dela, ki ga more priporočiti vsemu učitelislvu. Predavanj se je vršilo v poskusni š-ii za Bežigradom in številni udeleženci so obstrmeli že. ko so prestopili prag- Učiteljice in učitelji, ki sn zvečine prišli s prav nt"mogočih podeželskih šol, so tu videli moderno urejeno šolo, v kateri se pač da svobodno diliati. Po predavanju je bil ogled pos-opja, vrta in razstave ter poskus iae šole. Danes dopoldne se ob zaključku redakcije vrši še predavanje dr. Gosarja o vprašanju novega družabnega, reda in slov n-skem socialnem razvoju. Vsi predavatelji so bili toplo aklamira-jii in ves tečaj — predavanja, debate in sestanek p dagoških delavcev — je potekel v složnem stremljenju najti čim boljše poti za vzg>>jo in izobrazbo našega človeka. Prežeti z idejo demokratičnosti in svobod\ brez katere plodno pedagoško delo ni možno, poskušajo naši pedagoški delavci izvrševati svoje poslanstvo z izhodišča slovenskih potreb in potreb naše or-žave, po proučevanju otrokove duševno-sti in okolja, naslanjajoč s, na sodobna pedagoška načela. SESTANEK PfcPAGO&KlH PEl-AVCEV V okviru pedagoškega tečaja so se v četrt k dopoldne 3braU pedagoški delavci in obrazložili pred vsemi udeleženci tečaja v kratkih govorih svoja opažanja in stremljenja. Govorili so gg. Bat stin, prof Cernejeva, prof. Čopič, dr. Gogala, Juran-čić, Kobilica, Ledinek, M ncej, Ltaberni-kova ,dr. Schmidt, prof. šilih. Vrane, dx. žgeč. Jagodic. Med predavanjem g- Lov-šeta pa so se popoldne sestali na učitelji. * šču in se na osnovi svojih ref ratov zedinili na enoten delovni program. Delovni program, ki je bil izdelan na sestanku pedagoških delavcev in so ga spr.jeli k«t sklep v petek dopoldne tudi udeleženci tega tečaja, je naslednji: SKLEPI n. PEDAGOŠKEGA TEČAJA: 1. Pedagoško dništvo prevzam. iniciativo za sestavo pedagoškega slovarja, da se s tem določi enotna slovenska pedagoška terminologija. 2. TJčiteljstvu je trme njena dva nežnanti moško očividno zazijala hram iz maščevanja nad Založnikom, ki je imel v Horvatovem hramu spravljene razne stvari. Horvatovo izjavo so potrdili na sodišču Pezdevšek. Cakš in Kieine kot priče. Kmalu pa se je izkazalo, so vsi trije po krivem pričali m da jih je k temu zavedel m zasnoval Horvat Zaradi tega so se. morali vsi trije v petek zagovarjati pred tričlanskim senalom okrožne^ sodSeoa v Celju. Horvat je bil obsojen na 2 leti m pol robije, Pezdevšek na 1 leto in pol robije, poka teffa oba na izgube oastnih pravic za dobo 3 let. Cekš na 3 mesece strogega zapora, Kieine pa na 7 mesecev strogega zapira in na iz>• *edaj na to krstno prireditev mladega in airilneora sokolc«kee;a društva. _C Žele*nirar:01imp. Za nedeljo 28 t m. iloloč-cna polsuvezna prvenstvena tekma med SK Jugoslavijo in Atletiki je preložena na 4. septembra. Namesto te tekme bo v nedeljo ob lb\3() na Olimpovem ig^aHšču v Gaberju prijateljska tekma med SK Že lezničarjem iz Maribora Ln ^K Olimpom Tekma bo vsekakor zelo zanimiva in napeta. Ob 15. se bo pričela istotum poskusna tekma med SK Borutom yl Gotovelj in mladino SK Celja. —c Usoden padec s koa»'ta. V P >dlogu prr Št. Juriju ob Taboru ;e nadel 4H_letni dninar Vinrenc Turn^ek v napadu božjasti ^ kozolca tri metre globoko ter si zlomil desno roko. se poaacodoval po telesu tn dobil tudi hude notranje počkoobe. I urnšek se zdravi v celjski t>olnici -^c Nor-n<» lekarniško siuibo ima do pet ka 2. srp'eml ra lekd"na »Pri krizu* na Kralja Petra resti. Iz Ptaria M — Nov kapelnik mestne sodbe. 0oseda; n;i k.tipelfliik mestne godbe g. Likar je od-1 vil svoje metito ter je meeto kapelnika prevzel sedaj or^anist tukajžnje mestne cerkve g. Avgust RakuSa. ki je imel svoj prvi proinenadni koncert pretedeno nedeljo. - Darilo. Namesto venca na knsto pokojnega mat;, ph Bo«o Orožna fe daroval g Ernt Ferdinand 100 din m mestne reveie. — Vpis«vanje v sjlasbeno šolo Glasben«" Matice bo v času od 1. do 3. septembra od 0. do J2. in od 15. do 1*3. v prostorih Gla^ bene Matice. — Pri zdravljenju obolele *rav« se je inficiral posestnik Stanko Draškovič. ki ie bil prepelian v bolnico v nezavestnem »tanju. Njegovo stanje je smrtnonevamo. — Posreb mladega dijaka. V petek je brl v Ptuju iz mrtva&nice mestnega pokopališča pogreb žrtve Drave 19-letnega že= lezničarskeua sina Prešerna. ki je preti kratkim pri kopanju v Dravi utonil Truplo pokojnega «o našli v bližini Ptuja. Pokojnega ie spremilo večje Število de/putacij dijakov, železničarjev. Sokolov in ostalf--:-'* oberpstva iz Maribora in Ptuja. Nedelja, avgusta 8: Saloaiski trio (gg. Novak Karlo, I. Coni el li. Borštnik Boris). — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Slovanske skladbe (plošče). 10: PTenos bojevniške prireditve z Brezij. 11; Musorgski-Ravel: Slike z razstave (plošče). — 1150: Otroška ura (Tetka Marie. ka). — 12: Opoldanski koncert Radijskega orkestra. — 13: Napovedi. — 13.20: Samt* spevi, Mirko Doinicar. — 14: Napovedi. — 17: Kmet. ura: Čebelarstvo v tekočem letu (Okorn Jože). — 17.30: Koncert Radijskega orkestra. _ 19: Napovedi, poročila.— 19.30: Nac. ura: Naše žito (Milan Novafeovfč). — 19.50: Koncert Radijskega orkestra. — 21: Pevski in ktavinski koncert apdc. Ide Valjalo in spe. Marte Osterc-Valjalo. — 22: Napovedi, poročiia — ?2.16: Kmečki trio. — Konec 00 23. uri. Ponedeljek. 29- avgusta 12: Iz Mozartovega earslva (plolce). — 1^45: Poročila. - 13: Napovedi. — 13J20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra. — 14: Napovedi. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac ura: Naea nacionalna glasbena kultura (Antun Dobrome". Zsb). — 19.50: zanimivosti CM Javornik). — 20: Liezt: Ogrska rapsodija 2 (M. Hambourg). — 20.10: Zdravniška ura: Nekaj poglavij o bio= Josiji žene (ga. dr. Božena Lavrio-Zaje). — !?0.30: Večer lahke glasbe, sodelujejo: Stanko Prek (kitara). Stanko Avgast (harmonika) in pevski teroet Stritariervih — 22: Napovedi poročila. — 22.15: Koncert lahke ete»be (B* d irski orteea*er) — Koooc ob 25. uri. Torek, -JU- a rjueta 12: Zborovska glasba - (pio^e). — 12.46: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra.— 14: Napovedi. — 19: Napovedi. poročila. — 19.30: Nac ura: Odnosi Karadjordfa ki kneza Miloša do CTnoeorekeGa vladike Petra I. (Ivan K resici. — 19J50- 10 minut zabave. — 20: Boieldieu: Bela dama. uvertura (piožce). — 20.10: Ob dvajsetletnici dobrovoliskega gibanj« III. (g. Jakob Gr-čar). — 20.3O: Koncert, aodekijejo ga. Ta-mara BeR>icka. g. Jakov Peirc-v m Radijski orkester. — 22: Hapovedi, porociU.— 22.15: Preno? lahke glasbe iz kavarne HetooticBfk. Kalodonf-ova ustna voda Čudovito osvežuje Kdor zjutraj — zlasti pa zvečer redno uporablja Sargov Kalodont, skrbi za to, da ostanejo njegovi zobje ne samo bleščeče beli, temveč tudi brez zobnega kamna. Kajti le Sargov Kalodont vsebuje v Jugoslaviji sultorkinoieat, ki uspešno deluje proti zobnemu kamnu. Zato uporabljajte samo Sargov 11 od o nt! SARGOV Jutri ob 16. sc bosta v bazenu Ilirije pomerila najmočnejša jugo>lovenska predstavnika v jugoslovenskem 'talijanskem plavalnem turnirju. Viktorija in Ilirija. Ta tekma bo za oba izredne važnosti, ker bo v veliki meri odločevala o končnem izidu vsega tekmovanja. Viktoriji gre namreč za prvo, Iliriji pa za tretje mesto Sušačani bodo nastopili v svoji najmočnejši sestavi z izvrstnimi Defilipisom. Kurtmijem Sto-ckerjem. Strucljem. inž. Marćeto, Minijem, Smolikovo. Krmpotičevo. Boršičevo in drugimi. Moč Viktorije je v njenih odbčnih crawlistih Olimpijska štafeta 4x200 m je edina v Jugoslaviji ki redno plava pod 10 minutami. Rekorder Defilipis je siguren favorit na -100 m, drugi zastopnik Viktorije na tej progi. Štrucelj. pa se bo boril z M. halekom za 2. in 3. mesto. Na državnem prvenstvu je bi! Mihalek pred njim in se bo skušal Strucelj vsekako revanžirati. V hrbtnem plavanju je med iigaškimi plava-či dokazal inž. Marčeta veliko premoč nad ostalimi in je seveda tudi zdaj favorit — če ne bo nastopil za Ilirijo W.lfan Marčeta je pri dvoboju z Italijo na Bledu z odličnim rezultatom 1:13.8 dokazal, da se bliža mednarodnemu razredu. V prsnem plavanju je favorit Cerer, doćim bo imel Hribar priliko, da se spet enkrat pomeri z Grkmičem. Med plavalkami zavzema prvo mesto Smolikova. V hrbtni panog: je v Jugoslaviji brez konkurence m je doslej n«a vseh tekmah gladko zmagovala. Tudi Krm potićeva ima v sprintu edine v Beari resno konkurentko ter ji Dnaguaa Finčeva ne bo kos- Ugodnejši je za Ilirijo položaj na MM) iktorija m prsno, kjer je verjetno, da bo Martinova zasedla za NVernerjevo drugo mesto priii Boršičevo. V damski stateti je Viktorija siguren favorit, V skokih je računati ne dvojno /n Ilirije. Izredno zanimiva bc uaterpolo tek ma. Viktorija je danes eno najmočnejših moštev v Jugoslaviji vendar ni verjetno, da *»e ji bo posrečilo ponovit dvo&tevilčno zmago na Sušaku, kjer je Ihrija. kakor znano, izgubila tekmo z 2:10 Uspeli rekordni poizkus.. V četrtek in včeraj popoldne so bili v kopališču Ilirije rekordni poizkusi, ki so v večin primero\ uspeli. Inge Smolikova fViktor:ia) je na 400 m hrbtno postavila nov rekord 6:25.5, ki zaostaja le za 3.5 sek za rekordom Lam-pretove v prostem plavanju na isti progi. Odličen je tudi njen novi rekord na 200 m hrbtno v času 3:01.4. Padla sta tudi stara rekorda Prekuhuve na 200 m in Matote na 400 m prsno. Zlata Boršioeva (V) je na 200 m plavala 3:33 (rekord 3:3«2) kar bo veljalo za rekord vse dotlej, dokler ne bo priznan VVernerjevi (Ilirija) njen se boijži rezurtat 3:22.2. Matota (Concordia) je biLa rekorderka na 400 m s časom 7:49.3. V četrtek sta ga prekosili Werneorjeva s 7:20.6 in Boršičev« s 7:373. Na 200 m pruc*to je Meda Krmpotićevia z rezultatom 2:54.8 izboljšala rekord Laraprefcove 2:56.9 V rekordno tablico se je vpisal tudi inž Dušan Marčeta (V) z novim rekordom na 200 in hrbtno 2:50.3. Doseda>nji rekorder je bil ScheJl (1) z 2:53.4. Da nes popoldr;*. }£ b«»-do rekordni poizkusi nadaljeval Iz Litije — Na drž. meščanski šoli v Litiji se bodo pričeli popravni izpiti Si. avgusta ob S. Vpisovanje v I. razred ho 1. sef>tembra, v ostale tri razrede pa 2. in 3. septembra, vsakokrat od 8. do 12. — Na gla>beni šoli v Litiji bo vpicova_ nje 29. in 30. a^usta od 16. do 18. PRIVATNA DVORAZREDNA TRGOVSKA ŠOLA s pravico javnosti ZBORNICE ZA TRGOVINO, OBRT IN INDUSTRIJO V LJUCLJAM Ustanovljena: Z odlokom Ministrstva trgovine in industrije I Br 2728/N z dne 4. avgusta 1938. Lastnik zavoda.: Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani Vpisuje učence (ke): V ponedeljek 29. avgusta in naslednje dni od 10.—12. Vpisovanje se vrši: TrgovsAd dom, pritličje levo, Gregorčičeva uL 27. Kako se vpisujejo učenci (ke): Osebno in v spremstvu staršev ali njin namestnikov. Za vpis potrebni dokumenti: Rojstni list in spričevalo o mali maturi ali o zavrsnem izpitu na meščanski soli. Vpisnina: Din 100.—, ki jih je treba položiti pri vpisu. Ukovina: 10 mesecev po Din 250.—. Plačuje se trimesečno vnaprej, le v iarednih slučajih vsak mesec vnaprej. Pricetek rednega pouka: Se sporoči pri vpisa. PRAVICE EN UOODNOSTI ZA UČENCE IN ABSOLVENTE PT&.: 1. dijaške ugodnosti na železničar 2. rodbinske doklade: 3. otvoritev aH prevzem poljubnega trgov SKega podjetja na lastno ime; 4. dovršena PTŠ ima veljavo 6, dovršeni 1, razred PTŠ pa 5. razredov gimnazije; 5. po dovršeni PT6 motel prestop v UL razred trgovske akademije; 6. pri vojakih dijaški rok, napredovanje za rezervnega narednika. Glede vpisa, disciplinskega reda m izpitov kakor tudi glede ceftokapnega poslovanja sole veljajo natanko isti predpisi kot na država* dvorazrednih trgovskih šolali. 3 Hajduk Zver za zapah Gornja Radgona 86 &VJJ Kot sraka pod milim nebom se je pot -kal po tukajšnjem okolišu ter h vsemu obmejnemu prebivalstvu man -duk Jakob Zver iz Grabonosa pn Si riju ob Scavnici. 33a bi se odtegnil odslu-ž en ju nedavno od okrožnega sodišča v Mariboru prisojene mu 8 mesečne kazn:. je skupno s svojo ženo Marijo pobegnil i ma ter se zadnje čase poUkal po okoh.-Juh gozdovih kot pravi hajduk. Po dnevi spal pod milim nebom, ko pa je nastop ia noč, je šel na lov ter skupno z ženo vlam-rjal in kradel po okolici. Ko ju je te dni izsledila oiozuii^ka p .i.rala iz Radencev, ki jima je bila ie dalje na sledu, sta bila s provijanlom precej dobro založena. Imela sta s seboj v basu 3 zaklane pure, ki sta jih n-ukradla pri nekem posetniku v Meleh pri Gornji Radgoni. Njuno poslednje b vanje je bilo v obsežnem gozdu na J vem vrhu. Po aretaciji sta priznala št - vilne tatvine in viomn. Oddana sta b:;a v zapore okrožnega sodišča v Murski Soboti. SPORT SK Mars : SK Grafika jutri nedeljo ob 10. na igrišču Ilirije. Oba kluba gojita kombinatorno igro. lepo za oko in sjecanje med njima je bilo že od nekdaj zelo napeto. SK Grafika, ki je prebolela svojo krizo, spada brez dvoma med prvorazr-krube, kar je ponovno dokazala, ko jo teklo nedeljo ponazila »Reko na n" tleh. SK Mars bo nastopil v postav . I: bo tudi v prvenstvu branila svoje barve. Ker bo vstopnina nizka, opozarjamo občinstvo, da si ogleda to prierdil Kaznovani koŠeaarfi. Zaradi zna i:ci-deotov na kolesarski dirki okoli Hrva1 ^, in Sovemje je ko4esacedti savir/ kaz^ Bamrla Erde+vja CSK Bata) z d veletno prepovedjo nastopanja do 23 avgusta 10 Ml Strogi ukor in opomin so dotbili i';r':;!;i Franc Gartner (Ljubljanica). O^ar Zct-jai in Franc Podmilsčak (obq K.i -,:voj. Fraoc Abulnar (Hermes), Karel La^ r h (Portun«). Albert rWa CSiš). Ritk., Mi-ci^ (5đwajevo) in Josip Pokupec (IiKIl: Zi-cjreb). T« aaač-tnjn s Čvmarmjvoki. Jutri sc hudo jwfodkr*endti in češkoalova*i nc^omc-tam arečafi om, treh rrojntah. V Zagrebu bo meddržavna tekma Juc{osla viy& - CešSc osi o va-ŠkoL v Ptmmh medflfteatea Praga-Zagreb v Akademija sokolskih mednarodnih tekmovalcev Nastopili bodo naši najboljši telovadci in telovadkinje, ki bodo v tekmi pokazali višek svojih spretnosti L(ul>liaua, 2/. avirusla Danes ob 17. bodo .sokolske medrarodne tekmovalne vrste, člani in članic« priredile na letnem telovadišču v Tivoliju tekmovalno akademijo. Ge bo slabo vreme, ho akademija jutri ob tO. dopoldne. Spored bo naslednji: 1. nagovor. 1. h krat* ne vrhunske proste vaje — 24 članov, 3. gred — rirednarodsne tekmovalke, 4. brad_ lja A, 5. bradlja B, 6. konj in krogi A, 7. dros B, S. bradlja — mednarodne tekmovalke, 9. dros A, 10. proste vaje poamez-nikov A, 11. vaje s kiji — sestavil dr. V. -Murnik — mednarodne tekmovalke. (A — mednarodni in najboOsi prvenstveni tekmovalci, B = telovadci, ki so poeečaii eno. mesečni vrhunski tečaj.) lji in poljubni na drojra. Prejšnji četrtek Je izbirno tekmovalo 20 tečajnitoov, kajti na akademiji jih bo nastopilo le 8. Prvih 11 je bilo izbranih do nadal>ne izbirne tekme, pri kateri so izpadli se trije. Obvezna vaia na bradlji ni težka, ker bo Slo le za lepoto izvedbe. Potre ten je povsem miren koleb do stoje na rokah ter prožen in trden doskok po obratu in premetu z ene lestvine. Nastopili bodo v kratkih belih hlačah m belih copatah, da bo zlasti vidna srda ali lepa drža nog, ki je abeceda v orodni telovadbi. Izven tekme nastopijo nadi najboljši obe. nem na konj« Ln na krogih. Nti krog-ih ojpo= zar jamo z1at*ti na vejo br. Skrbinaika Miloša, ki je sedaj za svetovnim prvakom štuk-Ljem najboljši Jugoslovan na krogih, bar je dokazal rodi na mednarodni tekmi v Pra«i. Tečajniki bodo pokazali lahko žele na drogu v poljubni vaji svoje znanje. Z*i ot>-činstvo bo zanimiva primerjava med tečajniki in mednarodnimi tekmovalci. Opatih bodo lahko, da mlajši rod že krepko ubira pot za svojimi zgJedi. Bfedneffodnih tekmovalk v Ljubljani že dol#o nismo videli nastopiti na dvovišinski bradlji. Kdor pa je bil slučajno navzoč pri »sokofckem nastopu v Polju. ve. kakšen uži. tek nudi lahkotna, dovršena izvedba vaj naših Sokolić. Vaje izvajajo s tako lahkoto in lepoto, da človek ne misli, da je to kaj težkega, marveč da plešejo ali pa se igra* jo po bradlji. Kljub temu, da so zelo enake, mislimo, da se bodo za prvo mesto borile s. Sketova. Hafnerjeva in Rupnikova. Vaje mednarodnih tekmovalcev na drogu bodo občinstvo najbolj vžgale. Najboljši telovadci Jugoslavije — redka je prilika, da vidimo vse skupaj — bodo dovršeno pokazali svoje najbolj drzne stvari. Videli bomo vse mogoče veletoee. obrate, premahe in seskoke. V tekmi ima zopet največ upa> nja v uspeh Primoži?, ki je bil na drogu v /-gor. »lika: Stoja na eni roki, br. EDVARD *N TOŠEEVVISZ, Ljub 1 janstd Sokol Na desni' Razovku v \ upora, brat PRISTOV IVAN, Sokol Jesenice Vrhunskega teoaju v Ljubljani od 25. juiija do danes se je udeleževalo stalno 25 do r>0 bratov. Vsi ti bodo pokazali tadi v skupni prosti vaji. česa ao se v tem tečaju naučili. Videli bomo najtežje in drzne prvine talne telovadbe in sicer izvajane hkrat.no v velikem številu. Napredek teSaj« nikov je bi! v talni telovadbi največji, k čemer je ninojo pripomogel idealni vadbeni prostor na letnem telova liscu Ljubljanskega Sokola. Na gredi nastopijo naše Sokoliće — tekmovalk*3, ki so v mednarodni trkmi v Pra- znižani ceni 1417 kosil in dijakinja 2905. 174 kesil je bilo izdano dijakom, teh šol brezplačno, dijakinjam pa 585. Največ dijakov, ki se hranijo v šolski kuhinji, odpade na srednje šole; po znižani ceni so prejli dijaki 12.464 kosil, dijakinje pa 5.357. Razen tega je bilo razdeljenih še brezplačnih kosil dijakom 2 tisoč 73 in 702 dijakinjam. 33 Šolarjev je prejemajo hrano brezplačno. 39 proti plačilu po dinarju. 33 po 1.50 din. 21 po 2 din. 14 po 2.5 din. 2 po 3-5 in 19 po 4 din. Skupaj se ie torej hranilo v kubinj! 180 šolarjev. Izbrali so res najpotrebnejg0; najbolj potrebni ?o takšne socialne zaščite dijaki brez roditeljev, otroci nczarpnsl«*n-"h staršev, nezakrnski otroci revnih mater m predvsem revni dijaki, ki se vozijo v šolo v Ljubljano in bi srcr ostali srplofc brez kosOa. če bi ga tne prejemari v Šolski kuhinji. Kuhinja obratuje že več let v Pr čni ulici 2. v prostorih mestn? občine, ki podpira socialno ustanov^ s tem, da jih daje brezplačno. Prostori so urejeni po zdravstvenih načelih, šolarji se tudi postala jejo male čakalnic, k^> čakajo na povratek iz šole ali na 5oln. Osebje navaja otroke na snago :n uči jih tudi pravilnega vedenja pri mizi. Posebej je tr:,ba omeniti da nudi kuhinja bolehnim diiak^m 'iietično hrano, kar fe edfnstveni primer v naši državi. Jedilnik je v dno skrbno izbran ter proučen. Skrbe, da oopade na kosilo povprečno najmanj 1 200 do 1500 kalorij. Kuhinja ima povprečno po 4 din -stroškov za kosilo. Pri tem pa je treba tudi trpošte-vati. da lahko vsak šolar poje, kolikor more. ne da bi bile porcije strogo odmerjene že v naprr j. Vsi šolarji, ki se hranijo v šolski kuhinji, so zelo zadovoljni, ne le zaradi množine hrane, temveč tudi zaradi kvalitete. šolska kuhinja se bo prihodnje leto preselila v nov0 poslopje šolske poMklkri-ke na Mirju. v poslopju so prostori urejeni nalašč za šolsko kuhinjo, kjer se bo lahko prehranjevalo najmanj ofcrog 200 Šolarjev. Jubilej dela Ljubljana, 27. avgusta i^c redki so pri nas. ki bi lahko praznovali tako lep jubilej dela. 40 let službe pri eni in isti tvrdki, kaor trgovski sotrudnik Feliks Pire pri Sr. Ks. Souvaun. W Naš jubilant je žeto popularen v Ljubljani ter posebno priljubljen med stevflm-mi Souvanovirni odjemalci. Čeprav je že 70 let star, je še vedno izredno gibčen in ustrežljiv, pravi primer vzornega prodajalca. Feliks Pire se je rodil kot sin nadočfte-lja 1. 1870 v Jelšanah v Istri. Za trgovskega pomočnika v manufakturni stroki se je izučil v Mariboru, nakar je služboval v Ljutomeru in Slov. Bistrici, a 1.1898 je nastopil službo pri znani ljubljanski tvrdki Ft. Ks. Souvan, ki obstoja že nad 100 let. K njenemu razvoju je nedvomno tudi precej pripomogel naš jubilant s svojim vestnim delom ter marljivostjo. Značilno je tudi, da se podjetje lahko ponaša z uslužbenci, ki so pri njem zaposleni že pol stoletja. Jubilantu prisrčno čestitamo k lepemu jubileju, tvrdki pa želimo, da bi imela, še dolgo tako vzorne uslužbence. Tovorni avtomobil ubil konja Križevci pri Ljutomeru. 26. avgusta V torek se je na cesti, ki vodi iz Lukavce v, pripetila huda nesreča. Po cesti se je vrača! popoldne iz Grab od Sadlovega mlina posestnik Kari Belec iz Ltdtavcev, ki je imel vpreženo kobilo ter naložene vreče moke. Ko je prišel skoraj do Slavičeve h Se. ga je dohitel tovorni avto g. Babica iz Lukavcev. Ko je dajal vozniku signal, se mu je ognil, da nm je šlo skoraj eno kolo po jarku. Avto je vozil z običajno hitrostjo mimo voznika. S sprednjim delom je zadel v konja, ga vngei preko oje-sa v grabo in z njim vred rudi potisnil voz. Pri tem sunku si je konj zlomil nogo ter hrbtenico. Avto je dirjaj naprej, ne da bi se šofer zmenil, kaj se je zgodilo vozniku in konju. Zadeva bo imela svoj konec pred sodiščem, ker gre za konja, ki je bil ocenjen na 5000 din. IfA KONCERTO — Ta ženska poje vse napačno. — Seveda, saj ne sfiši sama sebe, ker je gluha. — Potemtakem bi ji pa morda lahko Pol dne v Eohinjsk^t? is&iu Lepota Gorenjske vas vabi v objem Bohinjsko jezero stoji pokojno . . . prešeren. Kje leži Bohinjski kot in kolikšno ozemlje približno obsega, ti prav nazorno pove zemljevid Julijskih Alp (1:75.000). ki ga je v četrti popravljeni izdaji založilo Slovensko planinsko društvo. Zemljevid sam. preprežen s tankimi rumenimi in rdečimi, pa zopet debelimi čr-nimi črtami in posejan z imeni skoraj vseh naselij, hotelov, turistovskih koč. zavetišč itd., je poleg vse svoje žive zgovornosti več ali manj vendarle mrtev, če se sam ne povzpneš na ta ali oni vršac, ali pa, če ga v svoji komodnosti vsaj od daleč ne motriš z verande kakšnega hotela. Ali nam danes ni toliko do vseh Številnih gorskih grebenov in vrhov, pa tudi ne do hotelov in restavracij, kolikor do udobne ceste, ki se v vasi Bitnje cepi v dve smeri, katerih južnejša te preko Bohinjske Bistrice, Broda. Savice. Polja in Laškega Rovta ter dalje ob južni obali Bohinjskega jezera popelje čez Ukanco malone do izvira Save Bohinjke. Vsa ta razdalja ne meri preko 17 km, veže pa nase tako s severne kakor južne strani toliko pri-rodrrih krasot in divje romantike, da moraš na posameznih mestih obstati, nemo strmeti in občudovati. V zmernih ovinkih in po rahlih klancih drčiš ob jezeru, dolgem nad 4 km, in skoraj ti je žal, da moti brnenje motorja ta veličastni mir temne jezerske gladine. Že zlati solnce Za jezerske robe in Mir-nike, med katerimi diha in utriplje jezero, vendar pa srečuješ na gladki cesti malokoga, ki bi ga že žejalo po vonju rosnih trav in cvetic. Le orjaški Sv. Krištof na zunanji stena cerkve Sv. Duha ob levi je z majhnim Jezusom na rami tako zelo otovorjen, da se mu krivi miš i časti hrbet in | težko sope, čeprav se ti zdi, da bi mu moral biti mah in mfli Jezušček v tem ča- | sd ga ob prihodnji priliki pobliže ogledamo, dokler se po nekaj minutah motor ne ustavi na parkišču restavracije »Savice«. Tu se vozna cesta konča, hkrati pa razcepi v dvoje gorskih poti. ki vodi leva k Planinskemu domu na Komni (1525 m) ii* še dalje čez Planino na Kraju (1513 m) v Triglavsko pogorje. desna pa do na???a končnega cilja, k slapu Savice. Po dobro zavarovani in negovani peščeni stezi, delno vsekani v skalo in slični na nekaterih mestih galerijam ob Radovini v Vintgarju ali ob Kamniški Bistrici, dospe« v pičli četrt ur do najvišje točke, kier je ob ?kali kot zasilno zavetišče postavljena lesena lopa s prehodom. Se preden uzre? slap. ti bije na uho njegovo bobnenje, ki ti pregrmi, čim se tpustii do niesa navzdol, še tako glasno besedo v 97 dolgem p^dcu bruha nedostopna oečina Komarče lf-Ieno mrzlo vodo in daje iz tvoje EMNlsahMiva maternice življenje Savi-Bohinjki Nihče bi te silne prhe, spremljane od osluftuio-čega grmenja in igre mavričrrh barv vr+h nians. ne prenesel. V skalo czloie in ;o ni*L Stojiš pred tolmunom, ki lovi ze t* o-'-letja ta mogočni curek in ga dalie oddaja nižje ležeči strugi. Navpik pred teboj In Tr* hrbtom štrle v 7rak gole. visoke sten-» ki bi jih tedva preplezal gams. samo n?j eno stran šumi v odprli, prosti rvet Savica, »hči kraljeva <. Ozka soteska 7 veličastnim bobnenjem slapa se ti zdi kakor katedrala, ki v njej noč in dan bi:če movoČne orgije... In se spomniš na Prešerno Črtomira, ki ga je nekoč v tej katedrali »posvetil krst< in odrešil ^zmešnjav« »Slap drugo iutro mu grmi v n§&*a: junak premišlja, kak boli spodai lena voda razgraja, kak breskve streha, in kak pred njo se core ziblie stena, kak sale podkonuje in drevesa, kak do nebes leti nie ieze pena? —« O, le verjemite! Prešeren je dobro vedel, zakaj ie postavil glavna doiani-a svojega *Krsrta* baš na Ajdovski erader nad Bohinjsko Bistrico, na Bohinjsko jezero in k slarnt Savice! — Bohinisko jezero je obkroženo s prirodnim parkom in mu. če izvzamemo par vil in neobhodno potrebnih hotelov, ki nud'ta turistu od poči tek, vsakemu pa udobno in mirno letovanje, romantike prav nič ne kvari. Njegova kot biser čista in Prav v tem mesecu topla voda te vabi in zvahi v svoje naročje že v dopoldanskih orahu sotnea pa. kadar je zanj »cezona«. kakor drugod tudi tu ne manjka. Jezero ie min*o in pokojno, če pa se že kdaj nakodra In *a preprežejo bližnje vrhove nezvani oblaki, tedaj varuje čolnarja nesreče Sv. Mlklavi na velikem oltarju bistriške župne cerkve. In nič koliko izletov v bližnjo in dal ino planinsko okolico z najslastneišim mlekom zdravih krav in koza, krmljenih * sočnimi gorskimi zelmi! Za vebke in male turiste, za skromne in petične leto^i-ščarje! Koča pri Triglavskih jezerih Planina na Kraju. Planinski dom na Komni, Orožnova koča, Malnarjeva koča v* nižji in višji gorski vrhoW ob drl-« vid meji, vse od Triglavske skupine na severu pa do Možica na ingovhodu in no potrebi še nižje doli. Za male in v»bke turiste, za petične in skromne leto-f:-je! steno, opojnem pjaafaejaaaa zraku prej v aaacrko, oživljajoče breme kakor za sitno in utrudljivo nadlego-. Ob desni puščamo za seboj od ceste odmaknjeni, na novo urejeni hotel Slovenskega planinskega društva »Zlatorog«, ki Zarto pa: otresite se, vi skromni, mestnega prahu, pa hajdi za teden, dva, v Črtomirovo kraljestvo! Napdjte se, vi petični, južnega solnca in slane vode, a ne pozabite nato na hladni mir in toplo poezijo B>-hinjskega kota! Ob 2$-letnici Sokola v Slov« Bistrici Na proslavi 4. septembra bo razvit članski prapor Slovenska Bistrica se pripravlja, da proslavi na svečan način 251etnico obstoja so-kolskega društva. S proslavo je zvezano tudi razvitje članskega prapora, ki bo v nedeljo 4. septembra ob 2. popoldne. Lep je ta jubilej za Slov. Bistrico, ker jasno govori, da so bili že pred svetovno vojno ljudje, ki se niso bali tujega pritiska in preganjanja v našem obmejnem štajerskem mestecu, proti kateremu jc nemška razna rodova 1 na propagandn skoncentrira-la vse svoje n j boljše sile. ki so vršile po večini z uspehom svoje delo. ki L 1913, ko so se že mnogi vdali, se je našel mlad. agilen, narodno čuteč in borben mož, ki je imel pogum za pobudo, katero je tudi izvedel, da se v Slov. Bistrici usten ovi sokolsko društvo. Bil je odvetniški koncipiei.t pri narodnem odvetniku dr. Leroežu, dr. Rudolf Ravnik. Majhna je biLa spočetka dr. Ravnikova sokolska garda, zato pa je biki polna ognja ter je začele takoj z delom. Načfti so se v kratkem času meceni, ki so prispevali po 200, 100 kron za takrat velike in pomembne vsote. Orodje ao nabavili iz Prage in ko je prispelo so začeli telovaditi v dvorani takratnega hotela »Avatrija«, ki jo je odstopil Sokolom aam Sokol — g- Starovašntk. Vladal je vzoren red ra gojilo se je pravo sokolsko bratstvo. Žal ne moremo našteti imen vseh ustanovnfcov, ker so ae zbrali na nebu mladega društva črni oblaki. Komaj je mladi Sokol vzletel, že je prišla svetovna vojna in obenem proganjanje društvenih članov. Hišne preiskave, konfinacije in zapori ao bili usoda mnogih bistriških Sokolov. P» dauštvenem ^jr^" Srećka Loa- berju je bila izvršena hišna preiskava m ie društveni arhiv romal v čebelnjak, r.d tam pa v zemljo, odkoder ni već prišel Po svetovni vojni je delo oživelo in 2e L 1923 je bil razvit oaraičajaki prapor, km sen dar ustanovnika Ivana Gum/cja Mislimo, da ni prelaskava trditev, da je sokolsko društvo v Slov. Bistrici vedno izpolnjevalo svojo sokolsko dolžnost in da je postalo v teku enega četrtletja krepka, nezrušljiva sokolska obmejna trdnjava prostovoljnih delavcev za veliko vaestovansko idejo. Ko bo razvilo društvo v nedeljo 4 -cp-tembra svoj članski prapor, dar požrtvoval nih Sokolov kap. I. ki. BoriaUv* Borote, Vinka Gornjaka, Ivana Gum/t ia. dr Simona Jagodica, notarja Ivana Kolenca, Dragota Lepšine. dr. Josipa Pučnika "i Ivana Žurrnana. smo prepričani, da bodo druga sokola društva v polni men i/kazala s svoji« obiskom priznarrje 25-Ietr.C-j mu delu sokolskega društva Slovenska Bi-1 strica. F. V. r KINO »SLOGA« — Tel. 27-30. JETNIK NA DVORCU ZENDA Film odlikovan na Bienalu v Benetkah Ob 16., 19.15 in 21.15 uri 1 MALI RADOVEDNEŽ — Jurcek je silno radoveden ln neprestano «01 v očeta z raznimi vprašanji. — Očka, — ga vpraša nekega dne. — aH skrivajo tudi ostrige glave v pesek ? — Seveda jtti skrivajo, odgovori r.ce. — Hm, kalno se pa potem spomnijo. »tov. \Kitty Hawk«. Vse vesti o njunih poskusih je zeljno čital v novi-nah siromašen deček, šolarček. Ze takrat je sklenil postati letalec in zgraditi si dvakrat večje letalo od Vvrigntovega.. Deček se je takoj lotil konstrukcije letala. Nje govi starci so se preselili v Kalifornijo in Glenna so poslali v mehanično delavnico. Večjega veselja mu niso mogli storiti- V prostem času je izdelal nekakšno brezmo-torno letalo, a katerim je res delal poskusne polete. Nekega dne je pa presenetil svojega, gospodarja z novico, da hoče zgraditi letalo z motorjem. Martin se ni zmenil za ljudi, ki so ga proglašali za norca, Neprestano je razmišljal o svojem novem načrtu. Vse je bil že rešil, le delavnice ni mogel najti dovolj velike. Nekega dne. ko je šel mimo stare cerkve, je opazil na nji napis sOdda se v najem<. Brž se je informiral in zvedel, da najeannina ni visoka, toda Martin je imel še druge pomisleke: — Povejte mi, ali bi mogel v cerkvi izdelovati letalo? — je vprašal boječe. — Fante, ne brij iz nas norcev, — ga je nahrulil mož, ki je oddajal cerkev v najem. — Sicer pa. dokler boš v redu plačeval najemnino, lahko gradiš v eerkvl tocft podmornice, če hočeš. Vsak večer je hodil Martin po delu v cerkev, kjer je pridno delal. Mati je hodita z njim, pomagala mu je in če ni mogla drugega, mu je vsaj držala luč. Trdno je verovala v uspeh njegovega dela, čeprav so se mu ljudje samo smejali. Slednjič je prišel zgodovinski dan leta 1909. V stari cerkvi sv. Ane je bilo letalo dograjeno, Martin ga je odvlekel na bližnje polje in pognal star motor s 14 HP. Letalo se je premaknilo in počasi se je res dvignilo v zrak. Glenn Martin je bil tretji človek na svetu, ki se je dvignil na letalu, težjem od zraka in ki je bilo delo njegovih rok. Mesec dni pozneje je otvoril Martin prvo delavnico za izdelovanje letak Obratni kapital je znašal samo nekaj stotakov, zaposlenih pa je bilo 7 delavcev, Martinovih tovarišev v delavnici, kjer je bil prej zaposlen sam Martin se pa ni ustrašil težkega začetka. Da bi dobil za svojo tovarno denar, je prirejal propagandne polete, po-sojal je svoje letalo in najel lepo mlado dekle, ki je v lepem trikoju skakalo s padalom. V začetku svetovne vojne in med njo je dobavljaj Martin ameriški armadi =no najboljših bombarderskih letal takratne dobe. Zdaj je v njegovi tovarni v Marv-landu zaposlenih 2000 strokovnjakov. Martinova letala letajo čez Pacifiški ocean na Kitajsko, za ameriško armado pa že Izdeluje njegova tvornica najtežje bombnike, prave leteče trdnjave. Donald \ViUs Douglas je bil kot 171etni mladenič zaposlen pri Martinu kot strojnik. Pobudo za njegovo kariero je dal prav za prav admiralski klobuk, zaradi katerega je bil odpuščen iz pomorske akademije. Kako se je to Tgodt\ m postal je rndfcentr. Najbolj ga je že takrat mikalo letalstvo in kmeta je postal na tem polju strokovnjak. Prišla je ruska revolucija in kakor mnogi drogi, se je tudi Sfkoe-aky nsefil v Ameriko. Aristokratskega razkošja je bilo seveda konec. Taval je po ulicah New Yorka brez belica v žepu. Nekoč je pa zagledal reklamo: »Sergej Rab-maninoff, znani skladatelj«. To je b3 njegov bivši učrtelj klavirja. Napotil ae je k njemu. Prijateljstvo je bfk> še vedno trdno. Cez nekaj mesecev je postal Sikorskv lastnik male tovarne aa letala. K temu so nw pripomogle skladateljeve zveze m denarna sredstva In SSkorakj je izpolnil pričakovanje svojega prijatelja. Posvetil se je večinama gradnji velikih letal. Njegove emfibije so bile prve, Iri so letale redno čez Pacifik. Njegova letala se lahko kosajo z najboljšimi na svetu. Najbolj preseneča pri teh možeh, kako hitro so dosegli svoje uspehe. Vsi štirje so žila vi, na drugi strani je pa letalstvo rrriada stroka, v kateri se živi dobro. ne Amea-flce. Oženjen je bfl dvakrat in obakrat nesrečno. Prva žena Violet Norton je bila 12 let starejša od njega, druga Mary Rhea pa je bila 11 let starejša. Z nobeno ni mogel shajati m se je ločil. S prvo nima nobenih stikov več, čeprav ga še vedno obožuje in prosi za odpuščanje, z drugo ga pa včasih še vidijo v nočnih lokalih in na javnih prireditvah. Te dni je Gable kupil dnevnik »Portland Orego-nian«, kjer je začel služiti kruh kot liftbov in čistilec parketov. kar je dokaz, da se lahko povzpnes visoko, če ob pravem času stopiš iz dvigala. Ženi „Robinsona Crusoa" Leta 1723 je umrl mož, ki je bilo njegovo ime znano po vsem svetu. Bil je to Aleksander Selkirk, a svet ga pozna pod irnenom Robinsona Crusoa. Aleksander je bil še deček, ko je pobegnil od doma in se napotil na morje. Njegov oče je bil kr-par v Fifi. Več let je potoval Aleksander po morjih, zdaj na tej, zdaj na oni ladji, dokler se ni spri s kapitanom zadnje ladje in izjavil, da se raje izkrca kakor da bi se vozil s tako staro podrtijo. — Torej te pa izkrcamo! — je zakričal nanj razjarjeni kapitan — Na otoku Juan Fernandez te pustimo. Te že naučim! Edino koze ti bodo delale družbo, ker drugačne ne zaslužiš. V »Robinsonu Crusou« stoji, da je zgradil deček dve kolibi, ne zvemo pa točno, koliko je trpel. Tako so ga silno nadlegovale podgane, ki so mu požrle vse, kar je spravil skupaj, da bi ne umrl od lakote, ponoči so mu pa grizle celo stopala. Zato je ujel več divjih, na otoku živečih mačk in potem je imel mir pred podganami. Ko so ga rešili, je bilo v njegovih kolibah 100 mačk. Iz knjige tudi ne izvemo, kako dober tekač je bil. Gotovo ni zaostajal za olimpijskimi zmagovalci, ker je dohiteval divje koze. V štirih letih svojega bivanja na otoku jih je ubil 500, ujel pa še več. Ko se je Aleksander ozrl nekega dne na morje, je zagledal ladjo. Ce bi bil slišal pogovor mornarjev na nji, b! bil kar poskočil od veselja. Pogovarjali so se namreč, da se bo ladja ustavila pri otoku Juan Fernandez ker je tam mnogo koz in ker je mornarjem dišalo sveže meso. Ladja je krenila proti otoku in bradat mornar, naslonjen na ograjo, ga je radovedno motril. — Dajte mi daljnogled, — je dejal, — na otoku se godi nekaj čudnega, čim je pogledal skozi daltnogled je vzkliknil: Nisem se motil, na otoku je človek! Cez dobro uro se je ustavil pri otoku čoln. Selkirku so tekle solze po licih, tako je bil ganjen in vesel, ko je po štirih letih zopet zagledal ljudi- Toda njegovi novi prijatelji so le težko razumeli njegovo škotsko narečje. Leta 1708 je stopil Selkirk na angleška tla z 800 funti-.— to je bil njegov delež pri napadu na neko špansko ladjo na povratku — in potem je živel deloma v Angliji, deloma pa na morju do svoje smrti leta 1723. Zapustil je dve vdovi, ki sta ?e do smrti prepirali zaradi njegove dediščine. NAVTHANEC — Kam pa tako hitro? — Pismo nesem v nabiralnik. — Pa tečeš mimo poste? — No, veš, saj mora tudi policija, imeti svoje opravke. Svetloba Škoduje sveze leku Zanimivi poakitai te dognanja švedskib očenjalurv Vsi vemo, da mora stati mlako na hladnem, da se nam hitro ne sfcisa, manj je pa znano, da vpliva na mleko tudi svetloba. Na Švedskem so delali poskuse, ki so pokazali, da preide skoraj ves vitamin C bogat na aslcurbinovi kislini, na svetlem v spojino, občutljivo za toploto. Ta spojina se torej pri paateurrzaciji pokvari. Ce oamolžonega mleka ne ispostavimo učinkom svetlobe, mu tudi paatearizacija ne Škoduje. Vsi zdaj rabljeni načini pasteurizacije niso popolni, zato, kar rzpreminjajo kemični sestav in fizikalne lastnosti svežega mleka, ker zmanjšujejo dedoma njegovo redilnost in vsebino vitaminov. To jc torej nekakšen začasni fehod, ker drugače zaenkrat se ne znamo ravnati % mlekom. Dr. Hoinberg ni našel pri svojih mnogih poskusih ničesar, kar bi povzročalo zmanjšanje redilnosti mleka s tem, da se nekoliko izpromeni lastnosti mlečne ma&čobe ali da postanejo apnenčaste spojine manj razred čl ji ve. Višja toplota ne vpliva niti na karotm, niti na druge vitamin A v mleku vsebujoče snovi. Drugače je pa z vitaminom C, ki se kaj lahko pokvari in ima vettk pomen za dietetično wednost mJeka. Sveža kravje mleko ima ne glede na krmo v vsakem litru okrog 20 mg askorbinove kisline, kar je približno polovica množine, ki jo rabi človek vsak dan. Če mleko stoji, oksidira askorbinova kislina v novo spojino, za toploto močno občutljivo, pač pa biološko manj učinkovito. Pri tej izpremembi igra svetloba odločilno vlogo. Mleko, v katerem je bila enaka množina askorbinove kisline in po oksidiranju nastale snovi, so v temi segrevali 15 minut. Pri tem t*c je skoraj povsem razkrojila oksidirana sjiov, doeim je povečana toplota le malo učinkovala na vitamin C- V temi stoječe sveže mleko se skisa le neznatno, dočim se na svetlem že eno uro po molži askorbinova kislina skisa na 5<>" n. Ti poskusi nam kažejo, da svežega mleka ne smemo postavljati na svetlo, če nočemo zmanjšati njegove biološke vrednosti. V praksi se sicer to ne bo delalo, pač pa pri tem lahko znatno pomaga ncpro.^orna posoda za mleko. Christofov zavod obstoja že 3$ let Za novo Šolsko leto je znatno izpopolnjen Ljubljana, 27. avgusta Christofov zavod na Domobranski cesti v Ljubljani praznuje 351etnico obstoja. Josip Christof, sedaj ravnatelj v pokoju, je ustanovil ta prvi slovenski trgovski učni zavod z izključno slovenskim poukom. Dotlej (1903) je bila v Ljubljani le zasebna nemška Mahrova trgovska šola, ki je uživala velik sloves, vendar je imela germanizatorični vpliv na pisarniško poslovanje. Tedaj se je ustanovilo tudi slovensko trgovsko društvo »Merkur« In je vodstvo trgovskih organizacij prešlo v slovenske roke. Novi slovenski zavod je kmalu zaslovel po državi in tudi v inozemstvu. Med slovensko mladino je našel takoj izpočetka živahen odziv, tembolj, ko so postali dobri vzgojni uspehi očitni. Kmalu je bilo na razpolago dovolj pisarniških moči, iz-vežbanih v narodnem jeziku. Dolga leta je bil Christofov zavod edini slovenski zasebni trgovski tečaj. Po osvobojenju se je še zlasti dvignil na visoko stopnjo v trgovskem šolstvu in je dosegel v javnosti polno zaupanje. Med tem ko je prej moral iskati šolske prostore v zasebnih hišah, se je za svojo 301etnico osamosvojil v lastnem šolskem poslopju na Domobranski cesti. S tem si je zavod zagotovil popolnoma nemoteno in uspešno delovanje. Tako je Christofov zavod danes edini te vrste, ki ima lastno poslopje, zi- dano izključno v šolske namene, in to ▼ mirnem kraju, v zdravi okolici, v najlepšem predelu Ljubljane, kjer so po večini same vile. Zavod je organiziran kot redna enoletna trgovska šola. ki ima namen izobraževati mladino za pisarniške poklice, v gospodarskih podjetjih, trgovskih, odvetniških, notarskih in drugih uradih. Zlasti se posveča pozornost stenografiji, strojepisju ter trgovskim predmetom in nemščini. Učenci prihajajo iz najrazličnejših krajev Slovenije, pa tudi od drugod. Do danes je absolviralo zavod že nad 5.000 učencev in učenk, ki se v najrazličnejših poklicih hvaležno spominjajo šolanja na Christofovem zavodu Delo svojega prednika uspešno nadaljuje upravnik Dragotin Christof, ki si je v teku let pod vodstvom ustanovitelja pridobil obilo izkušenj. Za novo šolsko leto je poslopje razširjeno in popolnoma preurejeno. S praktičnimi pisarniškimi vajami bo zavod znatno izpopolnjen. Zavod ima največjo strojepisnico s 40 najrazličnejšimi pisalnimi stroji. Ustanovitelj je letos obhajal 751etnico starosti. S ponosom lahko gleda na zavod, ki se je razvil v najpomembnejše zasebno trgovsko vzgojevnlišče v Sloveniji. Čestitamo ustanovitelju in sedanjemu upravniku ter želimo mnogo novih uspehov v bodočnosti. Izpred obrtnega sodišča čE BRIVSKI POMOČNIK MED DELOM PIJE ALKOHOL Brivski pomočnik je tožil mojstra na plačilo 14-dnevne mezde in trdil, da ga je mojster brez zakonitega razloga in brez 14-dnevne odpovedi odpustil iz službe. Pomočnik je tožbo izgubi!. Razlogi: Po izpoved bi zaslišanih, prič je smatralo sodišče za dokazano, da je pomočnik med delovnim časom v brivnici večkrat na dan izpil kozarček žganja ali kake druge alkoholne pijače, da ponovni mojstrovi opomini niso nič zalegli in da je bil pomočnik na dan odpusta nekoliko vinjen, dočim ae mu druge dneve vinjenost ni poznala, čeprav se ne more reči, da se je pomoćnik med delom udajal pijančevanju, ki bi bilo po ponovnem opominu odpustitveni razlog po § 239 št. 11 obrt. zak.. vendar pa tožnikovo vedenje ni bilo pravilno in v skladu z dolžnostmi njegovega dela. Delo brivskega pomočnika je bistveno drugačne narave kakor pa delo mizarskega pomočnika v delavnici; ta ima namreč le malokdaj priliko občevati z naročniki, nasprotno pa je brivski pomočnik neprestano v neposrednem stiku s gosti. Umljivo je torej, da se mora brivski pomočnik vzdržati alkoholnih pijač v višji meri kakor pomočnik v delavnici ali delavec na prostem. Za to je dolžnost brivskega pomočnika glede na njegovo zaposlitev, da se med delovnim časom popolnoma zdrži uživanja alkoholnih pijač, posebno pa žganja. Uživanje alkoholnih pijač utegne kvarno vplivati na brezhibno postrežbo gostov. Iz ust priha-hajajoči smrad po žganju nadleguje in odganja marsikaterega gosta. Pomočnik torej ni izvrševal pravimo svoje službe in jo je trdovratno zanemarjal, ker je kljub ponovnim opominom med delovnim časom pil žganje in se zadnji dan oelo o pil. Za to je bil njegov odpust v smislu S 239 »L 3 obrt. zak. upravičen. Zdravilna moč godbe že primitvni zdravniki in čarovniki so skušali pregnati hudiča iz bolnega telesa s pomočjo plesa in godbe. V starem Egiptu so verovali v zdravilno moč godbe bolj, nego v zdravila. Grški učenjak Theophra-thus je uporabljal godbo za zdravljenje ljudi, ki jih je pičila strupena kaća. Tudi Pvthacoras je pripisoval godbi zdravilno moč. Moderni zdravniki sami ne smatrajo te stare metode za prazno. Tako Je nedavno predaval ameriSki zdravnik dr.Hen-ry Sigerist o vplivu godbe na bolnike in slušateljem je pokazal program, sestavljen izključno iz del, napisanih z ozirom na zdravilno moč godbe. Slušatelji so slišali najprej rFrotolo« skladatelja Marchetta Cara, živečega v XVI. stoletju. Ta skladba naj bi pomagala izlečiti markiza Mantuanskega, ki ga je mučila nalezljiva bolezen. Podobna ska;1 ba je bila napisana v XVTI. stol. Ta naj bi pomagala ozdraviti človeka, ki ga je bil ugTiznil strupeni pajek tarantela. Potem je dal dr. Sigerist zaigrati moderno skladbo, o kateri trdi, da pomiri bolnike in jim omogoči pozabiti na fizične bolečine. Dr. Sigerist dela na to, da bi izdelali gramofonske plošče na te moderne skladbe in da bi jih uporabljali v vseh ameriških bolnicah ne kot neposredno zdarvilo. temveč kot pomirjujoče pripomočke, s katerimi bi spravili bolnike v dobro voljo in olajšali tako delo zdravnikom, saj je znano, da bolnik mnogo laže preboli bolezen, če je dobre volje. PUJSKI — Otroci, kaj vas ni sram laziti po blatu po štirih kakor pujski. — Zakaj bi nas bilo sram, teta, saj se gremo pujske. 36 s erge j pnnin Roman 1 — Ne kričite, zdaj je že prepozno. In to bi nič ne pomagalo. — je odgovoril finančnik. — Dovolite raje, da vam pojasnim vaš položaj. — Sami ste si zvezali roke. Zdaj ne morete prosto razpolagati niti z beličem dote svoje žene brez njenega dovoljenja. Res je, da imate k sreči na njo velik vpliv, vendar pa ne smete prezreti možnosti, da ona rada posluša nasvete svoje matere. A njena mati je žena železne volje. Ah, princ! Kar verjeti ne morem, da so vas tako imenitno speljali na led. Sergej, ki so ga bile te besede prvi hip zbegale, je bil kmalu zopet v sedlu in zroč Herzogu naravnost v oči, je dejal: — Ne vem, kaj ste si mislili o meni In zakaj mi vse to govorite. — Ker se zelo zanimam za vas, — je odgovoril bankir. — Vi ste imeniten dečko: zelo ste mi všeč. Z vašimi nagnjenji, kolikor vas poznam, ni izključeno, da boste kmalu čutili pomanjkanje denarja. Poiščite me; omogočim vam dobre kupčije. Na svidenje, princ! In ne da bi počakal kaj bo Sergej odgovoril, je odšel Herzog v cvetličnjak, kjer ga je hči Že nestrpno pričakovaia. Za n^m je jpaaset liko zbegan. Bankirjeve besede so zbudile v njem težke misli. Mar je res, da ga je gospa Desvarennesova speljala na led, da ga je skrivajoč se za velikodušnost in plemenitost navezala na svojo hčerko kakor tepca? Šiloma se je otresel te misli. — Mihelina me ljubi, — je pomislil, — vse poj-de torej gladko. Gospa Desvarennesova je prišla za mladima. Saloni so se jeli polagoma prazniti. Sergej je potegnil Cavrola za seboj. — Kaj boste pa počeli danes zvečer? — je vprašal. — Ali veste, da so vam pripravili sobe v gradu? — Da, sag sem se že zahvalil gospe Desvarenne-sovi, toda rad bi se vrnil v Pariz. Najin mali raj naju pričakuje: drevi ga hočem uživati; naročil sem kočijo in konje; s postno kočijo odpeljem svojo ženo. — Saj to je prava ugrabitev, — ae je zasmejal Sergej. — Čisto po vzorcu »Rdeče vlade in pete«. — Glejte, dragi princ, kakšni smo mi drugi, recimo mi bankirji. Potem je pa nadaljeval z izpremenjenim glasom: — Glejte, tresem se, zdaj nri je vroče, zdaj zopet me zebe. To je sladka zbeganost Pomislite, da imam čisto novo srce. Se rdkofi nisem rjiibfl. Zdaj sem zarjrrbrjen đo ušes. Sergej se je instinktivno oxrJ na Ivanko, Sedela Gospa Desvarennesova, sedeča med Mihe lino in Ivanko, je nežno objemala obe dekleti. V njenih očeh je bilo obžalovanje. Čutila je zelo dobro, da se bližajo zadnji trenutki njenega neomejenega vladanja in naslajala se je ob misli na brezmejno oboževanje teh dveh otrok, ki ju je videla dora-ščati pri sebi kot dve redki nežni cvetki. — Tako je že končan tisti slavni dan, — je dejala dekletoma. — Obe sta omoženi. Zdaj nista več moji... O, kako se mi bo tožilo po vama! Davi sem imela še dva otroka, a zdaj ... — Zdaj imaš štiri, — jo je prekinila Mihehna, — pa se še pritožuješ. — Se j ae ne pritožujem. — je odgovorna gospa Desvarennesova hitro. — To je sreča! — je vzkhkrrila mlada žena ve-se*a In stopila je k Ivanki, rekoč: — Zakaj pa ti nič ne govoriš, zakaj si tako zamišljena. AH ae ti je kaj zgodilo? Ivanka je zadrhtela in aToma je premagala trde poteze svojega obraza. — Nič hudega ni, samo marce utrujena sem. — In pa vtisi, — je pripomnila Mihehnau — Devi, ko amo vstopih v cerkev, kjer ao donele orgle m kjer so nas čakali med rožami vsi na* prijatelji, sem čutila, da prebledevam, da sem bolj bleda od svojega pajčolana. Pot se mi je zdela tako neskončno dolga, da sem mislila, da je ne bo nikoli konec. In vendar sem prispela tja. In zdaj mi pravijo vsi: milostiva gospa, ali pa nekateri fitvto Je Sergej je pristopil k nji. — Saj si princesa, — je dejal smeje, — in vsi te morajo zdaj tako klicati. — Oh, niti mama, niti Ivanka, niti ti, — je odgovorila mlada žena živahno. — Kričite me še vedno Mihelina. To bo sicer manj spoštljivo, zato pa prisTČnejše. Gospa Desvarennesova se ni mogla premagati, da ba znova ne privila svoje hčerke k sebi. — Drago dete, tebi je potrebna ljubezen, kakor roži sobice. Sama veš, kako te ljubim. Obmolknila je in se popravila: — Mi vsi te ljubimo! In podate je roko svojemu zetu. Potem je iz-premerila smer svojih misli m se obrnila h Cav- — Spomnila sem se, Cavroi, da se vračate v Pariz in da bi lahko vzeli s seboj navodfra za moj dom, ki vam Jfh takoj napišem. — Kaj? Trgovske zadeve? Tudi na dan moje poroke? — se je začudila Mihefina. — Oh, hčerka, moka je vedno potrebna, — je odgovorila gospa Desvarennesova. — Ta čas, ko se mi tu veselimo, Pariz jć in hna izboren tek. MiheBna je stopila od matere k svojemu možu. — Sergej, ni Se pozno, kaj ko bi stopila malo na delavski ples? Obljubila sem to. in tem ljudem bi naplavila veliko veaarja. — Kakor žeflB; na razpofago sem ti. Pridobivaj- Mednarodna razstava fotografije in filma Ljubljana, 27. avgusta Fotografijo smo navajeni gledati kot poklic, ki bolj ali manj zanesljivo preživlja neki stan, ali kot razvedrilo, ki ga gojijo nešteti tisoči ljubiteljev v vseh deželah sveta.. Razširjenost fotoamaterskega gibanja in višina fotografske kulture sta nam dandanes celo merili za splošno kulturo in civilizacijo. Reči moramo, da se moremo v tem pogledu dobro kosati z najkultur-nejšimi narodi na svetu. Dokaz so neprestani uspehi, ki jih doživlja naša amaterska fotografija po vseh celinah sveta, dokaz pa bo dala tudi razstava, ki jo pripravljata agilni Fotoklub Ljubljana in Ljubljanski velesejem za čas od 1. do 12. septembra. Smisel te razstave je pokazati, da fotografija nikakor ni samo poklic ali Iju-biteljstvo temveč pomočnica, ki je ne moremo več pogrešati in ki posega malodane v vsako panogo človeškega udejstvovanja. Razstava hoče podati vsaj približen vpogled v njeno tesno povezanost z našim vsakdanjim življenjem, z znanostjo, umetnostjo, gospodarstvom, politiko, sploh z vsem, kar si moremo tu misliti, že sam tak pregled bi mogel napolniti ogromen razstavni prostor in Še ne bi mogel nikoli izčrpati vse snovi, zato je umljivo, da se bo Obča razstava fotografije in filma v svojem oddelku uporabljene fotografije omejila na primerke zares najvažnejše uporabe fotografije in filma v gospodarstvu, poklicu in obrti (n. pr. reportaži in tiskarstvu), umetnosti, znanosti in tehniki (n. pr. astronomija, rdntgenologija. preizkušnje materijala, kartografija, živalo-slovje. botanika, fotografija z nevidnimi žarkih. Iz tega splošnega okvira bodo rasli drugi oddelki, ki bodo izčrpneje prikazali poedina za nas najvažnejša področja fotografskega udejstvovanja. Eden izmed viškov te razstave bo III. mednarodna razstava umetniške fotogra-fiie. ki je b^la kot period'čna in najodlič-nejša prireditev Fotnkluba Ljubljane že davno prej določena za letošnjo leto in je dala pravzaprav povod za razstavo v tako širokem slogu. Letos pa bo že ta razstava umetniške fotografije sama tako obsežna, da se more že po kvantiteti razstavljalcev in razstavljenih del primerjati z največjimi razstavami te vrste na svetu. V Jugoslaviji take vsekakor še ni bilo, kar je najbolje razvidno iz tega, da se je prijavilo zanjo nad 500 avtorjev iz vseh kontinentov, iz 30 dežel. Zastopani bodo z majhnimi izjemami vsi največji mojstri umetniške fotografije na svetu, skoraj nobena dežela, kjer obstoji kakšno pomembnejše fotografsko gibanje, ni izostala. Češkoslovaška. Nemčija, Poljska. Italija, Madžarska. Ze-d njene države, Francija. Danska, Indija in druge države bodo zastopane tokrat s toliko razstavljalci, da bi že vsaka sama zase zalegla za popolnoma zadostno razstavo. Razstava bo poučna po posebno Številnih primerih novih fotografskih tehnik, ki so povzročile, da je umetniška fotografija po nekoliko letih nazadovanja krenila zopet odločno naprej. Drugo središče razstave bo oddelek fotografske in kinematografske industrije, ki hoče pokazati na nazoren način, kaj zahteva fotografija tudi v tem pogledu, kaj zmore in kakšen je nje pomen v narodnem gospodarstvu. Poleg teh dveh glavnih oddelkov pa bo razstava obsegala še celo vrsto drugih, in bi nas predaleč vedlo, če bi jih hoteli podrobneje opisati. Omeniti je treba tu v prvi vrsti izredno zanimivo in poučno razstavo fotografske in kinematografske literature, ki bo našemu občinstvu prvič prikazala izbor krasnih knjižnih in revialnih publikacij na tem področju iz vsega sveta. Nadalje naj omenimo oddelke za fotografijo v tujskoprometni propagandi, oddelek slik iz natečaja ljubljanskega mesta za sestavo reprezentativnega albuma Ljubljane, oddelek fotografskih razglednic, razstavo in natečaj kinematografije, predavanja in predvajanja v posebnem paviljonu, oddelek o fotografiji v naši ljudski pro-sveti in o slovenskem fotoamaterskem gibanju, kjer bo pokazal Fotoklub Ljubljana nekaj senzacionalnega gradiva. Poudariti je treba še enkrat, da razstava v takšnem obsegu ne more biti izčrpna, pokazala pa bo silno dosti gradiva, ki mora zanimati vsakogar, čeprav se s fotografijo sam ne bavi. predvsem povezanost fotografije z vsemi panogami življenja. In končno bo zelo dobra priprava za razstavo v še temelj'*tejšem obsegu, ki si jo je zamislil Fotoklub Ljubljana za 1. 1941 ob desetletnici svojega obstoja in stoletnici Puharjevega izuma fotografije na steklene plošče. Iz Trbovelj — SK Amater : SK Hermes. Za jutri je povab.l tukajšnji SK Amater v goste moštvo SK Hermesa iz Ljubljane. Tekma bo ob 4. popoldne s predtekmo na Amaterje-vem igrišču. — Tovariša je okradel. Ko je v sredo prišel rudar Žagar Franc iz jame, sta ga čakala dva orožnika in napravila pri njem telesno preiskavo. Orožniki so pri njem našli uro, ki jo je malo prej vzel pri delu svojemu tovarišu. Sedaj ga Čaka zaslužena kazen. — Čudne postne razmere. Da manjka na naših poštah osebja, ni nič novega. Sedanje osebje le težko zmaguje ogromno delo, ki se množi od leta do leta. Ne rekli bi nič. če bi naše pošte ne bile aktivne, prav v naših krajih pa imajo take dohodke, da ne bi mogli nastaviti samo več uradni- 1 kov in pismonoš, marveč bi lahko zgradili primerna poštna poslopja, nabavili avtobuse za transport in odpremo pisemske in blagovne pošte in tako dalje. Pri nas bi za sedaj bili seveda zadovoljni, če bi se vsaj odpravili kričeči nedostatki pri dostavi pošte izven sedanjega poštnega področja. Tako je rudar, za katerega teče upokojitveno postopanje in ki stanuje v Marija Reki, pred dvema mesecema poslal pristojni bratovski skladnici prošnjo, da se mu dovoli varovati pridobljene pravice, dokler upokojitveni postopek ne bo zaključen. Bratovska skladnica mu je to s posebnim odlokom dovolila s pripombo, da mora do 30. junija 1.1. plačati priznalnino, sicer izgubi vse nadaljnje pravice, ki si jih je v desetletjih trdega dela pri rudniku pridobil. Ker pošta v Trbovljah H zaradi pomanjkanja pismonoš pošte v Marija Reko ne dostavlja in morajo stranke od tam (dve uri hoda) same hoditi po pošto, je to I pisma ležalo na pošti celih 6 tadnov, tako da je ubogi rudar rok za plačilo priznalni-ne zamudil in s tem izgubil vse pravice do pokojnine. — Ali bi se ne mogli taki nedostatki odpraviti s tem, da hi dodelili Se enega pismonošo in da bi se pisma tudi v Marija Reko vsaj dvakrat na teden dostavljala. S tem bi bilo tudi prebivalstvu tega planinskega naselja pomagano, saj so tudi oni davkoplačevalci in državljani. — Velika gasilska vaja. Jutri bo ob 4. popoldne v Trbovljah velika gasilska vaja, na kateri bo sodelovalo vse gasilstvo, ki spada pod gasilsko področje Trbovelj. Nastopile bodo 4 čete z nad 100 gasilci in najmodernejšim gasilskim orodjem sanitetnimi pripomočki ter napravami za obrambo zoper napade iz zraka Vaja bo na Posetju, kamor se bo morala vsa voda za gašenje spravljati iz doline in sicer iz potoka v Urhovčevi loki. Vajo bo vodila gasilska četa Trbovlje-trg, navzoči pa bodo tudi člani župe in zajednice. — Plavalne in skakalne tekme priredi tukajšnje sokolsko društvo jutri ob 16. v občinskem kopališču. Sodelovali bodo plava-či sosednih sokolskih društev. Sokol vabi k udeležbi. — Lastnike dvokoles, ki Še nimajo plombiranih tablic, poziva občina, naj si nemudoma preskrbe plombiranje svojih dvoko-les, da se izognejo neprilikam. — Nočna obrambna vajam V četrtek ob 20. je rudniška sirena na Gvidi v dolgih signalih najavila bližanje sovražnih letal-Namah so bile Trbovlje pogreznjene v temo. Zlasti na rudniku je organizacija ugašanja in zatiranja svetlobe bila izvedena brezhibno. Samo neke osamljene privatne hiše menda niso bile pravilno obveščene o pomenu signalov, zato so bile luči v teh hišah ugašene nekoliko pozneje. V ostalem je vsa obrambna akcija brezhibno delovala. Tudi obrambne ekipe so vzorno funkcionirale. Prihodnje dni se pričakuje še več napadov iz zraka na Trbovlje in se prebivalstvo opozarja, da se v lastnem interesu zadržuje v hišah, zlasti pa, da v času prihoda letal otroci ne hodijo iz hiš, da se ne bi pripetila kaka nesreča od petard, ki jih bodo metali letalci in ki markirajo bombe. Med napadom se mora prekiniti tudi ves cestni promet. Iz Zagorja — Licitacija prevoza pošte Medija Izlake—Zagorje. Prvo javno ustno pogajanje za prevoz poste Medija Izlake—Zagorje bo v ponedeljek 29. avgusta ob 10. zjutraj v pisarni občine Zagorje. Izkliena cena je 5.475 din. potrebna kavcija 250 din. Interen senti vabljeni. — Sokolski nastop na Lokah. Sokolsko društvo v Zagorju priredi 4. septembra telovadni nastop na telovadišču na Lokah, ki se bo smatral kot prva točka proslave rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. — Proslava rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra n. V ponedeljek 5. septembra, na predvečer rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra H. bo na letnem telovadišču sokol-skega društva v Zagorju veliko kresova-nje, združeno z govori, deklamacijami in pevskimi točkami. Vso nacionalno in sokolsko čutečo javnost pozivamo, da se te pomembne slavnosti v čim večjem številu udeleži. Na dan rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra n. v torek o. septembra ob 10. zjutraj pa bo na letnem telovadišču sokolskega društva v Zagorju obvezen zbor vsega članstva. — Tombola. Sokolsko društvo v Zagorju priredi v nedeljo 18. septembra ob 14. na telovadišču veliko tombolo, katere glavni dobitek bo vol ali 2000 din, drugi pa te-lica ali 1250 din. Tudi ostali dobitki so vsi praktične vrednosti. Cena srečke din 2. — Preložitev banovinske ceste n. reda na Lokah. Ker dosedanja banovinska cesta ovira pravilni odkop premoga v Loškem rovu, se je TPD v svrho odkopavanja novega premogovnega sloja, odločila, da cesto od trgovine Sršen pa do Robavsovega kozolca preloži in sicer tako, da odpade ves ovinek, ki ima tam obliko črke S in s tem tudi hud klanec. Preložitev ceste, pri kateri bo dobilo zaslužka lepo število brezposelnih, je TPD oddala podjetju ing. Du-kič in drug. — Stavbna sezona je pri nas jako živahna. Ta živahnost se posebno opaža v tako-zvanem naselju »Abesiniji«, ki je že kar gosto posajeno z novimi hišami, ki jih grade rudarji s brezobrestnimi posojili, katera jim nudi TPD. Lične in okusne hiše so po večini že dograjene in se rudarji lahko že preseljujejo iz rudniških stanovanj v svoje nove domove. Med drugim gradi tudi TPD hiše posestnikom Albinu Drganu, Mariji Petrlin in I. Guessip-piniju kot odškodnino za njihova posetva, s katerih so se morali izseliti, ker se pod njimi nahajajo velika ležišča premoga. Delo za te tri stavbe sta prevzeli stavbeni podjetji Pavlinič in Dnižeta iz Zagorja. Iz Kranja »Putnik« v novih prostorih. Te dni se preseli iz dosedanjih prostorov v pisarni ^Združenja trgovcev« kranjska podružnica s-Putnika« v svoj lokal v Gorjance vi hiši na Vidovdanski cesti, ki je letos v ta namen novo zgrajen. Paviljon, ki je bil pred kratkim dovršen, ima dve sobi. Zadnjo je vzela v najem podružnica Zadružne gospodarske banke«, sprednjo pa je dobil 3>Putnik«. Nova »Putnikova« pisarna je v resnici zelo lepa, elegantna in svojim namenom popolnoma ustrezajoča. Skoda, da ni bila odprta že v pričetku meseca julija. V pisarni se poleg ostalega inventarja nahaja relief mesta Kranja in velike orientacijska deska »Gorenjske«. Lokal ima tudi lepo izložbo, v kateri bodo razvrščeni prospekti. — Novo pokopališče. Dne 1. septembra bo licitacija za napravo novega pokopališča na kranjskem polju. Ker je zemljišče že kupljeno in kredit v Mestni hranilnici zagotovljen, se bo po licitaciji lahko takoj pričelo z deli. Iz škofje Loke — Na meščanski Soli r Škofji Laki bo vpisovanje 1-, 2. in 3. septembra. Predložiti je treba s 5 din kolkovano prijavo, davčno potrdilo in zadnje šolsko izpričevalo, za I. razred tudi rojstni list. Knjižica (Izkaz o napredku) ne zadostuje za vpis v I. razred. Završni popravni izpiti bodo 31. avgusta, razredni pa 5. septembra. Iz Gornje Radgone — Neprestane zamude vlakov. Na lokami progi Gornja Radgona—Ljutomer in obratno so zamude vlakov na dnevnem redu. Tako je n. pr. imel v ponedeljek 22. avgusta popoldanski vlak, ki odhaja iz Gor nje Radgone po voznem redu ob 15.01, polurno zamudo, kar je imelo za posledico, da ni dobil zveze z vlakom, ki odhaja iz Ljutomera ob 15.50 proti Ormožu ter ima najboljšo zvezo na obe strani proti Mariboru, Celju in Ljubljani. Vsi potniki so morali čakati v Ljutomeru celo popoldne na večerni vlak. ki odhaja iz Ljutomera ob 19.24. Ta večerni vlak pa nima zveze proti Ljubljani ter so morali potniki ponovno več ur Čakati v Zidanem mostu- Da vpliva tak red na lokalni progi tudi na tujski promet, je evidentno, če se je promet na tej progi povečal je pač nujno potrebno, da se uvedejo tovorni vlaki, s katerimi se da brez dvoma odpraviti, da ne bo trpel potniški promet vsaj v času kopališke sezone. — Obrambni nasip. Letošnja huda majska poplava je povzročila v tukajšnjem obmejnem trgu občutno škodo, ki nikakor ni krita z malenkostno odškodnino in podporo, ki so je bili oškodovanci deležni, številne poplave zadnjih let so že davno pokazale nujno potrebo naprave prepotrebnega obrambnega zidu ob obmejni reki Muri. Kakor doznavamo, je sedaj finančno ministrstvo v načelu odobrilo napravo tega nujno potrebnega obrambnega nasipa vzdolž reke Mure na desnem bregu in sicer od obmejnega betonskega do železniškega mostu v razdalji okrog 1.200 m v višini 60 cm. Ker je nevarnost poplav zlasti jeseni in spomladi, bi bilo želeti, da se nameravana zgradba obrambnega nasipa izvrši še pred jesensko dobo. ADOPTIRANI OTROK — Z Ženo sva adoptirala tri mesece starega angleškega otroka in zdaj se pridno učiva angleščine, da ga bova razumela, ko bo začel govoriti. oŠ***"** *°(Po "časa UIMIlJIilliililllilffilllM U!ai:ul!iUII!!!!!iIli.1!(iiiilliUUUilliI MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda Din davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. nimutniiiU[ii!i![niinniin;i,iiiiiiiuiiHlCU RAZnO Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 6 Din Za Din 10.OO0.~- je proti nezgodi zavarovan vsak, kdor kupi J(olo Pri MAGDALENCU V Racali. BALINCARJfl ! V nedeljo 28. avgusta balincar-ske tekme med skupino Rebec, Tyrševa cesta, in med skupino >Pri Makselnu«, Jernejeva c, Šiška, pri Rebcu ob 9. uri dop., revanža pri Makselnu ob 3. pop. Kibici vabljeni. 2084 SO PAR ENTLANJE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic Velika zaloga perja po 6.75 din. »Julijana«, Gosposvetska c. 12. DEŽNE PLAŠČE balon svila, vetrne suknjiče, obleke, perilo i.t.d si nabavite najbolje in najceneje pri PBESKERJU, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14. MALINOVEC pristen, naraven, s Čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. PICCOLL Ljubljana, nasproti >N e botičnika«. KLIŠEJE i NO VECEAiVNE JUGO'GRAUKA SV NASIPA l._____ J POSEST Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek * Din LEPO PARCELO prodam v Studencih, Kralj Matjaževa ulica. Vprašati: Delavska 19, Studenci-Maribor. 12/M. HIŠA Z VELIKIM VRTOM naprodaj. Tudi na obroke. Bohova 39 pri Mariboru. 13/M. STAnOVAMA Beseda 00 par, davek posebej. Najmanjši i immh lr 8 Din LEPO OPREMLJENO SOBO z dobro oskrbo po ugodni ceni za stalno oddam na lepem posestvu blizu Maribora. Naslov v upravi. 14/M. ilinnirjnnimTtpmiinnnntnimmi-MiuriTi-iiMt^iiiiiiijniiiiijiiijj DVA GOSPODA in enega sostanovalca sprejmem na stanovanje. Sobi sta separatni. V kopalnici na razpolago gorka in mrzla voda. Naslov pove uprava *S1. Naroda«. 206đ PRODAM Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din AVTO FIAT LIMUZINO petsedeZno, pripravno za taksi, prodam. Vzamem tudi hranilne knjižice v račun. Gregori, Gozd, Kranjska gora. 2079 " ROLETE ~ (Esslinger) kompletne ali tudi samo letvice dobavlja najceneje I. Detiček, Velenje. Mizarji popust. 2080 2-cilindrski Dieselmotor 50 KS, najnovejše tipe, samo 1 leto v obratu in 1-cilindrski Dieselmotor, fabrikat >Grazer VVagonfabrik«, 50 KS, skoraj nov, naprodaj. Ogled pri J. Gu-stinčič, Maribor, Tattenbachova 14. 2083 SLUŽBE Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek 8 Din 2.500 DIN potrebujete, da zasluzite 1000 Din mesečno. Pišite: >ANOS«, Maribor. 3-M. KNJIGOVODJA korespondent za slov., srbo-hrvatski in nemški jezik, stenograf in strojepisec z dolgoletno prakso v trgovski pisarni in tudi v odv. pisarnah želi primernega mesta. Gre tudi na deželo. Ponudbe prosi pod značko »Starejša, izvežbana moč«. POUK Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din Strojepisni pouk Večerni tečaji od 6. do pol 8. in od pol 8. do 9. ure zvečer za začetnike in izvežbance. Posebni tečaji za starejše dame in gospode. Pouk traja 1 do 4 mesece. Največja strojepisnica, najrazličnejši pisalni stroji. — Vpisovanje dnevno od 6. do 8. ure zvečer. Priče tek pouka 2. septembra, šolnina zelo nizka. Christofov učni zavod, Domobranska cesta 15. 2085 PRIHODNJI KROJNI TEČAJ za DAMSKA OBLAČITA se bo vršil od 5. IX.—24. IX. 38. Prijave sprejema in pojasnila daje TEODOR KUNC lastnik od kr. banske uprave dovoljene iole LJUBLJANA Aleksandrova) cesta 5/TL V NOVI TOČILNICI HOTELA ŠTRUKEL SE TOČI: plzensko pivo »PRAZDROJ« specialno temno Tomislav pivo 18%, rdeče vino iz Gadove peči, belo vino iz Ljutomerskih goric. Priporoča se * I. černe SENO prvovrstno v balah, iz komisijske zaloge proda Javno skladišče TURK, tel* SO-73 !W, /£\Vi /Za^-Vi £.\-v-, fC-CV-i 'C_>CVj &£& '—^i £>£