Pošfnina plačana v gotovini.
VS)E”DE^-20r^
Posamezna številka t dinar.
^T'f^ OK, O'St-Uh.
BORBA
NEODVISEN STROKOVNI LIST

Izhaja vsakega 7., 15., 22. in 30. v mesecu. — Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Turjaški trg št. 2. — Naročnina znaša mesečno Din 4-—.
LETO n.
LJUBLJANA, nedelja, 15. julija 1923.
ŠTEV. 26.
Rudarji pred stavku.
Vložene zahteve in potek dosedanjih dveh pogajanj smo objavili že v prejšnjih številkah »Strokovne, Borbe.«
iz podanih poročil je razvidno, da rudarske zahteve niso našle nobenega razumevanja niti pri družbi niti pri vladi, kar je ponoven dokaz, da državne oblasti nimajo volje, še manj pa moči, da bi branile izkoriščane proletarce-dr-žavljane pred kapitalisti-inozemci.
Vkljub temu, da rudarji ne pričakujejo niti od vlade, niti od koga drugega pomoči, in vkljub temu, da se dobro zavedajo, da bo uspeh mezdnega gibanja tak, kolikor moči bodo pokazali sami, so po dveh brezuspešnih pogajanjih rudarji pokozali svojo dobro voljo za sporazum in predali velikemu županu in rudarskemu glavarstvu vlogo, katero objavljamo:
P. n. rudarskemu glavarstvu v Ljubljani in Dokrajinski upravi za Slovenijo v L'ubljani.
Vsled neznosnih življenskih razmer prisiljeni smo morali vložiti trboveljski družbi spomenico, katera vsebuje naše minimalne zahteve.
Na dosedanjih dveh pogajanjih se vsled odklonilnega stališča zastopnikov trboveljske družbe ni moglo doseči nobenega sporazuma, posebno pa ne, ker je zastopnik vlade nadsveinik g. ing. Lipold v imenu vlade izjavil, da smatra zahteve pretirane.
Vsled tega zavlačevanja narašča med rudarji razburjenje in podpisane organizacije ne bodo mogle zadržavati rudarjev, da se poslužijo samopomoči, če se v kratkem, najdalje do soboie 14. t. m. ne skličejo nova Pogajanja, ki pa morajo biti resno mišljena !n ne samo fiktivna, kot so bila zadnja, ker znano nam je, da ing. Heinrich brez zastopnika Zveze industrijcev ni polnomo-oen skleniti nobene pogodbe. Prosimo torej, Pa se ponovna pogajanja vršijo v taki se-
stavi, kot je bilo doslej običajno v prisotnosti vseh merodajnih faktorjev.
Ker se odklanja stavljene zahteve kot pretirane, brez navedbe kaj je pretirano in ker nočemo vzbuditi vtisa, da vstrajamo trdovratno na »pretiranih« zahtevah, prosimo, da se na bodočih pogajanjih kot prva točka obravnava eksistenčni minimum za težkega delavca, ker je ravno eksistenčni minimum, ki odgovarja potrebam človeškega organizma, bi! podlaga za naše zahteve.
Glede doklad za družinske člane moramo izjaviti, da so bile družinske doklade upeljane proti naši volji, na pritisk trboveljske družbe in vlade in se čudimo, da se tako družba kakor tudi vlada postavljate sedaj proti dokladam.
Priznavajoč pravilnost principa: »enako delo — enaka plača«, smo pripravljeni tudi na to, da odpadejo doklade, če bodo minimalne plače take, da bode mogoče ž njimi živeti tudi oženjenim s številno družino.
Ponavljajoč prošnjo za sklicanje ponovnih pogajanj do sobote 14. julija in v svrho ugotovitve eksistenčnega minimuma je na ša dolžnost, da opozorimo vlado na raz-burjer.ie, ki je nastalo vsled zavlačevanja in omalovaževanja pogajanj. Podpisane organizacije se bojijo, da bodo rudarji posegli po samopomoči, če se ne bo ugodilo tej naši prošnji.
Nadejamo se, da bo cenjeni naslov uva-ževal te razloge in sklical obravnavo za dne 14. t. m.
Trbovlje, dne 9. julija 1923.
Centralna uprava zveze rudarskih delavcev Trbovlje.
Dosedanje omalovaževanje pogajanj s strani družbe in vlade smatrajo rudarji za provokacijo. Če bodo tudi pogajanja 14. julija brezuspešna in če trboveljska družba ne bo pokazala več razumevanja za zahteve rudarjev, je boj neizogiben.
Rudarji ne želijo boja. Ali borili se bodo, če jim bo boj vsiljen.
Strokovno vprašanje na seji razširjene ekse-kutive komunistične internacijonale.
»Strokovna Borba« je neodvisen strokovni list, ki se bavi s strokovnimi vprašanji. Zato radi objavljamo poslani članek, ki nam kaže, kako gleda na strokovno vprašanje komunistična internacijonala.
Uredništvo.
Na seji razširjene eksekutive K. 1. se le poleg akiuelnih političnih vprašanj, kakor n. pr. bolgarska fašistična revolucija, vprašanje delavsko-kmečke vlade, rusko-angleški konflikt, razmerje komunistov napram veri, umor s. Vo-rovskega, japonsko vprašanje, fašistična nevarnost, razpravljalo tudi o zadružnem in strokovnem vprašanju. O strokovnem vprašanju so bili napravljeni zaključki, katere vam v izvlečku dostavljam:
I.
V mednarodnem delavskem gibanju se opaža močno gibanje množic na levo. V amsterdamski intemacijonali se je Pojavilo močno levo krilo, ki stremi za lem, da se skupno z ruskimi strokovnimi organizacijami in z revolucijonarnimi organizacijami, ki pripadajo Rdeči Strokovni intemacijonali, vposiavi enotna fronta. To je pokazala tudi berlinska konferenca, kjer se je med transportnimi delavci, ki pripadajo RSI vposta-
vila enotna fronta za boj proti vojni nevarnosti in fašizmu. Isto stremljenje opazimo v dogovoru med mednarodno zvezo kovinarjev in med ruskimi kovinarskimi organizacijami in v dogovorih med posameznimi internacijonalami posameznih strok.
II.
Ta preobrat na levo je posledica dveh vzrokov:
1.	bankrot amsterdamske interacijo-nale, ki vodi nerazredno politiko sodelovanja z buržuazijo in
2.	revolucijoniranja delavskih mas vsled naše taktike osvojitve sindikatov in enotne fronte.
Bankrot reformističnih organizacij se pokazuje v dejstvu, da strokovne organizacije niso bile v stanju zoperstaviti se kapitalistični ofenzivi in preprečiti poslabšanje gmotnega položaja delavstva, posebno ob priliki rurskih konfliktov, ki niso upale proti zasedbi Porurja izvršiti svojih sklepov (generalne stav-kel.
Pri takem stanju stvari so komunisti v boju za enotno fronto in skupne akcije pokazali, da je edino naša stranka ona, ki vodi resničen boj proti zasuž-njenju delavnega ljudstva.
lil.
Stojimo pred novimi nalogami. Sklepe naših kongresov in konferenc moramo izvesti. Samo propaganda enotne fronte ne zadostuje več, vsakemu posameznemu delavcu moramo predočiti jasno potrebo in koristi enotnih organizacij in kaj mi pod enotnimi organizacijami razumemo in kaj mora delavec kot posameznik in kaj kot član celote storiti, da dosežemo naš cilj in kaj storiti, ko bo enotna fronta vpostavtjena. Enotni fronti moramo dati organizato-rično podlago s postavljanjem skupnih odborov, ki se morajo prilagoditi razmeram v dotični državi.
Izdelanje konkretnih akcijskih programov za enotno fronto je naše najvažnejše delo v bližnji bodočnosti.
IV.
Boj za enotnost v strokovnem pokretu mora izhajati iz obratov, ker delavec
najbolje občuti potrebo enotnosti v strokovnem pokretu. Dokazano je, da so obralni sveti najboljše orodje enotne fronte. Zato mora naša stranka povsod započeti odločilen boj za izvolitev obratnih svetov in se bojevati za to, da dobijo obratni sveti ker največ pravic.
Prenos težišča našega dela v delavnice in boj za vpostavilev obratnih svetov pa ne znači, da naj obratni sveti zamenjajo in nadomestijo strokovne organizacije. Tako pojmovanje bi pomenilo slabilev delavskega pokreta in ga moramo najodločneje zavračati. Nasprotno ojačiti moramo naše strokovne organizacije, reformirati jih v industrijske zveze, tako jih bomo najlažje iztrgali iz rok reformistov.
(Dalje prihodnjič.)
+ + + + + ^ + + + + +	+ + + + » + +
Širite „Strokovno Borbo“!
Iz širše seje Z. N- S. 0.
Poleg resolucij, ki smo jih objavili v 25. številki »Strokovne Borbe«, so bile sprejete še naslednje resolucije, na katere opozarjamo vse člane in posebno pa odbornike naših organizacij, ker je iz njih razvidna smer za bodoče delo naših sindikatov.
RESOLUCIJA:
1.	Plenum ZNSO za Slovenijo opozarja celokupno delavstvo Slovenije na sklepe svetovne konference v Frankfurtu ob Majni (objavljene v 14. štev. »Strokovne Borbe«) in se z njenimi sklepi popolnoma solidarizira.
Izjavlja, da se bodo ramo ob rami borile vse neodvisne strokovne organizacije z vsemi silami zoper pretečo vojno nevarnost, za likvidacijo Versaillskega miru, prot besneči ofenzivi kapitala, proti fašizmu in pozdravlja ustanovitev mednarodne enotne fronte proletarijata. — Pozdravlja ustanovitev mednarodnih proletarskih bratovščin in zahteva čim hitrejše sklicanje istih.
2.	Z enakim navdušenjem pozdravlja plenum ZNSO za Slovenijo v imenu vseh neodvisnih strokovnih organizacij berlinsko mednarodno konferenco transportnih delavcev in da se na mednarodnih konferencah združijo v enotno fronto, kot je to storila Internacijonalna Transportna Federacija (1TF) in Zveza Vseruskih Transportnih Delavcev (ZVTD). Vse organizacije ene in druge internacijonalne orijentacije, ki se zavedajo važnosti enotnega nastopa, poživljamo, da v tem smislu vplivajo na svoje odbore in na svoje vrhovne instance.
3.	Mednarodna ofenziva kapitala se izraža pri nas v poostrenem napadu kapitalistov na delavske pridobitve, v vladajočem brezzakonju nad delavskim razredom in v pojavu fašistovskih band (nacijonalnih in klerikalnih).
Plenum ZNSO za Slovenijo poziva ves v neodvisnih strokovnih organizacijah združen prgletarijat, da pridobi v svoje vrste tudi delavstvo ostalih organizacij in neorganizirane mase ter da potom skupnih nastopov in enotnih akcij zahteva:
1.	ukinjenje zakona o zaščiti države;
2.	popolno svobodo združevanja v strokovnih in političnih organizacijah;
3.	razpust fašističnih Orjun in klerikalne Orkane, Hanao itd.;
4.	takojšen razpis volitev v vse delavske institucije v katerih gospodarijo mesto izvoljenih delavskih zastopnikov imenovani eksponenti kapitala.
Končno poživlja plenum Z. N. S. O. delavstvo, da v dosego teh ciljev in v dosego zboljšanja svojega mizernego gmotnega stanja vstopa v čim večjem številu v neodvisne strokovne organizacije.
RESOLUCIJA
o delavski zaščitni zakonodaji.
Napad delodajalcev, posebno od kar so delodajalske organizacije vsled centralizacije svojih pokrajinskih industrijskih zvez postale sposobnejše zn akcijo, proti delavski zaščitni zakonodaji postaja od dne do dne silnejši. Pri tem napadu jih podpirajo odločilni faktorji, ki bi bili sicer poklicani v prvi vrsti skrbeti za to, da se zaščitni zakoni izvajajo. Naj opozorimo le na sabotažo zakona o zaščiti delavcev, ki se vrši od strani merodajnih faktorjev. Na drugi strani institucije, katere bi morale v prvi vrsti ščititi delavske interese, v tem oziru pred vsem delavske zbornice še do danes niso sestavljene iz delavskih delegatov, ampak tvorijo jih ljudje, ki so jih na ta mesta imenovali po svoji samovolji bivši demokratski mogotci in zato njih sestava ni nikakor izraz delavske volje. Islotako imajo danes v Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev glavno besedo najljutejši nasprotniki delavskega zavarovanja, ljudje, ki so po milosti delodajalskih političnih eksponentov prišli na važna in dobro plačana mesta v teh institutih. Zastopstvo delojemalcev je isiotako imenovano v teh zavodih od strani demokratov (mesto da bi bito vo-i ijeno) in ne odgovarja nikakor želji in volji j delavstva.
Nezmiselni centralizem in birokratizem, ki se danes uvaja v te delavske institucije iz Zagreba, podražuje silno upravne stroške in je vzrok, da mora delavstvo često na mesec čakati nn rešitev vlog. Islotako so notranje razmere v teh zavodih naravnost v nebo vpijoče in nimajo nastavlienci delavske zavarovalnice niti do danes še pragmatike in so izpostavljeni samovolji zagrebških samozvanih diktatorjev. Razen te sabotaže delavskega zavarovanja se poskuša ubiti zavarovanje s tem, da se cepi delavsko zavarovanje in so ločeni od enotnega zavarovanja rudarji, železničarji in v zadnjem času se je na zahtevo trgovskih krogov dovolilo posebno zavarovanje še za trgovsko osobje.
Te nevzdržne razmere silno draže celo upravo in groze — zdi se, da je to tudi namen postopanja merodajnih faktorjev — uničiti celo delavsko zavarovanje. Zato zahtevamo:
1. Delavska zaščitna zakonodaja bodi za vso državo in za vso ročno in duševno delavstvo enotna. In sicer naj se
a)	vse železničarske, rudarske, trgovska zavarovalnica »Merkur« združijo z osrednjim uradom za zavarovanje delavstva. — Islotako naj se odpravijo bratovske sklad-nice, katerih funkcije naj prevzame urad za zavarovanje delavstva, ki naj prevzame tudi upravo provizijskega sklada,
b)	izvede naj se zavarovanje poljedel-
skega delavstva, kakor je to predvideno v zakonu o delavskem zavarovanju,
c)	izvede naj se zavarovanje za vse delavce in nameščence ter bolniško in nezgodno zavarovanje za vse državne in avtonomne nasfavljence,
d)	izvedejo naj se v polni meri določila zakona o zaščiti delavcev, posebno volitve obratnih zaupnikov.
2.	Takoj naj se razpišejo volitve v delavsko zbornico in v delavsko zavarovalnico.
3.	Obrat Osrednjega urada za zavarovanje delavcev naj se debirokratizira na ta način, da ostane centrala v Zagrebu le kot kontrolna oblast nad okrajnimi uradi. — Okrožni uradi naj bodo avtonomni v finančnih ozirih. Dohodki okrožnih uradov naj se porabijo pred vsem za snovanje socijalno higijeničnih naprav (oporovališč, hiralnic, ambulatorijev za zaščito decel. Okrožni urad naj kolikor mogoče vrši vse v lastni režiji {lastne lekarne).
Uprava, posebno nepotrebno pisarjenje, naj se poenostavi, poslovalnicam treba dovoliti večjo samostojnost glede reševanja vlog v lastnem delokrogu. Proti odlokom poslovalnic bodi prost priziv na okrožne urade ter na Osrednji urad, kakor najvišio instanco. Za nameščence zavarovalnih uradov naj se izda takoj pragmatika v sporazumu s strokovnimi organizacijami.
Cilj delavskih zavarovalnih uradov mora biti socijalizacija zdravstva. Če prav bo ta
cilj dosežen le tedaj, kadar prevzame delovno ljudstvo oblast v državi v svoje roke, se mora vendar vršiti vse delovanje zavarovalnic v tej smeri. Pred vsem bodi naloga zavarovalnic boj proti fiskalnemu naziranju v vodstvu državnega zdravstvenega aparata, v katerem morajo dobiti zavarovanci primeren vpliv.
’4. Plodonosno delovanje delavskih zavarovalnic more nastopiti le tedaj, če bodo upravljali te zavode zastopniki delavcev z nameščenci. Zadnji nastopi delodajalcev kažejo, da je njihov namen uničiti delavsko zaščito zakonodaje. Če hočemo to zakonodajo rešiti, se moramo pred vsem boriti za to, da se današnje zastopstvo delojemalcev in delodajalcev spremeni tako, da bodo delojemalci imeli vsaj dve tretjini zastopnikov. Ker današnje nepravično veliko zastopstvo — ki je in bode vedno le sabotiralo vsako uspešno delo delavskih zavarovalnic — je najvišja nevarnost za obstoj delavskega zavarovanja. Ta sprememba, da bodo delojemalci imeli vsaj dve tretjini zastopnikov v upravi delavskih zavodov, se mora priboriti in se bo priborila, če bodo vse delavske organizacije nastopile skupno za to pomembno zahtevo.
Pozivamo vse delavske strokovne in politične, kakor tudi gospodarske organizacije, da nastopijo za te minimalne zahteve glede delavske zaščite v skupnih nastopih.
štampan u 49 broju »Org. Rad.«, i 6F> br. »Rad. Štampe«. Kao dokaz, kako su Bra-čincevi trabanti i presfovnici G. R. S. u Subotici liferovali štrajkbrehere, ovde ću da iznesem jedan verodostojan dokumenat, koji glasi:
Posredujući list
za Jožefa Ivegeša, bravarskog radnika za fabriku »Ferum«.
Subotica, 31. maja 1923.
(Pečat:)
Poverenik Radničke Komore, Subotica:
Klinger Hugo.
Vredno je znati, da je ovaj Klinger Hugo Bagoin eksponent, činovnik ureda za osiguranje radnika.
Pored ovega dokumenta kapitalističkih slugame, iznosim još jedan drugi koji će stvar još mnogo bolje da rasvietli.
Ovaj dokumenat jeste pismo, koje su uputili Pododbori metalaca i drvodelaca Klin-geru, čim su saznali, da on vzbuje štrajkbrehere, i koje glasi:
Gosp. Klingeru Hugi
Subotica.
Obavešćujemo Vas, da su Pododbori me-talskih i drvodelskih radnika zajedno sa radničkim poverenicama i štrajkujućim radnicima, u pogledu Vašega delovanja 15. o. m. doneli sledeči zaključak.
Radnički poverenici i u štrajku nalazeći se radnici na svojoj skupštini sa najvećim uzbudjenjem saznali su za protivu rednički rad Klingera Huge i kompanije, kojim se nastoji počepati jedinstvo subotičkog radništva sakupljanjem štrajkbrehera i od ovih organizovanje Pododbora na štetu 400 štrajkkujućih radnika i upropaštavanje njihovih radničkih familija.
Nadamo se, da naslovnik ovim protestom imati više uvidjavnosti, i odustati od svoga proturadničkoga rada.
Subotica, 15 maja 1923.
Za Pododbor Metalskih radnika: Predsednik, Jager, v. r.
Za Pogodbor Drvodelskih radnika: Predsednik, Revid, v. r.
Za štrajkujuće radnike: Tamalić, v. r.
Na ovo pismo gosp. Klinger poslije 4 dana poslao je sledeči odgovor:
Pododboru Metalskih (kov.) radnika,
Subotica.
Gosp. Gavri Vukoviču!
Na pismo sa čijim tendencijama ne držim za potrebno da se zanimam, samo ovo odgovaram, da svaka legalna Centrala ima to pravo, da uspostavlja sebi Pododbore tamo i tada kada joj se zato ukaže zgodna prilika.
Subotica, 19. maja 1923.
Klinger Hugo.
Prema ovome ova razbijačka kompanija, kada ih radnici izbace iz svoje sredine smatraju za najzgodniju priliku, da orga-nizuju sebi pododbore svagde tamo gde se radnici nalaze u štrajku i to isključivo od štrajkbrehera jer drukčije niti ne mogu te time da pokažu svoju »legalnost«.
Pored gore izloženog stanja nikako se neda dokazati, da su nezavisni grešili, već na protiv neoprostivo greše oni, koji čekaju zgodnu priliku, da zabodu nož u leđja radnicima kadar se nalaze u borbi sa kapitalizmom za popravak svoga bednog položaja, kao što to čini G. R. S. i njegovi ljudi sa blagoslovom Amsterdama, što je već i nebrojno puta dokazano. Osim ovih puno greši i »Delavec« i pisac članka, koji
nisu imali toliko radničkog poštenja i ku-raži, da osude izdajničku i zlikovačku robotu G. R. S. i njegovih ljudi, koje su se srozaii na nivo običnog kapitalističnog sku-tonošu (služnika), čiju robotu osođujejo još i danas skoro celokupna radnička klasa Jugoslavije. Samim time što »Delavec« i pisac članka iz računskih razloga i pored jasnih gornjih dokaza nisu hteli osuditi gornji rad, oni su istodobno osudili i sami sebe, i treba, da na svojoj proletarskoj duši ponesu odium greha pomenutih nepopravljivih grešnika. Što se tiče toga, da je delegat Osred. Društva kovinara bio na licu mesta, mene vrlo čudi, da on nije hteo, da iznese pred svojom upravom sve dokaze o pravome stanju stvari, koji su dokazi izneii u ovome članku, i koje je dokaze u Subotici imao na raspolaganju, iz kojih se potpuno uverio, da sav greh leži na strani Bračinca i kompanije.
Pisanje »Delavca« pa i skoro verovanje laži Bračinčevoj, da je tobože poslodavac izdao letak, također je vrlo karakteristična za njegovu moralnu stranu, kada se vrlo dobro zna, da je duhovni otac plakata B. Bračinac, koji ni hteo , da svoju laž, u koju mu nitko ne veruje osim »Delavca« i autora članka, demantuje sa jednim drugim letakom, u kojemu bi se odrekao onoga »tobožnjega poslodavčevoga« (?) i izjavio, da on i njegovo »legalni« Savez nemaju ništa zajedničkoga sa štrajkbreherskom akcijom i štrajkbreherskom organizacijom u fabrici »Ferrum« u Subotici. Kako on to nije hteo, da učini — razume se, da ne može biti ni najmanje sumnje — da to nije njegovo delo, a izražena sumnja »Delavca« može se tumačiti kao neka rodbinska veza sa izdajnicima radničke klase i rušiocima sindikalnoga pokreta. Takav' stav, koji je zauzeo »Delavec« i Os. D. Kovinara prema neprijateljima radničke borbe i radničkog jedinstva vrlo je pogrešan, u toliko više, što oni i pored svega gornjega u istome broju »Delavca« traže od G. R. S., da im on izradi jedinstven nacrt za ujedinjenje strukovnog pokreta u Jugoslaviji. Takav nacrf G. R. S. i njegovi ljudi izrazili su t pokazali su već odavno, prema kojemu oni sistematski i rade na razjedinjevanju sindikalnog pokreta, i bore se protiv radničkih interesa, i svaki onaj, koji čeka nešto pametnije od njih i veštački podupire jih u njihovome zlikovačkome radu, neka se ne nađe u čudu, ako jednoga dana bude prezren i popljuvan od svesnog, poštenog i moralno nepokvarenog proletarijata Jugoslavije, jer takom sreću G. R. S. razni Bračinci, Klingeri i t. d. odavno preživljuju.
D. Ćulibrkovič,
metalski radnik, Subotica.
saaaaiaasMaBBBUBsuHnHH
STROKOVNA ŠOLA V MARIBORU,
Vsak drugi in čeirii pelek v mesecu se bo vršilo ob 7. uri zvečer v gostilni pri »Zlati hruški« strokovno predavanje za mariborske sodruge. Prvo predavanje bo v petek 13. i. m.
Opozarjamo vse sodruge na ta predavanja, da se jih sigurno v polnem številu udeležujejo. Predavatelj bo iz Ljubljane.
nBBanaBBB&aBflaaaaaaaBaRBaB»
Akcija za ujedinjenje kovinarskih organizacij
v Jugoslaviji.
(Dopis iz
U »Delavcu« od 28. juna o. g. broju 26 izišao je jedan članak pod gornim naslovom. koji medju ostalim stvarima, koje sc tiču ujedincnja, prikazuje i razloge zbog kojih je Odbor za pripremu ujedinenja i saziv koggresa prekinio svoj rad. Ja se na ovaj članak nebi ni osvrtao, kada se nebi u njemu govorilo o štrajku u Sobotici, koji je i jedan jedini razlog, da je Odbor morao, da prekine svoj rad, i kada »Delavec« štrajk u Sobotici nebi prikazivao sasvim neiačno i suviše manjkavo. Autor članka mnogo bi pametnije učinio, da si je prije pribavio verodostojne informacije o pravome stanju stvari u Subotici, pa tek onda o njima pisao, a ne pružati rog za sveću kovinarskim radnicima Slovenije, kojima je isti članak i namenjen sa jasnom tendencijom »da je sindikalna politika Osrcdncg Društva Kovinarjev ispravna i potpuno spasonosna za kovinare Slovenije«, dočim taktiku koja se vodi u strukovnoj borbi na jugu u obedvema organizacijama treba osuditi.
U interesu tačnog obaveštanja kovinarskih radnika kao i čitaoca »Delavca« smatram za polrebno pružiti im pravu sliku iz koje če se jasno videti, da je taktika »Delavca jedna taktika obmanjivanja radničke javnosti. U prvome redu nije iačno pisanje »Delavca« o kojem izkorišćavanju podružnice od strane nezavisnih, što je dokaz, da ni »Delavec« niti pisac članka nemaju pojma o historijatu podružnice metalskih radnika u Sobotici.
Na protiv tome pisanju stvar stoji ovako:
U mesecu januarju ove godine kada su radnici fabrike vagona morali stupiti u štrajk, tedaj je B. Bračinac svome pododboru odkazao svaku materijalnu pomoć.
Subotice).
Samim tim postupkom Pododbor je bio isključen iz Saveza Met. (Kov.) Rad. i nakon svršetka štrajka, koji je trajao 5 nedelja. Pododbor je bio prisiljen, da traži veze sa drugom organizacijom Centralnim Pododborom Metalskih radnika u Beogradu.
11. marta o. g. Pododbor je prema odluci članova pristupio Centralnom Pododboru i to bez ikakve presije ili »iskorišča-vanja« koji su maniri jedino svojstveni G. R. S. i njegovom ljudima (klevetanja, denunciranja i policijska pomoć) protivu nezavisnih, pomoću čega žele, da nateraju neposlušne i nesvesne radnike u svoje redove. — Drugi obrambeni štrajk, koji je izbio u istoj fabrici 7. aprila o. g. i to radi ausšpcrunge jednoga dela radnika i gaženja kolektivnoga ugovora od strane poslodavaca, i koji je trajao punih 10 nedelja, is-korišćen je od ljudi iz G. R. S. i njegovih prestovnika B. Bračinaca i komp., koji su u šestoj nedelji štrajka zato što se je Pododbor metalskih radnika u Subotici još početkom marta u celini priključio se nezavisnima, počeli isključivo od štrajkbrehera da stvaraju svoju organizaciju, što im baš ne ide najbolje za rukom, jer do danas imaju samo 18 članova, dočim Pododbor metalaca u Sobotici ima oko 1200 org. članova Ova izdajnička čeljad sklopila je ugovor sa poslodavcem i obavezala se, da će mu liferovati širajkbrehe, koji posao im je dobro i uspeo, tako da su u toku 4 nedelje nabasili poslodavacu oko 200 štrajkbrehera, i razume se sa time omogućili mu potpunom pobedu, a radnicima poraz.
U tome cilju oni su onda izdali jedan letak u komu su pozivali radnike na rad, jer da u fabriki nc postoji štrajk, koji je plakat od-
USTEK.
Car Kapital.
(Pravljica sedanjosti iz prastarih časov.)
Naravnost smešno ime za carja... kaj ne? No, zato je pa tudi pravljica in v pravljici se car lahko imenuje ka-korkoli. Poleg tega pa je Kapital popolnoma lepo ime. V vsakdanjem življenju zveni njegovo ime ... Pa o lem ne bomo razmotrivali — ostanimo pri pravljici!
Torej car Kapital je bil grozno ošaben car. In dede je imel in pradede, ki segajo daleč nazaj do one dobe, ko se je odkrilo zlato. In na to je bil pač lahko ponosen.
Car kapital je torej vladal v svoji državi. Leto za letom je obhajal obletnice njegove vlade. Sploh je storil lahko absolutno vse, kajti car Kapital je bil absoluten! On je vladal vsem in vsemu. Le enega ni mogel obvladati... Samega sebe! Pravila, ki jih je izdal za druge v obliki zakonov, niso veljala zanj. Iznašel je na primer »zakon o skoposti«. Nihče ne sme biti skop! To se pravi, !e toliko in toliko procentov Kapitalovih milosti je bilo dovoljeno!
»Dober in blag je naš car«, so pritrjevali vsi, ki so čutili, da jim caruje Kapital. »Dober car ne dovoli, da bi bil kdo skop«. Car Kapital pa je poškilil, ko bi hotel reči: »No... ali vam nisem dober vladar? — Le predrznite se reči,
da nisem! Takoj bi vas —«. In ljudstvo je bilo vedno zadovoljno s carjem, ker je vladal po tradiciji.
Tedaj se je pojavil v carstvu te pravljice tujec. Ta je bil iznašel sredstvo, ki je odpravljalo zaspanost in obenem zdravilo kratkovidneže. To sredstvo je nazival: »antiletargin«. Delovalo pa je le tedaj, če si izgovoril gotove besede. Poizkusil je s tem medikamentom pri parih državljanih in obneslo se je prav izborno. Včerajšnji zaspanci so bili danes najbolj vedri. Kratkovidneži so videli stvari, ki jih dotedaj niso opazili nikoli. Tako n. pr. so zapazili, da velja pregovor »Delo ni sramota« le za delavce, da pomirjevalni stavek: »Bogastvo samo ne napravi človeka srečnega« služi le za tolažbo ubogim. Skratka, antiletargin je napravil vse, ki so ga uporabljali, zavedne ljudi, ki so premišljevali. Če pa se že premišlja, potem nastane iz pravljice resnica.
Seveda je car kmalu zvedel, kaj počenja ta tujec, čelo se mu je nagubalo. »Kaj? - Ta je pričel nekaj, brez da bi vprašal mene, ki sem Njegovo Veličanstvo Car Kapital? . • • Sem s tem lopovom! Obleče naj dostojno ritne klopotce (frak) in naj pride k meni v avdijencoD
Takoj je odhitel dvorni kurir h tujcu, da mu sporoči besede carjeve. Toda kako se je ustrašil, ko mu tujec odgovori: »Prvič sploh nimam fraka in drugič sploh nimam ničesar opraviti z vašim carjem. Kaj me briga on ... Sicer pa hoče on nekaj od mene in ne jaz od
njega. Zato naj pride on k meni v avdi-jenco!«
Car je brž sklical ministrsko sejo, ki ji je predsedoval sam. Ves ministrski svet je bil zmeden in ni vedel kaj bi počel. Carju Kapitalu je krona kar poskakovala po glavi in v želodcu mu je krulilo od jeze, kot bi imel devet prascev v sebi.
»Kaj takega pa še nikoli, nikdar« je kričal ves obseden. »Kaj naj počnem s tem brezvercem, ki ne veruje v mojo neskončno dobrotljivost? Ha! Recite, vendar, uh, nič ne veste, vi tepci! On prezira mene, — mene, mene, carja Kapitala! Ali čujete, kaj? On skruni najsvetejše kapitalistične dogme. — Kaj naj počnemo ž njim? Svetujte mi!«
Po čelu so se mu nabrale potne kapljice, po obritem licu mu je na mestu vsake kosmatine stala ena znojna kaplja.
»Treba ga podkupiti,« je svetoval finančni minister, ki je bil najvernejši prijatelj carja in zato najbolj zateleban. »S podkupitvijo gre vse!«
»Ne boš!« , hiti zunanji minister. »Obljubiti mu je treba odlikovanje. Red svetega velbloda! Vsi ljudje gredo radi na limance!«
Ta ideja je še najbolj ugajala carju in zopet je hitet dvorni kurir k tujcu. Tako je hitel, da je na ovinkih sam sebi v hrbet pogledal. Na to je bil sprejem. Kurir sploh ni prišel do tega, da bi mu pripel odlikovanje. Kar pa se tiče podkupitve, se je pa še bolj blamiral.
»Hahahaha! Vaš ubogi Car Kapital mš hoče nekaj darovati? Saj tega sploh ne more... Samo to mi lahko da, kar rm je malo preje ukradel! — Ali kaj dela? Ali zna orati, ali zna zidati? — Ali zamore le eno ubogo mizico napraviti? — Ali zamore to? Ali zna to? Ne! — Ampak jaz, jaz znam! In jaz naj orjem, da mi bo milostno ponujal krompir? Jaz naj nosim opeko, da bo on lepo stanoval v palači, ki mu jo bom jaz sezidal? Ne, dragi moj srajčnik, reci svojemu rejenemu carju Kapitalu, da je le onim car, ki vanj verujejo. — Jaz pa ne verujem vanj, jaz verujem le v svoj antiletargin, ki deluje proti spanju in kratkovidnosti in tudi proti obokanim trebuhom! Steci hitro nazaj in naznani to svojemu predebelemu carju!«
Hu, kako pa se je šele sedaj razsrdit car, ko je dobil ta neotesan odgovor.
»Obesiti ga! Obesiti!« je kričal irt tolkel po mizi, da bi prikril svojo bojazen. »Obesiti, obesiti...« so kričali ministri vsevprek.
In, čudno, prečudno, v hipu se je našel človek, ki je stesal vešala ... Na vsak način je bil to človek, ki še ni imel ne duha ne sluha o antilelarginu. Sicer bi vendar ne postavil vešala, na katerih bo prej ali slej sam visel.
Tujec je bil torej obsojen. Ker so ga nameravali obesiti, se je našlo koj dovolj vzrokov. Odpeljali so ga na morišče pred vešala. Sam car se je pojavil, ves v črnem. Na svoj grbasti nos je posadil zlata očala, da bi natančneje
Ali si že član „Zveze rudarsRiH delavcev
Poročilo akcijskega odbora.
Od dne do dne naraščajoča beda je železničarje, državne nameščence in upokojence pred približno 3 meseci strnila v močne bojne vrste. Ponižna je njih parola in bojni klic: Gladujemo mi in.naše družine; dajte nam kruha. Ti obupni klici done že mesec po vsej Sloveniji in se razlegajo daleč doli do stolnega Beograda. Združili so vso bedno maso v Sloveniji v Pokrajinskem akcijskem odboru v Ljubljani.
Po njegovi inicijativi se je vršila v Seogradu 29. aprila t. 1. konferenca Pokrajinskih zastopnikov državnih nameščencev in železničarjev. Slovenski det ega ti so šli takrat v Beograd s predlogom, naj se izvede v najkrajšem času ma vlado skupen pritisk z najenergični-' 'atH sredstvi. A ta namera se je izjalovila zaradi neorganiziranosti in nepriprav-IjjesTOsii v drugih pokrajinah.
Z novim upanjem nas je navdala jisfanovitev Centralnega akcijskega odbora v Beogradu, ki je imel nalogo, v Sloveniji že pripravljeno akcijo teme-Jfito pripraviti po vsej državi. Kako zelo smo se varali, vidimo iz sledečega:
Za 10. junija je CÄO odredil protestne. shode v Beogradu in po vseh pokrajinah. Vršili so se povsod — razen v Beogradu.
Dne 12. junija pa se je vršila v Beogradu konferenca delegatov pokrajinskih akcijskih odborov in Centralnega akcijskega odbora. Navzoči so bili de-Icgati iz Zagreba, Sarajeva, Subotice, Lp.bJjane, Maribora, Beograda, Niša itd. Prvo razočaranje smo doživeli takoj po •otvoritvi konference, ko je predsednik CAO Tomo Jovanovič izjavil, da zastopniki. belgrajskih organizacij, včlanjenih v CAO, povečini niso zastopani, deloma, ker so v službi, deloma pa ker o konicicnci še niso obveščeni. Slično je izjavit podpredsednik glavnega Saveza državnih nameščencev, ki je uradnik v hodžetnem oddelku finančnega mini-sfcrstva, da mora šele popoldan dati raasSančnejše poročilo, kaj se pripravlja v finančnem ministrstvu za zboljšanje tetinega stanja državnih nameščencev, železničarjev in upokojencev. 1 orej povsod nepripravljeni. Seja se je prelo-žife na popoldan. Trije delegati pa so dobili naročilo, naj se medtem informirajo v parlamentarnih klubih, zakono-dajnem in finančnem odboru, kakšno sfaJišče zavzema napram našim zahtevanj skupščina.
Pri popoldanski seji so belgrajski in delegati iz ostalih pokrajin naravnost tekmovali z nami v naglašanju, da tako
videl, kako umira njegov sovražnik.
»Ne pustite, da bi se dolgo mučil,« je zakriča. krvniku. — »Radi človečan-Urno ga obesite! — In če ima še kag povedati, pustite ga, naj pove! Le vedno človeško se obnašati... to je od sMdkdaj moje geslo.« S temi besedami se te sovražno ozrl na tujca.
Ta pa se je smehljal in se ni malo ni bai smrti. »Krvnik, le urno napravi svoje brezdušno delo... Jaz ne bi bil rad na tvojem mesiu ... Ti ubogi hudič — Ti TEisliš umoriti in zatreti duha, sam pa boš garal dalje. In tebi, ti bebec vseh bebcev, car Kapital, tebi poslovilne besede: »Lahko me obesiš, a ne umoriš! Namesto mene bosta vzrasla dva! — Asdšleiargin je odkrit in nikdar se ti ne bo posrečilo zaireti ga s sveta. Postavi tisoče vislic, in še jih bo premalo, če boš hotel zatirati nje, ki z antilefarginom (ozdravljajo kratkovidne in dramijo zaspance - Namesto mene bosta vzrasla dval - Na svidenje!«
Tujec je še zavihtel svojo delovno čepico po zraku, stopil na stoliček pod V"ešala, krvnik mu je vrgel zanjko krog Wate in spodnesel stolček.
Car je na to opravil tiho molitev, ker te bil grozno pobožen kristjan. Potem sc je v svoji dvorni cajni odpeljal proti dvoru in se na desno in levo slavnostno priklanja] frakarskemu občinstvu.
Ko pa se je drugo jutro zbudil, mu je bito tako tesno pri srcu. Zadnje besede obsojenčeve mu nikakor niso hotele iz glave:	»Namesto mene bosta vzrasla
- dval«.
ne gre več naprej in da moramo prilis-niti na vlado, da našim zahtevam takoj ustreže. Na konferenci je vladalo enotno geslo: Ne razidemo se poprej in ne gremo poprej domov, dokler ne dobimo striktnega odgovora in garancij za takojšnje zvišanje draginjskih doklad.
Akoravno je bilo že 29. aprila sklenjeno, da se delegati z vlado sploh ne bodo več pogajali, so slovenski delegati v znak lojalnosti popustili in se pridružili predlogu, naj se odpošlje še enkrat desetčlanska deputacija k gospodu ministrskemu predsedniku Paši-ču, ki naj da točno izjavo, kedaj in v kaki meri hoče vlada našim zahtevam ugoditi.
G. min. predsednik je izjavil: Vlada vidi bedo uslužbencev in skrbi, da bi jim pomagala, ker je uverjena, da je za konsolidacijo države neobhodno potrebno, da jih zadovolji. Zato smatra za nujno potrebo, da sprejme skupščina še v tej seziji zakorte o državnih nameščencih, železničarjih, sodnikih, profesorjih, vojski, izenačenje davkov itd. Nekatere izmed teh zakonov skupščina že obravnava, ostale pa jih bo vlada predložila v najkrajšem času. Roka, kedaj bodo sprejeti, ne more povedati, ker je to odvisno od skupščine, v kateri pa se vse preveč govori, ker se hočejo poslanci, zlasti opozicija, pred svojimi vo-lilci izkazati, da delajo, vsled česar stvarno delo zastaja. Ako bi bilo odvisno to le od vlade, bi vsak zakonski predlog mogel postati v enem dnevu zakon. A vlada smatra za svojo čast, da skupščina naštete zakonske predloge reši, in bo v nasprotnem primeru demisijonirala. Za izvedbo svojega programa pa potrebuje vlada sredstev, ki jih namerava dobiti z zakonom o izenačenju davkov. Ker pa se bo v skupščini razprava o tem zakonu najbrž zavlekla, bo vlada obenem s proračunskimi dvanajstinami za julij, avgust in september predložila skupščini tudi provi-zoren povišek neposrednih in posrednik davkov. Dohodki iz teh davčnih po-j/iškov so namenjeni za povišanje draginjskih doklad, kar bo vlada predložila finančnemu odboru iakoj, ko bo skupščina odglasovala proračunske dvanajstine in povišanje davkov. Tudi povišanje draginjskih doklad ni odvisno le od vlade, temveč od skupščine. Zato naj bi delegati pritisnili na poslanske klube, zlasti na opozicijo, naj skupščina te predloge čimpreje reši in pospeši s tem, da se debata v skupščini v prid stvarnemu delu skrajša.
In kot bi ga vlekla neka skrivna sila, je odhitel na morišče... In, o groza — tam, pod vešali, sta sedela dva, popolnoma podobna njemu, ki ga je pustil prejšnji dan obesiti. In okrog obeh se je zgrinjala silna množica in poslušala njune govore.
»Krvnik, krvnik!« je kričal car na vse pretege v brezmejni jezi. Koj ju obesi!« In ko ju je krvnik hotel obesiti, jih je bilo že četvero — in potem — osem — šestnajst — dvaintrideset... O za pet Kriščevih ran, o bože pomiluj« se prestraši car. »Obešajte, obešajte!«
Med množico pa je nastalo mrmranje in car, ves seseden, je slišal le besede: »Mi smo se zbudili, — mi vidimo — zrušite vesala — h hudiču z rabljem, car naj...«
Prestrašen, ves pregret je bežal car Kapital v svojo palačo. Hotel je sklicati svoje pristaše — ministre — vendar videl je le samega sebe.
»t kje pa ste? Kje pa ste?« Tekal je po dvoranah. »Obešajte! Obešajte! Ali je tudi vas zastrupil antiletargin? Obešajte!«
S ceste pa je odgovarjalo iisoč grl: »Zgradi tisoče vešal in še jih bo premalo, kajti — mi vidimo! Mi smo se zbudili! Nočemo delati zate — le zase bomo delali!«
Car se je zgrudil v kot svoje mrtve puste palače. Vedel je, da je zgubil oblast, da mora sedaj poginiti.
Tako se konča pravljica o carju kapitalu!
(Priredil Mile.)
Delegati iz Slovenije in Hrvatske te izja' e g. nrn. oresednika Pašiča niso mogli smatrati za zadovoljivo, ker pomeni v bistvu toliko kakor nič. Davčne doklade bodo po dobljenih informacijah v skupščini dale okrog 600 milijonov dinarjev dohodkov. Ako bi se vsi ti dohodki porabili izključno za zvišanje draginjskih doklad, bi bilo malo, morda 25 do 30%. Računati moramo s tem, da dohodki iz povišanja davkov niso namenjeni le za povišanje draginjskih doklad. Glede pragmatik za posamezne stroke tudi ni absolutne sigurnosti, da bodo uzakonjene. Pa če tudi bodo, bo poteklo najmanj pol leta preden se bo pokazal njih finančni efekt in preden bodo uslužbenci prevedeni na nove plače. Vlada sama ni sigurna, če bo skupščina njen program izvedla. Če ob neuspehu demisijonira, bo vlada s tem rešila sicer svojo čast, ne pa gmotnega vprašanja državnih in železniških uslužbencev in up ^kojeneev. Zaradi tega je neobhodno potrebno, da stopijo državni nameščenci in železničarji v nameravano akcijo. Predlagali smo, naj konferenca določi dan, obseg in način izvedbe.
A Ceniralni akcijski odbor, ki je bil prejšnji dan navdušen za borbo bolj kot mi, je fa predlog odklonit, češ, da je izjava g. Pašiča zadostna in zadovoljiva. Prejšnji »ne moremo več čakati« se je nenadoma spremenil v »počakajmo, da vidimo kaj bo vlada storila«. Proti . akciji so se izjavili tudi delegati iz Bosne in Vojvodine.
Na večkratni poziv predsednika, naj se glasuje po organizacijah, kdo je za in kdo je proti štrajku, je odgovoril delegat iz Zagreba, da nikakor ne gre, da bi preglasovali drug drugega, ampak, da se moramo zediniti na enoten, za vse sprejemljiv predlog. Predlagal je, naj čakamo še mesec dni, medtem naj se vrše priprave za izvedbo generalnega štrajka.
Vsa navedena dejstva dokazujejo bremzanje Centralnega akcijskega odbora in zato je akcijski odbor v Sloveniji izrekel Centralnemu akcijskemu odboru v Beogradu nezaupnico (katero smo že objavili v 23. številki).
Poročilo
I. rednega občnega zbora »Podpornega društva železniških delavcev in uslužbencev v Mariboru.
(Konec.)
Vam pa, cenjeni delegati, predlagam, da izrečete tudi vi onim možem, ki so nesebično delali in se žrtvovali za procvii društva, vašo primerno zahvalo.«
Burno ploskanje je sledilo govoru gospoda Repiča, znak, da se je njegovo poročilo vzelo z odobravanjem na znanje.
Nato je predsednik vstal in se zahvalil gospodu Repiču za njegova izvajanja ter vprašal ali želi kdo besedo k poročilu g. Repiča. Oglasil se je za besedo delegat g. Goršič Ivan ter stavil predlog, da sc govor gospoda Repiča objavi v vseh železničarskih strokovnih glasilih.
Predlog je bil enoglasno sprejet.
Tudi predlog delegata gospoda Krajnika, da se izreče bivšemu sekvestru društva, g. Repiču za njegovo požrtvovalno delo v prid društva, zahvala občnega zbora, je bil enoglasno sprejet.
Poročilo revizorjev se je vzelo na znanje ter je dobilo vodstvo absolutorij.
Posmrtnina znaša od 1. avgusta t. 1. naprej 3.000 Din.
Za člane »Tovariške zveze« pa znaša ista 1.750 Din.
Predsednik je zaključil zborovanje, zahvaljujoč se vsem, ki so pripomogli, da se je I. redni občni zbor »Podpornega društva železniških delavcev in uslužbencev« tako dobro obnesel.
Za odbor:
Fischer Franc, predsednik.
H. Doboj, tajnik.
Pripomba uredništva:
Gornje poročilo smo priobčili, ker smo zvedeli, da je mnogo članov NSZO tudi zainteresirano pri tem »Podpornem društvu žel. delavcev in uslužbencev v Mariboru«, ki želijo, da se poročilo objavi.
Razume se, da se moramo ograditi od izvajanj posameznih gospodov, ki so govorili na tem občnem zboru zelo humanitarno a prav nič razredno zavedno.
Naše stališče napram takim in enakim podpornim društvom je znano: Zahtevamo, da se delavstvu zasigura na račun države in podjetnikov pošten obstanek in da se zanje skrbi tudi tedaj če zbolijo, se ponesrečijo in da mora država in podjetniki skrbeti za vzdrževanje zaostalih po umrlemu delavcu.
Delavstvo se mora organizirati v svojih bojnih strokovnih organizacijah in potom njih se mora boriti za svoje pravice, katere mu krati današnja kapitalistična družba.
Vsak proletarec se mora zavedati, da je kapitalizem kriv današnjega neznosenga stanja delavstva in da je dolžnost vsakega proletarca, da se bori proti današnjemu kapitalističnemu družabnemu redu in za vpostavitev socijalistične družbe, kjer ne bo izkoriščevalcev in ne izkoriščanih.
Samo v organizacijah, ki so razredno razredno zavedne, je mesto za proletarce!
0BSlillilBHnH&9B!83BBS3H&99BS
Pregled.
Generalni štrajk kovinarjev v Nemčiji.
Kovinarji v Berlinu so glasovali o štrajku in nad 90% vseh kovinarjev je glasovalo za štrajk, ker se ne strinjajo s predlogom o reguliranju mezd, katerega je izdelalo ministrstvo.
Kovinarska organizacija je najmočnejša in najsilnejša v Nemčiji in industrijalci se bodo morali udati.
Stavka mornarjev na Jadranu.
Stavka mornarjev traja že 20 dni in ni še predvideti skorajšnjega skonča-nja. Stavkolomcev ni in disciplina stav-kujačih je vzorna. Mornarji so sklenili vstrajati do konca, odločili so se, da raje poginejo, kot da se puste od paro-plovne družbe še naprej izkoriščati.
Ker družbi ni šlo za roko, da bi dobila stavkolomce med mornarji, se je obrnila na vojaštvo in vojna mornarica brezplačno vrši osebni promet in tako podpira podjetnike. Vlada torej odkrito podpira podjetnike in spravlja v nevarnost stavkujoče mornarje. Poslane so bile na Jadran razne vladne komisije, katerih delo je pač tako, kot onih komisij, ki so kontrolirale svoj čas trboveljsko družbo.
Na velikem shodu v Beogradu se je celokupno delavstvo izreklo solidarno s stavkujočimi mornarji in nabirajo se prostovoljni prispevki za pomoč stav-kujočim.
Preganjanje sodruga Djuro Djakoviča.
Sodruga D. Djakoviča so oblasti izgnale iz Sarajeva. Potoval je v Beograd, da se pri notranjem ministru pritoži proti nezakonitemu izgonu.
Kljub temu, da je imel s seboj prave in predpisane legitimacije, ga je v Beogradu aretiral detektiv in ga odvedel v zapor, kjer so ga držali dva dni.
Nato so ga izgnali v Brodski Varoš. Tako je sodrug Dj. Djakovič obsojen na gladovanje, ker si v Brodskem Va-rošu kot ključavničar ne more prislužiti ničesar. Žena mu je ostala v Sarajevu s tremi nepreskrbljenimi otroci tudi brez sredstev.
Tako ravnajo organi državne uprave s proletarci, to je demokracija, enakopravnost in svoboda v praksi.
Intervencija pri ministru za železnice.
Zastopniki železniških delavcev iz Srbije so 4. julija bili pri ravnatelju drž. železnic g. Bukovicu in mu sporočili sklepe in zahteve iz velikega shoda železničarjev, ki se je vršil 26. junija v Beogradu. Opozorili so ga na neznosno stanje železničarjev sploh in posebno delavcev v železn. delavnicah in izjavili, da se železničarji ne morejo zadovoljevati več s praznimi obljubami, ampak, da bodo prisiljeni poslužiti se skrajnih sredstev — stavke, če se merodajni faktorji ne bodo pravočasno zavzeli za poboljšanje gmotnega položaja železničarjev. Ravnatelj jim je odgovoril, kot jim odgovarjajo vsi gospodje, da prizna, da so železničarji slabo plačani, a da »nema pare«.
Ministra saobraćaja niso mogli dobiti, ker ima »preveč posta«, a ministrov pomočnik je bil zadržan vsled »pre-obilega državnega posla«.
Ker danes po Srbiji še ne obstojajo akcijski pododbori, sklicujejo železničarji konferenco vseh železničarskih zaupnikov cele države v Beograd, ki se bo vršila 15. julija 1923 v Sarajevski ulici, kafana Srbadija. Na tej konferenci se bo določilo, kaj je za ukreniti za čimprejšnjo izvedbo akcije za poboljšanje gmotnega položaja. Delegati naj dopotujejo že 14. julija zvečer in se javijo takoj v kafani Srbadija.
--	»«♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦«♦♦«♦oM>»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»»♦»«M »»«M♦♦«♦<«»♦♦♦♦♦♦«♦♦♦♦♦♦♦♦«»♦«♦♦♦♦♦♦♦♦♦«♦♦♦«♦♦«»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦*♦*♦***************♦*
toJkoj claniarirao svoji stroRovni or^arniasaciji I
ar|
Rudarji.
Trbovlje. Pri strokovni organizaciji »Zveze rudarskih delavcev« se je ustanovila otroška skupina, v kateri se bodo ustanovili razni odseki, kot: telovadni, dramatični itd. Takoj se je odzvalo mnogo dece, katera z navdušenjem deluje. Dne 1. julija je že priredila izlet na Klek z odrastlo mladino. Kako lepo je bilo gledati, ko je prikorakala la deca lepo v vrstah, žarečih lic, oči polne radosti in hrepenenja na cilj svojega iz-Jeta. Kako se je razpasla po pokošenem travniku, se radovala krasne narave in se na poziv voditelja zopet strnila v vrste in se v svežem zraku vadila telovaditi. Po daljšem odmoru je zopet odkorakala nazaj v dolino na svoja stanovanja. — Sodrugi očetje in sodružice matere! Namesto, da bi se vaša deca klatila vedno po prašni cesti, se potikala okrog voglov, jo rajši pošljite v te skupine, kjer se bode deco vzgajalo v pravem proletarskem duhu. Navdušujte svoje otroke za pravi smisel otročjega protetarsko-razredno zavednega življenja, katerega bo našla samo v naši skupini. — Naša bodočnost je deca in naša dolžnost je, da vso pažnjo posvečamo njej. Vzemite svoje otroke od »Sokola« in »Orla« in pošljite jih tja kamor spadajo, v proletarske vrste. — Vsako sredo ob 4. uri in v četrtek ob 10. uri predpoldne predavanje za deco na zadružnem zemljišču »Rudarski dom«. Vsak četrtek ob 4. uri popoldne telovadna vaja za deklice od 10. do 16. leta in za dečke ob 6. uri od 10. do 16. leta istotam. Pozneje, ko bo sezidan »Rudarski dom«, se bodo vršile vaje v prostorih. — Živele otroške skupine!
Vodstvo otroške skupine.
»Odgovor g. socijalpatrijotom«. Prijatelj »Napreja«, pardon »Nazaja«, je napisal v svojem bančnem glasilu članek g. Salamonu neodvisnemu v album, linija slov. rudarjev je imela javen shod dne 8. junija, na katerem je bil njih namen, da blatijo Zvezo rudarskih delavcev in napravijo razdor med delavci in da s tem pomagajo trb. prem. družbi pri opravičenih zahtevah rudarjev. Na ta shod so pozvali cel generalni štab Unije. Hoteli so napraviti generalno ofenzivo za trboveljsko prem. družbo, a ni se jim posrečilo, ker jih delavstvo preveč dobro pozna, dn_ so zastopniki kapitalistov in podrepniki buržuj-skih in fašisiovskih vlad. Na tem shodu je prvi nastopil unijski general g. Krušič, kateri je bruhal svoje demagoške fraze in napadal Zvezo rudarskih delavcev in njene zastopnike, da so plačani od kapitalistov. Sodrugi od Zveze rudarskih delavcev so potem odgovarjali na izvajanje teh demagoških fraz in dokazali kdo, da je tisti, ki je zastopnik kapitalistov in provokator med delavskimi vrstami. K temu sem se oglasil tudi jaz in dokazal njihovo demagoško delo in med svojim govorom imenoval, da so člani Unije prvi dan lanske stavke šli zjutraj na delo, ker so zahtevali, da jih imensko imenujem, sem jih tudi imenoval, in to so bili: s. Sajovic in s. Tratnik. Nato pride s. Tratnik in mi reče, da naj mu dokažem, na kar sem mu izjavil, da ga je nekdo videl, ko je šel zjutraj v delavni obleki na delo. Nisem mu pa rekel, da je delal, ampak to se vidi, da se je silil. S. Sajovica sem pa sam srečal, ko je šel v službo in to sem tudi lahko rekel. Iz mase se oglasi oseba, katera je dokazala, da je on celo delal cel dopoldan in prevažal premog na Separaciji. Ti ljudje pravijo, da ni res, če se jim prav dokaže. Pisali so mi pismo, v katerem me poživljajo, naj pridem v tajništvo »Unije« dne 23. junija 1923, da jim še enkrat povem moja izvajanja. katera sem povedal na javnem shodu dne 8. junija glede članov Unije. Nisem se osebno odzval temu vabilu, ker nimam pri socijalpatrijotih nič iskati. Napisal sem jim ravno tako odgovor na pismo, v katerem sem jim jasno dokazal, da je bila moja izjava na shodu upravičena in tudi sem jih pozival v tem pismu, če se čutijo užaljene, da lahko postopajo sodnijsko. — Ti gospodje pa so tako predrzni, da so napisali v svojem glasilu, da sem jaz lažnjivec, ker se nisem osebno odzval njihovemu pozivu. Vemo, da se potaplja »Unija« slovenskih rudarjev, in da v svojih zadnjih smrtnih izdihljajih še kliče vse zdravnike, kakor je navada buržujskega sistema, da bi se še rešili smrti. Zatorej, delavci, sodite njihovo delo, katero so ustvarili g. ministri na hamburškem kongresu, kjer so plapolale trobojnice kapitalističnih držav nad njihovimi glavami in kjer so pozabili na svoj rudeči prapor, katerega so zažgali 1914 leta vsi so-cijal patrijotski izdajalci. Delavci pa Vam obračajo hrbte in za vas je smrtna ura.
Salomon Fran.
Zagone. Vedno drznejši nastop preddelavcev in paznikov sili tudi nas, rudarje v Kisovškem rovu, da ga postavimo pred javnost. Za danes naj zadostuje eden slučaj, v katerem se odlikuje paznik Strajnar.
Ko je pred nedolgim časom naložil neki delavec voz nerabnega jamskega lesa, je nesel nakaznico omenjenemu pazniku s ■prošnjo, da mu jo podpiše. Dotični je sicer nakaznico sprejel, toda ni je podpisal, ampak raztrgal na drobne kosce, češ, da nakaznica ni prava. Nakaznica je bila izstavljena, kjer vse druge veljavne. Ker skozi
Celo leto trije vozički premoga — namreč za samce — nikakor ne zadostujejo kot kurivo in neraben les se torej nalagati ne sme, je primorano bedno delavstvo poleg že tako prevelikega suženjstva použiti to borno, vsled nezadostnih mezd tudi nezadostno hrano, surovo. Še kar je predpisanega za to ubogo rajo, tudi to iztrgajo kremplji postopačev. — Opozarjamo pravočasno, v tem oziru omenjenemu slične prisilne gospode, da naj ne netijo neprenehoma ognja, kajti kadar bo toliko razvneto, da bode zavrelo iz več tisoč grl: »Dovolj!«, takrat bo zanje prepozno. — Mislim, da jim je znana uganka »Koliko vode gre v eden sod?«!
Prizadeti delavec.
•BBiaBBDaBHBBaBBBaSSHHHB
Železničarji.
Laze. Kljub temu, da je postaja Laze v bližini Ljubljane, se dobijo ljudje (ki se še nazivljejo »inteligenca«) tako nelojalni m surovi napram svojim delavcem, da se človeku studi. Take vrste človek je naš gospod progovni mojster. Če ga baje doma njegova gospa prav lepo pogleda, brž kopira njen obraz in gre s takim na progo. Na progi pa ne da miru nikomur, vpije nad svojim delavcem, da se zgražajo že ribe v Savi. Gospodu svetujemo, da tudi on žc enkrat opusti srednjeveški biričevski nastop. Za enkrat ne bomo navajali posameznih slučajev, če jih bo pa potreba, mu bodemo postregli tudi z datumom.
Dober človek.
Maribor. Med mariborskimi železničarji je dolgo časa vladala velika nejasnost. Eni so še vedno slepo verjeli Krekičevim frazam in se hudovali na nas, če smo jim dokazovali kdo je Kre-kič in kaj je Savez željezničara Jugoslavije. Posebno s. M. Zorgo so napadali, češ, da ne govori resnice in da natolcuje samo tedaj, kadar Krekiča ni blizu. Da se razjasni položaj, smo skupno z zastopniki Saveza sklicali shod v dvorani kazine in povabili i Krekiča i s. Žorga Marcela. Mi smo hoteli imeti javen shod v veliki Gambrinovi dvorani, pa smo se potem udaii, da se je vršil v Kazini. In 8. julija se je shod vršil. Prišel je s. Žorga in tudi Krekič se je ojunačil, ter ni izostal, kakor smo mislili. Na tem shodu se je položaj razčistil tako, da sedaj ne more biti nobenega dvoma več. Na shodu smo spoznali vsi do zadnjega, kdo je Krekič in kdo je Savez željezničara.
Krekiču se je dokazalo, da je med stavko 1920 na svojo roko proti sklepu stavkovnega odbora samolasfno izdal poziv, da se gre na delo in da so vkljub temu izdajalskemu pozivu železničarji stavkali še 10 dni naprej, ker so spoznali Krekičevo izdajstvo. Krekič se je lakrat izjavil v pričo s. Bože Petroviča: »Ja sam Srbin i ne mogu dopustiti, da pride država v nevarnost.« Krekič se ni mogel zagovarjati, ampak začel je napadati sovjetsko Rusijo. Če se je s tem hotel prikupiti policiii, je dosegel vsaj ta uspeh. Železničarja Lapuha, ki je hotel braniti Krekiča, so navzoči prekinili že v početku, ker ga je branil zelo nesrečno. S. Krudelj in s. žorga sta položaj razčislila in mariborski železničarji sedaj vemo pri čem da smo. Sprejeta je bila končno sledeča resolucija:
Resolucija. Na shodu železničarjev v kazinski dvorani v Mariboru, dne 8. julija 1923 zbrani železničarji z navdušenjem pozdravljajo sklepe berlinske konference (23. in 24. maja) in izjavljajo, da se solidarizirajo s sklepi te konference ter da bodo zastavili vse svoje sile, da se bodo ti sklepi tudi izvedli. Shod pozdravlja pojav enotne fronte med Internacijonalno Transportno Federacijo in Zvezo Vseruskih Transportnih Delavcev in bodo delali z vsemi silami na to, da se upostavi tudi v Jugoslaviji enotna fronta železničarjev in vsega ostalega proletarijata za boj proti kapitalistični reakciji, vojni nevarnosti in fašizmu.
Zbrani železničarji^ poživljajo celokupen proletarijat Jugoslavije, da se pridruži njihovemu delu za ustvarjenje enotnih siro-kovnih organizacij in kličejo:
Živela enotna fronta Transportnih delavcev celega sveta!
Živela enoina železničarska organizacija!
Živelo združenje vseh razrednih strokovnih organizacij!
Živela delavska solidarnost!
Kaj je resnica ? »Zveza jugoslovanskih železničarjev« nam je poslala sledeči popravek :
»V »Strokovni Borbi« št. 23. in 24. z dne 22. junija 1923 na strani 5. v rubriki »Železničarji« ste objavili pod naslovom: »Kaj ;e z rezultatom volitev v bolniško blagajno V« v tretjem odstavku sledeči stavek :
Volitve so končane. »Zveza jugoslovanskih železničarjev« in »Savez železničara« sta proti izidu volitev protestirala, ker sta propadla na celi črti...«.
Ker ta ugotovitev v Vašem listu ne odgovarja resnici in ker Zveza jugoslovanskih železničarjev, kakor tudi njene podružnice niso protestirale proti izidu volitev, Vas prosimo, da to konstatacijo, ki smo jo gori navedeno podčrtali, v »Strokovni Borbi«
pod rubriko »Železničarji« in pod istim naslovom kot v številki 23. in 24., lojalno popravite.« — Popravek priobčujemo. Besedo ima sedaj naš informator.
Živilski delavd.
živilskim delavcem v Ljubljani.
»Osrednje društvo živilskih delavcev« se po krivdi nekaterih voditeljev, a la Kratofil, Kovač in drugih, krha in propada. Razume se, da z oslabitvijo organizacije padajo tudi naše mezde, ker podjetniki in mojstri prav dobro vidijo, kako je z našo organizacijo in se nam smejijo. Kadar pa zahtevamo povišanje naših mizernih mezd, pa nam odklanjajo naše upravičene zahteve, podaljšujejo nam delovni čas, vpeljavajo nadure — vse to le zato, ker smo slabi.
Sodrugi peki! žaloslna resnica je, da smo si v veliki meri krivi sami takega stanja, ker dopuščamo, da z organizacijo delajo Kratofili, Kovači iid., kar hočejo.
Naše društvo, ki je pred leti štelo 1600 rednih članov, gine in gine, tako, da danes nima niti polovico nekdanjih članov. Člani, dobri sodrugi odstopajo, ker nočejo nositi odgovornosti za poslovanje našega društva. Brez organizacije, ali s slabo organizacijo ne moremo obstojati. Treba bo najti potov in načinov, da organizacijo zopet povzdignemo na ono višino, da bo sposobna ščitili naše interese.
Kraiofila, Kovača in druge enake so-druge, ki grozijo, da bodo »komuniste« naznanili policiji in ki nastopajo proli predsedniku, češ, da je inozemec in da ga bodo pustili izgnati, take tiče bomo pa naučili, kdo je sodrug in kdo »izdajalec«.
Seznam
sudrugov, ki so prispevali pri nabiralni akciji za »Rudarski Dom«.
Od prejšnje nab. akcije Sekiii Anton 20 K.
Nabiralna pola št. t. Nabirale v cemeni-nem kamenolomu sod. Fani Flis in Matilda fiudarin : Žnidar Filip 40 K; Alojz Gus 40 K; ivan Rozman 40 K; Ivan Sauli 40 K; Fani Flis 40 K; Terezija Žagar 40 K; Kovač Lucija 16 K; Zagorišek Štefka 20 K; Anžur Marija 10 K; Lindič Metka 40 K; Oblak Antonija 10 K; Rozman Marija 21 K; Huda-rin Matilda 20 K; Hudarin Fani 20 K; Krofi Matijal2 K; Žužo Miklavž 9 K; Zemljan Mihael 40 K; Kral Anton 20 K; Pavelšek Julka i2 K; Peperko Amalija 20 K; Koritnik Elizabeta 20 K; Sfendler Roza 12 K.
Nabiralna pola št. 2. Pobiral sodrug Peter Jesih in sodrug Polde Koritnik v Trbovljah : Koritnik Franc 16 K; Ivan Pust 60 K; Peter Jesih 80 K; Višnikar 20 K; Tomažič 20 K; Breznik 80 K; Kmet Marija 40 K; Guna Franc 20 K; Forte 8 K; Pavla Forle 8 K; Konrad Bazovič 60 K; Žibret Jože 40 K; Zore Leopold 26 K; Adamlje Franc 40 K; Nepoznani 20 K; Jerman Rudi 20 K; Krnel Rudi 20 K; Arnšek Ivan 20 K; Hribar Anton 24 K; Oblak Alojz 20 K; Brici Martin 40 K; Dornik Jože 20 K; Rozman Jože 16 K; Polc Rudi 20 K; Žužej Lovro 20 K; Hribar Matevž 8 K; Kristina Trbovc 40 K; Rozin Apolonija 80 K; Jordan 20 K; Konzum Trbovlje 11. 20 K; Soklič Franc 20 K; Ga-bron 40 K; Lanišnik Joža 40 K; Janžek 40 K; Skerbek 40 K; Kos Franc 20 K; Tratnik 40 K; Nečitljiv 20 K; Jože Novak 40 K; Avgust Kukenberg 100 K; Andrej Kukenberg 200 K; Križanec 40 K; Pavlin 40 K; Josip Moll 40 K; Casl 32 K; Jager 20 K; Pust 40 K; J. Brodnik 40 K; Rozin Tomše Franc 120 K; Karini 8 K; M. Rozin 80 K; Neimenovana 20 K; Kolbezen 100 K; Žarek Anion 20 K.
Nabiralna pola št. 3. Pobirali sodr. Na-prutnik, Forte, Višček na Tereziji: Naprud-nik 40 K; Šoba Ivan 16 K; Vozel Ivan 10 K; Majcen Jože 16 K; Merdavs Hinko 6 K; Rozman Anton 24 K; Božiček Ivan 32 K; Weber Karl 4 K; Kral Bogomir 9 K; Mestnik Dominik 20 K; Planinc Ciril 7 K; Savinšek Ivan 4 K; Goričan 10 K; Bučar Ivan 8 K; Mlinarič Ivan 10 K; Ajdišek Jernej 8 K; Lovše Ivan 10 K; Hudarin Ivan 12 K; Senekovič 20 K; Merzel Ivan 20 K; Puntar Franc 24 K; Beršnak Ivan 20 K; Ozebek Jakob 12 K; Žitnik Franc 10 K; Skalič Ivan 10 K; Mozetič Josip 11 K; Hudoman Ignac 10 K; Zadobovšek Peter 10 K; Kobivšek Martin 12 K; Flere Matevž 60 K; Camar Ivan 12 K; Pavšič Jože II. 20 K; Gunzek Miha 20 K; Buhaker Ivan 10 K; Gosak Martin 4 K; Aučimer Anton 16 K; Kelnar Jože 8 K; Kolar Franc 12 K; Kovač Marija 10 K; Obid Peter 20 K; Jeršin Konrad 10 K; Tomc Franc, Špan Franc 16 K; Sotler Franc 1 .12 K; Mozetič Rudi 10 K; Slak Jože 20 K; Jevni-kar Anton 16 K.
Nabiralna pola štev. 4, nabirala sodruga Mravlja in Ivan Bračun na Dobrni: Bračun Ivan 30 K; Kofol Mohor 16 K; Jurak Martin 10 K; Novak Ivan 20 K; Zgonc Franc 8 K; Zupan Ivan 12 K; Čarman David 8 K; Bre-zovšek Franc 7 K; Guček Ivan 10 K; Virant Ivan 20 K; Javornik Anton 4 K; Jankovič Franca 10 K; Paulič Ivan 20 K; Bevc Martin 16 K; Dečman Marija 5 K; Dolenc Franc 8 K; Trškan Jakob 20 K; Trškan Jakob 10 K;
Trškan Jurij 10 K; Zalokar Alojz 2 K; Pleih-ner Jožef 16 K; Stražar Franc 6 K, Anžlovar Franc 8 K; Podbevšek Luka 8 K; Potočnik Jura 8 K; Šarlah Marija 8 K; Lemovšek Jakob 4 K; Simončič Martin 8 K; Mrak Anion 12 K; Krajc Anton 12 K; Polak Ivan 8 K; Brleč Leopold 12 K; Kreuse Miha 4 K; Gregorc Jože 12 K; Medved Angela 4 K.
Nabiralna pola štev. 5, nabirala Watzak in Učakar na Dobrni: Dolinar Anton 32 K; Covnik Miha 40 K; Laznik Anton 10 K; Gre-bivšek Ivan 12 K; Dobnik Ana 10 K; Krajnc Martin 4 K; Trbovc Ivan 8 K; Frelih Franc 20 K; Bertoncel Matevž 10 K; Butkovič Ivan 7 K; Skašček Ivan 4 K; Tislarič Ivan 4 K; Kalobl Franc 4 K; Drame! Ivan 8 K; Gnčar Pavel 8 K; Bočnik Albin 4 K; Krai Avgust 16 K; Plevnik Štefan 7 K; Bremec Ivan 12 K; Šoner Robert 12 K; Romihi Franc L 8 K; Romih Franc 11. 8 K; Trohan Anton 3 K; Strojin Franc S K; Balencijo Jurij 17 K; Rus Jože 12 K; Mak Ivan 8 K; Maroh Jože 20 K; Šorli Miha 8 K: Jeraj Luks. 10 K; Plevnik Anton 8 K; Deželak Alojz.
9	K; Debelak Andrej 10 K; Lupše Ivan 8 K; Mravlje Jakob 12 K; Kosmati Franc 8 K Smogi Jože 8 K; Levičar Franc 3 K; Trde Franc 4 K; Krajnc Rok 8 K; Watzak Miha 20 K; Razpotnik Helena 10 K; Koprivc Rudi
10	K; Očakar Ivan 8 K; Kogoj Andrej 8 K;; Počeha Ivan 8 K; Žiberna Karl 46 K; Mesojedec Franc 12 K; Remšak Terezija 10 K; Frece Ivan 16 K; Velikonja Jože 12 K; Lindič Valentin 12 K; Suhadolčan Viki 10 K; Golja Ivan 8 K; Gregorčič Ivan 12 K; Suhodolčan Jože 8 K; Veneli Anion 8 K; Pečnik Franc 8 K; Gril Franc 3 K; Šurne Franc 20 K; Levečer Jože 10 K; Kobacat Silvesier 6 K; Gračner Miha 10 K; Muhič Vinko 10 K; Samec Ivan 4 K; Stavec Lepaf 10 K; Ho-damav Franc 8 K; Treven Andrej 12 K; Zaplotnik ivan 12 K; Metelko Ivan 3 K; Go-logranc Ivan 8 K; Klavžar Miha 3 K; Zmaj-šek Franc 8 K; Jeric Jože 4 K; Dorečič Štefan 4 K; Majerič Milka 8 K; Bregant Franc 8 K; Pevec Mariin 4 K; Dimic Alojz. 40 K; Podbevšek Anton 8 K; Gramšek Alojz. 4 K; Pihler Martin 4 K; Cirnažar Luka 8 K; Hušnik Lovro 4 K; Kušir Franc 3 K; Oblak ivan 11 K; Zagožek Andrej 20 K; Vrečer Franc 20 K; Burja Peregrin 8 K: . Škorjanc Jaka 10 K; Fridl Rudi 20 K; Vozavišek
1 rane 20 K.
Nabiralna pela štev. 6, pobirala sodruga Klenovšek in Ceperlin na Peselju: Klenovšek Ivan 20 K, Pirnat Štefan 12 K; Kržan Ivan 20 K; Šoba Alojz 11 K; Cologranc Miha 10 K; Ceperlin Anion 8 K; Drolc Rud! 10 K; Skale Lojza 12 K; Pestar Mihael 4 K; Jože Lobnikar 40 K; Krapež Ignac 16 K: Erjavec Jurij 12 K; Vrbnik Alojz 20 K; neimenovani 8 K; Deželak Ivan 4 K; Wanov-šek Karl 12 K; Agata Krstnik 4 K; Tržan Niko 8 K; Gričar Jožko 40 K; Leskovar Blaž 20 K; Denac Martin 4 K; Sovin Ivana 8 K; Lajovic Ignac 10 K; jan Franc 4 K; Vrbovšek Alojz 8 K. Kozlevčar 1 nez 4 K-Bergant Ivan 4 K; Radej ivan 7 K; Peian Ciril 20 K; Perc Janez 7 K: \ ideruar K an 8 K; Hudarin Ivan 20 K; Corobinko Neža 4 K; Hudarin Adolf 20 K; Pusovnik Karl 30 K; Kovačič Jakob 10 K; Laznik Franc 8 K; Koritnik Luka 24 K; Oriun Franc 8 K; Žnidar Franc L 10 K, Krajnc Norbert 6 K; Dragar Anion 12 K; Mokotar Ferdo 20 K; Podkoritnik Tomaž 7 K; Jerman Franc 12 K; Jerman Franc 8 K; Jernej Guzei 40 K; Peško Valentin 8 K; Holešek Ivan 5 K; Brinar Cirii 20 K; Planinc Jože 4 K; Glavač Franc 4 K; Janežič Mici 4 K; Seme Franc 4 K; Šinkovec Alojz 16 K; Jože Kuhar 4 K; Kuhej Franc 4 K; Juršič Lovro 12 K; Kurnik Anion 8 K; Lipovšek Jože 8 K; Pirnat Pavla 20 K; Goršek Franca 20 K; neimenovan 7 K; Levičar Alojz 20 K; Kajina Ivan 12 K; Selič Franc 8 K; Suhadolčan Franc 20 K; Flöbus Kerl 20 K; Ledeničnik Franc 40 K; Ivan Božič 40 K; Bedenik Alojz 16 K; Rep Marko 20 K; Razboršek Karl 12 K; Senegačnik Amalija 4 K; Ivanuš Karl 10 K; Dokler Jernej 40 K; Kosem 8 K; Cestnik 4 K; Lavrič 8 K; Streh 20 K; Kočar 20 K; Šarlah 20 K; Gluk 12 K; Gluk Terezija 8 K; Pernek Matija 10 K; Koritnik Peter 40 K; Korošec Mihael 8 K; Zajc Franc 4 K; Anton Planinšek 4 K; Teržan Friderik 8 K; Cmok Ivan 4 K; Ramšak Alojz 4 K; Josip Cukjaii 8 K.
Nabiralna pola štev. 6 b), pobirala sodr. Strah in Verbnik na Posetju: Podmenik 8 K; Kurnik 4 K; Kresnik 4 K; Zupanc 4 K; Muč-ler 8 K; Šinkovec 8 K; Strah 3 K; Koritmk 6 K; Razpotnik 8 K.
(Dalje prihodnjič.)
fz uredništva:
J. Stipič, Trbovlje. Vašo izjavo na poziv s. Dovjaka pri najboljši volji nismo moča priobčiti, ker bi potem sledila zopet proh-izjava s. Dovjaka in bi ne bilo ne konca ne kraja. Zato smo prepis Vaše izjave poslali s. Dovjaku in s tem je za nas ta stvar utrjena.
Sodrugi kovinarji! A!i se veste? Vaša veselica se vrši 12. avgusta v hotelu Tivoli. Agitirajte že sedaj in zbirajte dobitke.
Sodrugi, ki bodo sodelovali na kovinarski veselici v hotelu Tivoli, naj se zanesljivo udeleže seje veseličnega odseka, ki se vrši v torek, dne 17. t. m. ob 8. uri v delavskem domu. Pridite točno.
Sklicatelj.
Lastnik: Zveza Neodvisnih Strokovnih organizacij za Slovenijo. Odgovorni urednik: Pavlič Hinko. Tisk tiskarne »Merkur« \ Ljubljani