Uključno ooobtaščenka ta ojUiievan)« Italijanskega to tu]ep> | Uredolftlt« to opum Kopitar leva 0. Llubilana. 1 JoocooilonarU esclariva pel la pnbbUclti d) provlnlenz« ftallans Izvora Onlone PobbUciU It&Uane ti A.. Mikana = Redazlone Ammtnlatražtnnei Kopitarleva & Loblana. = ed oaterai (Joloot Pubbllclti I ta liana ti &. Milano. -nori an-gleško-ameriško' letalstvo, katero zaposluje le polovico osnega letalstva. Lord Simon je svoja izvajanja končal s tem, o. Voditelj delegacije je dr. Čabaš. Nemčija izdeluje podmornice hitreje, kakor pa jih morejo Združene države potapljati, in to je tudi razlog, da se podmornice lahko smatrajo za sovražnika št. 1, je dejal ameriški vice-admiral Andrevvs. Hitler je odlikoval kapitana Druschela, poveljnika skupine bojnih letal, s hrastovo vejico z meči k viteškemu križu reda železnega križa, za junaštva v vojnah na Poljsjkem. Norveškem, v Franciji in Rusiji. Kapitanu Uogedacu, poveljnik« skupine bojnih letal, pa je podaril isto odlikovanje za zasluge od pričetka vojne. Eksc. Grazioli vodil sejo Pokrajin, korporacijskega sveta Plenarne seje so se udeležili najvisji predstavniki oblasti — Nadvse važen govor Vis. komisarja Graziolija V torek dopoldne je bila v zbornični palači v Beethovnovi ulici plenarna seja Pokrajinskega korporacijskega sveta. Seji je predsedoval Visoki komisar Eksc. Grazioli v izredno lepo in slikovito okrašeni zbornični dvorani v prvem nadstropju. Na sejo so prišli tudi poveljnik Armadnega zbora Eksc. general Gambara, Zvezni tajnik Orlandini, predsednik apelacijskega sodišča Ek6c. Pilloto, ki je dospel v posebnem poslanstvu v Ljubljano, ljubljanski župan, general Rupnik, kvestor Ravelli, viceprefekt David, podžupan Tranchida in vsi načelniki uradov ter strokovnjaki pri Visokem komisariatu. Eksc. Graziolija in druge predstavnike najvišjih oblasti so priča- kovali v veži palačo predsednik Pokrajinskega korporacijskega sveta, viceprefekt Bisia, izvedenec pri korporacijskem svetu dr. Apollonio, podpredsednik dr Mohorič ter podtajnik dr Plesa. Preden je Eksc. Grazioli začel sejo, na katero so prišli vsi člani Korporacijskega sveta, je. zapovedal pozdrav Kralju, Duceju in Oboroženim Silam. Predsednik sveta je nato prečttal poročilo o delavnosti Pokrajinskega korporacijskega sveta. To poročilo bomo objavili jutri. Ko je predsednik sveta končal s poročilom, je bilo to sprejeto z odobravanjem. Nato je vstal Eksc. Grazioli in izvajal: Pomemben nagovor Eksc. Visokega komisarja Ekscelence, drugovi, gospoda! Ob priliki prve obletnice priključitve Ljubljanske pokrajine kraljevini Italiji sem že omenil odredbo o ustanovitvi Pokrajinskega korporacijskega sveta, ki se je tedaj pripravljala; omenjeni organ, ki ima nalogo, sporediti in dajati pobudo vsemu gospodarskemu življenju v Pokrajini, je ustanovljen z naredbo 123 z dne 2. maja pr. leta z veljavnostjo od 26. junija pr. leta. Z ustanovitvijo Pokrajinskega korporacijskega sveta je bil fašistični korporacijski sistem v celoti uveden v italijanski Sloveniji. Kdor je, kakor Vi imel možnost slediti vsemu tozadevnemu obširnemu pripravljalnemu delu, je, lahko opazil, da se ni delalo na to z izredno ali celo s pretirano naglico in očividno se je namenoma tako postopalo. Pomen korporacijske ureditve Predvsem so morali novi sistem ne le spoznati, marveč se tudi vživeti v istega, njegovi voditelji, poklicani, da ga razširjajo med ljudstvom; kajti sprememba je bistvena in popolna — od tukaj obstoječih delavskih organizacij, ki so se naslanjale na bivše politične stranke ter služile bodisi svojim političnim strankam, bodisi osebnim interesom, ali kvečjemu interesom posameznih že omenjenih skupin — do sindikalne fašistovske organizacije, vertikalne, razporejene po kategorijah, kjer dobi vsak produktivni element svoje določeno mesto in svoj natančno določeni delokrog. Od stare in preživele koncepcije boja med kapitalom in delom, ki je enako neugodna za oba produkcijska činitelja, prihajamo do jasne, realistične koncepcije fašističnega korporativizma, to jo do sodelovanja in skladnosti med kapitalom in delom, v interesu vseh produktivnih sil, v višjem državnem okviru. Ta sistem — ki pomeni osnovno uresničenje režima po zaslugi Ducejevega genija, »pristen izraz ljudstva«, čigar potrebe in želje so mu znano — je dal delavcem ‘dostojanstvo, ponos in zavest ter je bil uspešno sredstvo za ono »socialno pravičnost«, ki je šla preko naših meja, da bi postala geslo narodov Osi in njenih zaveznikov, da bi »proletarski narodi« slednjič dobili svoj prostor na soncu ter možnost kruha za svoje otroke proti krivičnosti narodov s petimi obroki hrane ter proti boljševizmu, ki zanika in uničuje rodbino in vero, ki skupno s češčenjem Domovine tvorita bistveno osnovo za naše življenje. Priznati 'tnorarii Inteligentno, natančno in koristno delo, ki so ga izvršili voditelji vseh činov in kategorij pri ustanavljanju sindikalnih organizacij, prav tako pa tudi zelo uspešno delo strokovnjakov. To sodelovanje jo bilo, po mojih navodilih, na vseh poljih nadvse učinkovito, uspehi pa bodo v bodočnosti, v korist delavcev v£lno večji. Sigurno je treba še mnogo dela za ureditev raznih sindikatov, zlasti za one v Pokrajinskem združenju svobodnHi poklicev in umetnikov, kjer pa se že pripravljajo zbornični seznami za posamezne skupine svobodnih poklicev. Ob priliki sestanka, ki sem ga imel z voditelji Združenja delodajalcev in delojemalcev, sem imel zlasti priliko ugotoviti, kako zelo se ceni naš korporacijski sistem in kako premišljeno in vestno se vse zadevne naredbe izvajajo. ‘ Od vseh številnih delovnih pogodb, ki so se obravnavale in od vseh važnih in neizogibnih vprašanj, v katerih je vladal spor med obema , velikima sindikalnima organizacijama, so bili samo trije primeri predloženi razsodišču. To znači, da organizacije same že delajo v potrebnem duhu sodelovanja in pri tem čim najbolj varujejo koristi svojih lastnih 6kupin. Pokrajinskemu korporacijskemu svetu bodo slopnjema prepuščene vse važnejše naloge njegovega delokroga in njegova ureditev se bo čim dalje bolj prilagodila potrebam razmer tako, da bo mogel svojim nalogam popolnoma zadostili. Priznavam predsedniku, podpredsedniku, strokovnjaku in tajniku, kakor tudi vsem njihovim sodelavcem, da so svoje delo izvršili vestuo in z vso vnemo. Prav tako sem prepričan, da občutijo vsi člani sveta polno odgovornost za poverjene jim naloge ter da jih bodo znali izvesti nadvse pošteno in vestno. Splošni gospodarski položaj Nekaj besed o splošnem gospodarskem položaju v pokrajini v dopolnitev predsednikovega poročila. * Z ozirom na posebni položaj teritorija ob zasedbi so bile in ostanejo smernice dela sledeče; Vokvirjenje gospodarstva italijanske Slovenije v sestav Italije (kakor jo poudaril predsednik — Velesejem je dejansko pomenil znaten donesek v tem pogledu). — Upoštevajoč, da tvori gospodarsko bazo poljedelsko-gozdarsko udejstvovanje: predvsem je potrebno bolj racionalno izkoriščanje že obdelane zemlje — razširjenje obdelovanja na ostalo, dosedaj skoraj neizkoriščeno zemljo, pri tem pa izvršitev potrebnih ureditvenih del. — Izvedba bonifikacije barja zn takojšen donos ter postavitev splošnega načrta za postopno izvedbo je že predvidena — preuredba živinoreje. — Ureditev sajenja, da bi prišli do, čeprav zelo omejeneme in delne, autarkije z živili v sami pokrajini. — Intenzivno izkoriščanje, vse do skrajnih meja mogoče ohranitev gozdarskega premoženja, ter čim bo mogoče, intenzivikacija pogozdovanja. — Rešitev važnega problema dobave elpktrične energije. — Izkoriščanje nepomembnih obratujočih rudnikov, z realistično razporeditvijo, in če je potrebno z osredotočenjem vseh sil. Ij-vršitev racionalnega načrta za raziskavanje podzemeljskih bogastev. Možnost izpopolnitve podjetij za izkoriščanje gozdarskega bogastva. Ureditev denarnih zavarovalnih in zadružnih zavodov — priprava pokrajine za turistični promet. Izredne razmere, ki so nastale v pokrajini v preteklem letu so ovirale v raznih predelih izvajanje zgoraj obrazloženega gospodarskega načrta in to razumljivo v škodo prebivalstva. Vendar pa ostanejo smernice neizpremenjene. Izredni revizijski primeri se bodo proučevali zelo vestno, kakor pač v izrednih primerih to potrebno. Moram smatrati, da pomeni pomanjkanje korporacijske vesti, ko so po predhodnem dogovoru delodajalci in delavci zahtevali povišanje delavskih mezd ter istočasno povišanje cen izdelkov same .industrije. Rekel bom, da je to izdajalstvo napram narodu in delavstvu, ki se ne sme dovolili, tudi če bi ta moja prepoved bi'la nevšečna m ne — popularna. Na polju prehrane se proučujeta zlasti dve vprašanji, ki stu nad vse kočljivi, preskrba mleka in inesa. Kolikor je v človeških močeh, ne bodo izostali v danih razmerah potrebni ukrepi, zato pa sem hvaležen vojaški oblasti za uspešno in odlično pomoč in sodelovanje. Izenačenje cen življenjskih potrebščin s cenami, ki veljajo v ostali Kraljevini in iz tega izvirajoča poostritev nadzorstva nad cenami in neizprosen boj tako zvani »črni borzic, ki omogoča nabavo živil za pretirane cene premožnim v škodo revnejšim slojem ljudstva, ki nam je bolj pri srcu, in ker so tu sloji oni, ki v splošnem bolj trdo delajo in imajo zaradi tega pravico. da se jim zajamčijo življenjske potrebščine, ki jim pripadajo. Trdno sem prepričan, da se gospodarski položaj delavcev zboljša z določitvijo cen, ne pa s stalnim povišanjem plač, če povzroča tako zvišanje istočasno tudi nesorazmerno zvišanje cen življenjskim potrebščinam. To je nepotreben začarani krog, ki v prvem trenutku utegne preslepiti delovne sloje, ki pa mora neizbežno dovesti do inflacije in do gospodarskega poloma. Zadevni primeri ne manjkujo tudi v najnovejši zgodovini. Kdor zavzema odgovorna mesta, mora resnično skrbeti za splošne koristi in ne sme oklevati postaviti se po potrebi tudi proti splošnem mnenju, čc je treba varovati resnične koristi skupnosti. Javna dela v Pokrajini Na področju javnih del je bilo v letu 1942 mnogo izvršenega in sicer se je v ta namen uporabilo skupno 36,737.000 lir, kot sem že imet priliko omeniti. Sporočani Vam pa, da je predviden za tekoče leto še naduljni načrt nujnih javnih del na račun Ministrstva za Javna dela in na Cestne odbore (AA. SS.) na Prometno Ministrstvo ter na Visoki komisariat. Omenjena dela se bodo pričela prihodnjo pomlad za približno 100,000.000 z uporabo vseh delovnih sil, ki so na razpolago. Ekscelence, drugovi, gospodje! Čas mi ne dovoljuje, da bi še dalje navajal, koliko je v gospodarskem pogledu napravila Fašistična vlada, ki ima Visoko čast predstavljati in da bi govoril o obširnem delu, ki se je izvedlo na upravnem, kulturnem, socialnem in skrbstvenem polju. Dejstva, boij kot besede, so dale slovenskemu prebivalstvu jasen dojem, da je Režim izpolnil dano besedo. Napredek Pokrajine v bodočnosti Dobro pa veste, da 6e ne more isto trditi o zadržanju vsaj enega dela prebivalstva, ki je — 6prva zavedeno od lažne nacionalistične propagande — danes v službi komunistov, izvršujoč najbolj krute zločine proti ljudstvu svoje lastne krvi in uničujoč bogastva lastne zemlje, kakor tudi kulturne ustanove, o katerih pravi, da se za nje bori. Časopisi so že poročali o številnih razdrtih slovenskih šolah. Proti takim zločincem in v obrambo civilizacije se bojujejo italijanski vojaki ob sodelovanju onih Slovencev ki so razumeli, kot je (o storila večina prebivalstva, da namerava komunizem uničiti vse ono, kar predstavlja vaše najsvetejše premoženje, to je družino in vero. O izidu borbe pravice proti barbarstvu ne more biti nikakega dvoma. Lažna propaganda bo lahko delovala na osebe, ki 6e puste vplivati m 3e naglo navdušijo, kot 6e večkrat dogaja pri temperamentu Vašega naroda, bo ostala pa brezuspešna pri osebah, ki hočejo trezno misliti. Vsaka vojna ima neizogibno menjajočo srečo. Armade Ctei pa imajo vedno tudi sedaj zanesljive predpostavke za dosego 6igume zmage. Komunistične tvorbe v tej pokrajini, bodisi domače ali tuje, bodo še enkrat prejele svoje za- služeno plačilo in bodo uničene. Za to nam popolnoma jamčijo slavni oddelki naših oboroženih sil in še prav posebno Ekscelenca Gen. Gambara, zelo dobro znan komunistom, katere je vedno razpršil in uničil. Vladna, vojaška oblastva in Stranka sodelujejo na svojih področjih v popolni harmoniji. Dobrohotnost napram onim, ki to zaslužijo zaradi svoje lojalnosti, neizprosna borba proti komunizmu in proti sovražnikom Italije, oblast, ki sloni na moči in na pravici, tesno združeni z rimskim pojmovanjem človeškega dostojanstva napram potrebnim in napram vsem onim Ki to zaslužijo. Vsako deianje proti naši oblasti in našemu ugledu bo takoj in neizprosno zatrto. Za ono, kar je napravila in podarila Fašistična Italija, ima pravico zahtevati vsaj spoštovanje svojih zakonov in iojalnost od 6trani slovenskega prbivalptva. F.kscelenza, drugovi, gospodje! Predno zaključim ta sestanek. Vas vabim, da se poklonimo spominu slavnih italijanskih vojakov in slovenskih državljanov, ki 60 padli na tej zemlji za pravično 6tvar. Naslavljam Ekscelenci Gambari in Oboroženim Silam najprisrčnejši pozdrav poln občudovanja in Vas^ vabim, da se skupaj z mano najvdaneje spominjamo Njega Veličanstva Kralja in Cesarja in nepremaganega Duceja Fašistične Italije. Pozdrav Kralju! Pozdrav Duceju! Besede Visokega komisarja bo bile sprejete s kar najbolj živahnim odobravanjem, nato pa je Zvezni tajnik vzkliknil Visokemu komisarju, na-| kar je ta odgovori! z 1’Alala Zveznemu tajniku. Takoj nato pa je bila plenarna seja Korporacijskega sveta. Vis. komisar pri fašistični lefani železničarskih otrok V nedeljo zjutraj ob devetih je bila v dvorani kina Sloge razdeljena fašistična befana 350 železničarskim otrokom. Razdelitev je izvedel železničarski Dopolavoro. Pri slovesnosti so bili navzoči Eksc. Visoki komjsar, general Perni, zastopnik Eksc. Gamba-re, Zvezni podtajnik Capurso kot zastopnik Zveznega tajnika, župan ter druge oblasti. Slovesnost, ki jo je vodil inž. Guerra, predsednik Dopolavora, je potekala v znamenju gorečega navdušenja ohdarovancev. V sredi razdeljevanja je Eksc. Visoki komisar naslovil na železničarje in njihove družine | besedo ter se spomnil številnih železničarjev, ki so padli ali bili ranjeni na svojem delovnem mestu, jim dal priznanje ter pozdrav vsem tistim, ki so znali zvesto služiti fašistični Italiji. Zagotovil je, da fašistična vlada ne bo pozabila dela, ki ga je opravila masa železničarjev z največjo lojalnostjo. Dodal pa je tudi, da bodo najstrožje kaznovani tisti, ki ne bodo držali besede o lojalnosti. Visoki komisar se je spomnil s pohvalo italijanskih železničarjev, ki so premeščeni v to pokrajino ter dal priznanje njihovi važni in dragoceni delavnosti. Slovesnost se je končala s pozdravom Kraliu. Cesarju, Duceju in Oboroženim Silam. Ljubljansko nogometno prvenstvo 1943 Službena objava nogometne zveze it. 2 Za drufitva. ki eo za tekoče leto redno vpisana pri nogometni zven. veljajjo naslednja glavna določila za nogometno udejstvovanje: a) prvenstva I. razreda za štiri moštva: žencev- Prveu8*'vo U* razreda brez omejitve udele- o) prvenstvo rezervnih moštev brez omejitve udeležencev; G) mladinsko prvenstvo brez omejitve udele-ienoov, , Prvenstva v I. razredu se bodo mogla udeležiti ««va. M bouo dokazala, da razpolagajo z igrišči. Moštva bodo igrala tudi povratne tekme in se bodo ocenjevala po točkah Količnik golov je odpravljen. V primeru, fie bo tekmovanje za prvo mesto neodločeno. bo odrejena kvalifikacijska tekma Prvenstvena tekmovanja se bodo mogli udeležiti samo oni igralni, ki imajo Športne dovolilnice za nastopanje v tekočem letu Prvenstvo I. razreda. Na podlagi uspehov, ki sta jih poka/ala na jesenskem turnirju, sta oblastno pri-pužčena k udeležbi 8K Ljubljana in SK Mar* Ostala društva, ki želijo sodelovati na prvenstvu I, razreda, so morajo pismeno prijaviti do 28. februarja t. 1. Ce bi se jih priglasilo več kakor dvoje, se bo priredil tekom meseca marca kvalifikacijski turnir z neposredno izločitvijo. Ilruštvo, ki bo na prvenstvu doseglo zadnje mesto ho priključeno k II. razredu. Prvenstvo II razreda. K tekmam bodo prlpuBče-na vsa društva, ki bodo v redn dostavila svoje prošnje do 28 februarja t. 1., pa tudi ona, ki bodo eventualno Izpadla Dri kvalifikacijskem turnirju za vstop v I razred Prvak II. razreda bo po končanem prvenstvu prlpuščen v I. razred. Društva bodo morala sporočiti, na katerth Igriščih bodo odigrala svoje tekme Prvenstvo rezervnih moštev. K tem tekmam bodo pripuščena rezervna moštva društev, kt se udeležujejo prvenstva 7 I alt II. razredu Tekmovati bodo smeli igralci k' niso nastopih ve« kakor dvakrat pri višjih razredih To določilo ne velja zn dneva, ko nastopata Istočasno moštvi višjih razredov in rezerva. Igralec se ne more istega dne udeležiti dveh tekem. Kok za prijave bo objavljen naknadno. Mladinsko prvenstvo. Mladinskega prvenstva se lahko udeležijo vsa društva, vpisnna v nogometni zvezi. pa tudi ona. ki no Bodelujejo na prvenstvenem tekmovanju ostalih razredov Na tekmah ne bodo mogli nastopati Igralci, ki ao nastopili ved kakor dvakrat na prvenstvenih tekmah drnglh rnzredoV.'’IWIadinste-ga tekmovanja se ne bodo mogli udeležiti Igralci, rojeni pred 1. januarjem 1827. Ce bo potrebno, bodo morala priložiti društva prošnji za športno dovolilnico potrdilo o rojstvu tor izkaznico. Itok za prijave bo objavljen naknadno. Vpisovanje In pristojbine. Vpisnina za tekmovanje v I razredu znaša 800 lir, za tokmovanje v II. razredu ISO lir, za prvenstvo rezervnih moštov 100 lir, zn mladinsko prvenstvo 50 lir. Pristojbine je treba plačati v dveh obrokih: prvi obrok prt vpisu, drugi obrok pn nn začetku povratnih tekem. Nagrade. I razredi prvak bo prejel pokal, 11 spominskih daril ln nngrado v znesku 1000 lir; moštvo, ki bo dosogio drugo mesto, bo prejelo 11 spominskih daril ln nngrado v znosku 500 lir. — JI. razred: 1. pokal. 11 spominskih daril ln dennrno nngrado 500 lir, 2. 11 spominskih daril in nagrado v znesku 250 lir. — Rezervna moštva: 1. 11 spominskih darij ln donarno nngrado 300 lir, 2 11 spominskih daril in donarno "nagrado 150 lir — Mladinsko prvenstvo: 1. pokal. 11 spominskih daril in denarno nagrado v znesku 300 lir, 2 11 spominskih daril in denarno nagrado 150 lir. Vsa ostala ocenjena moštva bodo prejela nagrado v višini 100 lir Opozorilo Drngl pogoji, ki veljajo za potek prvenstvenega tekmovanja — koledarji, datumi — bodo razglašeni z zadevnimi objavami. Spričo navedenih določil veljajo redna pravila nogometne zvezo, ki je pooblaščena, da jih lahko spreminja lu prilagodi potrebam prvenstvenega tekmovanja. * Po nedeljskih tekmah se je v okrožju Donau-Alpeuland postavila Vienna na čelo prvenstvene tabelice. V zelo težki tekmi je premagala Admiro komaj s 3:2. S to zmago je preskočila po točkah dosedanjega šestletnega prvaka v tem okrožju SC \Vicn. Razlika v golih Vieuna znaša 20:G. Preteklo nedejo so gledali v Berlinu nogometno tekmo med predstavniki Berlina in pa reprezentanco Brandeburga. Po lepi in napeli borbi so zmagali Berlinčani z 1:3. Gledalcev jo bilo nekaj čez 20.000. © =e) Zaradi svoje zvestobe papežif so odšli v pregnanstvo kardinali Di Pietro, Gabrielli in Opizzoni, monsignor Di Gregorio in oče Fontana, vrhovni predstojnik barnabitov, kakor tudi na tisoče škofov in duhovnikov. Pa niso samo duhovniki trpeli zaradi svoje zvestobe papežu, celo žene so zapirali, preganjali in zasegali njihovo premoženje, i samo če so zasumili, da držijo s papežem. i Ko so branili in vzdrževali Napoleonove domislice, niso gledali ■ Nazadnje so proti koncu januarja 1813 Pacci sporočili, da sta ' na stroške in tisk je pričal o najbolj slepem suženjstvu. 1 papež in cesar podpisala novo pogodbo, po kateri so kardinali, ki so j Medtem ko je bil papež ujet v Savoni, je cesar cerkveno državo iamoMeutC Hapa£ean ,1 v ujetništvu, osvobojeni. Dne 5. februarja pa je smel zapustiti Fene-' razdelil v pokrajine in razglasil, da je Rim druga prestolnica Iran-strelle in oditi v Fontainebleau k svojemu ljubemu vladarju, papežu ’ coskega cesarstva in da bo imel za kralja sina, ki ga pričakuje. Po Piju VII. I njegovih načrtih bi moral prihodnji papež priseči zvestobo cesarju, Pa tudi z drugimi kardinali niso prizanesljiveje ravnali. Cesar je ne bi mogel zasesti svojega prestola, dokler ga ne bi potrdil cesar, odredil, naj se večina kardinalov kakor tudi predstojnikov verskih moral bi prestaviti svojo prestolnico tja, kjer je prestoloval cesar, in redov, uradniki papeških pisarn in urada Dataria in Penitenzieria pre- »mogoče«, pripominja nek zgodovinar, »je drzni zavojevalec mislil selijo v Pariz, kamor so morali prenesti tudi arhive Svete stolice, da tudi, da bo nekega dne ustoličil za papeža svojega sorodnika«. Naso jih združili s cesarskimi arhivi. V Pariz so prenesli tudi mnoge ravno je, da je hotel v Parizu vse osrednje cerkvene pisarne, medtem zaklade iz vatikanskih muzejev. S tem da je Napoleon spravil kardinale v Pariz zraven sebe, je poskušal preprečiti, da se ne bi morebiti ponovilo tisto, kar se je zgodilo ob smrti Pija VI., da bi namreč kardinali, ki so bili izven ko je mislil iz pariškega Panteona napraviti grobnico za shranjevanje papežev in kardinalov. Dne 15. aprila 1810 je nek cesarski odlok odredil, da morajo v določenem in kratkem roku vsi duhovniki, redovniki in sestre, ki cerkvenih gospostev, Izbrali novega, mogoče njemu nasprotnega pa-1 niso iz Rima, zapustiti to mesto in oditi v svoje rojstne kraje. No-peža. Vrh tega je Napoleon hotel z vsemi temi uredbami doseči, da ! dalje je Napoleon tudi število škofij v papeški državi znižal na tri in bi postala Francija in Pariš ne samo vojaško in politično, ampak razpustil vse italijanske verske redove, zasegel njihova posestva in tudi duhovno središče in prestolnica sveta, kateremu bi sam postal premoženje, ki ga je po večini zaplenil. Ker pa »se tek veča z jedjo« | vrhovni sodnik. I in je hotel pobrati tudi drugo cerkveno imetje, je tudi v ta namen Tistim trinajstim kardinalom, med katerimi je bil Consalvi, ki našel izgovor ali navidezen pravni razlog; Napoleon je ukazal, da so oiso priznali postavnosti njegove ločitve od Jožeiine in se,yeda niso tisti škofje in duhovniki, ki so Franciji odrekli prisego zvestobe, ob-prisostvovali njegovi poroki z Marijo Luiso, je Napoleon prepovedal sojeni na pregnanstvo in na zasežbo premoženja. Na osnovi tega nositi kardinalski plašč, odvzel jim je njihove dohodke ter jih v sprem* povelja je bilo odstavljenih trinajst kardinalov, devetnajstim škoiom »Itu orožnikov pognal iz prestolnice; v prvem navalu jeze je tri hotel so pobrali vse.in jih z orožniki odgnali v pregnanstvo, kakih dve sto dati celo ustreliti. Tako je tudi Portalisa, državnega svetovalca in duhovnikov (kanonikov in župnikov) pa so pognali na Korziko. Da bivšega ministra, pognal iz vseh uradov in pregnal samo zato, ker se verniki nikakor ne bi mogli dvigniti v obrambo svojih škofov in ni naznanil nekega svojega sorodnika, o katerem je vedel, da je dobil duhovnikov, je cesar za deset tisoč mož pomnožil italijansko oboro-neko papeževo pismo. 1 ženo vojsko is zaukazal Miollisu, naj bo v primeri vstaje neizprosen. Medtem so se v Toskani, v Piemontu in po vsej Italiji polaščali tudi premoženja tistih škofov, ki jih papež ni potrdil. Nikogar pa ni bilo,. ki bi 6i upal kakor sans-soucijski mlinar zaklicati Napoleonu: »V Parizu so sodniki!« Napolen zadene papeža na n aj obču11 j iv e j š e mesto. Ko je Napoleon videl, da ni mogel utruditi papeža niti z neizprosnim ujetništvom niti^ z ravnanjem, ki je nasprotovalo njegovi gmotni blaginji, niti z žalitvami in poniževanjem, ga je poskušal prisiliti k poslušnosti s tem, da ga je napadel v njegovem svojstvu cerkvenega poglavarja. Spočetka mu je docela preprečeval samo stike z nefrancosko duhovščino, hkrati pa mu jih je tudi s francoskimi škofi zelo otežkočal. Papež je bil tako osamljen, da je moral, ker je potreboval tajnika, vzeti nekoga izmed služabnikov, ki je pač zual čitljivo pisati, toda ne bi znal sestaviti niti najpreprostejšega pisma. Najsi je torej papež sam reševal velikansko število zadev, so vendar prošnje škofov, vloge za pojasnila, spreglede in odločbe kupoma ležale nerešene na njegovi mizi. Zaradi silnih naporov, ki jih je opravljal, se ga je pogosto lotila vrtoglavica. Samo po sebi je razumljivo, da je papež vsa pisma brez izjeme dobival odprta, sčrtana in z veliko zamudo. Neko pismo na primer, ki mu ga je pisal kardinal Fesch prvega aprila, je dobil šele prvega maja. Če izvzamemo že omenjena in nepomembna sporočila Moniteurja, je bil papež brez novic, ne samo v svetovnih, ampak tudi v cerkvenih in verskih zadevah. Ta osamitev je bila čedalje hujša. Leta 1811 je cesar zaukazal, da ne smejo dovoliti, da bi k papežu prihajal kak sel in da tudi sam ne sme uporabljati slov; in ker mu je prvo priložnost, da se je papež sešel s škofom, dal savonski škof, je naročil temu, naj se preseli v Pariz. Vrh tega je ukazal pokrajinskemu načelniku, naj pazi na liste, ki so blizu papeža, in si zapomni najdelavcejše, da bi tudi tiste, če bo le mogoče, odstranil. Res je nekaj služabnikov, ki so se pokazali navezane na papeža, ne samo odstranil, ampak celo zaprl v lenestrellsko ječo. i I m ni!) Ljubljana 7. Pastir se je tedaj opogumil in zlodeja zaprosil: »Rad l>i postal bogat, tako bogat, da bi postal graščak, lastnik te h očk e graščine !< >Kaj pa mi daš za plačilo, če ti pomagam do bogastva in če postaneš liočki graščak?« ga je zlodej trdo skušal; s svojim zelenim pogledom pa ga je kar vezal nase. »Vse, kar hočeš; le mnogo denarja bi rad imel, ker potem bi bil bogat in srečen; potem bi ne nosil tak pokvečen klobuk, no ovčji kožuh brez rokavov. Bil bi s^gčcn, presrečen!« 8. Zlodej se zakrohota: »Bogat boš! Ce pa boš zaradi denarja tudi že sre* čen, boš šele videl! — Razume se, da napišem pogodbo: jaz dam tebi denar, ti pa meni dušo! — Če pa bi tvoje iz kakršnega koli vzroka ne dobil, mi daš namesto svoje duše kogar koli iz tvoje družine!« Pastir se prestraši: »Saj nimam nikogar, ker še nisem oženjen; ne žene, no otrok!« »Kar še ni, še lahko bo! — Po dušo pa pridem takrat, ko me boš ti poklical, ali pa vsaj na tihem želel, da bi prišel!« je končal zlodej. S snegom tudi partizani kopnijo.. V Kočevju so ujeli partizanski terenski vod \ Dobrepolje, 24. februarja. Dne 19. februarja so 6e fantje vaške straže v Hočevju zares junake, izkazali. Majhna 6traža — 12 fantov — je krenila v gozdove proti Lazam in Korinju, da preišče ta teren. Bogve kolikokrat so prehodili ta teren, vendar so partizani, skriti v svojih podzemskih brlogih vse te mimohode 6rečno prestali. To pot pa se. iiin je pokazilo. Prav nič ni vedela straža, koliko jih je, vendar 6i niso prav 'nič pomišljali obkoliti Ift napasti posadko, čeprav so vsi tvegali svoje življenje. Njihovo junaštvo in odločnost je bilo bogato poplačano. V .kratki borbi se jim je namreč posrečilo ujeti ves terenski partizanski vod, ki je skrbel za obveščevalno službo skoraj za vso Suho Krajino, krško in dobrepoljsko dolino. Človek bi mislil, da se bodo ti »legendarni borci » zares borili kot levi, saj tako beremo v njihovih listi" čili, toda ob prvih odločnih in dobro pogodenih strelih jim je padla puška iz rok in 60 6e kot preplašena zverjad razbežali na vse strani. Fantje niso odnehali, ampak so jih vzeli V6ak nekaj na muho tako da je od celega voda pobegnil samo eden (Seme Anton iz Vidma) in še temu so tik za petami. Kaj prijazen je bil pogled na te umazane in razcapane »osvoboditelje*. Uši toliko, da bi jih lahko izvažali, lasje prav do srede (jrbta, brada divje razmršena, skoraj vsi bosi, raztrgani pa popolnoma, zares legendarni »osvoboditelji* in »tesarji* novega socialnega reda. Alarsikdo 6e je ob tem lepem plenu naših fantov oddahnil. Saj 60 bili med tenu ujetniki glavni 6trahovalci in agitatorji krške doline, Suhe Krajine, vse tja do Dobrepolj. Sami domačini so bili to, ki 60 še danes skrbeli, da je bila »velika partizanska armada* pravilno obveščena o situaciji na tem terenu. Najmarkantnejša osebnost med ujetniki je seveda znani korinski učitelj Ožbald Vladimir, politični komisar in 6trahovdlec vseh vasi od Krke tja do Zvirč. Kot vsi komisarji, tako je bil tudi ta oborožen samo z revolverjem, ki mu ga je dal znani Eartizanski komandant »Primož* ali po naše »Turn-err«, učitelj iz Višnje gore. Kot vsak partijec, tako je seveda tudi on vse svoje zločine trdovratno tajil, toda preveč jih je, da bi mogel uiti neizprosni roki. — A4ed jetniki joka danes za lepim partizanskim življenjem Zaviršek Franc iz Gabrovšic, kateremu 6e mora marsikateri zapeljani kmečki fant zahvaliti, da danes tava po gozdovih, pričakujoč, kdaj bo tudi njega zadela neizprosna usoda. — Prav tako 60 prispeli do zadnjega kantona 6vo- 7 n 1 n/= tfiorro t__I: J •_________:___________ - ---- -- Znojil, Zajc Anton iz Vid- ma Zupanc Stanislav iz Znojil pa je že med borbo dobil 6voje plačilo. Tak ie žalosten konec terenskega partizanskega voda. Končana je njihova pot »Po blatu in krvi*, kot jo označuje sam partizanski pesnik Matej Bor (Rob) v svojih pesmih »Previharimo viharje« Ni se motil, ko ugotavlja v eni svojih pesmi kje so partizani doma. Pravi namreč, da »Njih korenine plodne poženo prav do pekla*. Da, tam je njih pravi dom. Od tam dobivajo novih moči za njihova zločinska dejanja, tam so vsi oni ukoreninjeni, ne pa v našem narodu, ki jih sovraži kot škodljivi mrčes in komaj čaka, da jih v zemljo potepta. Zato pridite »rdeči pionirji«, pridite »rdeči inženirji«, da prejmete še drugi plačilo za svoje delo. I Partizanka Lesar Marija iz Ribnice prijeta Blizu Dravelj pri Ljubljani so ujeli sestro proslulega partizanskega terenca in ovaduha, ki* jo spravil v smrt 4 nedolžne ljudi iz okolice Ribnice, Lesar Marijo. Lesarjeva se je že dalj časa klatila s partizani, končno pa je tudi njo doletela usoda, ki neizprosno in zanesljivo 6ledi še pre- j ostalim in razkropljenim partizanskim krdelom. Moščanski sadjarji o svojem društvenem delu Ljubljana, 24. februarja. Odbor »Sadjarskega in vrtnarskega društva — podružnica v Mostah« — je podal v Mladinskem domu na Kodeljevem obračun svojega dela za dve poslovni dobi. Skupščino je vodil predsednik Lojze Erjavec. Popoln razmah podružničnega dela so ovirale nekatere težave, ki jih bo treba v bodoče v korist splošnega napredka odpraviti. Moščanski sadjarji bi zlasti potrebovali sposobno strokovno moč, ki bi bila voljna opravljati za podružnične člane potrebna sadjarska dela. Podružnica je p*v magala svojim članom, da so si lahko nabavili orodje, jim poskrbela ceneno brozgo za škropljenje, nabavo dobrega semenskega krompirja. Za letos ga je podružnica naročila 2000 kg, ki ga bo skušala dobaviti podružnici centrala. V bodočnosti bo morala podružnica misliti tudi na gradnjo svoje lastne sušilnice. V kratkem bo j>odružnica priredila strokovni, poučni predavanji. Pri volitvah je bil izvoljen nov odlior, v katerem so naslednji gospodje: lx>jzo Erjavec, predsednik, Ivan Gašperšič, podpredsednik. Hinko Uhlif, tajnik, Anton Lavrič, blagajnik, Matko Velikonja, gospodar, odbornik brez mandata pa Franc Kiemenc. Sadjarji so prepričani, da bo novi odbor mejnik v razvoju in napredku moščanske podružnice, ki bo lahko s jvožrtvovalnostjo v svojem velikem okolišu mnogo storila za napredek sadjarstva v Mo-stah, na Kodeljevem in v Zeleni jami. Določene italijanska telovadkinje bodo v kratkem odšle pod vodstvom predsednika italijanske telovadne zveze v Budimjiešto, kjer se lmdo pomorile s telovadkinjami budimpeštan-skega poštnega športnega društva. V Oslu so imeli prvenstvene tekme v hitrost-drsaniu- Tekmovali so v teku na 1500 in 5000 m. Zmagal jo znani tekač Hans Engnestan-gen pred nevarnima Oivindom Wolffom in Yn-gvar Hansenom. Pri juniorjih pa je v teku na "00 m zmagal Thorstein Loken v času 5:39,9. Drugi pa je bil Rolf Johanssen s 5:36,3. Nov svetovni rekord v obojeročnem potegu je postavil Francoz Ferrari. Z obema rokama je potegnil 153.5 kg, s čimer je prekosil dosedanji rekord. Koledar Sreda, 24. svečana: Matija, apostol; Sergij, mučenec; Primitiva, mučenica; Lucij, mučenec. Četrtek, 25. svečana: Valburga, devica in opa« tiča; Feliks III., papež; Cezarij, spoznavalec. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12, in mr. Komotar. Vič, Tržaška cesta 48. Okusna reklama jo vabljiva. Čeprav zadnja čase Ljubljančani tožijo, da so postale ulice našega mesta nekoliko monotone in da ni več tistega živahnega trgovskega vrvenja, kakor je bilo prod vojno, vendar je treba priznati, da se najdejo podjetne tvrdke, ki znajo še oživiti domačo podjetnost Znak to podjetnosti pa je reklama. Marsikatera tvrdka je v teh vojnih časih skoraj resignirala na reklamo in človeka kar razveseli srce, ko vidi sem in tja neko poživljeno propagando. Ena izmed glavnih žil prometnega središča Ljubljane je Prešernova ulica. Po tej ulici gre vsak dan nad jrolovico ljudi, ki imajo v mestu opravek ali ki stanujejo v njej. Prijetno so so začudili, ko so včeraj opazili na eni izmed trgovin zanimivo novost. Je to ogromen lik v obliki nalivnega peresa. Tvrdka »Everest«, splošno znana vsem našim čitateljem, si je omislila to novost v reklami. Marsikdo, ki je že jmtoval po večjih evropskih mestih, je spoznal ta način reklame. —. Tvrdka, ki se jo poslužila te reklame, je torej tudi v tem oziru utrla pot tej novosti, hkrati pa je poživela s tem zunanjost Prešernovo ulice. Glasbena akademija priredi v petek 26. februarja v veliki filharmonični dvorani javno produkcijo slušateljev GA in gojencev SGŠ, oddelkov za klavir, violino, solopetje in orkestralne inštrumente. Sodelujejo slušatelji in gojenci profesorjev Trosta, ŠLaisa, Trostove, Betetta, Vogelnikove in Dariana. Pričetek produkcija ob 18.50. Sporedi, ki veljajo kot vstopnice, SQ na razpolago v knjigarni Glasbene Matice. Naš prvi klavirski mojster Anton Trost bo sodeloval na velikem vokalno-inštrumentalnem koncertu Glasbene Matice kot solist in izvajal naslednja dela: najprej bo zaigral arijo z varija-cijami iz Suite v starem slogu, nato štiri Škerjančevo skladbe in Fantastično kolo, ki ga je napisala skladateljica Mirca Sancinova. Vsa dela se bodo prvič javno izvajala na našem koncertu. Pianist Anton Trost ni le izredno visok umetnik na svojem inštrumentu, temveč tudi muzik, ki zna izredno srečno sestaviti svoje koncertne sporede, ki so nadvse zanimivi in prinašajo vedno kaj novega. Tokrat je obrnil svojo posebno pozornost na izvirna dela iz naše literature, jx>dal jih bo z vso svojo priznano umetniško zrelostjo in jih tako že pri prvi izvedbi uveljavil v koncertni dvorani. Poleg pianista Trosta bodo nastopili v ix>nedeljek, dne 1. marca ob j>ol 7 v veliki unionski dvorani še sopranistka Valerija IIeybalova, violinist Karlo Rupel, basist Julij Betetto in godalni orkester Orkestralnega društva Glasbene Matice pod vodstvom L. M. Škerjanca. Vstopnice v Knjigarni Glasbene Matice. »Ulica št. 15«, veseloigra v štirih dejanjih, bo uprizorjena v nedeljo, dne 28. februarja ob petih popoldne v frančiškanski dvorani. Frančiškanska prosveta vabi svoje občinstvo, da so to zanimive igre v čim večjem številu udeleži. — Vstopnice dobite v predprodaji že od četrtka dalje v trgovini Sfiligoj. Matijev semenj v Ljubljani Ljubljana, 24. februarja. Danes, v sredo na dan sv. Matije je bil običajen tržni dan, srednje živahen, nekoliko meglen, toda v prometu zelo zanimiv. V tednu, ko je v stari Ljubljani sv. Matija led sekal, je bil navadno velik Matijev semenj, ki je trajal jw ves teden in je bil zelo dobro obiskan od de-želanov. — Matijev semenj je bil j>red dobrimi 70 in več leti sila živahen. Trgovci so pričakovali kupcev z dežele in se preskrbeli z vsem blagom, ki ga je navadno dežela potrebovala. Velike šotore so sejmarji postavili na gotovih, za semenj določenih krajih, posebno živahen je bil prostor pred sedanjim Mestnim domom. Matijev semen j pa je bil kako leio tudi slabo obiskan. Tako je novičair v »Novicah« z dne 24. februarja potožil: Veliki sejem ljubljanski (Matijev), ki se^ jc začel v ponedeljek, je bil prav maihen. Če bi male peščice ženinov ne bilo, ne bi bilo skoraj kupca v štneunah. Isto tako je bilo na živinskem sejmu: živine (goved in konj) precej, ali kupca malo, za krave Še največ; cena jim jc bila nizka; v vsem se jo kazalo, da klaje manjka. Največ ljudi je na srjm pripeljala gorenjska železnica v jzonede-1 jek zjutraj; bilo jih je okoli 800 — toliko v enem jutru menda še nikoli. * Statvo-mehnnične kupimo. Vse 51 rinef Ponudbe je poslati upravi »Slovenca« pod »Statve-1030«. Edgar Wallace: 27 Žabar s = Dvignila sta se in sc mirno odpravila I proti vratom .Eden od natakarjev je pritekel za njima. »Gospoda želita plačati?« je dejal. »Da, oa, toda malo pozneje, po dveh, treh minutah,« je dejal Dik. V tem trenutku je kazala ura 1 po polnoči. Točno tri minute kasneje je bil klub v policijskih rokah. Ob eni uri petnajst minut je bil izpraznjen. V klubu so ostali le zajrosleni detektivi in osebje. »Kje je Ilagn?« je zasliševal Dik plačilnega. »Je že šel domov,« je odgovoril mož godrnjaje. »On gre vedno zgodaj domov.« »To si si ti le izmislil, sinko moj,« je rekel Elk. »Peljite me v njegovo sobo!« Prišla sta v veliko, lepo opremljeno sobo brez oken. Bila je v pritličju. Medtem ko so detektivi preiskali knjige ter vsak list v njih preobrnili, je Lik ogledoval sobo. V enem kotu je stal majhen safe, na katerega je pritisnil policijski žig. Na zofi je ležala obleka, ki je bila oči-▼idno na. hitro slečena. Elk je obleko natančneje pregledoval in jo nesel jx>d svetilko. V obleki je spoznal frak, ki ca je prejšnji večer nosil Ilagn. »Pripeljite mi takoj plačilnega!« jc zapovedal enemu izmed pod uradnikov. Plačilni pa ni hotel dati nobenih pojasnil. »Gospod ravnatelj Ilagn vedno menja obleko, če gre domov,« jc j»ojas-njeval. »čemu pa je odšel domov, preden je bilo v klubu konec zabave?« Mož je zmiguil z rameni in nadaljeval: »Ne poznam njegovih zasebnih navad,« je rekel in Elk ga je hočeš — nočeš odslovil. Ob steni je 6tala toiletna mizica in ogledalo. Na obeh straneh ogledala sta se nahajali dve luči, ki pa sta bili brez senčnikov. Elk je prižgal luč in pri močni svetlobi natančno preiskal mizi-••o. Prvo, kar je_ našel, sta bila dva lopa las. Dal ju je na rokav suknjiča, ki ga je porabil kot podlago, da bi bolje ugotovil barvo la«. V predalu je našel ix>tem še steklenico z alkoholskim lepilom. Končno pa je še natanko pregledal ščetko. Potem je dvignil košaro za papir in stresel njeno vsebino na mizo. Našel jc par raztrganih računov, trgovska pisma, prijavo trgovskega obiska, tri ogorke smotk in razne papirnate koščke. Eden teh je bil namazan z lepilom in je lepe! na drugem kosu papirja. »Stavil bi, da je v ta papir obrisal svojo krtačo,« je dejal Elk. S precejšnjo težavo je razlepil listek. Listek je bil popisan s strojem. Na listku so bile le tri vrstice: »Nujno. Obiščite 6edem v E. C. 2. Nobenega napada. Zagotovite si izpoved M. e.-a Nujno! Ž. I.< Dik je vzel listek iz Elkove roke in prebiral njegovo vsebino. »V tej točki, da ne bo nobenega napada, se mož vara,« je rekel. »E C. jjomeni Eldorska cesta. In 2 je ali številka 2 ali pa ob drugi uri.« »Kdo pa je M?« je vprašal Elk zamišljeno. »Bržkone Mills, mož ki je podal izjavo in ki je v \Vandsworthu zaprt. Njegova pismena izjava nam bo precej koristflu. Saj jo je podpisal, kajne?« »Da. podpisal jo jc,« je dejal Elk zamišljeno. Papir je obrnil in končno našel to, kar je iskal. Na drugi strani papirja je bil namreč s strojem napisan naslov prejemnika: Gospodu G. V. Hagnu. lleronov klub. Na hrbtu je bil tudi pečat okrajnega društva postreščkov. Elk je poklical vratarja. »Ali se morete sjromniti, ob kuteri uri je bilo oddano kTpismo?« Vratar je bil star odslužen vojak, edini od aretiranih, ki je razumel položaj. v katerem je bil. ^JPismo je prišlo okoli devete ure, gospod inšpektor,« je rekel, priprav- ljen s svojo izpovedjo olajšati delo uradnikoma. V dokaz svoje navedbe je I prinesel dostavno knjigo, v katero je pismo zabeležiil in ga potem dalje predal naslovljencu. »Pismo je prinesel j postrešček.« I »Ali dobiva na ta način gospod Ilagn večkrat pisma?« ga je vprašal kapetan Dik. »Le redkokdaj, gospod inšpektor,« je dejal vratar ter vprašal malce prestrašeno, kaj se bo z njim zgodilo. Sedaj greste lahko domov, vendar pa le s spremstvom. Tukaj pa ne smete z nikomer govoriti in nikomur [»-vedati, da ste kaj povedali glede tega pisma. Ali ste razumeli?« »Da, gospod inšpektor!« je vzkliknil ves srečen, da gre lahko domov in se izogne ostalim neprijetnostim. Elk je poklical telefonsko centralo in zapovedal, d« prekine za eno uro vse telefonske pogovore. Ura je kazala tri četrt na dve. Osemnajstim detektivom je ukazal, da_ ostanejo v klubu, ki ga naj nadzirajo, sam pa se je odpeljal z Dikom in ostalimi detektivi z največjo brzino v Tottenham. Nekako sto metrov, pre-j den je avto dospel do Eldorske ceste, | je dal avto ustaviti in vsi so se podali peš proti Eldorski cesti. Dik je zapovedal detektivom, naj gredo v stranske ulice, sama z Elkom pa sta šla kar naravnost. Na vogalu Eldorske ceste je Elk. šele videl, kako umestna je bila Diko-1 va previdnost. Neki možak je slonel ob cestni svetilki. Elk je začel precej glasno razpravljati z Dikom o nevnž-nem predmetu ter se je na ta način brez slehernega suma približal možu ob svetilki. Mož se je obotavljal malo predolgo. Ko sta bila že skoraj mimo, se je obr-. nil Elk k njemu rekoč: »Ali imate morda vžigalice?« »Ne,« je zamrmral. V naslednjem trenutku je že ležal na tleh. Elk mu je pokleknil na prs« in ga s svojimi koščenimi prsti zgrabil za goltanec. »Če le pisneš, Žabar, bo po tebi!« mu je zagrozil. Mož je bil takoj v rokah priteklih jvolicistov, ki so ga zvezali, mu zamašili usta in odvedli v policijski avto. Vse to se je zgodilo še preden se je dodobra zavedel, v kakšno past je padel. „ . >^r<5e. J® odvisno .še od tega, če je zahar, ki je na straži med vrtovi opazil ta dogodek, če je vse to opazil, se bodo dogodile še lepe reči.« Medtem ko je Elk to govoril, si je otepel prah s plašča, ki se je na njem nabral, ko je klečal na žabarjevih prsih. Toda, kakor je bilo videti, je bil drugi stražar na hodniku. Elk je pri vhodu mirno in tiho obstal. Prisluškoval jc in slišal knintu udušene korake. Smuknil je na hodnik in namerno ni preveč tiho hodil. »Kdo je tukaj?« ie vprašal stražar. »Jaz!« je šepnil Lik. »Ne delaj tolikega hrupa!« Boljševiška nevarnost je dosegla svoj vrhunec Od tedaj, ko so Turki oblegali Dunaj, Evropa še ni bila nikdar tako ogrožena kakor danes Moskovska »Pravda« je prinesla, kakor piše agencija »La Corriepondenza«, članek, v katerem je zapisano, da je pravi namen, ki ga ima Sovjetska Rusija v sedanji vojni, pregnati Nemca z njihovega ozemlja. Stalin da še daleč ne misli polastiti se kakšnih drugih pokrajin ali podjarmiti drugih narodov. Sovjetska zveza da nima niti namena, vsiliti drugim narodom 6vojega lastnega političnega režima in 6vojega socialnega reda. Ona da bi odklonila vmešavanje v notranje zadeve drugih narodov. Isto vprašanje obravnava tudi članek, ki je izšel v »Ooteborgs Handels -och Sjofartstidning«. V njem stoji, da se Stalin ni nikdar zanimal za Troc-kijeve in Leninove načrte, kako zrevolucionirati svet. Ruska vojska da ima nalogo zadržati sosednje roparje, ne pa nadaljevati 6vetovno revolucijo. Šele ko je v Nemčiji prišel na oblast narodni socializem, da je Stalin potisnil naprej ruske postojanke za primer nemškega vdora. »Porcelan iz evropskega salona« Smisel teh besed — po ud a rj'a agencija »La CorrisjKmdenza« — je očividen. Ž njim 60 skušali preslepiti 6vet, kakšnega pomena bi bila v tej vojni ruska zmaga. V Moskvi 60 že pred nekaj časa opazili, da s spremembo položaja na vzhodu tudi v tistih deželah, ki ne goje simpatij do osi, niso prav preveč zadovoljni. Zato skušajo dopovedati, da Sovjetska Rusija v primeru 6voje zmage ne bi razbila na drobne kose »porcelana iz evropskega salona«. Sovjetska zveza, ki se zdaj vojskuje iz narodnih razlogov — tako pravijo v Moskvi — bi evropskim narodom prinesla manj 6trahu in nasilja kakor pa Sovjetska zveza, pred katere armado bi nosili zastave mednarodnega boljševizma. Pod krinko »Intourista« Moskovski propagandisti in njihovi podrepniki V zahodni Evropi skušajo torej zmanjšati v očeh drugih fiomen tega, kar se. zdaj odigrava na evropskem vzhodu. Takšni poskusi niti niso kaj novega. Moskva je organizirala »Intourista« z edinim namenom, da bi dala nasilnemu boljševiškemu ravnanju v Rusiji milejši, za tujce znosnejši obraz. Z izjemo nekaj norcev od onstran Atlantika je temu nasedlo le malo tujcev. Danes 6kušajo uporabiti isto metodo za ruske vojne namene. Vojne namene boljševizma, to ee pravi svetovno revolucijo in priključitev Evrope k sovjetskemu sestavu, skušajo zakriti 6 krinko vojnih namenov, ki si jih je zastavila organizacija »Intourist«, z osvoboditvijo »svete ruske zemlje«, ki so se je polastili napadalci z zahoda. Igra z baltiškimi državami Sicer pa ni težko ovreči trditev omenjenih dveh časopisov — pripominja »La Corrispondenza«. Če bi si bila Moskva želela baltiških dežela 6amo iz vojaških razlogov, bi se bila očividno lahko zadovoljila 6 tem, da bi v njih postavila ruske posadke. Vsekakor pa drži, da so te dežele celo pod carsko rusko vlado ohranile svojo lastno civilno upravo. HENRIK S1ENK1EW1CZ ROMAN V SLIKAH Boljševiki pa so prisilili baltiške jx>krajine k temu, da so pismeno- pristale na to, da postanejo sovjetske republike in da sprejmejo komunistični red. V ta namen 60 vse uglednejše zastopnike po vrsti pregnali in jih »likvidirali«, to 6e pravi postrelili ali pa odvedli v Sibirijo. Ko so nemške čete 06vo- t bodile baltiške dežele, je bil tam komaj še kak | redek preostanek tistega, kar je prej tvorilo ra-zumniški sloj. Enako so potem Rusi postopali tudi v ti6iem delu Poljske, ki so 6i jo priključili, ter v romunski Besarabiji. Samo iz vzhodne Poljske 60 po zatrdilih generala Sikorskega odvedli 1.8 milijona Poljakov v notranjost Rusije Od teh ji je zdaj pri življenju samo še kakšnih 365.000. V Besarabiji so joobili ali pa odvedli vse tiste, ki 60 imeli več ko 750 lir mesečne plače. Pred nedavnim pa je moskovski radio govoril, da so bili v nekaterih balkanskih deželah, zlasti pa v bivši Jugoslaviji, ustanovljeni krajevni sovjeti. Te trditve pa ne odgovarjajo resnici, vendar pa očitno kaže, kakšne 60 moskovske želje. Zgovorni primeri so tudi Španija, Finska in Perzija Drug primer, kako 6e boljševiki prizadevajo, da bi drugim narodom vselili sovjetski U6troj, je bila zadnja španska državljanska vojna. Tudi za rusko-fin6ke vojne jiozimi leta 1939-40 so boljševiki postavili sovjetsko finsko vlado 6 predsedni-.kom Kuusinenom na čelu, vlado, ki je potem še živela v »karelij6kofiti6ki sovjetski republiki«, ustanovljeni po omenjeni vojni. V Perziji 60 potem, ko so *o deželo razdelili v rusko in angleško Vplivno področje, Rusi takoj začeli sovjetizirati severne pokrajine, ki so jih bili zasedli. Pa tudi v drugih azijskih deželah, ki niso nikdar tvorile sestavnega dela Sovjetske zveze — na primer v Mongoliji — so bile postavljene sovjetske vlade jx>d žezlom Moskve. Nevarnost kakor leta 1683 pred Dunajem To 60 dejstva, ki jih nihče ne more zanikati — pripominja »La Corrispondenza«. Če jih Rusi zdaj zanikavajo, delajo to iz taktičnih razlogov. Boljševiška nevarnost je zdaj na vrhuncu. Kdor bi skušal dokazovati, da ni tako velika, je bodisi norec, boljševiški plačanec ali pa sam boljševik. Od tedaj, ko so Turki naskakovali Dunaj (1683), Evropa še ni doživela tako velike nevarnosti, kakor j‘i preti zdaj. Dunaj je bil tedaj rešen po zaslugi grofa Starhemberga, ki je kot branitelj znal organizirati vse moči v me6tu.' Danes je Evropa v enakih okoliščinah, kakor je bil tedaj Dunaj. In kakor 60 se takrat vsi brez razlike stanu združili, da odbijejo skupnega sovražnika, tako tudi danes velja za ev-rojDske narode en sam ukaz: združiti se in se •»e dati preslepiti od prekanjenega sovražnika. Vzpostavitev rednega železniškega prometa na Hrvaškem Vlaki na progi Banjaluka— Prijedor—Bosanski Novi—Zagreb spet vozijo Zagreb. (MT1). Ozemlje, ki se razprostira zahodno od Banjaluke do Bihača, ki 60 ga hrvaške in nemške čete zadnje čase uspešno očistile partizanov, naj bi bilo zdaj vključeno v prometno omrežje severno od Save ležeče Hrvaške. Upravne oblami so povsod v zasilno zgrajenih poslopjih že začele z delom. Začeli so [»opravljati tudi razdrte železniške proge in porušene mostove. Najvažnejše delo je bila ponovna vzpostavitev železniškega prometa na progi Banjaluka—Prijedor—Bosanski Novi—Kostajnica—Zagreb. Ta proga teče od Banjaluke najprej proti severovzhodu nato pa proti severu, kjer je potem zvezana s progo Brod—Zagreb. Prvi vlak je odpeljal po tej progi prejšnji torek zjutraj, in 6icer zelo počasi, ker proga še ni bila povsem zanesljiva. V nekaj dneh bo vzpo6*av-1 jen železniški promet tudi na progi med Banjaluko in Sonjo ob Savi. Treba je najprej postaviti vsaj zasilna mostova pri Volinju in Strižiču. Do tja poteka zdaj promet z osebnimi in tovornimi vozili. V teku 60 tudi že dela za vzpostavitev železniškega prometa na progi Banjaluka—Sanski Meški Most. Glavna naloga francoske milice Pariz, (DNB). Olavni tajnik Darnand je prejšnji torek pojasnil ustanovitev francoske milice, Bila naj bi — kakor 6e je izrazil Darnand — orodje v rokah države proti tistim ljudem, ki so hoteli nesrečo in propad Francije. V notranjepolitičnem oziru obstoji nevarnost, ki jo je mogoče označiti z eno samo besedo: boljševizem. Če bi 6e boljševizmu [»osrečilo doseči uspeh, bi 6e razširila po vsej Franciji državljanska vojna. Francija, ki nima vojske in mornarice, ne sme — je. dejal Darnand — pri pobijanju te nevarnosti razkroja računati na tujo [>omoč. Zato je prva naloga francoske milice — je končal svoja izvajanja državni tajnik Darnand — Francijo rešiti pred boljševizmom. Viharna preteklost redke poštne znamke Najdražja znamka na svetu ima kaj čudno preteklost. Stara je danes devetdeset let. Jeseni 1853. leta je poštni urad v Georgetovvnu, glavnem mestu Guajane, zaman čakal na obljubljeno pošiljko tisoč novih znamk. Ljudje, ki so imeli opravka 6 pošto, eo zahtevali, da se odpošljejo pisma, ki so 6e medtem nabrala. Kaj je preostalo poštnemu upravniku drugega, ko da je dal natisniti 10 novih nadomestnih znamk. Dva dni po tistem, ko 60 bile znamke I I 251. Po Petronijevih besedah Je nastopil molk. Popeja in vsi navzočni so strmeli v Nerona kakor v mavrico. Cesar je začel dvigati ustnice skoraj do nosa, kakor vedno, kadar ni vedel, kaj naj stori. Tedaj je stopil naprej Tigelin in dejal: »Gospod, dovoli, da odidem. Moja ušesa ne morejo slišati, da te kdo imenuje požigalca in strahopetnega ce-sarjal« »Igra je izgubljena!« je šinilo Petroniju po glavi. Toda zaničljivo je pogledal Tigelina ter rekel: »Tigelin, ti si glumač. Hliniš neizmerno ljubezen do cesarja, prejle pa si mu grozil s pretorijanci, kakor smo vsi razumeli!« 252. Vsi so osupnili, zakaj nihče ni pričakoval, da bo Petronij tvegal kaj takega. Zmaga je bila njegova — pa le trenutek, zakaj tedaj je planila pred cesarja Popeja in vzkliknila: »Gospod, kako moreš dovoliti, da kdo kaj takega o tebi samo misli, kaj šele, da si drzne to povedati na glas in vpričo tebe!« »Kaznuj predrzneža!« so začeli klicati dvorjani, ki so v trenutku zaslutili, da bo Neron odnehal cesarici. Neron je svoje kratkovidne oči uprl v Pe-tronija, rekoč: »Tako torej ml povračaš naklonjenost, ki sem ti jo vedno izkazoval?« izdelane, j’e bilo od zasilnih znanih devet prodanih, ena po je ostala v predalu poštnega uradnika. Ni znano, kje je danes tistih devet zasilnih znamk, ki so bile poslane v Evropo, pač pa vedo le za deseto. Poštni upravnik jo je poklonil svojemu nečaku. Mladenič je hranil 20 let to znamko, dokler je ni opazil njegov 6tric, ki je bil strasten zbiralec znamk, in jo od njega odkupil za 12 šilingov. Leta 1884 pa je V6a 6tričeva zbirka znamk prešla v roke nekemu Francozu, ki je živel na Guajani. Leta 1899 jo je ta Francoz odnese! v Pariz kjer jo je pokazal svojemu prijatelju, grofu Philippu de la Renotieru de Ferrari. Čim jo je grof videl, je bil tako navdušen za znamko, da je plačal zanjo 3000 frankov. Pozneje je živel nekaj časa v Nemčiji z namenom, da se seznani z nemškimi pokrajinami in prebivalstvom in je napisal o tem svoje spomine, ki jih je objavil v časopisih. Zahvalil ee je med drugim tudi za gostoljubnost, ki so mu jo izkazo- vali tn je temu dal svojega poudarka Se z besedami: »imel boni nekoč se priliko, da svojo hvaležnost [»plačani tudi na drug način, ne samo z besedami.« Svojo obljubo [e Ferrari držal. Ko je oktobra 1918 umrl na svojem jx»6estvu v Normandiji, je v 6vo;l ojioroki določil, naj dragoceno znamko, ki je medtem postala še do6ti dražja, dajo v znak njegove hvaležnosti do nemškega naroda nemški vladi. Spričo tedanjih okoliščin pa njegove [»slednje volje niso izpolnili. Znamko so zaplenili, ki je kot posebna redkost prišla v roke nekemu ameriškemu zbiralcu znamk, ki jo je kupil za 33 tisoč dolarjev. Čez eno leto je znamko prodal nekemu bogatemu petrolejskemu magnatu v Mehiki za 70 tisoč dolarjev. Njemu pa ta dragocenost ni prinesla 6reče. Bil je umorjen in njegov morilec je edinstveno poštno znamko odnesel obenem z drugim plenom. I Od tedaj o znamki ni ne duha ne sluha. T"‘ 1 $1 £ s 1 $ T* IZVIRNI ROMAN »Da si- le prišel!« je rekla nazadnje ona. »Minka je že ves čas sanjala, da boš prišel. Čakala te je in gledala v dolino. — »Prišel bo,< je rekla, — a jaz ji nisem verjela. Pa se le ni motila. Saj pravim, ta naša Minka I« Boštjan je dekle ljubeznivo pogledal in se ji smehljal. Minka pa je kakor otrok [»ovesila oči. »Stopimo, no, v hišo! Lačen si in utrujen. Dobro, da sem spekla kruh. Dober je, kar hrustal ti bo med zobmi. V Ameriki nisi imel takega,« se je malo pohvalila, kot se rade v svoji skromnosti vse kmečke matere, že kaj nudijo. »Verjamem, verjamem, mati,« se je zasmejal in postal takoj resen. »V Ameriki jo krun grenak, trd.. .< »Vem. vem, kaj je tuj kruh. Tudi sama sem si ga služila, pre-den sva se vzela. Grenak je, grenak, pa še kakol Človek mora marsikaj okusiti, preden se postavi na svoje noge, ker šele [»otlej ve prav ravnati in živeti,« je govorila, ko je prestopala hišni prag. Boštjan jo je opazoval Posušila se je kakor drevo. Lica so Jt upadla, postala bleda in sjiod temne rute so ji silili osiveli lasje. Zelo 6e je spremenila v zadnjih letih, kar je ni videl. Da, čisto! Samo oči so ji še vedno živahne, žive in vesele, saj kar naprej stresa z njimi in [»ogleduje na vse strani. Nekdaj je bila bolj molčeča, sedai pa, ko je prihajala v leta, je rada in veliko govorila, da jo je Minka zaradi tega večkrat karala. »Pusti me, naj govorim,« ji je odgovorila ona. »Marsikaj boš vedela, kar bi drugače ne,« je zmerom dodala čez čas. in živimo. No, saj ve.š, kako se živi. Samo staramo se, 6taramo. Kar čutim, tla sem stara. Mladih že kar ne razumem več in jih vedno karam, a v srcu si intjram priznati, da bi napravila isto. | Veš, to je od starosti. Tudi oče se je postaral, samo ne tako kakor jaz. Moški se ne postarajo tako hitro— No, sedi, Boštjan!« ga je povabila, ko so jo nerodno motal okoli mize in ni vedel, ali bi sedel ali stal. »Minka, ti pa prinesi kruha in vinal« Boštjan je sedel, mati pa je pogrinjala prt. Potlej je tudi sama k6edla poleg njega. »Kje imate pa druge?« je zanimalo Boštjana. »Na njivi 60 v Lazu. Oče pa je šel na Lisec, da trto priveže, ki se jo tako razrasla, da še 6koznjo ne moreš. Letos dobro kaže, samo da bi ljubi Bogec no [»oslal toče nad nas. Toliko še nismo pridelali. | O, Bog daj, da bi bilo vse lepo! Zdaj bo kmalu žito zrelo, potlej bomo sejali ajdo in kar na hitro bo jesen tukaj v svojimi sadovi. In za jesenjo zima. Treba bo obutve, gvanta, da ne bomo prezebali, drv bo treba napraviti, da se bomo imeli s čim greti v dolgih večerih, pa tako...« je ona vneto razlagala. Boštjan ji jo prikimaval. Minka je prinesla kruha in vina ter postavila pred Boštjana. »Le odreži, Boštjan!« mu je velela. Odrezal si je pošten kos. _ »Saj sem res lačen,« ee je s smehom opravičil, ker si jo odre- znl tolt kos. f »Prav, prav,« se je materi dobro zdelo. »Ko boš tega pospravil, pa novega odreži.« .. . Minka je natočila vina. Ko je natakala Boštjanu, se ji je tresla roka. Pogledovala ga je skrivaj izpod oči. »Kaj se bojiš, Minka?« je on opazil njen trepet. »O, ne!« je dahnila Minka. »Ne vem, kaj mi je...« Vmes je posegla mati. »Vsa srečna je. Kaj bi ne bila! Jaz bi bila tudi. Bo»tjan. Dober fant si! Pijmo!« je velela in dvignila na zdravje. »Razpoložena sem kakor fant v gostilni. No. pijmo!« Dvignila sta tudi onadva, trčila, da Je tenko zazvenelo In pilL Oči vseh so se nehote srečale, a pogledi so se namnh [»ovesili. Mati in Boštjan sta spila do dna, Minka samo do polovice. »Zakaj pa ne piješ, Minka?« jo je pobaral Boštjan in jo pogladil po roki. »Pij, saj malo je dobro. To človeka krejiča, samo preveč, kar je čez mero, pa škoduje.« »2e že,« se je smejala in mečkala prt med prsti. »Ona ne pije nikdar veliko,« je jx»jasnjevala mati. »Pa tako je tudi prav. Tudi jaz ga nisem v njenih letih. Sploh bi dekleta ne smela piti, ker jim škoduje. Ti tega ne moreš vedeti, Boštjan, a jaz vem, ker sem mati. Potlej, v poznejših letih pa pijača res krepča tn človeka pokonci drži. No, pa kaj blebetam! Povej nam, kako sl se imel v Ameriki!« »Hm,« je zahrkal. »Dobro in slabo. Dela je bilo vedno čez glavo, zaslužek še kar dober, nič se ne morem pritoževati...« Pripovedoval jima je o delu v rudniku, ko je kopal na tisoče metrov globoko pod zemljo, daleč od sonca, ob brleči svetilki, v vedni nevarnosti, da se zdaj zdaj zruši tramovje in podere vse skupaj pod seboj, uniči življenje stoterih rudarjev, konča lepe misli o domu, zavre pot neizmernemu hrejienenju po sreči, domu, ženi, dekletu, po družini in svolu, ki jo'vendarle neskončno lep. Beseda mu je tekla o prostih urah, ko je hodil po farmah, primerjal našo zemljo z ameriško, opazoval Američane in hrepenel j domov, domov... Omeni je, kako je štel denar, preračunaval me, ' sece in leta, kar je žo od doma, in ugibal, koliko mesecev bo moral še delati, da bo prislužil za grunt, za svoje gospodarstvo... Pripovedoval je živo, zgovorno, besede so mu kar same tekle iz ust. V izbo je polagoma prihajal mrak in vso predstave so grozotno oživele. Mrak so je prelevil v tih večer, v prijetno temolnost... Boštjan je končal s pripovedjo. ( »Joj, kuhati bo treba!« se je spomnila mati, hitela v vežo in pričela brkljati med lonci, ropotati z burkljami in pihati v žerjavico, 'ki je ostala še od poldneva v peči. Minka ln Boštjan sta ostala sama v hiši. Sedela sta molče, vsak ob svoji misli. »Veš. Boštjan, pri nas je Še vedno po starem,« je nadaljevala, ko so bili v hiši. »Ubijamo se delom, za silo izcimimo nekaj živeža < ______________________________________________________ Z. Ljndske tiskarno v Ljubljani: Jo)« Kron.arit - Izdajatelj: Inl Sodja. - Urednik: Mirko Javornik. - fioktpisov ne vračamo. - »Sloveniti dom« Uhaja ob deiarnlkib ob II - naročnina 11 lir, m taoienulio 20 Ut m CiedafflHU Kopitarjej* ulic* 6, Dl. nadstropja, - Oprti*: KopiUrjet* ulica 8, <- I«W«» droin,w' tio,# me6t*