** ki TA Oradailki U s preveliki prc" ■Url s M07 ft. Lawndale »v, NARODNE JEDNOTE Office ef inibUchtiou M07 Ho. Uvtdllt »v«. M: Lsvrudale 4036. leto—year xiv. ^rsasc ttcts. aran: Arjkw im. (No. 140) b* tke Asi of «, »IV. Chicmgo, |1L, četrtek, 10. novembr« (Nov. 10) 1921. »w M Suk««rtptUa $1.00 Y«ti(y. STEV.—NUMBER 262. a. w u j—sa— ALI BO RAZUMNI SENAT je sprejel rezolu 0130, da so sploftnb seje javne. ' . mmmmium^* rV ' In radi ta resolucije aa ja razvila < ostre debata. Washington, D. 0.--Senat je sprejel refoluoijo, ki priporoma, da so splošne seje razorožitve-ne konference javne. » V političfaih krogih je ta zaključek zastavil mnogo vprašanj. Nekateri političarji vprašujejo, če konferenca pristane na to sens-tovo zahtevo, med tem ko drugi političarji pravijo, da * ni dosti pridobljenega S tem, ako so le splošne seje javne, ker se vsa vašna vprašanja obdelajo na iz. rednih in odsekovih lejah, prodno pridejo prid plenum. Neki višji uradnik je dejal nekem« časnikarskemu poročevalcu, da bo javnost informirana c napredovanju konference v de tajlih. Kako se bo to izvršilo, tega pa ta višji administrativni u-radnik ni povedal. Slišijo se glasovi, da bodo ameriški predlogi za omejitev rasoro-Ževanja predloženi kmalu konferenci, in da bodo objavljen/. Tudi ta objava še n* garantira javno-ati, pravijo v naprednih političnih krogih. 'Ce se objavijo ameriške zahteve, ni s tem še podana slika javnosti, kako so jih sprejeli tu-jezemaki diplomat je. in kakšne so bile potete, izigrane, proti njim. O predsedniku govore, da ne bo omenjal programa v svojem pozdravnem govora prihodnjo soboto. Ampak omanil bo strašne ki jik je^ovaroftilj- voj-arial t>o t nagrada starim dblav i grm: stradaj ha smkt au pa v JEOOI Oakland, Cal. — (Pad. Press — John F. Burke, 60 let sUr in napol slep, brez dela in sredstev za življenje, je ukradel kladivo in lago v vrednosti treh dolarjev namenom, da proda orodje in ai kupi kruha. Pred sodnikom povedal ,da ni dva dni nič jedel in glad ga je gnal v tatvino. Sodnik ga je obeodil na pet let ječe "Dobro; vsaj strsdal ne bom t ječi," je rekel Burke, ko ga je detektiv odvlekel v zapor. SENATOR WATS0Pf ODGOVARJA LEGIJI. razmere, ki j* je povzročila roj- ujni duh 1k> mi potdfc*, da ^d/ fflfo se take besede navadno natolcevanje tujezemskik delegstov. Senator Harrison mu je odgovoril, da se samoposebi rsaume, ds je sdaj na delu selo rahločutna diplomacija ig bo delala, tudi ves čas, ko se vrši konferenca. Vsaki dan se sliši po vsem svetu, d« je versaillsks konferenca zaradi tega ponesrečile, ker je bila tajna. Lodge mu je odgovarjal, da se ne more diktirati drugim- naro^ dom, kako naj vrše svoje posle in da to ne pokazuje, da se obnašamo vrlo, ako od njih kaj takega zahtevamo. Odgovarjal mu je senator Johnson glede grdega obnašanja. V naprednih političnih krogih pravijo, če' je aenator Lodge, res tako fino'Čote* diplomat in človek, ki razumu, kaj so slabe in dobre manire, da naj pojaani, kak šne eo-Tfcnire tujezemekih diplo matov, ki vstrajajo, da se konferenca vrši tajno, čeprsv tako za hteva ameriško ljudstva in ljud stva v deželah, is katerih priha 0 poprom so oslepili bla- oajnika Travi, da legija obstoji večinoma is oficirjev, U U radi obdrftali "brutalni duh militarizma". vojaki doprinaiajo irovx do tal«. Waahington, D. C. — Afera krutega postopanja s prostaki V ameriški armadi, katero je spravil na dan senator Watson na veliko jezo stoprocentnih patrijotov, postaja boljinbolj viharnejša. Vojni tajnik Weeks je pred par dnevi apeliral na Ameriško legijo, da naj pomaga pobiti Watso-novo obtošbo glede brutalnosti lastnikov v armadi. * | Watson je v torek odgovoril na U apel. "Ne bojim se Ameriške legije," jc rekel. "Kaj pa ja ta legijaf Velika masa bivših voja-kov ne spada traven. Legija je v glavnem organizacija prejšnjih oficirjev, ki bi radi obdržali bru-tlni duK militarizma pri iivlje- legija potegne aa vojnega tajnika in naetopi proti mani Legija me je Se večkrat napadla aaraditega, ker sem imel pogum, pptegniti se sa prostake, katere so čaatniki Šikanirali. Tekom* moje volilne kampanje v Georgiji laneko leto ao legijonarji razbijali moje shode." Senator Watson'je predložil nove dokaze o brutalnoeti častnikov in eksekucij vojakov bres pravilne obravnave. Navedeni so sledeči slučaji: Henry Wells iz New Vorka piše, da je naržent Gtady v 26. diviziji ustrelil prostska v hrbet, ker mu je odgovarjal ' (Marion J. Walla, Athens, Oa., je priča umoru proetaka v velbe-išču Wheeler. Korporal CraOr-ford jc enostavno ustrelil fanta, ki je preslišal njegovo povelje. IzvrŠevalni odbor "Legije vojaških in mornariških proeta-kov" — ta organizacija ni v no-btni zvezi z Ameriško' legijo — Ja predložil senatu dolgo spomenico, katero podpira Wataonove ob-tožbe in navaja dolgo vrsto doka-zov. Spomenica se glasi, da so se častniki v ameriški armadi "ob-našali kakor aristokrstfcčni avto-krst je". Spomenica dalje navaja, da je bilo 400,000 proatakov tira-nih pred vojno sodišče zaradi malenkostnih pregreškov. teaokdija v delavski ; drutdtl I Hammond, Znd. — William Uohman, delavee pri Standard Oil kompaniji, je iavršil samomor Saradi eskapad svojih dvek sinov. Mati je umrla, dečka sta pa rast-U brez nadzorstva, ker Oče ni I-nsel denarja, de najame dofcro gospodinjo. Zadnje tedne je bil zelo potrt, ker šta se moraU sa-govarjati ne mladinskem sodišču zaradi tatvin in ropov v W h it in gn. fteat bandi tov je napadlo »mesta McCarty ja. blsfrajnika pri GordoO Kegle pekarske kompanije in so ma BO-eoh v oči popra. Odnesli so ma $41.r»n. toda kssalu potem sta vadb šest ulovila MeOsrtjrjev šofer neki Resso. ' Turin. Italija, ». nov. Letalo, ki je bilo nekaj časa v sraku sa poskoki j«. je nenadoma padlo aa množico ljudi in glavi ne- kemu vojaškemu oficirju in neki I Okrog » oaeb je bilo ranjenih. Ijugdsloviiska i vlada je pilil F-t Offl- CMeaf. IIH-h. M+ »4er el tU PresM-t, A. I. »»rlese«, PtrtMiltr ommi. n loa, Asi •IOrt.1, UIT, .mk^M m Jsm 14, l»liS|l a namerava pro zavezniki sa mora-torij Nove intrige Ia prepiri aaradi Turkov in mobilizirati Berlin, 9. nov. — Nemška vla dc namerava proaiti entento za moratorij na vse vojne reparacije e| deaet let,, to je da ae plačila od-odnine suspeudirajo sa toliko "Času, drugače je liankrot Nemčije neizogiben. . Nemški vladni krogi j ? pravijo, da edino moratorij more ' ge^iti Nemčijo bankrota. Vred-včeraj podil #-]«oHt nemške ma ko je dauea rav ministri mi. tam, kjer je bila' vrednost Balgrad Jugoslavija, 9, a?r. — Mikola Pažič je stavko a Aleksander je Kralj žiča, 4a kabinet jo Ml na knnfin od maroa t L London, 9. nov. — Llojd Geor-ge je danes poslal brzojavko glavnemu stanu lige narodov a sahtevo, da se svet lige takoj sni-de in ukrepa glede napada Jugoslavije na Albanijo. Poelaniški svet v Parizu je do« ločil meje Albanije, in ko bo tosa-devno poročilo uradno objavljeno v par dneh, vsaaie ententa akcijo za priznanje neodvisnosti in teritorijalne integritete slban-ske države. jA^gleško vnanje ministrstvo je informirano, da je sklep poslaniškega sveta s»lo razburil arško In Jugoslavijo, ki upsli, da al med' seboj. f*. avstrijske krone pred enim lotom. f hm ima prav. i pum seiiw. U Follette in dragi liberalni republikanci so mnenja, da ■ M morala Rusija biti porabljena aa konferenoo. NOTA sovjet ske VLADE BO IONORI RAKA. Washington, D. C. — Državni dopartment še ni prejel note ruake r . . sovjetske vlade, ki protestira še v razdelita Albanija naprej proti saključkom rasoro-. litvene konference, na katero Ru-Iz Rima ae poroča, da je Italija aija ni bila povabljena. Uradniki posedi da Jm a v albanski spor. V slučaju ugoslavlja in Grška ne sprej, nja, da bo ruska nota najbrž igno- meta zaključka poalanlškega are-ta glede albanskih mej, bo Italija zahtevala anekaijo Albanije ali vsaj protektorat in je pripravili na prijeti za orožje, da izsili svo» jo sahtevo. Anglija se boji, da ntervencija Italije sopet spravi na površje jadransko vprašanje, vaiadtega Llojd Gcorge pritiska na ligo narodov, da naj Albanijo. Dunaj, 9. nov. —Ko je Ogrska s posebnim aktom v skupščini zadnjo nedeljo strmoglavila Habe-buržane, ki so sedeli 896 let na ogrskem preetola Je velika ententa takoj pritianila na malo enten to (Jugoelavija, Čehoslovakija in Rumunija), da mora demobilizirati čete, ki so pripravljene sa invasijo Ogrske. Politični položaj na Ogrskem je silno slak, toda po najnovejših znamenjih je nevarnost vojne s malo entento začasno odstranjena. Madlanki vetaši na Burškem še'1 vedno rog^vilijo. Pariz, 0. ^nov. — Med ^Anglijo in Frsncijo*je sopet iabruhnil zelo resen spor. Problem nemških reparacij in kipenje na Balkanu vkled jugoslovanske invšfije Albanije ter končno konflikt s Anglijo zaradi pogodbe s turškimi nacionalisti je prinesel krito, ki mogo-!e primora Brianda, da se takoj vrne is Amerike domov. Lord Curson, angleški vnanji minister, je včeraj poslal francoski vladi spomenico ostre vsebine. Anglija obtožuje svojo savaanieo zneverjenja is razloga, ker je Francija odatopiia Kemalovi vladi v An gori kos teHtorija v Mali Asi j l Anglija pravi, da Francija ne more razpolagati s dotičnim teritorijem, ker ni njen« pač pa ga Ima samo v opravi. Tozadevna pogodba med Francijo In turškimi nacionalisti je že podpiaana in ratificirana v A i igor i in Kemalova vlada se sdaj pogaja a Francozi sa posojilo deset miljo nov turških funtov. Francoski državniki so sdaj v strahu, ds Anglija izigra Francije pri nemški odškodnini; voditelji francoskih vladajočih strank sah tavajo, da se Briand hitro vrne domov. "IJJJJT [popolnoma prav, ko nasnsnja, da IM®m sb ne bo ozirsla na zaključke rsz» orožitvene ^konference, kolikor se bodo H zaključki tikali njenih in-terenov," je dejal aenator Norria. Senator LaFollette je pa rekel t Velika napaka.je, da Rusija, ena nkjvečjih držav na evetu, ni bila povabljena na konferenco. Vsledtegs ne moremo pričakovati, da bi bila Rusija obvezana držati se sklepov konference, ko pa nima glaau na konferenci in .so vrsta njenemu ljudstvu saprta. Novjet-eka Ruaija je upravičena do sedela na ko|feronci v Washlngtonu ravno tako kakor vsaks drugs država." mobq«bo o! Ckieaffo, Dl — Frank Ligregni, ki Je aaM>ril evojo ženo, Je bil v sredo popoldne obašso v tukaj šoji okrejoi Ječi Te Je prva ek sekoeija v Ckieagu. ki je bile ia- šena popoldne. Navadno še jo zjutaj ob soMaea Ligregai Je potolkel na tU stražnika, ki ga je vodil v smrtno celice v torek zvečer. i državnem departmentu ao mne- rlrana, kadar pride. Senatorja Norria is Nebraake in La Follette is Wiseonsins, llbor nflna republikanca, sta pa drugačnega mnenja. « Norris jc rekel v torek, da bi tyle Ruaija morala biti povabljena na konferenoo. "Rusija Ima ■VDA ŽBHA IM SOBSlfLA OIU. Ubila Ja svoja dete. Okloago, DL — V okrajni bol-nišnici ju umrl 2-letni Kugepe Meesmer ns posledicah prebite lobanje. Meti Lillian Messmer se je prepirala e avojim soprogom, o katerem trdi, da je prišel pijan domov. V jezi je pogrsbils žoleso, ki služi ss čiščenje ognje v šte-dilniku in gs vrgls s vso silo v svojega soprogs, ki se je prsvo-časno umaknil, kar dokazuje, da nI bil tako pijan, kot govori to-gotne ženska. Železo je priletelo v glavo malemu detetu in ga smrtno ranilo. * stoletni pomorščak pro si za dopust. Waahington, D. C. — Mornariški tajnik !)eriiy Je prejel pro An Jo za dopust ssržents Matthew N. Bradlejra, pomorščaka v bolnišnici v l4pawen«vorthu, ki je sUr sto let, a še vedno v službi. Brad-iajr hI rad obiskal svojega sina, upokojenega policaja v Brook- ms* Z DRtAVA vojaško IZPLAČA VAORADO. JeTferaon Oltjr, Me -Krnat državne tegielature Je sprejel predlogo, po kateri bo jcplačanik petnajst miljoaov dolarjev kot vojaška nagrada. Za predlogp Je glaeeveto 31 senatorjev, proti nji pa devet. FARMMJIPRIPRAV-LttJO KAMPANJO. zavedajo se, da je treba prlom zgodaj, da se do sbtbjo uspehi. Isdan je bU Oklic v Iowl. OounoU Blnffs, Iowa.--Far- insrji prihajajo do prepričanja, če se ue organizirajo, da ne bodo zmagovali pri volitvah, ampak da bo večina volila še vedno kandidate starih strenk, ki jih priporočajo profestjonslnl polltlčasji. 1'ripraviti se je treba še sdaj ss volitve. Najboljše priprave sa volitve jfe pa dobra organisaolja.' V tukajšnjem mestu se je or ganiairala ekuplna farmarske delavske stranke. Take skupine so se organisirsle tudi drugje. Te ekapine so Isdale le na pod-Isgl strankinih principov, sprejetih na gborovanju U. oktobra letak na farmarja, v katerem so na krst ko povedane sahteve, Spomladi bodo volitve In sa volilno ksmpaajo se je treba še pripravi-ti sds j. Iowa je poljedelska dr-žsva. V nji ja malo industrija!-delavstvs. Zstegadelj je lut ss vesti prišgatl med farmsrji, katere ravno tako gull-jo privatni Intereei kot industrijske delavee. Profesionalnim politMarjem niso te priprave sa bodoče volitve všeč. A kaj hočejo. Preprečiti jih ne morejo In tako se tolažijo, da zavest, ki jo prineee propaganda fsrmarsko delavske stranke, sa-plapola kot snop slame, ko ss priige, aa kav sopet nastane tema. Agitaoija med farmarji ka. H a| vatnT interesi drfiltrdo ga vrst. Possfcno letos gre trda farmarji m, ker cene aa poljska prbduk-te padajo. Farme ao aadolšeaa In prlvdtnl interesi laklco agitatorje spod*, s fsrm, kadar jih ja volja. Kljufe temu se pa savsat med farmarji širi in stranka pridobiva vedno več pristašev. treba KAPITALIST OBTOŽIL KAPI-TALISTB OBSMBBNBOA PROFIT A r8tv A. Boston, Mas. — (Feder. Press.) — Malokdaj ae Sgodi, a zgodilo se je t Jsmea A. Campbell, predsednik jeklarske družbe v Voungs-towhu, 0H je na zboru Narodne svese tovsrnarjev bombažnih is-. delkov ožigosal čevljarsko tovarnarje, da še vedno prodajajo čevlje po cenah, ki so 22A odstotkov višje nad prodvojniml cenami, dočim stane materijal za Čevlje lo 86 odstokov več kskor pred vojno. sesrece se ime na delu. 90 je POMJmiOA Kolikor več dalavoev Ja bres dala, toliko večje je prlganjanje I pri dala. Okloago, Dl — Kadar je mslo dela, tskrat podjetniki priganjajo pri dslu. Podjetniki se prav nič. ne brigajo, ako ssrsdi nečloveškega prigsnjanja par sto delav-eev več poneereči, saj brezposelni delsvoi čakajo, da savtamejn mesta tistih, ki so smrtno ponu-sročili, ko so delali. Organisaslja. lelesostevbtnakih delavcev št. 1. v Chieagu Ima po-seben sklad, ia katsraga plačuje delsvcem podporo, če ponesrečijo tako, ds ne morejo opravljati svojega dsla. Zaradi te naprsvs ima organisaoija popoln pregled o delavcih, ki ponesrečijo pri delu. ~ — " 1 - je bilo pri- dva in Sfeče so FES VOLITVAH V KENTUOKV. JU NISO GOVORILE SAMO OLABOVNIOB. Prav glasno besedo «o Imela tudi Loaisvills, Ky. — Pri volitvah se niso voliloi poslužili ls glasovnic, ampak govorili so samokreel n puške. Knejst o»nb ja mrtvih, sedem ps ranjenih. Dogodki, ki so ss odigrali pri volitvah, ao taki da se sdi, ds država Ksntuck? ni Ameriki, smpak tvori del Albanije. Desel volilaev Je bilo ubitih v okraju BrestMttu v treh bitkah, en volilee in neka Žena ste pa bi* ranjena v Loaisvillu. V okra-n Estillu je bil en volileo ubit in dva težko ranjena. Ti dogodki pričajo, da vladejo zelo čudne rasmere v Kentueky-Ju in da j« tam prav malo duha o demokraciji, kajti demokracija ne eega po orožju, kadar so vo-itve. Ali bi ne bilo pametno, da polije odbor sa smerlkanlsirsnje tujezemcev aekaj svojih agitatorjev doli v Kentueky, *Ja |>od uče bojevite hribovec, kaj sts pravzaprav smeričsustvo in demokracija. Tako delo bi prav n U ne škodilo, empek bi aaj toliko koristilo, ds bi Kentuekčsoi postili pri prihodnjih volitvah tvoje pušk« io samokreae doma, ko »i odhajali na volišče. Ljudje v Kentuekyju ao potrebni poduka in odbor za amerlkankiranje tu Jesemerv bo storM hvsležno delo, č« pošlje ms aekaj svojih sgen-tov, da pd-učoao kot doaiačini. Obieago in okoliee: V petek deloma oblačne in gorko. Južni vetrovi Temperatura \ zadnjih 74 urok i najvišja 99, ftajnMJa M. Holnee izide ob 6:89, zeide ob i M. - jetniki nfco ozirati na določbe zakona sa varstva delavcev. V letu 1990 je bilo le IftA nesreč, v letu 1919 pa ssmo 184. V obeh omenjenih letih je pa delalo trikrat toliko delavcev omeajeo* orgaalaaeije kot letet, r In Ifttoe je bilo v enem četrtletju 82 ne. sreč, tako da se Ishko reče, še bi do ekosi vsa leto nesreče teko številne, dt Jih bo y enem letu UitH. V ravno istih trsh mesecih v letu 1919 je bilo le sedem In dvsjset nesreč. Tajnik orgenizseije je pissl pismo o tam pojavu slsvhinskeiuu komissrju In tovarniškemu nsd* zgrniku v Cbiesgu. V tem pismu opozarjs oba uradnikt ti t Št mi* lo nesreč jn Ju opossfja ns dejstvo, ds se nesreče mnoŽe, ker se ped jetnik i n« ravnajo po postavah, ki eo bile sprejete ss vtr«t vo delsveev, < **» • •' ' Ko so bila flllsns Imena pone-arečenlh delavcev na seji, Je bil imenik tako dolg, da se je noN-tcrlm zdelo, ds poelušsjo p irjMo s bojne fronte zsdnje vojne. Tsko padsjo delavci na indu-etrijskem bojnem polju. Velebis-niško Časopisje jim ne kadi s ka-dilom slave in tudi ne opeva kot junake, ki so dali svoje živ-Ijenje ss človeško druŽbr bteniško čsaopisje najrajj nesreše zamolči, ker bi Javnost, da na delavca revi ko preše vsakovrstne nesre^/i kot na vojaka na fronti. In ker je depresije v industriji, Jih podjetniki priganjajo do vratolomne hitriee. Oženjen' delavci bi ae gotovo branili opravljati vratolomna dola, bi vdo« II, da lahko dobe drugje delo. Ta* ko pa hlU», dokler ne |»ofif*r*čijo, kajti doms so otroel, ki lu»č#Jo Je-st i, Ako ps družinski oče ne dela, ni kruhs sa otroke. Tak je ae-, daaji Industrijski sistem in takega bi radi ohranili nespremenjenega Is k mn ni podjetniki, ki ne pososjo človeškega čuta. empek katerim sta Vvra. upanj« in ijtf* bežen — le profitf ivoje ibo\ Velo-rajV take opimorile rsvmi ta* »sre/1* kot ' Oorklj aa Nemškem Berlin, 9. nov. — Meksim Oor-kij je doepel v Berlin. Po par dneh odmora pojde v zdravilišče v Neobeimu. Mol je selo slab. ' w PROSVETA .JU- 'OU.1 UM « U. IUI- C&M MM M »to. »JI aa p*jj r »SS7-SS So. te THE da KAM? 1r? nov uspeh francije« Pariš. — >rsj ko eo držatBiki aluraaik konferenco v v «t v arijo veaeljai mir, eo * eo nekateri pofrabili so vladarjev, katere-ao rmMjenj« t Ter se lakto sgodi, Os bi se deželici oaamoevo jile,' sli pa ie beaeoslje se ajik iskevitoa »jo laika pssdtfgMMt ^ Tako je Brfaod, predaednilc Francije, zvijafao, ie prej kot ae i« odpeljala delegacija pa t4s0-rožitveno koafeienco, fr* avej pešat aa "aurovno pogodbo' med Praaiijo ia tnrifco naeijemaMatič vlado v Angori, ki Jasa« pri jataljstvo ssed atome* aliiranrm* narodoma, a js obsnem Mnmm* Is bolj odtojila ad Anglije k^kor je bilo to da aadaj. | i posns velike sli to pogodbe, lato da ja vlada v Angori, Je po kUtorife ja Angli ja Is davno cedila ' 1 ' Francozom*" Bagdadsks železnica je ie nekdaj **#ko propa gando sa vogno in ja bila kot u bijajoše oroije v rokak galije konkurenčnem boju proti Angliji. Kakor je videla Nemčija £ Zvezni evet krščanskih cerkva je sestavil statistiko, ki pokaziije, kako se Je pomnožilo oboroževanje na morju od leta 1912 do leta 1921. Njegovo poročilo se glasi: V letu 1912 je imela Velika Britanija $351,044.00 troikov za mornarico, Japonska $98,576,000.00, Združeno države pa $244,177,000.00. V lotu 1991 bo Izdala Velika Britanija za mornarico $1,121,318,000.00, Japonska $282,567,000.00, Združene države pa $1,422,752,0000)0 To pokazuje, da so sUoftki Združenih držav tako veliki Kot Velika Britanije ia Japonske, dočim sd bili .stroški Združenih 'držir v letu 1412 nižji kof Velike Britanije. V letu 1924 bodo Združene države imele po sedanjem graditvenem programi eden in dvajset oklopnjažkih boj- veiA pomen te »"".tako nih ladij. Britanija jih bo imela Stirinaj* mogoče osem- J fflfi^™ J najst, ako bodo zgrajene štiri ladije, za katere je že do- - - — voljen denar. Japonska jih bo imela osem. < o < *< Velika Britanija in Japonska sta pomnožili oroževanje na morju in Združene države so jim sledile. In v kakšne namene se je porabil denar? Za strašne stroje, ki ne služijo produkciji in pomnoženju narodnega bogastva, ampak ki bodo le uničevali. Od povsod se slišijo pritožbe, dar se ničesar ne stori aa rekonstrukcijo produkcije. Skoraj iz vse Evrope kličejo: "Pomagajte, mi umiramo gladu." Od povsod prihaja glas o velikih trumah brezposelnih delavcev. A mesto da se bavimo resno z vprašanjem, kako naj se zopet oiivi ptodtakeija, pa gredo miljarde samo za oroževanje na morju, ki Je del oboroževanja; Pozabiti ne smemo, da gredo ogromne vsote tudi fca oroževanje na suhem. Prav hvalevredno Belo bi sto«! tisti, ki bi zdajle sestavil šta-tistiko o troških ia armadi na suhem. »mj .» ••• Kam naftako blazno oroževanje privede svet? Združene države lahko nosijo to težko-butaro še časa, končno pa morajo le omagati pod njeno težo. Druge države se ne nahajajo v takem ugodnem gospodarskem položaju kot Združene države, zategadelj morajo logično še preje opešati. Hoover, ki je vnet zagovornik sedanjega produkcijskega sistema,momkn*j* algo gi v ekše sSMtfra-kopenju Jarkov in pri dragih mo, ke# kaši v d*is*otve»em dO-delih. Danes se že po teko kratki »u svojo dealednoet, na drugi dobi nahaja na Khajakenf 200,000 Strani pa' ttkH JaSnO pove, da Je organiziranih tovarniških sssfepnik mdlansh* ter napove- cev, kar sicer nt mnogo med 400 dnie odkrit boj vssm«, kar je na milijoni prebivalstva, a vendar spffttno njfj in inte(eaom njih kosRfJ za dteietno delovanje po- pripadnikov, voljni uspeh. Kakor na Japon- ' Minister g. dr. Knkovee Ja go-akem, tako imajo tndi na Kitajk vdril tndi k socialni politiki, češ tikcm še preveliko vpliva avpšenl- ds si nUgAO rasrefcil boj s aoeial-ki, ki zraslo ljudatvo i rajnimi no zakonodajo- dMaŠki. f o naai verskimi dogmami. Od vsega prt- sanje pa v soeijalnesa rasvojn ni bivalstva sna komaj S odstotkov utemeljena. Rapsedni boj je na osW'3« Ai«d* aMiinčiU^i. od morja vstaŠev Jc govornik povedal o te železniee so Francozi tako-rekoč dobili kontrolo čez "kra- . ljcetvo" Irak., katero vlada od Aaglslov postavljene figura Ealir nmr v >i •'•v Poleg tega ke potoni pogodle Franciji dovoljeno skosi it lat izkoriščati bogate felesae, srebrno, in drage rudnike v severnem deta Anatolije. Vss to Ja šlo kot cena ss prispsrijs vlado v Angori, aMdtssit ka so Anglsli št raču /lili as Carigrsd. / Igra, ki Jo Je prišala Franca na vzhodu, je precej opazna, Angleški interesi, ki se šive samo od tskih koriatolovakih igeV, ae le \eXke premagujejo ia na bodo Holgo trpeli take pogodbi. KH ve, Še bodo Anglsii zadovoljni, da smejo iskoriščetl samo nskste Ve rudnike ln smejo skorij pb Tjnbno izvsšatl is deiele dragooe ne surovine (n Če se na bo is tega spletk Mftla- tajska, pri kateri ae bodo seveda največ bajatali domačini. v r«|H| Francoski državniki so sstidi-v pogodbi, da ajka leži aamo na tsm, da bodo lah^p ščitili TaJ% Js znane, da Jo vss ta lamo f srss, kajti nJim Js samo zato, da deželo lahko iskoriičajo, če ss narod kaplje v krvi, sato ss |e brigajo. I "f " r1? " t go zanimivega. Vse gibanje je . gftmrnem posledica uspešnega ko- »n Obetanek, zato vedno bolj izko-munističnega gibanja na Ruskem. iMft ki ss po, svoji Industrijski dcUvci so ic vedno od naravni pn»viei >ipmJo in bore.sa vasi. kakor je to na Japonakem. "voj obataarktfr končni cilj. Prve unije tekstilnih delsvcev ao Pf«I gebojilTH> toraj močne htlc ustanovljena v Madrasu leU gS naspgotnu^ Boj p»olotarijata 1918. Mnogo stsvk ss je še uapeš- »>o težak ^n mtt Hi tudi v bodoče no končalo pri tfeh unijah, ki so P™*i vsem meščaaako-kapitalistič slučaju, da je atavkala ena, nim strankam s enako ostrostjo ^zdrtjJMle vae in tudi ssme zagrozile S stavko, ako ae ne .ugodi prvim, unijam. Tdšaano se Je delavstvu trudi, da na na* severni maji pridrakil tndi premožnejši .»sred oslovgji poslednjega kmeta. Ker domačinov, ki sknpno deluje v Je nmogo kmetij baš ob meji tako, fcioju proti Angležem. Vodi »e boj da je studenes ali ^njiva na on za naeijonalno neodvisnost. Dela v- strani naše meje, se dostikrat pri- Napredovujc Mmln nt JapnikM, ▼ KiUjn kMjL v |Mew Tork, K. T. — Na shoi v vaeh deželah izvoJeval<^ rt|S svoje pravice. Le ns ta način, da bo delavstvo* vsega avet kakor močna veriga združeno, bo mogoče ukrotiti nasprotnika, kateri L3*totsko ne pozna nobene nerodnosti, temveč ao vsi njegovi cilji samo v izkoriščanju in izmosgava-nju delavstva. ko mejo. — In kaj se v tem sln- '• > SHrt /f| f ,ti»i -^r' * j" r 0r ŽBOtL DEMOKRATOV V LJUBLJANI Le pregoatoma čitamo in čuje-mo podcenjevati demokratsko atrsnko v državi. Kdor ima razum, oči in ušess, ta mora vedeti eno, namreč, cja demokratsks stranka kljub vsemu osovraienju, kljub vsemu izgubljanju na populari-teti, dels dosledno {>o določenem nsčrtu za interese svojega rsS^ reda. Tega dejatva ni mogoče utajiti; s tem morsjo vse opozicijo-nalne stranke računati. Socijalna demokracija računa o tem. Nas vsseU odkrit boj in odkrito priznanje meščanskega stališča de-mokratake sti^pkc, nasledniee nekdanjega liberalizma. ^e je liberalizem v srednji Evropi žc zdavnaj pred vojno odigral svojo zfiodovinsko u1qk<>, je bilo to posledica razvoja, ki v naši noVi drŽavi "Še nI tako daleč, dasi smo prepričani, da prehodna dobs pri nas ne bo tako dolgs kskor Je bils v srednji Evropi, ker sta vojns psibozs in sglošni socislni čut vendar le tu in znatno pospe čaju zgodit Wrangiov vojak ustavi voz s ikridalki1 vrta sli s Sodi pblnhni vode, ji zapleni vifc *H ifr pusti vodo id hajdi z vosom in kmetico r Varibc* k komandintu, daai.imsjo obmejni pršbivalci u-radno dovoljenje za prekoračenje meje. Ker pa Wrangl6vCc ne rsz-ume kmetov, k^n^lsnt Srb" * noat, ^sjika škoda ga dbme, krajane. Eazum%Se^Jda tudi nala drfa^re trpi, so Wrang loyci sploh kja nepotrebni, so gotovo na naši maji. Zato proč t njitoilVktepnteonsnles. , 'I Smrtna nssrača. Dne 17. okt. Je ponesrečil rudniški inženir Lnda^ vik Bonča. Med poetajami Kresnice in Litija ga je povozil is Ljubljani prihajajoči oaebnl vlak. Bil Je takoj mrtev. Mlad inženir, rodom Idrijčan, je bil nadarjen in marljiv uradnik in obče priljubljen tovariš. Sodrag dr. L. Paril ■■ Na>eji dne 17. okt. ministrskega zveta Je notranji miniater 8v. Plftiševiš predložil v podpia (to sama trdi), naj komunizem tndi isvede. Marsikatero jezo do sebe si bo tsko prihranila. K. K. Klofute v sbernici. V zbornicah . so nsvadno ssmi modri ljudje, ka-|j>lbŠna tšfflf da «ela|o s W , gtni; kljub temo pogosto deluje-, jo tndi pesti, da' pdalanec s silo zabije drugemu poslancu svoje prepričanje V glawoi ftPB^lJ Atentat na ameriškega poslani kg je povzročil v franeoeki posla niški zbornici velik nemir. Posla liec Mandel, podrepnik prejšnjega predsednika CHem^ireanja, je nn padat z besedami justični depart ment, ker ni tega preprečil in ta koj aretiral vseh komdnistov. So-cijalistu Eseoslerju to hi bilo prav in Je priskočil j^njčmu ter mn priselil milo. zattfaleo. Man del se je lsled tegs še boJj.rcpen ČH, Sa Je B*cosier*uvidel potrebo s klofutami prenričati ga, da* ko munbti niso knTi. To je bil si gnal k splošnemu K minutnemu k*a o potrditvi dr. L. Periča sa klofutanjn, ki se Je končslo s kri ljnUJanakega župana. Ksko ss delajo praftti. MTabor" t>i 1 tanje, katero as Js pričelo leU r"v»j politike in goepodsr. 107. Takrat al ss ustanovile po- Kako ae bodo orijentirelc aamezne organizacije šelesarakih mrščanake franke pri nas In mornanmik deUvcev, ki so v <*v«h ^ treh letih, Je le pro danea najmočnejše. VodUe so se ki najbrše najde svojo opo tudi uspešne atavke, uatanavljali ro Y sgrsrizmu. delavski listi ta aosijalistlčne l>anea je deim.krataka stranka v avese. V vedno naraščajoči moči vladi, zato ee tudi sdrufujej« Je videl vladajoči razred pogubo razredni pripadniki m#4čatwtva 1 in pričel s odločnim bojem proti interesom ob njej. Zbor demo delavstvu, pri čemela* Je tndi kratske stranke Je dokasal v svo-poareMo velike organlsaelje zdm jtH razprarah in r svojih sklepih. bHi. To Je bilo v mlrorm čaau. ds ae uvede staje meManake mi na*a vajna In pacaeje mretovnn aijr. aaksj v njih odseva Israsite pa ma eopet ..krepili delanlui gi. rsetapanje intmmv kapitalizma benje na Japoaakr* Toča-no fr lWkratska stranka Ime sicer r |*SjFmpaimrska kriza na Ja svojem pmgrama delavske rar. ČTS+?. hJ »konadajo, ki inajbelj prizadeto ln ker nvidsva Ju hoče rešiti »porazumao s de- Mari borski "Tsbor" piš^, ds je g. Pe aek prodal ^roj premogovnik pri Ljutomera, katerega jc pred ne-kaj msaeei kupil sa €00,000 K, za vojne bi nam bilo )uj takega ncumljivo. . Ctitf 11 1 '" ^ t i., vesti iz monui. TttUKft raHO. Četrtek, 20. okt. /Trztu preti nova ztavka. Po k a i- lavstvom so končana. To je: ne končana, ampak rasbiu. Lastniki s.r hoteli na vaak hačin izailiti sni-*anje mezd, čei, da a6 delavci v Trstu bolje plsčani kot v osult ltafyt. Motivaci je seveda bosa, k. r nI nikjer rečeno, da se moraš tudi ti in prostovoljno podvreči pa a jehiu firljen ju, ker ga livl drugod milijon sotrpinov, gocis lizem aploh ne posna popuščanja v tem, kar Je ie pridobil, ker se ss-veda. da bi s tem škodoval le splolaemn gibanju. Zato eo naši zastopniki predlog po zniianju t retkomalo odUili ^lrrr pa izgle-«la z boljšhn položajem tržašksgs lela^alva čudno Žalostno: delavniki na teden In si lahko za dovoljen, če Jih Je toliko, fn pri ■ raste draftnja tako, kakor Ml volja do življenja. Kavslk vimi nosovi. Justični minlste^je ovldel potrebo, ds nsgdvori poslance, ds se v miru pdgovore. cijalističhi poslanec, ki je klofn tanje ujvoril pa je zatolen pri so dlščirm-bo morai prizostovjiti procesu proti komnhistom. Amor s denarno mošnjo. «- V Monakovem je list, ki je bržkone najboljši od vseh na svetu v posredovanju sa poroke. Dnevno j«' ženitvenih ponudb okrog 50 v o-menjenem listu in kar js najlep še doneče, se tsm dobijo "dobre partije". Med 4» ponudbami v zadnji isdaji jih ni bilo nič manj kakor 28 vdov večkratnih milijo nak. Vsaka 1 Ženitvena ponudba, isut svojo Številko in tako je it. 10148 z sledečo veebhfc: Vdovs. 23 stara, katoliškega prepričanja, 10.000.000 mark; št. 10-149; Dama 42 let stara, na ka rtolilki podlagi, 10-000.000 mark; št 10,150 veleiaduatrijka, 18 let stara, s 16.000.000 markami > it. 10.151 grofica, 25 let stara, ver^ na katoličanka, ima dva viieiks grada s 40 sobami in 15,000.000 markami, itd. Kakor .ja rasvidao ao večinoma te vdoviee \n device precej težkih »ošenj. le eden med vsemi ponudbami je. ki niaMi niš. To je številks 10.17Js operni pevec, lep kavelir. ^10 lat tftar s pripombo t Moj edini imetek jc moja pesem.. Kar Jf tudi znamenito, aa vešji-del vsi Šenitveni kandidat je aa <1 >bri katoliški podlagi ali pa ka* toUškoga prepričanja. y Pogajanja aa trgovino in obnovo diploma tičnih stikov ss vrše v Berlinu. PADA*JB MAitKE JB POVZBO ČILO POMANJKANJE VV sniovm. s ' , »1 odbori ' Dolr.lt. Mtoa. NASLOVSi MlbAt SjoS|H S* M« P. |<, (Federsted Press.) 5 ftffi1 -d\T: • ni'n4i n "& iM*|MtMM Prva naklade Tosterjeve knjige "The Rustfan Hevolution" je b;la docela-^ *aqjrtfcdšrt* šč predrto je bila dotiskann. Zdaj se prijavlja drugo jzdanje. Knjiga veebujč členke, ki jih# je FederateA Preai objavil v raznih liatih ih katigVe je W. Z. Foster irfeal v Moskvi in pospeje v ChicagU, ko se je vrnil iz Sovjetsko Rusije. Kitajski kuliji na ameriških pamikih.Seattlu, Waeb., se je prod nekaj dtievi prvič izvedelo, da Imajo' ameriške parobrodne družbe, ktffrlh flarniki plovejo med Azijo jn zapadnim ameriškim obrežjem, Iritajske kulijc uposle-ne ha svojih indija^. S psrnika "Keystone State" je pobegnilo 83 Kitajeev na suho v Sealtlu;>>. vedali ao, da so delali kot.kurjači. Družba ni iskala kitajskih begun, eev ih nastanil so se med svojimi rojaki na sevc&o*apgdni strani Seatthk i V v ^ Državna induztrijalna komisija v doloradn je razsodila, da'je Colorado Iron k NUel / ' Unija čevljarskih delavoev t Lvnnu, Mass., je dobila ponudbo Od delodajalec v, ds lshko pre-* vsame tovorno in jo obrstujo dve leti DruH»s miali a tem "prepri s«*iM delavce, da Je obratovanje tovarne nemogoče v sedanjih ins-merah. Družba' zahteva, de untfs 'položi varščino, da vrns tovarno v ddbrert rta n j rt . ; ' Konvencija rudarjev v Illinoisu tbile'ofVorjeha v torek v Peoriji. avzočih je 560 delegatov, ki za stepajo §0,000 orgsnirirsnih ru-darjev\ Predsednik okrožne orga alsnefje ffcrrington Je dejal, da rudarji najbrž.ne bodo etavkali, 4ko operatorji odvzamejo sistem pobiranja unijeklh prispevkov. "Ne vem, kattno korist bi imele Cbieego, mmc slovbnio > dekle v starosti 8S d o 30 let, sli vdovo s onim otrekom. Jss sem edovee Imam svoje dobro vrejeno domovanje is stalno delo. Ako ke-tera rosno m teli, nsj ss priglssl In priloži nsj sliko, kstsro vrnem ns zsMevd. Naslov joi "Dober VDO-VKC", 27 Ho. Lewndsle eve., ( hiflsgo, 111. (Adv, Nov. »11) ; Pp i »F * C* ri J. -r, ... dobljbno jbbnabno utf- m>o ; mi VVoat Penn esr (poulični Juri) med Me kaos po rtom in lrwin, Ps„ se dobi nazaj, ako poveete netsii' čen datum kedej ste je Izgubili, poveste nstsušno ksj je bilo v nji ia ds plačats is stroške,tega oglasa. pglaeit« se prit H. C, Čemeli, Huperintendentu v MeKeeaport, Pe. (Adv. Nov. 9,10, U, 19) Vojaški stroški v ttavld. London.—Zbornici so bili predloženi dodstnl proračuni, Iti jih je imele države v vzdrževanju e^ made za Čaea zadnje stsvks pre-mogarjev. Skupni stroški VojS-šttš ttfrom zadnje stgvke so T,-000,000 funtov kterlingov (r normalni *sluti 5Č/W»XW0 dolerjev). Klara nevede smerišklh rojakov Je, de se spomfiijo svojih sorodnikov In prijateljev v domovini s j M line I-uim darom se božične prss ffike. « ♦ \ Ker Je sedsj cene denerje Iz redno nlsks, Is egmo psr dolar Jev pomeni jeko veliko v sterem kraju. .iv/i .. v [ ledUg, je saprfls 40p inilj Južno v/hodim od naUts**, kakor Je bretfično js-' vifa Xensdsks mornarica is brit-sko cklopaje*« Setollpe v P»rt Bsdu. ime ladije je nezneno. Ko je bila isdljs v najhujšem ognju, i* "Hezollne" vozi Is okelt nje, s nI videla as veliki Isdiji slkako gs moštvs. v ' Birn, 9. nov. — V Novlju, ae* veniozapadne Italije, je bAe vše-rej krvava bitka med fsšUtl |n komunisti. fttlrl vosove rsnjeaeev so odpeljeli v bolnišnico. ! Mir sud Poljski La Čehi. Praga, 9. nov. — Spravne pe- godbe, tikajoča ee Tflinje, je bile pedptaens včeraj med Poljako in ftehnolovskljo, ^ Tajna s Avstrijo je Nlpi , "11" Jf' Dnngi, f. nov. — Mirovna pogodbe med Avstrijo in Zdruieni ml državami je atopile včeraj r veljavo, ko sta ameriški komissr Krezler In evstri>ki Biin4i«rskl prclaednik Hboebtr zamen je ie ra-tifikeeiji pogodbe. , Bcakdjs ns Jepsniksm. Toki jo, 9, nov. - Japonski tisk je imel malo evCbode do danra, toda doslej je bo ie meiij, eko geflofelni prokurator Huzuki uras-n|či svoje grožnjo. Po mnenju Huzukija je časopisje obr. pile se ae rudarsko orgenkacijo ali pe ne drlevnags Icjniks dr lave Ohio. -r l*osdrsv. Cerigred, 9. nov. — Angleška lahka krišsrtn "Csrdlff" S Mv-Šitu avstrijskim cesarjem Karlom in njegovo ženo »to je včersj dospela r Carigrad KfUsrks le je mudila te le nekej časa nakar jo odnlule proti Hre«locemskemii Doetevek. Onim, ki šele poto'. veti domov sa presniks, priporo čamo svojo potnUko pišemo. besi □ Romaa v treh -Priložil Vladimir Levstik.- (Delje.) Ko pa je 8tep4n Trofimovič končal ter odhaja je naznanil nčenki, da (nista - prihodnjič govorila o "Polku Igorjevem", j* Všrvara Pe-trovna zdajci vztaia ter odredila, da lekcij ne bo več. Stepen Trofimovič ae jc prihulil in molčal. |>aAh je zardela kakor ogenj; načrt je bil poko-pan. To ae je zgodilo ravno tri leta pred eedanjo nepričakovano fantazijo Všrvare Petrovne. Ubogi Htepšn Trofimovič je eedel zam domu in ni elntil ničesar. V otožni zamiUjenoeti je ie dolgo pogledoval akozi okno, ali ne prihaja kdo izmed znancev. Toda nihče ni hotel priti Zunaj jc pršilo, hlad se je delal treba je bilo dobro zakuriti peč; zavzdihnil-je. Takrat pa ae je zdaj-ei odgrnil njegovim očem atražen prizor; v tem vremenu, ob tej nedopustni uri hiti Varvara Pe-trovna k njemu I In to peči Tako ga je preeene-tilo, da jc pozabil premeniti obleko in jo je epre-jel, kakršen jc bil, v svoji vsakdanji rožnati vat-ni kamižoli. "Ma bonne amiel" ji je alabotno kliknil naproti. "Veeeli me, da ste sami; vsših prijateljev ne morem trpeti. Ksko imste zmerom zskajenoj Bog nebeški, kslcšen zrsk! Dvanajsta ura bo zunaj, vi ps še čeja niste poplltl Nered vam je v blaženost, nesnaga v slaatl Kaj pomenijo ti rgstr-gani papirčki po tlehf Naatasja, Nsstasja! Kaj dela vača Nataajaf Okna odpri, dragica, okna, vratca, duri, vse ns stožaj. Midva pa etopiva v ss-Ion; oprsvki me vodijo k vam. In pometi, dragica. pometi vaaj enkrat v avojem življenju l" "Ko pa toliko naem4te!" je zošivkela Naata-hjh z jeznožalostnim glasom. , "PometajI Petnajstkrat na dan pometaj! Beraški salon imate," je dejala, ko eta prišla v salon. Zaprite vrata bolje, hotela bo prisluško-vsti. Drugih tapet vam je treba, na vaak način. Saj sem vam poelala tapetnik z vzorci;^akaj pa niste izbrali f Sedite in poalušajte. Sedite že ven-der, prosim vas. Ksm pa T Tak kam uhajate?" "Saj bom . . takoj 1" je zaklical Stepen tfrofimovtflzdrug* eobc! ivSemJc"iuT"..... "^hj, preoblekli ste sel" Posmehljivo je ošl-nils suknjo, ki jo jc bil oblekel povrhu kamižole. "Zares bo tako primerneje najinemu razgovoru. Sedite vendar že enkrat, prosim vss." Ostro in prepričevslno mu je razodela vse naenkrat, s primernim nsmifcom o tistih osemti-sqČ rubljih, ki jih je ty>Ii krvsvo potreboval, in s podrobnimi podatki o doti Stepen Trofimovič je debelo gledel in trepeta!; slišal je Vse, toda premisliti ni mogel ničeeer. Hetel je govoriti, a glas ss mu je davil v grlu. Vedel je le enoda bo vse tako, kakor ona pravi, da' bi bilo vsako Ugovarjanje in upiranje le bob v steno in da mti ni več pomoč! soper zakonski stan. "Mais, ma bonne smie, že tretjikrst in v mojih letih . . , pa s takim otrokom!" je ispregovo-ril nsssdnje. "Male e'est une enfsnt." "throk, ki mu je dvajset let, bodi ga bog zehvaljen t Ne zavijajte oči, prosim vss, ssj niste komedijant na odru. Zelo ste pametni in učeni, tode manjka vam življenskega razuma; venomer mora hoditi peetunja za vami. Kaj bo z varti, kadar jaz umremf On pa vam bo dobra peatunja; »kromtio dekle je, trdnega značaja in zdravih misli. In saj bom tudi jaz vedno zraven; ne mislim še umreti. Angclj krotkosti je in rada ae drli doma. 2e v ftvici me je navdala ta arečna ml- i sel. Ali me razumete, če vam pravim sama, da je angelj'krotkoeti I" je kriknila zdajci srdito. "Namesto sedanjo nesnage prineite v hišo red in čisto-to, vse bo kakor v sreslu , . . Kh, msr mialite, da »e vam naj že poklanjam s takim zakladom? Da naj naštevam vse ugodnosti in snubim? Vi, vi bi morali, ua kolenih ., . O vi, prazni, prasni, malo-dušni človek I" "Ampak . . . naj sem že starec!" "Kaj pomeni vaših triinpetdeset leti Pet-deaet let ie ni konec, marveč polovica življenja. Lep mož ste, to veste aAini. Tudi to Veste, kako va« ona »poštuje. Kaj h<> š njo, če jaz umremf Pri va« pa je ona brez akrbi, in jaz aem mirna. 1 'irled imate, ime in ljubeče srce; zagotovljena vam je pencija, ki si jo Utrjen« v dolžnost. Morebiti (In jo rešite-recite ! Vsekakor ji izkažete ea»t. Izobrazite jo za življenje, rasvijete njeno *rce hi daate njenim mislim višjo amer. Koliko ljudi propada v teb čaaili zgolj zato, ker nimajo prave umeri mišljenja! Med tem dozori tudi vsš ipia, «• katerim mahoma obnovite svoj sloves." "Saj *e ravno," je rainrmljal že malce pod-k upi jen po npr et nem laakanju Varvare Petrovne, *e ravno zdaj pripravljam vseati k svojim I*o\ eat im ii Apanijake Zgodovine . . ." Nu. vidite, vse ae ujema kskor nalašč.* "Ali . . . «»na! Hte govorili ž njo?" "Zaradi nje se ne vznemirjajte in radovedni ur Hodite. Seveda, proaiti jo morate aami, lepo proaiti zn to odlikovanj*, raruinrtef Toda ne akr* bit.-, kuj bnm ja* zraven. In \rhutega jo vendar ljubite." Ht «'panu Trofimoviču w jf zavrtilo v glavi; b.«|iala »a je ntrašna min« I, • katero se nikakor lil IliMtfrl pobotati. "Kzeellrnte nmie!" j»- spregovoril zdajci s » trepetajočim irtanom, "nikoli Hi ne hi mislil, da me biHitr kdaj hoteli oieniti ... i drago , , . žensko!" "Vi niate dekle, Mtrpan Trofimovič; samo pri drkleiih mešrtarijo dmgt, vi pa ae ženite aa mi,'t jr »lni|x n i aiknila Varvara Petrov na. "Oni, J'ai prt« un m* t \»>ur uit astre. Maia . . . raot *gal. Vf« rmnlm mu je ohviael |Mtg|ed it a nj« n< ro obliiju _ Vidim,.que c'eet čgal," je dejaU s prežimo tihim glasom "Ali v- Bog nebeški l Sej omedleval Naetaajal Naatasja l Vode I" Toda vode ni bilo treba. Odleglo mu je. Varvara Petrovne je vzela svoj dežnik. "Vidim, s vami se sdej ne da govoriti . t»" "Oni, oui, je auia incapable." "Ampak do jatri ai oddahnete in premislite. Ostanite doma, in če bi se kaj prigodilo, mi spo ročite, čeprav ponoči Pisem ne pisarite, ker jih ne bom brala. Jntri ob tem času pridem sama po odločilno beeedo in nadejam ec, da bo zadovoljiva. Olcjte, da naju ne bo nihče motil in da nc bo spet toliko smeti; a kakšen red je to? Naatas ja! Naatasja!" Razume ae, da jc drOgi dan privolil; kaj mu je preoatajalo ? Imel jc nsmreč še^ poseben vzrok . • • vni. Kar emo imenovali posestvo Stepana Trofi-moviča (štelo jc po starem računu kakih petde-zet dušjn mejilo ob Skvorešnike), ni bilo njegovo, marceč last njegove žene a zdaj potemtakem njiju eina, Petra Stepanoviča Verhovenakcga. Stepen Trofimovič jc aamo jeroboval ter pozneje, ko se je mladič okrepil upravljal imetje kot njegov zakoniti pooblaščenec. Za mladega moža jc bila ta uredbe ksj ugodna; vsako leto mu je pošiljal oče do tisoč rabljev kot dohodek posestva, ki v novih razmerah ni dajalo niti petih ato (ako ne še manj). Bogve kako je prišlo do takih od-nošajev. Sicer pa je ves ta tisočak pošiljala Varvara Petrovne; Stepen Trofimovič ni prilagal Aiti rublja. Narobe, vea dohodek poaestevca je epravljal v lastni žep; za nameček ga je na-sadnje še ugonobil s tem, da ga je oddal nekemu obrtniku v zakup ter prodal gozd, najdragocenejše, kar »je bilo tam — 'skrivaj v posek, ne da bi Vsrvari Petrovni kaj povedal Koliko časa je že prodajal tieto hosto, kos zs kosom! Vsa skupaj je. bila vredna vsaj osem tisoč, on pa jih jc izkupil komaj pet. Ali kaj, ko je v klubu vČaaih toliko zaigral, Varvaro Petrovno pa ae je bal prositi I Z zobmi je. škripsla, ko je naposled zve-dels vso reč. In zdaj mu je nenadoma aporočil sin, ds pride sam prodajat svojo last za vsako ceno ter prosil očeta, naj se nemudoma ogleda za kupcem. To ae ve, da je plemenitega in nesebič-negs jStepsna Trofimoviča spekla vest pred ce cber enfsnt (katerega je bil videl zadnjikrat pred devetimi leti kot študenta v Petrogradu). Odkraja je bilo posestvo mogoče vredno svojih trinsjst ali štirinajst tisoč, sli zdaj težko da bi jih bil kdo plačal pet. Nedvomno je imel Stepan Trofimovič vao pravico, t smislu pooblsstila "prodati gozd in s tem, da je postavil v račun tistih nemogočih tisoč rabljev letnega dohodka, .ki jih je točno pošiljal toliko let, silno zavarovati evoje stališče pri obračunu. Toda Stepen Trofimovič jft bil plemenitega, po višjem stremečega srca; v njegovi glavi se je bila zasvetila čudovito lepa misel: kadar se pripelje Petraša, je hotel položiti na igizo 9 žlahtno gesto najvišjo ceno, magari petnajat tisoč, brez najmanjšega namiga vda b vsotah, ki mu jih jc pošiljal doslej, pritieniti ce eher flls s solzami v očeh krepko na svoje prsi ter, končsti vse nsdležne obračune. Oddalcč in oprezno je začel razvijati to sliko Vsrvari P4-trovni, namigavaje, da bi takšen razpletjaj 1totf kazal tudi njijp prijateljsko kes, njiju "idej£," v posebni, plemeniti luči ter ozaril prejšnje ro-, ditelje in vobče prejšnje ljudi v primeri z lehko-miselno in socialno mladino današnjega časa z nimbno nesebičnega velikodušja. Govoril je še mnogo, mnogo, toda Varvara Petrovna je trdovratno molčala. Naposled mu je rekla suho, da je pripravljena kupiti posestvo in plačati zanj najvišjo ceno, to je šest do sedem tisoč rabljev (tudi štiritieoč bi bilo dovolj). O'tistih osmih tisočakih, kj ao šli s gozdom rakom 2višgat,'ni črh-nila niti bcaedice. To jč bilo 'mesec dni pred snubitvijo. Stepan Trofimovič se jc zavzel in zamislil. Prej je bilo šc mogoče upati, da sinka morebiti sploh ne bo, seveda bi mogla gojiti ta up le kaka postranska oseba, zakaj Stepen Trofimovič bi bil kot oče z ogorčenjem zavrnil že golo misel o podobni nad i. Bodiai tako ali tako, o Pet ruši so prihajale k nam dotlej aame čudne veati. Ko je dovršil pred šestimi leti vseučilišče, je izprva brez opravkov pohajkoval po Petrogradu. Potem smo nenadoma zvedeli, da je zapleten v preiskavo, ker je pomagal aeetaviti nekakšno tajno proklamacijo. Potem, da eo je zdajci pojavil v tujini, v ftvioi^v Že-nevl — bežal je, kajpak drugega. "Enemu se čudim", nam je pridigal takrat Stepan Trofimovič v silni zadregi, "Petraša c'est une al pauvre tčtel Dober je. plemenit in zelo ne-znočuten — in tako sem se razveselil tskrst v Petrogradu. ko sem ga primerjal s sodobno mla-diuol — ali vendar, e'eat un pauvre aire tout de mčme ... In veste, to je sgolj posledica prev te nedovaljenoHti in sentimentslnosti. Ne zapeljuje jih realizem, nego čuvstvene, ideslns stran so cialisms, njegova religiozna nota. njegova poe aije . . . #ev< da po tujem poanetku. Ampak K*m<* je to bridko! 2e tu imam polno sovražnikov, tam pa še veČ; vso krivdo bodo pripisovali očetov Spiaal J. prid-"Poj- akemu vplivu . . kakšnih časih ži No prav k avoj točni naalo potemtakem ni glej, ae je«po »tiri ma apet pojavil v Bože moj t Petraša agitator! V imo!" alu je poalal Pet ruša is Švice as običajno pošiljatev denarja: povsem emigrant. In zdaj, bivanju na tujem mah<>-omovini ter aporočil, da kma- lu obišče očeta — dokaz, da ga oblastnije niso preganjale, fte več; govorili ao. da ae nekdo zam-ma sanj ter zs proredoma v vojaki premagan. Na pol obupan leži v avojem šotoru. Po steni prileze mravlja navzgor, Večkrat jo pobriše kneževič na tla, a zastonj; živalica je bila hitro zopet na etenl Željen vedeti kako dolgo bode mravlja' uganjala svojo trdoglavnost, vrže jo BOkrat od stene, V ni jč utrudil. On sam je že bil fiignan, pa tudi poln občudovanja. Majhna mrav Ijica ga je premagala, daj vsta ne kneževič in reče: "Posnemaj mo mravljo in posilili bodemo so vraga." Prej pa ko začnemo opidovati (•udapolno življenje mravljino hočemo nekoliko natančneje pre tresti nje život in pregledati, ka ko je urejeno njeno teb. A. Popis sunaajih delov. 1. Oklop. Kakor sploh žuželjke, je tud mravlja v roženem, precej trdem oklopu, ki je iz neke posebne tva- rine — hitiria. Da ni sabranjeno živalic i vse gibanje, rasčlenjcn je oklop v obroče, ki so med sebo; zvezani veČihoma z mehkimi pregenljivimi kožicami. Tudi no ge, tipalnice in grizalnice so zlo žene iz takih obročeV. V bubi še mravlja nima oklopa. Oklop stori se na bubi še le proti kohcu nje nega življenja ,a 1 tem, da proiz vaja telesna koža hitin ter ga po laga v tankih skladih okoli meh kega .života. Torej zunanji, po vršni sklad na oklopu najstarej ši, notranji, ob životu ležeči pa jc najmlajži. S prvim skladom hitina okoli mehkega života je raat in vekšanje živalice za vse lej končano. Če vidimo torej več jo in manjšo mravljo iate vrste ni večja znajti ptara, manjša pa mlada mravlja. Ta razlika v ve likoeti ima svoj vzrok samo bolj pičlem eli obilnem pitanju ličinke. Na notranjo, • navadno robaato in trnasto atran hitina-stega oklopa obešajo ae mišice, kakor pri živalih z okostnico na koati. 2. Razčlemba .telesa; glava. Dva globoka pretisa na životu razčlenita mravljino telo.v 3 glavne dele: glavo, prsi in zadek. Okroglaata glava je na čelu vz-bočene. na zatilniku pa jamasta. Poprečna os je daljša nego po-dolžna. Glava je zložena iz 5 o-bročkov, ki ao pa v trdni nepremakljivi zvezi med seboj. Zvezali so se obronki že v prvi mladosti bube tako krepko, da niti sledu ni več njihovi vzraati. Na .glavi I nahajamo oči, tipalnici in griza-I*. Oči in tipalnici sta vloženi prvina dvema, grizala pa alednjim trem Klavnim obročkom. Tipalnih, kj ste vselej kolenaati, stojite spredaj na čelu in ate »lože-I ni pri moških mravljah nevedno '•z 14. pri žrnskih pe in pri de-leveih is 13 členov. Prvi ««.„ dolg in je onim tako rekoč ro-jčaj, zsto je tipalniea cepčaata. S. Tipalnici. | Temu ate mravlji tipalnici? Že b«MHla "tipalniea" pove nam j nje namen. In zaree segajo potu-jwe mravlje a tipalnieama po |tleh: one tipljejo. Tipalnici smatrajo veščaki tudi ss organ vo- Ha, in to ne brez naroka. Zakaj arečajoči se mravlji potipljeta se litro s tipalnieama ter se spa-znata kot domači ali pa tujki. In to ne brez uzroka. In to razločevanje se je najbrže z vohom ato-rilo. S tipalnieama se je tudi porazumevajo. Ce ae čata mravlji istega rodu in Če je ena od teh lačna, druga pa iqia nabasan želodec, takoj poatojite, potipljeta se nekako, in site mravlja pita lačno. To pa se ta-io-le godi: Obe široko zinete, u' teknete odprti čeljusti križema, in sita mravlja da nekaj svoje že použite hrane lačni v usta. Ako je nažla mravlja zaklad, — recimo zapuščeno čmrljevo gnezdo, v katerem se še pa naha ja nekaj aato v ja, deloma napolnjenega s strdjo, — gre vesela domov, potiplje s tipalnieama vsako tovaršico, ki jo sreča, in ne dolgo potem vidimo iti od doma celo četo mravelj, ki hitijo pospravljat najdeni zaklad. Ce vržeš na mravljišče kamen .in za-deneš nekaj mravelj, a ne tako, da bi jih prehudo ranil ali celo ubil, takoj zapaziš, da začno splašene mravlje naglo tekati po mravljišču. One tipajo svoje to-varšice. Potipane mravlje pa store tudi tako, in v kratkem ti je celo mravljišče razburjeno. (Dalje prihodnjič.) žametno vest,(da VALA. naznanjam vie® - je Prijatelje* . ,_. , Ikrats 8mrt ia naše srede našo nikdar £ zabljeno mater oziroma soprogo Uršulo resetich 1 Umrla je dne 27. oktobra 1921 • bolnišnici Sv. Margarete v Spri„I Vallejr, lil. Bolehala je nekaj nad 5 tedne na jetrih, zaman ao se trudili zdravniki, da bi ji ohranili življenj. Dne 29. oktobra t. 1. smo jo izročal materi zemlji. Bila je atara 34 let doma je bila iz vasi Groblje, ..baS Št. Jernej, na Dolenjskem. V Am«. riko je prišla 14. juniia leta ml in živela ava skupno nekaj nad 7 let-pustila mi je sedaj tri male nedo- raatle otroke, najstarejši 6 let itl nai. mlajši pa Z teti. Tukaj saputfa me« po pol brata in očima, v startu, kraju M CU m 1 PaNa|l Ignacu (kraju hvala mojemu brati družini Benkie, ki »u mi C omagala za čaaa njene boleani, ka m or tudi vsem onim, ki so me tolažili ob žalostni uri njene smrti. Moja lep« hvala tndi Matt Zuranu za vae usluge in sa krasni venec. Najlepša hvala za darovane vence mias. Maček, družini Benkie in Johnu Omahen, kakor tudi društva št. 69 SNPJ, katerega zve«ta članica je bila. Nadalje hvala društva št. 3, S&PZ za vdeležbo pri po-rreba. Torej še enkrat najlepša hvala vsem, ki so jo obiskali in se vdele-žili pogreba in'izkazali svojo prija-teljsko uljudnost do nje. Bila je telo priljubljena med tukajšnjimi Slovenci in Sl< ' ' !■■■■ .p oven kam i, znak temu je bila omna vdeležha pri sprevodu. Tebi Delavee kras delavskega časopisja je kakor vojak brez puške. Varottte se in žirite svoje glasi-lo "Frosveto." T"f pssipe ouksktna služba v JUGOSLAVIJO prek a Havh ' 1 v«Uktel p«n»lki m 8 trn S vijak« LAPATETTC .......Nor. IS -SAVOIE............Nor. 10 CHICAGO ..........NOT. 23 pariš .............Not. 25 JBHMif S QVOWO| ašijlml posmumL rrjs uu u- vM kat«o ajjjftft wSS3r2fcrtTeiaJte fumch line draga naša limo: Poči riški zemlji, šeti T J in Ladislav, in*sopi«ga pa že-o v hladni ame-ostali: John IU- PRODAM PARMO beegajočo 40 a krov, 2(^akrov je KČislenega, obsejanp in je nekaj na4 100 sadnih drves vsajenih. Drugih 20 akrov pa je lep gozd, mala Hiftca, katero .sem sam naredil. Poleg Junije.teče potok, ki je zelo ugoden za ribolčv in je tudi dragih pitnih studencev in veliko prostega* prostora za lov na div-jačino. V ti okolici je naseljenih kakih lŠ slovenskih družin in nekaj Hrvatov. Jaz prodam vslcd tega, ker si nerazumim na kmetijo in ker nimam boljše polovice, sem še samski. Prodam zs ztlo nizko ceno *a $1,100 (en tisoč in sto dolarjev). Torej,-Se katerega veseli, naj ae hitro oglati in naj piše na naslov: John Hrovath, P. O. Box 35, Muskegon 1 Ing hi s. Mich. (Adv.) Nov. 10-12 —i"*" CA»T# ♦ tJ^OO. BOŽIČNE POSIUATVE aa t staro domoriao uj Um poslala age-daj v ton letu. Mi pošiljamo W v vso krajo »veta. PRODAJAMO PAROBRODNE LISTKE aa tm parobrodno črto. Najvišjo obroati vam plačaaao aa vašo hranilno vlogo. Popolnoma pod državnim varatvoni. PišHo nam v vašem matorinakom joaikn. TI,v Union Savings Bank Kil H hLDG S',' AvtkGr.vM bi Piruturol. P.I KraUI »■ «MnrJI •• du« «««Imm Pft sutaj* m dmiokrmcij* k» koSo v.l »aakl. ratkoteoet In ki j. rtlv.M pnj. ..»« Wo«.tl m i#hUn •4 v .»h IMI. NASA OOPSENA tfSA. kat*v» .o prvf t»«H U b«r.U. m lakko doki ■a mbnr. T« nI m«>4m «o4k«M ara krni m o^mUh » H*»4k. tmM al nt^nt m«4Mlna«ta Iknilja. kl m prodni« m vkok d«nnr. (mm< >• MkaJ imf m nikdar aa aavnUdato. TO in IZVBST** MKHANIZEM a K KASNO M BLODIJO lam knoindn. IS»WjU .lik« aoHI BImt m m» mor* pr.r*t oplMU NI M Mit trt dovolj m okianok vtlHt doma 7 M«r«J«na 1« It tt^dMan blnan (t»lj ttki.nl Sliko no S| anlm vUoko, .od trm ko J. vteokont 1S| pnlrn In IS mUot Mtokn ll dol >• »rojon ttntv onnkl okllkl kot pri lCmlalk lam ra^ t cImov. m Mprooohoata doktor |o ao * nt« rito -'-» LoSko m »vi*. Sa lova kndnrkoll r\ ko*«4« In fm Inkko »pomM u kodllko. 81000 r A DBSI *BAVI CAS IN TO II VAŽNO. -/."L^fg11?*0 TS W M kAko prodnjnan« »o .toki m* Za hmtko doko m« m odlodlli. da i