Poštnina plačana v gotovini Leto LXVm., št. 258 Ljubljana, sreda ij. novembra 193$ Cena Din •znaja vsaK dan popoldne. izvzemal aedelje ts praznike. — inaerati do &) petit rrst a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst S Din 3.-. večji inserati petit ts ta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratnj davek posebej. — > Slovenski Narod« ( velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za Inozemstvo Din 25.- Rokopisi se ne vračajo UREDNIŠTVO EN UPRA VN18TVO LJUBLJANA. Knafljeva oilca fttev. & Telefon: 3122. 3123. 3124. 3125 ln 3126 Podružnice: MARIBOR Stroasmaverjeva 3d — NOVO MESTO, Ljubljanska c, telefon* It. 26. — CELJE: celisko uredništvo: Stroesmaverjeva ulica 1. telefon Št. 66« podružnica uprave: K ocenova ulica 2. telefon 5t_ 190. JESENICE, Ob kolodvoru 10L Račun pn postnem čekovnem zavodu v Ljubljani st_ 10.S&1. —* JUGOSLAVIJA IN SANKCIJE Po informacijah beograjske „Politike" Italija ne bo ustavila uvoza iz Jugoslavije — V kolikor pa bi se to zgodilo, ima Jugoslavija zagotovljena nova tržišča — Za klirinške terjatve do Italije dobi polno odškodnino Beograd, 13. novembra, r. Pod naslovom: ^Kljub sankcijam bo Italija uvažala skoro vse naše proizvode-' objavlja današnja Politika«- daljši članek, v katerem piše med drugim: Pristop nase države k fimnčno-gospo-darskim sankcijam proti Italiji so nareka, vali v prlavnem politični razlogi. Kot članica velike mednarodne organizacije, ki je poklicana, da jnmCi za varnost \-s°h držav v kvojp-m sestavu, je bila Jugrosla-vija prisiljenji, da spoštuje enog"l:».sni sklep te ustanove. Društvo narodov je pri proučevanju spora med Abesinijo in Italijo ugotovilo, da se je Italija pregrešila zoper določbe pakta Društva narodov ter sklenilo, da izda v zvezi s tem vse potre_ bne ukrepe. Naša država bi lahko imela od sklenjenih sankcij slično kakor nekatere druge države. veliko gospodn rsko škodo. Toda iz političnih razlogov je Ju_ goslavije da.nes v taikem položaju, da mora tudi proti lastnim grospodarskim kite. re=om Izvajati sklenjene sankcije. Dejanski pomen sankcij proti Italiji pa v nasprotji: s prvim mučnim vtisom ne daje razoga za večje vznemirjanje pri n.is Kakor znano. Jugoslavija nima kapitala za izvoz in se zato nje finančne sankcije sploh ne tičejo. Ker mi tudi ne izdelujemo orožja in vojnega materijala za izvoz, tudi prepoved tegpi izvoza nas sp-oh no zidene. Zaradi prepovedi uvoza iz Italija naša država skoraj gotovo ne ho tapeta posebne fckode. Ves uvoz italijanskih proizvodov se da lahko nadomestiti i uvozom francoskih. če&koslova. ških in drugih proizvodov. Posebne važnosti pa je za na«?, da se zaradi sankcij ne bo ist-cva*»r»o usrtavil tudi naš izvoz v ItaKjo- v seznimu talsgra, čeg-ar izvoz v Italijo bo prepovedan, ni skoro nobenega blaga, ki prihaja za nas izvoz v poštev. Les, živež in drugi proizvodi, ki smo jih dose_ daj izvažalj v Italijo, se bodo smeli tudi za dobo trajanja sankcij svobodno izvažati v Italijo. Sedaj je samo vprašanje, ali bo Italija na ustavitev uvozi njenega blaga odgovorila z enakim ufkrepom in ustavila uvoz našag-a blag":i v Italijo. Ko. lnkor pa se mora dosedaj sklepati, Italija ne bo zabranila uvoza jugoslove.nskega fcvagra. Zgodi se lahko samo to. da se bo spremenila splošna struktura tega uvoza. Na mestu lesa se bo najbrže povečal uvoz živil, žita. moke in živine, to je Dla_ ga, ki se mora odslej plačevati z devizami. Lrftta 1P34 je bi:o izvoženega lesa v Italijo za 387.4 milijone, perutnine za 83 milijonov, svetega mesa za 18.8 milijona, jajc za 24.7 milijona, govedi za 66.5 milijonov. Ker pa preneha v zvezi a sankcijami kliring. je verjetno, da bo v bodoče Italija uvažala les iz Avstrije, s katero bo ostal kliring:. ker ne sodeluje pri sankcijah. Še nadalje v veljavi, dočim bo mogla pri nas kupovati živež in drugo samo za devize ali zlato. Nastane torej problem, kam bomo izva, žali les. ki je šel dosedaj po večini v Iti. lijo. Švica. Anglija Francija in Španija bi morale sedaj prevzeti ta les na račun lesa. ki so ga doslej uvažale iz Avstrije, ki ne sodeluje pri sankcijah, in kateri se ne bo dajalo več prednorti pred nami. Z Anglijo in Francijo je v tem pogledu že dosežen načelen sporazum. Španija bo rado kupovala naš les v zameno zi limone in pomaranče, ki smo jih doslej kupovali v Italiji. Za izvoz rogate živine so v teku pogajanja z Nemčijo in Češkoslovaško. Razen tega se pospešuje naš izvoz v Levanto. Proučuje se ureditev pomorskega prometa tako. da bi ladje prevzemale našo živino v dalmatinskih luk ah in jo prevažale v Aleksandri jo in Haifo. Od tam bi dovažale kolonialno blago v Solun, kjer bi zopet natovorili živino iz južnih krajev naše države. Pri drugem povratku bi pripeljale kolonialno blago v dalmatinske, luke in zopet tam natovorili živino. Anglija se je obvezal h, da bo podpirala zlasti naš izvoz živine. V to svrho bo te dni odpotoval naš delegat v London. da sklene podrobnejše dogovore. Gre predvsem za znižanje angleške uvozne carine. Ob zaključku svojega članka pravi >Po_ litika-. da naša država zaradi prepovedi izvoza v Italijo ne bo imela nobene škode. Nasprotno se nadeja da se bo izvoz sedaj še povečal zlasti v države, ki so doslej le malo kupovale pri nas. Povsem izgleda, piše list, da Italija sploh ne bo ovirala našega izvoza zlasti ne za to, ker gre za blago, ki g^a nujno potrebuje. Ker se tiče klirinških terjatev do Italije, je bil v ženevi sprejet sklep, da bo j naša država dobila v polni meri izplačano odškodnino. Finančno ministrstvo in Narodna banka sedaj proučujeta način, kako bi naši izvozniki, ki imajo terjatve do Italije v kliringu, čimprej prišlo do svojega denarja. Tudi to vprašanje bo rešeno v najkrajšem času. Zato ni povoda, da bi se naši gospodarski krogi vznemirjali zaradi sankcij proti Italiji, zaključuje -Politika« svoja izvajanja. Izjava italijanskega poslanika Beograd, 13. novembra, r. Italijanski poslanik na našem dvoru grof Gvido Viola di Campalto je dal zastopniku agencije Avale daljšo izjavo o italijan-sko-abesinskem sporu. Uvodoma opisuje razvoj odnosajev med Itaiijo in Abesinijo ter navaja pogodbe, ki so bile glede Abesinije sklenjene med Italijo. Francijo in Anglijo. Dalje omenja napore Italije za ureditev odnošajev v vzhodni Afriki ter nerazumevanje /vpadnih velesil za italijanske težnje. O sankcijah pravi, da ne bodo uspele, ker jih ne bodo izvajale vse države in bo Italija lahko nadomestila uvez blaga drugod. Ob zaključku svoje izjave se je dotakni' odnosa jev Italije in Jugoslavije ter med drugim izjavil: Glede našega političnega razmerja govorim tu v Beogradu prav tako. kakor sem že govoril pri svojem prihodu, da se ne postavlja vprašanje sankcij in današnjega spora. Ne gre vse te stvari mc&ati v razvoj našega medsebojnega razmerja. Zelo dobro vemo, da se Jugoslavija v ženevi ne bo mogla •dreci obveznostim, ki jih je prevzela do DN. V teh naših domnevah resno vpoštevamo to dejstvo. Ne te_ Urno zmanjšati vrednosti dosedanjih že doseženih uspehov. Sicer se pa naši odno. šaji od dne ^o dne popravljajo. Vsak dan tako rekoč po administrativnih poteh ure. jam z vašo vlado celo vrsto vprašanj, in sicer vprašanja, ki so v preteklosti ovirala nase odnošaje. Imamo določen program sodelovanja in treba je, da se odrečemo ostankom preteklosti. Sli bomo polagoma, zato pa varno, ker ne želim ničesar prenagliti. Med seboj se v gospodarskem pogled« izpopolnjujemo. Naš skupni interes je, da živimo kot dobri sosedje. Delati moramo za odstranitev vsakega nezaupanja. Vse kar bomo storili, mora v celoti odobriti jasnost naših dveh držav. Italijanski protest Protestno noto italijanske vlade proučujejo vlade — Italijanski komentarji vse Pariz, 13. novembra AA V zunanjem ministrstvu proučujejo sedaj italijansko noto o sankcijah Verjetno je. da bo francoska vlada odgovorila Italiji se pred 1«. novembrom, ko stopijo sankcije definitivno v veljavo. Odgovorni politiki so glede note poponoma rezervirani. Vendar nihče ne pričakuje, da bi mo^rla italijanska nota iz-premeniti |>olitiko posameznih držav, jjlede na sankciJsko akcijo. Predvsem ni pričakovati izpreineiub v vprašanju kolektivne varnosti. Čeprav bi se zahtevala nova baza za pogajanja o mirni likvidaciji italijansko-abe?in>kega spora. Milan, 13. novembra. AA. Kakor vsi veliki italijanski listi, je objavil tudi >Popok> d'Italia. komentar o italijanski noti glede sankcij, v niem podčrtuje vse važne momente v Kvropi ItaliJa. pravi list. je v svetovni vojni žrtvovala 672.000 svojih vojakov in ima pravico za to žrtev zahtevati primerno odškodnino. Berlin. 13. novebra. AA. Nemška vlada jo prejela včeraj italijansko noto glede sankcij. Uradni politični krop:i so glede na to noto ostali rezervirani. Izjavili so le toliko, da nemška vlada v tej zadevi ne Lo zavzela nikakeca stališča. Rim, 13. novembra. AA. »Giornale d* IfcaRa« je objavil polura,dni komentar o italijanski protestni noti, o kateri pravi, da je italijanska vlada z njo ugotovila odgovornost posameznih držav z« razvoj političnih in gospodarskih odnosajev v Evropi. Gospodarsko obleganje Italije bo imelo vsekakor politične posledice. Italijansko stališče je znano in se ni izpremenilo ne napram DN, ne napram posameznim državam, a tudi ne napram sankcijski akciji. Vsekakor Kodo države s sankcijami napravile veliko krivico Italiji- IfaMja je velika sila, ki se zaveda svoje odgovornosti in zaradi tega nima namena še povečaiti težave v gospodarskih in rx>litičnih odnošajah med narodi. Zahteva pa od drugih držav, da v enaki meri dokažejo čut odgovornosti. List opozarja na to, da so se razmere v Abe-siniji po poslednjih sklepih Oruštva narodov v mnogočem izpremenile. Dogodki so pokazali, da obstoja hud spor med abesin-sk!»ni riarodi. zlasti pa med vlado v Addfc Abebi in pod jarmi jenimi plemeni. Evropa mora ta dejstva vpoštevati. Dve zmagi Abesincev V Tigri in Ogadenu so Abesinci napadli močne Italijan ske oddelke in jim prizadejali velike izgube London, 13 novembra. AA. Agencija Reuter poroča: Abesanci mnogo govore o svojih dveh zmagah nad Italijani. Vladno so sporoča, da so, čeprav z velikimi izgubami premagali dva italijanska oddelka, enega v Tigri, drugega v Ogadenu. V zapadni Tigri sta dve italijanski koloni pričeli prod.ira.ti v ozemlje, ha leži severno od reke Takaze. Z osvojitvijo te pokrajine si bodo po mnenju italijanskih vojaških oblasti zavarovale desni bok. V Ogadenu se je neki oddelek lahkih tankov prihHžal Džidžigi in pričel ogrožati veliko karavansko cesto, ki vodi iz Berbere v Harar. Neke italijanske oddelke so opazili tudi v bližini Dagabura. Iz Addis Abebe poroča Reuter jev poročevalec, da so abesinski bojevniki, ki so bili zelo slabo oboroženi, napadli neki italijanski oddelek v bližini Antala in ga premagali ter se pola*t;li štirih tankov in treh oklopnih avtomobPov. Napadeni italijanski oddelek je bil zelo močan. Abesinci so z naravnost herojskim pogumom ustavili Italijane, ki so jFh kar kosili s strojnicami. Ubitih je bilo šest italijanskih oficirjev, mnogo podčastnikov in vojakov. Število ranjenih je bilo zelo veliko na obeh straneh. Poročilo, ki ga je o tem izdala abe??nska vlada, pravi, da so Italijani zbežali v popolnem neredu. Iz Sueza poroča drugi poročevalec agencije' Reuter, da tam z nerverjetno nasrlico nakladajo bencin na italijanske ladje, ki so namenjene v vzhodno Afriko. Iz Aleksandri je so poslali v Suez 36 vagonov bencina, ki so ga kmalu z italijansko ladjo prepeljali v Masauo. Rafinerije Shella v Suezu delajo noč in dan. V luki je stalno po več petrolejskih brodov. ki z vso naglico natovar-jajo bencin za Eritrejo. Italijani pa nakupujejo tudi drugo blago. Z vlado Ibn Sauxia so sklenili pogodbo o nakumi 18.000 kamel za skupno ceno 3*M 000 zlatih funtov, odnosno okrog 130 milijonov lir . Zanimiva seja Narodne skupščine Ob največji napetosti voli danes Narodna skupščina svoje stalne odbore — Številne interpelacije — Glasovanje bo trajalo več ur Beograd, 13. novembra, p. Ob napetem pričakovanju vse politične javnosti se je danes dopoldne sestala Narodna skupščina, da izvoli svoje stalne odbore. Za sejo je vladalo neverjetno zanimanje. Navzoči so skoraj vsi poslanci, pa tudi mnogi senatorji. Galerije, novinarske in diplomatske lože so bile nabito polne. Napetost med obema sku ozonskima taboroma ie dosegla vrhunec, ko je predsednik skunšerne dr. č'irić ob 9.30 otvori 1 sojo. Navzoča ie bila tudi vsa vl^da M oredso'-'nik'^rn dr. Metanom Stoiadinotnćem na čelu. Po prečilanjn zapisnika je bila najprvo k ornem o rac i.ia za umrlim pred -Hnikom češkoslov. parlamenta dr. bradačem. Predsednik skupščine dr. čirič mu ie posvetil lep govor, v katerem je ori?al niegove zasluge za parlamentarizem in demokraciio ter sporočil, da v> v imenu Narodne skupščine popTal (v>r»kos1ovaški poslanski zbornici sožalno brzojavko. Poslanci so fliegov srovor po,c1ii"'i1: ^toie ter poČ3^tiM spomin veUke^i fcHFc^gio-vp^kega parlamentarca s trikratnim » Slava«. Predsednik dr. Č;rič je nnto v svojem poročilu objavil, da je vlada predloži1 a več zakonskih načrtov in mednarodnih konvencij, za katere bodo na jutrišnji seji izvolieni posebni odbori, da jih prouče in podalo svoje poročilo. Med drugim je vlada predložila zakon o prestopkih, zakon o gospodarskih zadrugah, trgovski zakon m celo vrsto konvencij, mod njimi: 1) zakonski predlog o konvenciji o vzajemnih soefarin, državljanskih in trgrovskih odno&ajih. sklenjeni in podpisani v Ankari 3. julija 1934 med kralje\'ino Jugoslavijo in republiko Turčijo. 2) zakonski predlog o jugoslovensko-turskem sporazumu o izvozu opija, sklenjenem in podpisanem v BeogTadu 17. decembra 1934 med kraljevino Jugoslavijo in republiko Turčijo, 3) zakonski predlog o konvenciji o izva. janju mednarodnega pravilnika za plov-beno policijo in za izvrševanje policijske službe na Dunavu, k: tvori mejo med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Rurau-nijo med ustjem Neve in Tim oka, sklenjen in podpisan v Beogradu 10. februarja 1933 med Jugoslavijo in Romunijo. 4) zakonski predlog o konvenciji in naseljevanju, sklenjen in podpisan v Ankari 6. septembra 1934. med Jugoslavijo in Turčijo, 5) sporazum, dosežen z izmenjavo not med Jugoslavijo in Češkoslovaško 4. Junija s katerim se na podlagi sporazuma ni^d kraljevino Jugoslavijo in republiko Češkoslovaško obe državi po poprejšnjih razgovorih odrečeta pravic, navedenih v čl. 4. in 6. pogodbe o trgovini in plovbi, sklenjenega med tema državama v Pragi 14. novembra 1D2S. s čl. 1 točko 4 zaključnega protokola iste pogodbe, 6) zakonski predlog o dopolnilnem sporazumu h konvenciji, podpisani v Beogndu 30. januarja 1933- med Jugoslavijo in Rumu-nijo, ki ureja vprašanje državljanstva in pristojnosti o«eb. ki so zaradi razmejitve izgu- Trije utopljenci Ljubljana. 13. novembra Policijska uprava v Ljubljani je prejela dopise orožniskih postaj o treh utopljencih, ki so jih nedavno potegnili iz Save in Kul-pe. V septembru so potegnili iz Save pod vasjo Brezovo, občina Blanca neznano utopljenko, staro okoli 30 let, majhne, močne postave, kostanjevih, pristriženih las, okroglega obraza. Na sebi je imela modro letno obleko s cveticami, v ušesih je nosila zlate uhane. Najprej so domnevali, da je utopljenka identična z neko mladenko iz Blance, ki je nedavno izginila in pustila pismo, češ da ere v Savo. Ta mladenka se je pozneje pojavila. Identitete utopljenke še niso ugotovili. V začetku septembra so iz Kulpe pod vasjo Hrolin občina Stari trg v črnomelj-skem srezu potegnili utopljenca, ki je menda postal žrtev zločina. Na nlavi je imel tri rane. pvzročene z nožem. Ttopljenec j« star 30 do 36 let, visok 175 cm. močne po- bile svoje prvotno državljanstvo, sklenjenega in podpisanega v Bukarešti iS. marca 193o. Med drugim je predsednik objavil, da so šefi vseh parlamentarnih skupin predložili skupno resolucijo glede spremembe poslovnika Narodne skupščine v nosrledri o1 ena 10. da se točneje določi procedura arlede volitve »talnih skupščinskih odborov in razdelitve mandatov, kakor tudi v pogledu namestnikov. Resolucijo bo proučil poseoen odbor, ki bo izvoljen jutri. Končno je vlada predložila v odobritev Narodni skupščini celo vrsto uredb, ki jih je izdala na osnovi pooblastil finančnega zakona, za katere je potrebno naknadno soglasje Narodnega predstavništva. Nato =50 prišle na vrssto interpelacije. Predsednik je objavil, da no narodirri po-lanci vložili cel kup interpelacij kojih čitanje je trajalo nad emo uro. Med drugimi je poslanec Milan BožW v imenu svojih tovarišev rz neodvisnega jugoslovenskega kluba vložril nujno interpelacija na predsjednika viaida glede notranjega pfVAt.ičnega položaja. Predsednik vlade je nujnost sprejeli. Sledila je cela vrsta vprašanj na predsednika Narodne skupščine. Poslanec Va«a. Trbojević je mterpeliral predsednika skupščine glede n°>kateriih nrvalan-cev iz vladnega kluba, ki »v«rtinegH ministra Stošovića, ki je ob enem direktor Privilegirane argrarne banke. PredsedinJk je pojasnil, da tu ni podan prrmejr nezdružljivo-^ti, ker velja te samo za. člane upravnih e^Iborov ne pa za direktorje, ki .^o višji uradniki- Po- 13. ure. Še le nato bodo skrutanatorji ugotovili in objavili rezultat glasovanja, ki ga pričakuje vsa javnost z natvečjo napetostja stave. Nosil je brke, obtežen je bil v n»j-gaste hlače, modre harve. na nogah pa nizke čevlje. Kdo je utopljenec, dozdaj Se niso ugotovili. Iz Save so pri vasi Videm potegnili utopljenca, starega 35 do 40 let, ki je ležal že najmanj mesec dni v vodi. Truplo ie bik) že močno razpadlo. Neznanec je i mol na sebi cajgaste dolge hlače, črne visoke cevUe in sivo rižasto srajco. V ustih je imel več zlatih zob. Inozemske borae. Curi h. 13. novembra.. Beograd 7.-, Pariz 140.36, Ivondon 15.1376, New York 30$.50, Bruselj 51.9626, MIlan 24.9875, Madrid 4-1.975, Aimsterdaan 208.85, Berlin 133.65. Dunaj 56.40, Praga 14.73, Vatr&arv« 57.85. Bukarešta Pet knfig za M Din vam da edino Vi Kako je z gradnjo I1 bežigrajske šole? dola bo uporabna šele prihodnje leto — Vrt stroški bodo znašali okrog 7 milijonov I4o*>l>ajia, 13. novembra Bežigrajska dota bo prva po vojni zbrajana osnovna dota v Ljubljani, če izvzamemo šišensko in mo&čatneko šolo — bc pa todd prvo res moderno eolsko poslopje v našem meeui. Bežigrajski okraj je naj večja nova mestna Četrt in je najbolj pogrešaj SoJo. &b tam bolj pa je So!a potrebna aa> Beti^rradom, ker se mesto siri prot: severa. Graditi so jo aačeli že lani, in sicer sredi mada, V glavnem bi bila lahko dograjen* vsaj spomladi, ko bi ne bilo finančnih zaprek. Mestna oblina je začela zidati s prahranOd, ki Jih pa ni ime1r vseh v rokah, ampak v terjatvah. Posojilo, ki Ji ga je dovolil suzor, in ki znaša 4j6 malrjona Din- še ni bilo nakazano — vsega denarja občina nima niti zdaj — zato spomtacfi niso mogli nadaljevati dela. Pričakovan so, da bo šola odprta že v začetku letošnjega šolskega leta. Toda gradnjo so načeli nadaljevali sede ob koncu ju- Morati smo se torej sprijazniti s tem, da bo soka uporabna prihodnje leto. To kooftno še ni posebna nesreča, saj je bolje, da ea sftduvje dobro preau&i ter da se pouk ae začne v vlažnih prostorih, će pa pomlatimo, da Je to največje šolsko poslopje (osnovne šole) v Ljubljani, gradnja kljub vsem aadržkom ne bo trajala posebno dolgo Zidarska dete. so sedaj v davnem končana Giavni trakt Je ometan zunaj in znotrao. Teaorvaidnica bo pa kmalu dobila fasadni omet. Barva solidnega., tako *va-nega tarranova aii prask enega ometa je svetla, prijetna ter dah« že zunaj vtis. da je nova Šola zračna, solnčna in vabljiva, pravo nasprotje mrkim šolskim poslopjem, v kakršnih se duši mladina, žal, še vede o pri nas, dote mora hrti najmanj tako prijetna kakor dom, ne pa ječa z zatohlimi hodniki in neugodnimi, nesorazmernimi in teaoimri ujćita-io&mi. Laik lahko sprevidi šele zdaj. čeprav je poznal načrt šole že prej, kako posrečeno je projektirana nova šola, ko stoji pred njim. Prej marsikdo ni mogel raaooneti, kako- naj zarade idealno šoio v gramozn-i jami. Poslopje ima dve kletni etaši. toda kljub temu niso v zemlji« Dobro Je ferohl^ena višinska razlika ceste ka dna iieranncranice. £oba ima radi tega v jami dve nadstropji več kakor ob fcescl. V spodnjih etažah so prostori tudi dobro izrabljeni n so prav tako arachi in avetl kakor v zgornjih. Posebnost je druga klet. ki je v jami prav za prav pritličje, povsem odprta proti solnOnemu dvorišču do polovice svoje Sirtae ter bo služila otrokom za Idealno sprehajališče ob slabem vremenu, ko se ne bodo mogli gibati na vrtu. Dragi prostori so pa porabljeni za zaklon v primeri letalskih napadov. To je pri nas prvi zaklon v javni zgradbi. Namenjen je pred vsem za zatočišče pred rušilnimi bombami. Razen zidarskih je še mnogo drugih del. ki bodo končana šele prihodnje leto, na pr. slikarska, pleskarska, polaganje parke-tov in linoieja, instalacije — vodovod, piin, elektrika, centralna kurjava. Na delu so že razni instalaterji centralne kurjave, ki vlagajo cevi ter montirajo radiatorje. Razni profesionalisti bodo lahko dela.i pozimi v notranjosti, ko bo stavba že zaprta. Zdaj se bodo dela lahko lotili že ste klarji in ko bodo v oknih že sipe. jim tudi hud mraz ne bo mogel več do živega. Finančna stian je zdaj že urejena, da ne bo več zastoja zaradi denarja ter boda lahko neovirano delali do konca Ogrevanje in zračenje prostorov bo urejeno vzorno na poseben način, kakor doslej ni še v nobenem našem poslopju. Projektant ing. arh. V. Mušič, ki vodi vsa gradbena dela, je proučil temeljito tudi vprašanje ogrevanja. Razen kurilnice je Še posebna kurilna kamera, odkoder ©e bo dovajal segret svež zrak v učilnice. Pritekal bo pod takšnim pritiskom, da ne Čutiti prepih Čeprav bo poslopje zgrajeno zelo solidno in ustrezajoče vsem zdravstvenim in drugim predpisom, ne bo posebno drago. Vsa sradbena dela. razen inventarja bodo stada okrog 6,696.000 Din, z nabavo inventarja pa stroški ne bodo presegali 7 milijonov Din. Kubatura poslopja znaša 34.352 kubičnih metrov. Kubičen meter gradnje stane torej samo 195 Dm, kar je zeLo poceni. Skupna vsota je sicer visoka, ko pa primerjamo obsežnost poslopja z njo, spre" vidimo, da so gradili smotremo, ne le v Bohničnam, temveč tudi v gospodarskem pogledal. šmarnica je zahtevala novo žrtev S kuhinjskim nožem zabodel tovariša do smrt. Poijčanc, 12- novembra. Že včeraj smo kratko poročali o zločinu, ki je bfl izvršen v noči od nedelje na ponedeljek v Brezjah pri Poljčanah. Tam je v pijanosti 23 letni Jože Mlakar, posestniški sin, umori} 21 letnega posestniškega sina Alojza Speča. Mnogo krivde ima seveda pri tem pijača, predvsem zloglasna smernica, ki se toči za mal denar po zakotnih vinotočih, kjer je ob nedeljah vse polno kmečkega drvlja Svoj čas je bil naložen davek na to vrsto trsa in je že kazalo, da bo izjginfia s površja, odkar pa je zasaja. nje spet davka prosto, pa se bo znova močno zasidrala, sporedno s tem pa bodo naraščali pretepi, klanja in umori. Tudi nedeljski umor xna svoje kali v alkoholu. Omenjena fanta sta ta dan skupaj veseljačila in popivala. Na večer sta se ustavila na nekem zakotnem vinotoču v Brezjah. Tam je bila zbrana večja družba fantov in deklet in prav dobro so se zabavali. Med njimi ni prišlo niti do najmanjšega nesoglasja, zato je tem bolj čudno in nerazumljivo to, kar se je zgo-dHo kmanj za tem zunaj med Mlakarjem in Speeom, ki sta sla spredaj. Vodila sta drug drugega za roko ki korakala tiho dalje dozdevno zatopljena vsak v 6voje misli. Drugi so 5U par korakov za njima. Naenkrat, bi*o je okrog 60 korakov od naše, kjer so nazadnje bili, je Mlakar obstal. Molče je potegnil iz žepa dolg kru-hinj-ski nož tn ga zasadil nič hudega slutečemu tovarišu v prsi in mu jih na široko razparal. To se ie zgodilo v trenutku- Ostala družba je samo videla, kako se je nekaj zasvetilo v mesečini in ko je priskočila, je ležal Špec že nepremično v mlaki krvi. Ubijalec je držal nož še v roki. Ko mu ga je hotel nekdo iztrgati ga je Mlakar podrl na tla in skoro bi se zgodila nova nesreča. S težavo so ga naposled razorožili. Nož so našli drugo jutro na njivi ne dale? od umor. jenega Speča. Obdukcija trupla, ki je bila v ponedeljek ob 14. uvi. je ugotovila, da so bile nesrečnežu prerezane glavne žile in tako je nastopila smrt zaradi izkrvavitve v paT minutah. Fant se je hotel v kratkem poročiti- Morilec se je po dogodku oglasil 5e v neki hiši, nato pa je šel domov in se skril na podstrešje. Orožniki, ki ga že poznajo radi raznih njegovih pregreh, so ga kmalu našli in prijeli. Pri zaslišanju je bil mTk in ni hotel odgovarjati Dejal je, da nič ne ve, da je bil pijan. Dokazano pa je. da je imel skriti namen, ker je v neki hiši. kjer so prej jedli in pili vzel kuhinjski nož. s katerim je nato izvršil svoje nečloveško dejanje BREZ DRUŽINE Velefilm po znanem romanu od HECTORA MALOT Med aekostajnarji" Ljubljana, 13. novembra. Pod kcatanji je se vedno živahno. Slehernemu Ljubljančanu menda je znano, da se zbirajo pod kostanji na Krekovem trgu že dolgo let takozvani > koštan jar ji«, številni breanoaelni. ki čakajo tam na "pnAol-nostne zaposlitve, kakor njihovi bratci na »štokglaJSUc. Koartanjarjl so znani kot dobro voljčk4, ki žive iz dneva v dan in ki si ga radi privoščijo, kadar ae le da Zato nastane med njimi često prepir, ki se pa rad stopnjuje do dejanskih spopadov Včasih pride do takih spopadov pri belem dnevu, najraje pa »večer. V ponedeljek zvečer je prišlo tam bo pretepa Ln sicer zaradi ženske >Kudtravo Micko . sta si lastila dva Se mlajša kostanjarja. ki sta ae najprej pošteno ozmerjala. potem s* a si pa skočila v lase. Pretepačema se je pridružil neznan hrust, ki se je pritekel v mesto nekje iz okolice. Ko je ugotovil, za kaj gre, je odločno segel Micki pod pazd'uho in jo odpeljal Bojev i teža na tleh sta se zavedla položaja Sele. ko s»ta ona dva že davno izginila. Tedaj pa sta si bila prejšnja nasprotnika naenkrat zaveznika. Ubrala sta jo za njima, a je ostalo vsako zasledovanje zaman. Cea dobro uro šele, so se jeJi »opet zbirati razžaljeni bratci pod kostanji, kjer so v živahnih pamenkih dajali duška uža-Ijenosti. Pomirili so se šele. ko je pričel pritiskati hlad. ?Ej. saj se lahko tudi njemu kmalu pripeti kaj enakega!« so zaključili pogovor. Prav v tistem trenutku pa jo je p n mahal hrust nazaj. Spet je završalo, naenkrat sta razžaljena oboževalca >kuštrave Micke« stisnila pesti: »Kje jo imaš?!« »He, he,c se je nasmehnil hrust. ?šj« je, izginila je kakor kafra!« >Nič se ne jezite, kaj ko bi stopili k dalmatincu na literček. . . In pobotali so se. Tako se iščejo in najdejo prijatelji pol kostanji. Na »kuštravo \iickot pa ni nihče več mislil. Centu neki? Mick je dovolj na svetu! letina v Slovenskih goricah Ormož, 12. novembra. Naši vinogradniki preživljajo težke čase. Letošnja vinska letina je bila zelo obilna, dasi je bila mesec dni pred trgatvijo toča ki ie napaja vila zlasti v vinogradih okoli Jeruzalema precejšnjo škodo. V splošnem je bila letina zadovoljiva, tako po kakovosti, kakor po množini vina. Kljub temu pa živi nas kmetovalec v težkih razmerah. Letošnja letina je skoro da odlična, vsekakor boljša od lanske in to po kvalitetni, vendar bo borba za obstoj še mnogo hujša, ako se cene vina ne bodo zboljšale, odnosno ,ako se kupčija z vinom ne bo požive!a. Semkaj prihajajo razni trgovci, ki plačujejo vino po zelo nizkih cenan. Marsikateri vinogradnik je moral prodati svoj pridelek takoj izpod stiskalnice po zelo nizkj ceni, ker ni mogel čakati ugodnejše prodaje. K temu ga je silila silna denarna stiska, zlasti nabava najnujnejših živ. ljenjskih potrebščin kot je sol, petrolej, vžigalice i. t. d. Nase vinogradništvo sploh zelo trpi, ker ga ubija konkurenca cenejših, četudi kvalitetno slabših dalmatinskih, banaških in s^n^skih vin. Jeni-zalemčan in ljutomerian nimata prodajnega trga. Obdelovani je vinske trte je med letom veliko dražje, kot na jugu, zato naša vina ne gredo za isto cene. Naši vinogradni kraji padajo leto za letom v večjo bedo in stisko. Nekdaj smo prodajali svoja vina češkim in nemškim trgovcem, ki so plačevali še dosti ugodno. Danes teh trgovcev ni več. Upravičeno se kaže meaudovolistvo naših iv inogiradnlkov ki so v pobu svojega obraza delali ter upali, da se bodo gospodarsko opomogli, pa je prialo razočaranje. Za enkrat je kupčija z vinom skoraj popolnoma ustavljena. Vzrok je deloma v tem, da se most še ni očistil, deloma pa v špekulaciji trgovcev, ki čakajo spričo obilne letine na padec cen. V nase kraje prihajajo posamezni gostilničarji, ki sklepajo kupčije za lastne kleti in plačujejo vina slabe kvalitete po 2 Din, 2 50. srednje kvalitete po 3.50 do 4 Din, kvalitetna vina pa po 5 Din in še dražje. Ta način kupovanja vina je pozdraviti, ker izklu- čuje posredovalca.. Teh trgovcev pa ni ve. liko. aato čakajo vina ae dalje v zidani, cah, kar še bolj povzroča gospodarsko stisko. Zima je pred durmi, šoloobvezna mladina pa nima obleke in obutve. Starti ne morejo kupiti otrokom najpotrebnejših stvari aa šolo, dokler ne prodajo vina. Kje naj dobe denar, ko nimajo niti za sol ? Vedno lata pesem: »Samo da bi proda li vino!« Denarja ni od nikoder. Kako naj plača naš kmet davek, če pa nima najnujnejšega za življenje? Nase oblasti bi morale zainteresirati veletrgovce in druge interesente za naše vino. P;« pravici gre giaa od ust do ust: ^Dvignite cene našim pridelkom. pripeljite kupce za vino, pa bomo radi poravnali svoje obveznosti! t Pripeljite mu kupca, da bo kupil vino povprečno po 4 Din za liter, pa bo tudi on poravnal svoje obveznosti. Pet delavcev v Save Sevnica, dne 12. novemora. Kakor znano. pripravijajo delavci s prvimi deli za gradnjo mostu Čez Savo. po katerem bo tekla železniška proga št. Janž Sevnica. Te dni so hoteli napeti čez Savo železno vrv. kakršno imajo obi_ čajno brodarji za Čolne. V spodnjem Bo-š tan ju so pritrdili železno vrv na bližin ji oreh, ki stoji na bregu Save. S čolnom so kreniti čez Savo. Voda je tu precej deroča, zato je čoln zanašalo. Sredi reke se je čoln nenadoma prevrnil in vseh pet delavcev se je znašlo v mrzlih valovih Savo. boreč obupno borbo na življenje in smrt. Pravijo, da so vztrajali nad dve uri v vodi. dokler ni prišla rešitev. Mimoidoči ljudje iz Boštanja, kakor iz Šmarja so delavcem organizirali pomoč. Obvestili so oblasti, ki so dobile čoln, s katerim se je rešilo vseh pet delavcev, ki so bili že popolnoma izčrpani. I omi jo je naiož*l. dasi bi moral poznati njegovo nesposobnost, daai bi moral vedeti, da kljub vsi ambiciji Seatovemu »će« nc more ustrezati.. • Vzlic vsemu: Olge O L j d e k o pove , novoanuažirane dramatske pevke, smo bili veseli. Ne se popolnoma za vse tisto, kar naaH je smoći nudila, nego predvsem za velike in lepe nade. ki jih nam je zbudila. Mlada ruska pevka ima za seboj Sele prav kratko operno karajero. 'Ali ima velik, izdaten, v višjih legah krasen organ, dočim je v srednji in zlasti nižji lepi še nedognan N'jeno petje je votve zelo inteligentno, prežeto s pristno čustvenostjo in izraža v igri mnogo temperamenta Kot Rusinja je oči-vidno igralski, čeprav še ne dovo4j razvit m ustaljen, talent! V nemirnih kretnjah in hoji še pretirana, v petju še ne izkorišča pianov in pianissimov, nego se oklepa for-tov. V nilskem prizoru, za kateri je rela zaslužen aplavz, bi dosegla umetniški uspeh ako bi biLa arijo dinamično izpestrila- Vse v vsem pa je od začetka do zaključka v naporni partiji odlično vztrajala, ves čas zanimala in os ta vita vtisk, da smo ž njo dobili seriozno mlado pevko, ki jc vredna vsega upoštevanja. Toda treba ?i ie vztrajnega učenja, da bo docela ustrezala pevski umetnosti. Ker se »Aida« v kratkem uprizori se i drugo nositeljico glavne partije, se k ostalim kreacijanv ko'ikor so bile nove, še povrnem. Dotlej se morda še to in ono it-gladi rn izpopolni. Gledališče je b^ » tlačeno polno. Fr. G Nova „Aida" Ljubljana, 13. novembra. *Aida zmaga vselej, č e zapojejo Aida, 'Amneris in Radames kot ae spodobi,« pravi Ost v Gledališkem listu. In je povedal polno resnico s črk i c*: m a »če«-.. TaAe majceni »če« velja za »Aido« m za vse opere. Ako se temu »če« ne ustreza, je modro »Aido« pustiti v arhivu. Ne zadošča, da je n. pr. Ramfis odličen. »Kot se spodobi«, morajo peri in igrati Aida, Amneris in Radames, pa tudd Amo-nasTo in egiptovski kralj morata biti glasovno in igralski na višini. Celo svećenica za sceno mora polno ustrezati. Skratka, teh »če* je v »Aidi« toliko, da vsem naši opera danes ne more ugoditi« Vsa najboljša volja in ves največji napor dirigentov, režiserjev in inscenatorjev ostaneta jalova, ker ni mogoče zadostiti zgolj besedici »če« . . . Saj snočnja *Aida« za Ljubljano ni bila premiera in velik del občinstva je gledal in poslušal že razne Aide, Amneride. Radamese . ,. In tako nikakor ne more reči to občinstvo: »pa smo se pomaknili^ spet malo naprej«, — nasprotno, lahko rečemo: spet malo nazaj. Seveda tisti, ki so videli in slikali snočd »Aido« prvič, so bili očarani po Verdijevi glasbi, po Ghis anzonijevem labretu, po O. Sestovi režiji, arh- Franzovi novi opremi, po vsem paradnem gledališkem aparatu sploh in po dr. Svarovem orkestru. Zakaj vse to je bilo sijajno, razkošno, veliko za naše razmere in za naš« sredstva. In zato je bilo šopkov, ki so jih prinašali brezkončno po vsakem dejanju, za ce! voz, in bilo je viharnih aplavzov, da se je treslo poslopje. Ampak po dveh dejanjih so rabrizga-li tudi protestni žvižgi! Mislim, da so šopki in žvižganje čisto enako neumestni Kako je mogoče šopke naročati za kreacijo, ki je šc ne poznamoV In ali ni molk zgovor_ nejši in zlasti spodobnejši kakor Žvižg? Čemu zaliti pevca, ki dela le z vsem naporom svojo dolžnost? — Igralec in pevec izvršuje nalogo, ki mu je bila noloiena. Ako jo vrši nezadostno, je kriv le tisti, ki MARU SKALAH ROMAN SidaSiloHCua »Vsak človek pripada najprej samemn ,c je razlagal PetrovČič, nato svoji rodbini, potem narodu in po vrsti rasnemu sorodstva, oeKnsrvu ter Človeštvu kot oekrtLc »Cisto točno,« je dejal dr. Kas jak. »Zaradi tega je tudi vsak Slovenec najprej človek, nato član družine, potem svojega naroda, sk>vanstva, evropstva in človeštva.« »Katerega svojega naroda?« ga je prekini! sodnik. »Slovenskega, ker slovanskega naroda ni, ampak so le slovanski narodi. Zaradi tega tudi ne more biti slovanskega nacio&a&zma, ae v celoti ne v manjših skupinah, ampak je lahko le slovanska sknpnostna savjest.« »To se pravi, da negiraš todi možnost obstoja jugoslovanskega nacionalizma? Čemu slepomišiš? Na dan z besedo!« »Kdo slepomiši?« se je razburil Branko. »Hočeš Jasno definicijo mojeera pre-priČanja?« »Hočem.« »Torej: Izpovedovanje pripadnosti k etnični narodnosti je...« »Nacionalizem.« k politični na- »Patriotizem.« »Nacionalizem je tedaj lahko le etničnega izvora, nikoli državnopolitičnega, ako etična in politična narodnost nista i-dentični.« »Jasneje! Kaj hočeš s tem?« je silil sodnik. »To, da jugoslovanskega naroda v etničnem smislu ni, ampak obstoja le v dravnopolitičnem. Zato tudi ne more biti jugoslovanskega nacionalizma, marveč je lahko le jugoslovanski patriotizem.« »To je miselnost blagopokojne cesar-sko-kraljeve Avstrije,« je planil sodnik. »Nekoč si me zmerjal z mladim starcem, sedaj si pa dokazal, da tičiš sam še dlje v preteklosti, kar v prejšnjem stoletju. Vas bi ozdravilo samo novo suženjstvo. Treba bi vam bilo le nekaj tednov fašističnega gospodarstva, kakršno čutimo na Primorskem, ali pa režima, kakor je na Koroškem, pa bi videli, kako jugoslo vanski nacionalizem ni samo mogoč, ampak je tudi edina odrešitev.« »Natolcevanje in oguljeni argumenti, s katerimi ne spraviš s sveta problema, ki obstoja in bo obstojal, dokler ne bo »In kako naj bi se rešil?« »Kako? Združitev dveh ali več etničnih enot ustvari ob ohranitvi etničnih individualnosti lahko samo enotno dr-žavnopolitično narodnost, nikoli pa ne etnične. Država, ki je torej ustvarjena iz dveh ali več etničnih enot in noče biti last le ene same, se more urediti samo na temeljih popolne avtonomije etničnih enot. Ako se ne uredi tako, to ni skupnost etničnih Individualnosti, ampak domena ene same. vladajoče, ki je nava dno številčno ali kako drugače močnejša od drugih. V stran potisnjene enote postanejo ipso facto narodne manjšine Cilj take vladavine ni sožitje enakopravnih, ampak hegemoniziranje vladajočih To je teorija, iz nje pa Izhaja tudi že sama po sebi tudi praksa. Ni tO locično?' »Logično ie. a vsa ta logika je nepotrebna, ker je zasnovana na napačnem izhodišču,« je dokazoval sodnik. »Tvoje izhodišče je zanikanje obstoja etnične skupnosti našega državnega naroda. Tega zanikani* pa ne moreš opravičiti z argumenti, ki bi b*1i nesporni. Na takt podlagi bt lahko odrekal etnično homogenost tudi Nemcem. Italijanom. Špancem, ali komrkoli. Dejstvo, ki ga vse tvoje argumentiranje tn log*ziranje ne spravi s sveta ie, da smo Jugoslovani vsaj toliko etnično homogena ka^Ar re* vedeni narodi a** pa v n^rc:'-?*- > v ziru Se bolj; razlika je le v tem, da je pri njih zavest zlitja v enoto že izkristalizirana, pri nas pa še ni.« »Zakaj ni? Ker ne more biti.« »Nikakor, pač pa zato, ker so v nas še žive razdiralne sile. katere so nam vcepili nekoč umetno naši tuji gospodarji Nemci. Madžari, Turki in ne vem še kdo vse, v katerih živlienjskem interesu ie bilo. da ne nastane med Solunom in Trstom homogena etnična in po tej politična enota. Trobiti v svet tvoje tališče, pomeni zara di tega služiti in U resom tistih, ki komaj čakajo, da bi nas spet zasužnjili Potem bi pa seveda spet priznavali etnično homogenost Slovencev, Hrvatov in Srbov. Ako obstoja se v čem kako vprašanje, v *rm gotovo ne obstoja, pač pa obstoja v pravilni ureditvi notranje uprave, ki bo ~ooštova1a pozitivne dobrine obstoječih delov, a jih obenem usmerjal v višjo skupnost eretne bodočnosti. V tem je več pro- h:"t.t« v.t~o sta dve stališči.« se je vmešal dr. Frangež. Izražata se že vsa ta leta v vsem našem političnem življenju. In bodimo odkriti, na škodo prvemu kakor drugemu. Ne striniam se z nobenim ekstremizmom, moram pa odkrito priznati, da te razdvojenosti nikoli ne bi bilo ali vsaj ne v taki prenapeti meri ako se pri ^as ne bi b*'j storile tolike nepntrebn* •lanaVe. v prvi vrst' upravne ln *> nekaj: ba!I smo se In se še bojimo odkritega in dokončnega razčiščenja pojmov. KOLEDAR Danes: Srefte., 13. novembra: ka^nireaji1: Stanislav, Nevenka. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Lbsztnve rar»sn vrtnarsko društvo, pre.ia-vaaije g. ravna terja l*apa Jftsen na vrtu < ofc 19 v predavalnici mimeralnakepa tasti tu ta na univerai DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. J>etir?tek, Realjerva cwt« 1. Ba\hoveo. Kongresni tir 12 in Mt. Nada Kom o taj-, Vič — T rta* k a ce#»ta. Iz Kranfa — Tatvine. V ponedeljek se je priklatil v župnišče v Naklem neki G. R., ki je kuharici Kavalar Ivanki izmaknil denarnico. V njej je bil zlat uhan in znesek 74 Din. Prazno denarnico je Kanalar dobila takoi nazaj. (KiSla pa je za tatom proti Kranju-kjer je prosila na policiji za pomoč. Sku-no s stražnikom Mibelčičem sta pogledala po mestu in sta tatu res kmalu izsledila. Sražnik #a je seveda aretiral. Dopoldne \mi je bilo neki kmetici na trgu, ko je proda jala, ukradena iz žepa predpasnika denar niča, v kateri je bilo nad 2110 Din denarja. Ljudje denar preslat>o spravljalo. — Martinovanje Ccske Besede. V hol*ot<» zvečer je imela v vseh prostorih hotela »Jelene >Ceska Beseda« svoje tradiciouaJ-no Martinovo praznovanje, ki je letos poteklo mnogo sveČaneje, kot dru^a Isti, Iz Ljubljane je prireditev posetil novi konzul CSR g. ing Minovsky. z njim pa se je pripeljalo številno zastopstvo »<^eske Ol>ce< v Ljubljani 25 dam in gospodov s posebnim avtobusom, ki so vrnili svoJečasni obisk kramjeke »£eske Besedec v Ljubljani. Dalje se je udeležil v imenu svoje tovarne >Tekstilindus« na fiaSteju lastnik g Haller sam, ravnatelj >Jugobrune< g, Svnovac * uredništvom, ravnatelj »Jugočeske« g. Hor-wiu pa ae je oprostil. Tukajšnja češka kolonija je bila zastopana v zelo velikem številu. Vabljeni so pa bili tudi Slovenci ter so bili hotelski prostori se premaohni. V družabnem, prisrčnem in veselem razpoloženju je večer hitro potekel. — Solini prašek. V gostilni na Podrtini si je v nedeljo popoldne neki nepridiprav privoščil posebne vrste zat>avo. i>vakrat je natrosil po sobi prašek, da so se pričeli vsi gostje solziti in jokali ter je večina od šla iz lokala, ker ni t>ik> mogoče obstati Zaenkrat še ne vedo. kdo je to [ovzročil Iz Maribora — V Mariboru se bo kruh podražil. Do- steotoi raku >če te kdo enkrat udari, pueti, da te udari še drugič, «*> mari borak | peilu ekleaiih poviša-ti cene kruha, kajti zavedajo se, da so stanovanjske najemnine zelo ».nizke«, dotorHiki pa >prekomerni -:. Tako bodo \ v Ma»nboru odslej prodajaj) kruh za M par 0 Din. Zbledi vVe- eejol — Narodno gledalište- V četrtek bo * mariborskem Narodnem frle-dali-šču ponovhri ueriokot-ito Češko komedijo »Medvedji p)*n«. Repriza za red A. — >e pričaj krivo! pred m;^iwn -kazenski ni senatom okrožnega sodišoa v Mariboru ae je včeraj zagovarjal 49 Ve»tn/i ekonom Josip Pa*li?ič k Vuimetineev, ki je bil obtožen. <}« je v neki pravdi krivo priflnl. K«r ae je dejanje tekom razp-ave izkazaJo m resnično, je b>J4 obtoženec obsojen na 4 mesece strotfeca zapore. — Teien^ki orožniki ko s#» preselili. V ponedeljek so se orožniki na Teznem prssaoH iz dosedanjih prostorov v prosto-e tamkajšnje šole. — Mariborski drobiž. Mariborski reševalci ao pnipeJsali v bolnico 30 t-tnepa delavca I vojna Dokla in 15 letaka Josip« Weixla, ki št« postala žrtvi noomeine nesreče. Prvi je na Aleksandrovi cesti pam s kolegom isvoril v sramnem' kup, padel in si poškodoval glavo. _ V Radvanfu je ljubitelj tujih koJee u4cra<*el izpred h.iaa dekvcu Francu Dobni.ku kolo *Puah«. ki ie registrirano z evid. štev. 52279. — Na Pristanu je hlapcu Ludviku Ferku nekdo ukradel mnoe;o posteljnine in perMa. — Polici>a je aretirala mlaišeea mfe-dolMnika. k! >e med vofnio v SenMenartskem avtobusu tfkra-d*I čPvlKM-skemu rK>mo?niku Karlu Ritorvjd zimski ntošc — Franca Jamufta, 52 letnega ^oee*tnika je v Snodniem DunWku napadel n«»zn*n*»e in j?^ s sekiro f-ikrad udar-il po »lavv Ranjenca ao prepeljali v ma*4bomko bolni oo. DNEVNE VESTI -»Is državna službe. Imenovana ata za arhivskeiga uradniika pri državnem adra-viliscu v Topolšctci uradniški pripravnik Vladimir Zorzut in za policijskega straž nika prt upravi poMclje v Ljubljani policijski straanVk pripravnik Josip Skulj; prP-Baga^gjM je po potrebi eJ-užbe upravno-picar niakl uradnik '^ka V alej od sreskega na-ć^latv« Šmarje prt Jehsah k ereekemu na- čctetvu v Gorajean G radiu. — Občlnftk« volitve na Jezici. Keo- je z zakonom o mestnih občinah izločen ',1 občine Jezice juflnl del te občine in priključen mestni občini Ijudbjamski je odredila banaka uprava za mbčmo Jezico volitve občinskega o»dbora za ned^rjo 15. de- Križarska vojna španska inkvizicija. Kristus pred Pilatom, prokletstvo in stoletno begamje nesmrtnega zida Ahasverja, ki ga predstavlja slovili Conrad Veidt, danes v premieri mo-namentalnegilne poravnave izven konkurza v dravski banovini 3 (1), v savski 1 (1). v vrbaski 1. v drinski 1 (1), v dunavski 2 (2), v moravski — (1). Beograd, Zemun, Tancevo — (2). Končana konkurzna postopanja: v dravski banovini — (2), v savski 2 (1), v vrbaski — (1). v primorski 1 (2), v dunavski 2 (4), v moravski 2, v vardarski 4 (1). Potrjene prisilne poravnave v dravski banovini 3 (10). v savski 6 (2). v primorski _ (2), v dunavski 1, Beograd. Zemun, Pančevo 1. — Prepoved uvoia grškega grozdja? Poročali smo že, da je naetaj med vinogradniki v naši državi hud odpor proti dovoljenju za uvoz 300 vtujonov suhega grozdja iz Grčije proti znižani carini. Poljedelsko manistrsivo proučuje sedaj to vprašanje. Vinogradniške organ zaci je pravijo v svojih spomenicah, da bi pomenil uvoz grškega tfroidja hud udarec za naše vinogradništvo, ker bi ostalo okrog 500.000 hI neprodanega vina ,ki bi se sicer lahko porabilo za žganje. Mani ar er bo poročaj o tem vladi, v vinogradniških krogih prevladuje preprčanje, da bo dovoljenje za uvoz grškega groz Ja raavel javljeno. Iz «aiuzoenega lista«. ,>S;užbe:ii list Icr. banske uprave dravske banovine«: št. 91 z dne 13. t.m objavlja ukaz o sklicanju senata, ukaz o aklioanju Narodne skupščine, razglas o raspisu volitev obč odbora za občino Jezica, odločbo o 6ejmskih in tržnih pravic v »rezu brežisketn, in razne objave iz >&]-u<žbe»nih Nov in.« — Raz i d društva. Podružnica drućtva •Soča« v Boh Bistrici se je prostovoljno razšla, ker ni pogojev za samostojen obstoj. — Ljubljanski aasaJB harmonikarji zma. guje jo Po krasno uspelem gostovanju v Savinjski dolini in po nastopu v Ljubljanskem - zoofiii< poiščejo prostor za svoj zver in jak v Sen kov em tonu. Iz najdenega so povzeli nekateri čitatelji >Slavenskega Naroda«, de je bU domneven napad na mestno vrtnarijo insceniran iz šenkovega turna. Resnici na ljuibo Vas prosim, da objavite naslednje pojasnijo: Senkov tum in vsa akcija za poved igo umne reje malin živali v naši državi nI v nl-kaki zvezj z ljubljanskimi >zoofili<, kakor blagovolite fanenovatl čtene aoolo&kesa durštva »Noe< v Ljubi jami, ker je to društvo povsem športnega značaja in nima z rejo malih živali nobenega opravka Reja malith živali, je povsem gospodarska panoga malega človeka in kot taka nima stika z »zverinjaki mesta Ljnoljane^. Zato tudi šenkov tum in vsa njegova akcija za pov-zdigo umne reje malih živali nima niti najmanj kaj proti mestni vrtnariji in ostalim ustanovam, pač pa kaže. da Je mestni vrtnariji na poti Senko^ tum, ker se je pisec članka tako prijazno obregnil vanj. Inkret Alfonz, urednik Lista >Rejec malih živali«, šenkov butrn. _ Jubilejni koledar Družbe sv. Cirila in Metoda se je začel razpošiljati. Koledar ima umetniško izvršen ovoj, večjo obliko in bogato vsebino. To je za vsakega Slovenca važna zgodovinska knjiga, zato upanio, da kJjuib splošni denarni krizi ne bo noben zaveden Slovenec koledarja zavrnil, temveč se vsaj z nakupom koledarja oddolžil družbi za njno velezaaLužno 50 letno delo. Oceno te ztr^d^vinsko vaine knjige prinesemo naknadno. Slavni bariton VANI MARKU poje v velefilmu »BREZ DRUŽINE«. — Borza dela ? Ljubljani sp-rejroe mlinarja za savsko banovino, dva čevljarja, čevljarskega prerezov®loa, usnjarja in dva kirojača. — Vpričo očeta se je obesila. V vasi BojanaCl blizu Banjaluke se je v ponedeljek dopoldne obesila Stana Linđcovič, mati treh otrok. Pred sedmimi leti se je zaljubila v Alekso Linkoviča, ki je služil za hlapca pri njenem očetu. Stana je bila hči edinka in oče je pristal na njeno mo- žitev, po smrti ji je hotel prepustiti po. sestvo Stana je živela s svojim možem pri očetu, dokler se ni zaljubil v 20 letno dekle, čeprav je star že 50 let. Nedavno se je oženil in s tem je bilo konec miru v hiši. Stana in mačeha sta se neprestano prepirali, oče je pa vedno dajal prav sani. Hči se je končno preselila v kote. toda življenje je postajalo vedno te*je in slednjič je obupala nad njim. Obesila se je vpričo očeta, ki ga hčerkina smrt ni pra.v ni*i pretresla. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da ne bo nobenih sprememb dosedanjega vremena. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Splitu 19, v Sarajevu 17, v Rogaški Slatini m Beogradu 15. v Mariboru 14, v Skopi ju 13, v Ljubljani 11.4. v Zagrebu 10. Davi je kazal barometer v Ltfuttirjand 765.9, *ltnyeratum je enas.il a 7.8. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V slsKl _TELEFON 33-87_ Vesela Oskar Straussova opereta ŽENA, KI VE KAJ HOČE Lil Dagover, A. VVohlbriiek, Mari a Belling v gl. vlogah V dopolnilo Foxov zvočni tednik in film zanimivosti Jadrana Film predvajamo v sredo in- četrtek ob 7. in 9. uri V petek ob 20. uri za ceno Din 3.— film 20.000 let Sin g Shtg. V soboto: BARKAROLA _ Otrok pil solno kislino. Mehanik Lan- genholz iz Trate nad St. Vidom si je včeraj pripraviti solno kislino za varenje. Ko se je za hip odstranil, je njeaov enoletni sinček Andrejcek pocrrabil posodo in oil k^elinoo. Otroka so prepeljali v bolnico, kjer so mu izpraH želodec — 14 le*ni deček ustrelil 12 letno sestrico. V vasi Borčec na Hrvatskem je 14 letni Jure Kormankč včeraj ustrelil s puško svojo 12 letno sesrtrico Ja&ico. Deček so je igral s puško, ki se mu je naenkrat sprožila in strel je pogoni U njegovo sestrico, tako da je obležala takoj mrtva. Videč, kaj je storil, je deček pobegni! iz vasi. toda orožniki so «a kmalu našli. — Stara beračica pod tramvajem. V ponedeljek je prišla v Vlaški ulici v Zagrebu pod tramvaj starka, ki je zadobila težke poškodbe na glavi, da so one^sveščeno prepeljali v bolnico. Policija je metra 1 a s pomočjo odtisov njenih prstov dognati kdo je. Izkazalo se je, da gre za berač ion Terezijo Plofcoerger iz Kostanjevice pri Litiji, ki je živela zadnje čase v Zao-rebu. Očividci pripovedujejo, da je sama skočila pod tramvaj. Iz Ljubljane —lj Javna seja mestnega sveta ljubljanskega. Jutri ob 17. bo v mestni dvorani javna seja mestnega sveta ljubljanskega. Na dnevnem redu je med drugim odobritev računskega zaključka Mestne hranilnice za leto 1934 in njenega Kreditnega društva, sanacija bilance Splošne maložolezniske družbe za leto 1934 in splošna sanacija SMD, odstop mestnega sveta za kopališče SK Iliriji, razne zamenjave in odkupi zemljišč itd. Javni bo sledila tajna seja. Nešteto zadovoljnih odjemalcev smo si pridobil le z dobrim blagom in nizkimi cenami, trikotažo, nogavicami rokavicami i.t.d. pri M. Pirnat, Sv. Petra c. 22. in Poljanska c. 1 (Peglezen). —lj Priznanje zaslužnemu gasilskemu poveljnika. Snoči so priredili pjnoetovoJtjiii gasilci v svojih prostorih v Mestnem domu majhno slavje na čast svojemu priljubljenomu poveljniku g. Stanku Pristovaku. V nan-zočnosti vseh gasilcev mu je nodpovelj-ntiik g. Jakob Strgar v priznanje njegovih zaslug na polju gasilstva in za prostovoljne gasilce v Ljnoljeni ioroči] lično spominsko plaketo z lepim posvetilom in mu obenem iskreno čestital h godu. G. PristovŠek se j© prisrčno aa h valil, nagJ^šnjoč, da je pa storM samo to, kar je bila njegova dolžnost, a tudi v bodoče bo zastavil vse sile v prospeh prostovoljnega gasilstva. —lj Na Živilskem trgu je bilo danes na prodaj zopet mnogo krompirja na debelo. Največ so ea pripeljaK Dolenjci. Ponujali so ga po 75 par kg. To je zdaj stasna cene in kmetje popuste zelo nerado. TudU zeljne tih glav je bilo mnogo. J urok; sredi novembra na trgu so nedvomno redjkost, kn bi oss za njo a h ko zavidali največji velemestna po-slastkarji. Seveda pa gobe zdaj niso poceni-Prodajajo jih po komadu po 4 do 5 Din. A T I C A TELEFON ai - 24 SAMO SE DANES PB EM I KRN I KINO Ljubljana govori, Ljubljana je navdušena, Ljubljana posluša samo VESELOIGRO LISZTOVE RAPSODIJE VSE RADI MUZIKE Smeh, sala. božanska godba in ljubezen. — Paul Hbrbiger. Karin Hardtova, Ida VVuatova. — Sodeluje berlinski filhar-monični orkester. — Predstave danes ob 4., 7% m 9* un. Tudi sivke &o se podraži le od dmarja litw na ti Din. Značilno je, da se je grozdje celo poceni .1©, Jooini je bilo prejšnja leta ob tem času že zaLo dra^o in ga sploh ni bik> rtvnogo na prodao. Letos ga uvasanuo iz Sre-ms velike količine. •Konkurenca >e tako huda ,da se je pocenrtfo ne 4 Din kc, do-cim je biJo pred dnevi najcenejše uvoženo po 6 Din. Jajca so p« letos tuko draga kakor še ni^ bila. Po dinarju *»e zde nekaterim gospodinjam tako poceni, da se t rva jo za nje. Lepša so po 1.25 Pfn komad. Kljirb temiu pa še nkao vedno sveža. —i j Gredice v tivolskem parku so ostale puste in prazne. Te dni so delavci mestne vrtnarije pospravili cvetice in druge rastline ter jih spravni v tople grede m v zaprte prostore. Tivoli postaja od dne do dne bolj gol in pust ter n:manknat kot prvi 6anst v Ljuoljanski Filharmoniji, sicer deluje že od leta 192S. dalje na Glasbeni šoli in v pevskem zboru v Ptuju. Spored, ki si ga je določil za petkov koncertni nastop, mu nudi veo poliKo, da jKrkaže vse svoje tehnične spretnosti in svojo euvstvenost. Predvsem opozarjamo takoj na prvo točko sporeda, na Suito v c duru od J. S. Bacha, ki je napisana aa oelosoba Koncert se vt&: v Hubadovi dvorani. Sedeži po 10, stojišča po 5 Din v knjug&rnii Glasbene Matice. —lj Predavanje. V četrtek dne 14. t. m. priredi podružnica DJO Ljubljana-mesto predavanje v društvenem lokalu, Rimska c. 19. ob 8. uri zvečer s temo: K) racijo-naiizaciji osebnega dela ki uspeha*, članstvo in vpeljani gostje vabljeni! —4j Naša najboljša operna perka gospa Zlata Ojungjenac poje v nedeljo dne 17. t. m. dopoldne ob 11. uri v filharmonrioni dvnani naši mJadroi. Na sporedu sna skoro izključno le pesmi s spremhjevenjeni kle-viknja is nase literature. Spretnija jo kapel-n% štritof. uvodno besedo pa govori skladatelj Adamič. Koncert je prvi v ciklu letošnji*] mladinskih koncertov Glasbene Ma- tice in je naiuaujeo predvsem šoJeki mladini. Spored, ki volja obenem kot vstopnica, se dobi od danes naprej v knjigarni G-las-Matic*. .Mladina, ne zamudi r^aceg.i u£ tka! _lj »Skandal pri Bart*ettoviii< (.Vaurui &oi>rug) izvre-un*) Hoi*woodovo veseloigro, ki je dosegla pri obeh dosedanjih uprizoritvah senaacioneten uspeti, ponove T Šentjakobskem glelališču v soboto 16. in ne-c]ai>> 17. t.m. ob 20.15. piiTcamtna veaeJo-i&ra >• tako zabavna da. **lakovsi prisJi ix smeha. Ker je bala tnoi jadnjii predsitava popolnoma razprodana in j*" otišlo mnoisso lju^li brez vHtopouc, n«tj ku-p* oenje-no obCins»tvo vstopnice že v pr«dpr\i-I^^' onaTji. i —lj Ljubljanski k«n>orni kvartet ki nastopi prvič letos na javnem koncertu v ponedeljek dne 18. t. m., igTa prvi* v Ljoblja-iri Slan>»rž. kon«envak>ri(}a. aoie prof. Alad MiiLler. VsU>pnke po obda»j-nih koncertnih ot^asah v knjigarori Gta»Hbj V petih urah vse nay|v atoejse dm_ tabne plese se iiaocatc odLno v parenem zavodu »JENKO — KAZINAt Z^exda. Informacije vsa* dan od H.—13. m lo.— 19. mre —i j Poiar na Rudnik d Da«vd okrog 4. je ts5bru-hn.il na Rudrriiku požar v dvojnem kozolcu posestnika Ivana Dremelja, kri stoji ob državni cesti. Na pomoč so prihšteh" domači trusile i in trasfiJedea ca ta z Barja, ki so ogenj pogasila in pneprečiiki .da se m rac*iirfl na s slamo kriti pod in bis© v bližini. Gašenje je bilo precej naporno, ker je ps«-m»njikmalo tvode. Kosoitec je skoraj popolnoma zgorel in ž njim vred precej slame in sena. Dreinedj ima okrog 20.000 Din *od>e. Ogenj je bJ poolaknjen. —lj Ponižna prošnja. Stanovakn hafi ob Dolenjski cesti se obračajo na tramrvajako upravo s ponižno prošnjo. Osta na posta-jo-lišču pred nritnioo je vedno teko blaftoa, da se ljudje udirajo do gležnjev in a. vose* kar ne upajo 6ez njo do tiranivaja. Ari ne bi bilo rnogoče cesto oknog postajališča ttako-vati? Stroški bi bisi malenkostni, atanovaici hiš ob Dolenjski cesti pa tramwajedci upravi z«k> hv\*ležnL Naše gledališče Drama Začetek ob *0- Srerta, 13. novembra: Kateo Red A. Četrtek, 14. novesx*>n»: Direktor dampa. Red Četrtek, pecek, 16. novembra: Bratomor na Meta vi Gos tovarn je v Oeajn. Basen. Opera Začetek ob 80. Sreda, IZ. noveuntore: MnunseaBt Red Sreda. Četrtek, 14. novembra: Mantaccos Red B. Petek, 15. novemjbra: aa(xrto. Sobota. 16. Dovemona: Netopir. laven. Qk> bcfeo zni±aoe oeaw oA 90 Dsa navzdol Nedelja, ff, r^ven^bra, Aada, Defcat gdtt^ Karene, aaven. Pred sodfSeem — Vsa vaša trgovina je sloneta ttMjučuo na človeški neumnoatL Rad vam verjamem, da ste poslovali na debelo. xxxxx?otxxx«xxxxxxxxx MALI OGLASI beseda 0.50 para, davek Din 3.—, beseda 1 Din, davek 3 Din, preklici Za pismene odgovore giede malin oglasov je treba prlio23tJ znamKo - Popustov »a male oglase ne priznamo XXXXXtt*XXXKXXXKXXXXX RAzno Beseda 50 par. davek 3.* Din Najmanjši znesek 8 Din HVRERTUif muiki iu damski aepremočljiv, 250 Din. otroški * kapuco 145 Din. trenckot Impregnirao samo 420 D*n. pumparice od Din 4S.— naprej dobite pri Presker ju. Sv Petra c. St 14 74 kavarna Stritar vsak večer koncert salonski orkester, pjevačice. 767L PKS. mlad erdejterjer, angleške pasme se je zatekel, dobi se pri Ciglič. Mestni tr<* 1] I. nadrtr. 9194 PRODAM Beseda 50 pai. davek 3.» Din Najmanjši zneseJc 8 Din SVETLI PREMOG 5600 kalorij: i tona, koaovec 385 Din, 50 kg v vrečah 22 Din. Uikova drva žagana 83 Din kub meter, cepljena 95 Din. bukovo oglje 0.7& za kg, dostavljeno na dom, nudi pn-trih Dolenjgka c 6. 81/L 900 LITROV dobrega cvička iz Krškega proda Alojz Škof-Hanc ana. Kjtaflfeva ulica ttev. $ ZMAGA NA VSEJ ČRT«? CIMEAH sobni kamen je izgubil zadnje policije 1 * Golia: Bratomor na Meta vi Izvirna drama iz kmetilkega aodohnega življenja je žela Ljubljana, 13. novembra. Pavel Golia je naš MjpJodovitejši dramatik. 2e dolgo nas razveseljuje vsako sezono z novo svojo igro. Kot vodilni motiv prepleta vse njegove igre vedno pleme, nita tendenca: vzbujati čkovekorjubje, čut za pravico in resnico, za boljšo ureditev sveta in življenja. Prva Golieva ljudska žaloigra »Bratomor na Metavi« je po svoji obliki in vsebini delo. ki bo zelo dobrodošlo tudi manjšim podeželskim odrom. Saj je dejanje iz resničnega življenja na kmetih, iz problema, ki ie zmerom aktuvalen in ki sc prepogosto rešuje pri n«s in po vsem svetu nasilno. Vsak ćas čitamo o krvavih konfliktih sinov, k? se potezajo za nasledstvo v gospodarstvu domačije- Tudi Goba je postavil na oder kmetiški grunt ustvarjen po deki dedov ter visoko dvignjen po skrajnih žrtvah in mukah očetovih Ko je moral oče se mlad umreti, je ostavil modro in marljivo vdovo ter dva sina. Starejši krepk- Andrej, veder podjeten, delaven, ves ropel in solnčen značaj, mlajši Aleš ps mračen slabič, ki omreza mater in ljudi, med njimi celo župnika edinole s svojo hlinjeno bobožnostjo. resnično skopostjo in neprostovoljno nravnostjo. Andrej dela za dva tri hlapce, toda veseljak je. razsipnik. ponočnjak in ženskar; Aleš pa je »vzoren krščanski mladenič«, ki se kakor kuge iz-ogiblje krčme in pijače, se boji deklet, hodi vsak dan k maši. ob nedeljah tudi k lita_ nijam in je župniku uslužen kakor rojen cerkvenik. »V BovJu in za Boga živim!« pravi Aleš sam o sebi. Mati se v svoji modrosti nagiorje k starejšemu Andreju, a se vendar boji njegove lahkomiselnosti; župnik in svak Ambrož pa ji prigovarjata za Aleša. Ker se pojavi med bratijo se boj za oblast nad dečkom, ki ho priznan za novo Buddhovo vtelešenje. srdit Ik>i za vLi do nad r i betom Naslednik dalai lame mora biti deček, rojen »aš v trenutka, ko je poglavar Libetske cerkve izdihnil in pri katerem se da tudi po izvestnih »Inmih znakih sklejvati, da se Je vanj presetiai da-lai-lamova duša. 90 takih d»ukov. ki prihaja o v poste« za ožje volitve. m> zbrali zdaj v Lhaari. v tem zagonetnem še nedavno glavnem me-«tu Tibeta. Ni pa še znano, ali bodo nadi med njimi tak ► dolgo iskanega naslednika dalai-Laru\ Po daljšem bivanju v Tibetu sta »e vrnila ameriška učenjaka A. S. VeaaaflF in C Suvdani Cutting. ki pravita da je bor ba med lami za vpliv na v/gujo nash-d nika dalai-lame haš sedaj na vrhuncu. \ to borto je posefej zadnje dni ludi najvišji dostojanstvenik iumaistione cerkva ts-si-lama. ki je bil pr-?d lati zaradi za rute proti dalai-lami izgnan iz Tibeta in je živel doslej v izgnanstvu na Kitajskem. Taštima je star zdaj 56 let in se še ni odre-kil častihlepnosti, ki ga je spravila nekoč v nemilost. Zdaj izjavUa, da je on edini poklican nastopiti kot prvi svetovalec za mladoletnega novega dalai-lamo. kar pome ni praktično prevzeti vlado nad Tibetom do polnoletnosti novega dalai-lam^ in hae ti vpliv nanj tudi pozneje. Taši-lama ee je ie napotil v Tibet, kjer ho odločilno posegel v borbo m vlado nad Tibetom. Telefon na širnem morju Potniki 1. razreda, ki se bodo peljali preko Atlantika z novim angleškim parnikom »Queen MarJ«, ki nastopi svojo prvo pot čez morje v maju prihodnjega leta, bodo lahko iz svojih kajut telefonirali, kamor bodo hoteli. Pa-tudi potniki II. razreda, ki v svojih kajutah ne bodo imeli direktne telefonske zveze, bodo lahko telefonirali na vse strani, saj ie na novem orjaškem parni-ku vse polno telefonskih celic. Telefonirati je na parniku Queen Marv« Ko nekaj tako vsakdanjega, kakor je v kateremkoli evropskem mestu- Zvezo boš lahko dobil ob vsakem času, kajti radioaparati na parniku bo- do -v stadn-i apssi * raaini n« kopnem. Štiri veHke oddajne postaje na par-niku bodo ves čas vožnje v zvezi z evrop «kimi in ajnermknrni nadjoposta.jauni. Tudi za zabavo potnikov s pomočjo radia je na novem angleškem parniku v polni meri poskrbljeno. Y salonih in drugih pro s.torih bodo lahko potniki poslušali istočasno trti radioprogirame. V ta namen bodo ime' na razpolago 38 zvočnikov \a drugi atram so pa na parniku mikrofoni, da bodo oddajati s parnika koncerte za angleške in ameriike radiopostaje Tako delajo drugod Sedemnajst let že živimo v skupni državi in v svojo sramoto moramo priznati, da smo zapravili vsa ta leta skoraj izključne 7. brezplodnim prerekanjem in politi ziranjem, na. gospodarskem polju jo pa delo počivalo Zdaj se nam to vedno bol otepa, zdaj vidimo- koliko smo zamudili in kako težko bo to popraviti Drugod 10 sveta pridno delajo in napenjajo vse sile, da bi Čim prej premagali težko posledice sve-tovne vojne, pri nas je pa baš narobe. Za v zgled bi nam lahko služila bratska češkoslovaška, ki se je zlasti na gospodarskem polju lepo organizirala in konsolidirala, gleda pa tudi v lodoČnost In išče pri- jateljev tam. lojer jih lahko najde in od koder lahko pričakuje pon>oči v najtežjih časih. V nedeljo ho piaznovalo češkoslovaško vojaško letalstvo velik praznik Armadi je bilo svečano izročenih 15 novih letal, kupljenih z denarjem iz narodne letalska zbirke. Ta zbirka, v katoro se stokajo prosto voljni prispevki vsega prebivalstva, i** omogočila nakup 15 novih modernih letal in nedeljska svečanost Je postala mejnik v j razvoju češkoslovaškega letalstva, ki Lahk.. ! mirno zre v IvKločnost, saj ima za Mboj j vse prebivalstvo. Tako delajo drugod, mi j pa čakamo, da nas bo nekdo drugi polog 1 nil iz težkih razmer, v katero smo HlUl v i veliki meri tudi po lastni krivdi. Lion Feuehtwanger: 79 21 d sa&s Koman 13. Pred prestrašenim, .>6»ipiim Siissom se je nejevoljno zvijal rabbi Grabriel-Debeluhasti mož je sedel tu mračen s tromi ostrimi navpičnimi brazgotinami na čelu. Govoril je v skopih st^rr.rran-ških. izrazitih, groznih besedah Otroku so torej prišle na uho zle, glodajoče vesti Otrok ni spregovoril, pae je pa očitno izgubil mir, vznemirjen j|e. Siiss je vprašal plaho in prestrašeno: — Kaj naj torej storim? In rabbi Ga-briel je odgovoril z osornim gla3om: — Tu besede in zavijanje nič ne pomaga. Mora se otroku pokazati. Dati mu mora priliko, da ho mogel čitati v njegovem obrazu. — je pripomnil porogljivo. — v njem odkrije otrok več, nego on, rabbi. Menda najde v Siissovem obrazu več nego meso. kožo in kosti. Ko je ostal Siiss *am, ie bil kakor na valovih, ki so ga dvigali visoko i u metali zopet nazaj Dvignjen je bil s temelja in metalo ga je sera in tja Pri tem je bil pa že od začetka v dnu dtišf odločen Ta nevarna in posmehljiva zahteva se mu je zdela v globini duše kot znamenje in velika, težko pričakovana svetloba. Napotiti bi se moral k otroku, mu pokazati svoj čisti in žareči obraz. Da je prišla taka potreba baš zdaj. to je r.«o-ral biti tudd za največjega skeptika migljaj in znamenje. On ni podlež, gotovo ne, stopi lahko pred vsakega in vsak čas in če je res bog v nebesih, ki pregleduje in vodi knjige ter izdaja menice lahko on, Siiss, ostane miren, ni se mu treba bati primanjkljajev in dolgov. Toda če naj sr» zdaj pokaže otroku — tak otrok ima posebne oči, vidi samo rože in jasno nebo, on nima pojma o zamotanem človeškem ravnanju in tako bo videl morda madeže in nesnago tudi tam, kjer se zde našemu človeku srce in roke znosno čiste. In če so že prišle njemu na uho vesti, če je že vnaprej poln strahu in bojazni, je gotovo priporočljivo, da se znova temeljito očisti, predno odide k njemu. Hodil je sem in tja krepko stisnjenih ustnic in visoko dvignjenih ramen On ni mož. ki bi doprinašal žrtve. Darila razdaja na vse strani, ker je radodaren in ker je velik gospod in kavalir Toda žrtve? Tudi njemu še nihče ni doprinesel žrtve, v življenju gre jeklo na jeklo in kladivo na nakovalo, dokler »e pa boji in ima mehko srce. mora ostati spodaj in molčati, ko mu drugi pljujejo na glavo On se ne boji- ni ga strah mrmrajoče sodrge. ne boji se niti drznih velikih gosnodov. niti parlamenta, niti boga. če sploh je Vendar, doprinesti žrtev v tem primeru, to h] Min dražeoa. sladka bolest. Lahko bi stopil pred otroka ves bel in niti oko, ki je vajeno samo rož in jasnega neba. od ne moglo najti na njem nobenega maaeža. Toda kaj vse bi izgubi1, če bi doprinesel to žrtev! To je nezmisel, politično vzeto je to prava blaznost rešiti Jeche-skela Seligmanna samo zato. da -prežene nekaj mračnih misli iz otroške glave. Pripravil bi se oh možnost žonitve s Portugalko, pripravil hi se ob plemiški naslov in ob velik kos trdnih tal, na katerih stoji. Ne, ne! In čeprav je to morda migljaj in znamenje, ^e ne more tako ukloniti, zaradi otroške kaprice ne bo zavrgel vsega, kar si ie tako težko priboril. Toda v dnu srca je vedel, da bo to storil Vedel je to v dnu duše takoj od trenutka, ko je zagledal rabbi Gabriola. In branil se je na vso moč tega, da bi se mu nekatere meglene predstave, ki so znova stopale predenj. ne izpreme-nile v preveč privlačno podobe. Predstave, kakršne bodo odslej imponirale vsemu židovstvu, kako ga bodo slavili in povzdigovali po vsej Evropi kov prvega Žida v rimski državi, kako stori edinstveni in najslavnejši ein s tem. da bo on. edini zid iztrgal vsemu krščanskemu svetu smrti zapadlega človeka. Take neeimerne in s ponosom navdajajoče predstave so vstajale v njem tako. da si je nazadnje še sam le s te-žsvo mogH misliti vso vzvišenost in veličino tako požrtvovalne odločitve. Drugi dan je odšel k vojvodi. Ni delal toliko ovinkov, kakor sicer, ni se vedel tako suženjsko, prosil je odločneje. Na-glasil je, da ni v skladu z vojvodovim dostojanstvom, če bi kar tako brez ugovora prepustil Hsslinžanom zida, ki je njegov državljan. Polog tega bi trpela tudi njegova, Sussova, avtoriteta, če hi ga lahko za-saiiehovali in zaničevali. Vojvoda ga je srdito na h ru lil. < • š, naj ga pusti pri miru s svojimi bedastimi židovskimi stori jami. da ima žara di njega že dovolj sitnosti s pari a men tom, da je razkričan po vsej državi kot prijatelj zidov, a zdaj naj on, Suss, drži jezik za zobmi. Toda Siiss se proti svoji navadi ni dal odpraviti, ne da bi dosegel svoj cilj. Ni se ustrašil, temveč je začel kupiriti razlog na razlog navzlic temu, da ga je vojvoda znova nahmlil. Profil je, naj vsaj posluša mnenje Jo-lianna Daniela Hnrppreehta. prvega pravnika v deželi, o kompetenoi rsslin-škega sodišča, če naj on, Suss. nadaljuje, svoje naporno in nevarno delo za vojvodo. Če bodo esslinški meščani §e na-nadalje tako slabili njegovo avtoriteto z napadi, bi moral najponižneje prositi, naj ga vojvoda oprosti vseh dolžnost Karel Aleksander je -rdito zarjnl. na i :šc pobere Siiss je z zadovoljnim nasmehom odšel. Vedel je. da je to gola fraza, da se bo vojvoda drugi dan delal kakor da se ni nič zgodilo Karel Aleksander ni mogel (»stati brez njega, moral se je ndati. moral je storili to njemu na liubo .Sporočil je torej še i.stegu dne rabbi Gabrielu, da ie skoraj že dosegel osvoboditev -lec.heskela Seligmanna, bil je ponosen in pobahal se je, kako težko breme sprejema za to .-tvar nase. Ta ČaiB, ko je obširno in bahavo razlagal to presenečeno molčečemu ka balistu, j° naenkrat planil v kabinet vojvoda* na povratku 7. vojaške parade v krasni uniformi z zvezdo in trakom Ali je bi to naključje, da se je srečal z magom ? Ali je pa zvedel za njegovo navzočnost in je hotel to storiti kakor takrat v VVildbadu? Naj bo že kakorkoli, zdaj je bil tu in ves kabinet je bil poln njego-\og,i sijaja in dostojanstva. Kakšno ovinke pa dela? — je zakričal na mag.i s prisiljeno veselost jo. Ali pa sploh no Se sestaviti horoskopa neobrezanomu? siiss je pojasnjeval, dopovedoval. Gre za horoskop o ženah, p tem je pisal stri m ze opetovano in nujno. Poslal mu je sieer samo eno pismo, ki je v njem mimogrede omenil vojvodovo željo in vprašal po stričevem mnenju. Toda rabi Gabriel je vedel, za kaj gre. Vendar ie pa molčal. Zrl je vojvodi v vprašujoči. nenadoma zmračeni obraz in molčal. Karel Aleksander je začel znova in vprašal je z isto prisiljeno veselostjo. ali so njegove pustolovščine z ženskami v kakšni zvezi z usodnim koncem, ki mu ga \o napovedal, ali bolje rečeno zamolčal Traja)* Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno« Fran Jesersek — Za upravo m tnseratni del Usta Oton Ch rt sto t — Vsi v Ljubljani