71. itev. PoatninA pteuSaaa t goiovimi. Celje, petek 6. aeptembra 1929. Leto XI. lzha|a v pondekjek in petek. Stane mesečno Din 7'— ta inozemstvo Din 20-—. Poiatnezna fttevllka I Oln. Račun poštno-čekovnega ravoda štev. 10.666. Hmeljarska konferenca v Celju. Kakor smo javili v zadnji številki, se je vrsila v n edel jo, dne 1,. sieptem- bra 1929 na srezkenx načelstvu v Gelju kont'eionca, ki jc imela obravnavati obče stanje hineljarstva v mariborski oblasti in vprašanje izprem'eriube sta- rega avstrijskega provenijencnega zu- kona z dne 17. marca 1907, ki obrav- nava signiranje bmelja. Iz nave&b bmeljarskega nadzornika g. inž. Dclinarja, predsednika Iline- Ijarskoga dru.stva. g. Franja Robleka in tajnika Zbornice za trgovino, obrt in industrijo g. Iv. Mohorifoi o stanju hmeljarstva v mariborski oblasti po- snemamo kratko sledeče: V predvojni dobi so cene naSemu limelju, to se lahko race savinjskemu, zacstajale za cenami žateskega bnie- lja samo za 10 do 20%, ker se je sa- vinjskemu hmelju priznavala in splošno ocenila kvalitetnost. Mod voj- no so se kulture skrcile na minimum in so se v povojnih letih v dobi infla- cije zacele bitvo obnavljati. Takrat je hmelj dosegel vsled. nezadostne pro- dukcije abnorraalno vjisoke cene, ki so se povzpelo celo do 300 Din za 1 ki- logram (?). To dejstvo je izzvalo ogromno spekulacijö na rentabilnost hni'&ljarske kulture in povzročilo tudi nereelne razniere v lmneljskL trgovini. Vse jo hotolo s liineljem prcko noči obogateti. V vrste starih hmeljarjev sc je vrinilo polno novih ljudi brez prakse in v vrste solidnih trgovcev nebroj prekupčevalcev in nereelnih posredovalcev, ki so povzročili slovo- su našcga bmelja nepopravljivo sko- do. Brezvestno so taki elementi pro- dajali pod imenom »jugoslovanskega hmelja« slabo obrane sadeže, z zinleto opeko pomešan lupulin in povzrocili splošno nepoverenje proti jugoslc- vanskemu bmelju. Tudi savinjski bmelj je žalibog delil to usodo. Danes znaša napetost cen med žateškim in našiin hmeljem 50 do 70%. Doeim smo bili pred vojno uvrščeni v sku- pino kvalitetnib bmeljev, se nas danes' klasificira navadno s poljskim in drugim slabSim bmeljem skupaj. V tej situaciji so niogli dosed a j vsi na- pori stremecih in dalekovidnih eini- teljev doseči le malo uspeba. Nemo- goce je diktirati kmetovalcem, da mo- rajo nasajanje bmelje omejiti. Za Sa- vinjsko dolino je tudi popolnoma iz- kljuceno, da bi opustili svojo hmelj- sko kulturo, ki je tarn skoro 50 let u-dioma-cena. Hmioljski nasadi pred- Uredni&tvo In upravnižtvo i <3«tlj« Strossmayerjeva ulica 1, pritHčje. Rokopisov ne vračamo. Oglasl po tarlfu. Telefon Int. štev. 65. stavljajo za naše gospodarstvo veliko jnvesticijo. Ceni se, da je na ca. 3000 bektarih, kolikor znaša s bmeljem za- sajena ploskev, investiranih preko 100 milijonov dinarjev, ki bi bili z opu- stitvijo nasadov izgubljeni. Jasno je tudi, da je morala povzrc- eiti hm-eljsko krizo pri nas tudi oko- liftcina, da je Jugoslavi.ja skoro iz- ključno prod iicent, ne pa tudi konzu- ment bmelja, dočim je to pri Cehih in Nome ih narcbo. Na (500.000 H pi- va, kolikor znaša konzum Jugoslavi- je, rabijo naše pivovarne ca. 1500 q bmelja; od tega uvažajo 800 q žateš- kega bmelja in le manjši del ca. 700 q porabijo domaičega bmdja. To pred- stavlja le ca. 1% povpročne jugaslo- vanskc produkcije bmelja. Toroj tudi \-c bi naso pivovarno rabile izključno sarmo jugoslov. liimelji in bi se uved- la prohibitivna carina za tuj .hmelj, bi situacija ne bila mnogo boljša. — Ostanwno slejkoproj navezani na ino- zomstvo kot konzumenta. in na ino- zemstvo ostanemo naveza-ni tudi kot trgovca, ki naj posreduje vnovčenjo našega Irmelja. Stremljcnje konzu- mentskih dežel jc, da svojo produkci- jo kvantitativno izpopolnijo, da bi mcs'li čim voč potrebe ki'iti z doma- eim pridelkom. V tern stromljenju jih podpira tudi carinska politika. Iz.gub- ljaino tako enega konzumenta za dru- gim, dočim preplavlja nemski trg hmelj iz drugih dožei in tlači ceno. Vslod probibicijo je odpadla kot ken- zii'inent Amerika. Anglija je uvedla uvozno carino 24 Din na kg hmelja, kar predstavlja pri nas povprečne produkcijskc stroške in je s tern tudi to tržišče, ki je bilo v dobi nadproduk- c.ijo za navS zelo važno izhodišco, iz- gubljeno. (ješkoslovaška uvozna cari- na v zne.sku 700 Kc\ kar odgovarja 11.8 Din na 1 kg, je v tlobali nizkih cen. kakor je bila lanskoletna, za nas prohibitivna. — Nemško uvozno ca- rino 60 RM za 100 kg brutto-teže je smatrati v normalnih prilikah za znosno ter predstavlja obremenitev 8.12 Din na 1 kg. V dobi stlacenib cen pa tudi taka carina onqiuagaci plodo- nosno vnovčenjo blaga. Nemčija je največji konzument hmelja in rhbi preko svoje produkcije ca. 50.000 (l uvoza. Ima najbolj razvito pivovar- sko industrijo in nemska tebnika pri- do največ v poštev tudi za zgradbo novih pivovarn po svetu, na katere ohranijo pozneje Nemci povefčini traj- no sMoj upliv, ne saimo v tehniniem oziru, marveč tudi kot dobavitelji hmelja. V tern leži pomen neniškega ti-žišča kot konzumenta in nemške posičdovalne tj-govine. — Avstrijsko pivovarstvo jo znaten konzumenf bmelja. Ali je okupirano po vecini od češke in nemske trgovine, ki forsirajo lastni prcdukt. Rabi 30.000 do 50.000 stotov importa, producira pa komaj 1000 q. Produkoija piva ye trideset- krat vec-ja kot nasa in carina 2() zil. kron ter 2% prometni davek tudi ne ovirajo uvoza. Belgija ima lastno znatn.o produkcijo bmelja, ki pa ni kvaliteton. Carina GO belga in 4% pro- metni davek sama po sebi ne bi ovi- rala uvoza. Italija nima carine in raz- polaga s pivovarsko industrijo, ki je se enkrat moenejša kakor nasa. Vse to kaže, da bode letos ,ob nizkih oenah za naš hmelj uvozna carina v Angliji, Čehoslovaski in Avstriji sko- raj onemogočevaila naš uvoz limelja. od'no.sn.o ga sigiirno zelo tlarila. P.oleg tega tlačijo himeljarjc pri iz- vozu še druge nezgode: stroški obira- nja so tako visoki. da so letos minogo- kje sploh ne bode izplačalo obiranje. Kajti pri ceni, ki jo nekateri obetajo in celo plačujejo (6—7 Din,) ne more hmeljar plačati niti obiralcev. Dalje: uvcizne carine na juto (pri eni emba- laži, ki stano 150 Din, 36 Din uvozne carine), izdatki za uverenje itd. Bilo pa je v toj debati tudi pozitiv- ni'h strani: Predsednik Hmdjarskega društva g. Rohlek je ugotovil, da je Savinjska dolina prestala že trikrat take krize, kakor so lanskoletna in le- tošnja in upa trduo, da boimo tudi to krizo prestali, da bo savinjski hmolj ostal in zopet prišel do veljave kot kvalitetni hmtelj, dočim bodo ostale po- vojm? kulture, kakor so cez noč prišle, tudi izginile. Sedan je nizkc cene so trda, toda dobra sola, ki bo marsika] razčistila. O debati glede siffniranja hmeljrt bodemo pa še por;očali. V Celju, 2. septembra. V pondeljiek popoldme je sod el na zatožni klopi 19-letni delavec Mihael Požek iz Trebc pri Sv. Petru pod Sv. gorami, ki je bil obtožen ujboja. V ne- deljo, dne 26. maja je šel s svojim de- kletom Ano Starčkovo in njeno ma- ter jo v Černelcev vinotoč v Hrastju, sodni okraj Kozje. Tarn je bil tudi mladi posestnikov sin Karel Srednik. iz Pies, s katerim se niti ni dobro po- znal. Brez vsakesga prepira se je po- d'ala Pažekova družba okrog 1. ponoči iz vjnotoča proti domu. Kar naenkrat pa je prišel za njimii STeclnik, ki je price! tiščati v Požekovo dekle Ano in OčeiKondeuk in zeninUejuara Češki spisal Ignät Herrmann. Z avtorjevim dovolijenjein poslovenil Stanko Svetina. 91 Vejvara je postavil svič.uk na mi- zo in jo nekaj časa stal-, nevedoL1, kaj naj rt'ce. Popica je vendar morala sli- šati, da se jo vrnil, da je vstopil, toda ni dvignila glave od svoje škrinjice. Vejvari ni bilo jasno, v kakem dusev- nem razpoložonju se Pepica nahaja. vendar se mu je zdolo, kakor da bi bil * zrak med njim in njo napolnjon z elektriko. Slednjic je spregovoril, - »No, mamica se že srečno pelje«, je rekel. Hotel je to povedati prav glas- no, da bi s tern pokazal, da je v popol- nem duševnem ravnotežju, toda glas mu jc odpovedal. ^Popica ni odgovorila. Vejvara je se ¦nekaj časa počaikal in je rekel zoiiet kakor prej: »In salaj sva tu sama, sreece Iju- bo!« In ko je Pepica tudi sedaj molčala, približal se je Vejvara k nji, objel jo je nialabno okrog pasu, trudil se je od- trgati jo od skrinjice in je rekel pro- aece: »ZVikaj pa nič ne govori«, sreece zlatc?« Pepica bi se bila radla ubranila, to- da ni micigla. Tako je žla poleg Vejva- re nekaj korakov. Toda naglo je po- glcdala v salon in je vzpodbudila Vej^- varo. »Ugasniti bi morali, Vejvara!« »Seveda, da ugasnem, dete, ugaß- nera!« In bežal je v salo«, zaprl plin, vrnil se je n.aglo in je segel po lestciiicevi kljukici v obednici. »N"e, tukaj še pustite«, je za.klicala Pepica, ki so je ustrasila tome v salo- nu. »Žo zopot me. vikaš, Pepi'ca«, je re- kel Vejvara ocitajoce. »Ali si pozabi- Ia, da sva m»ž in žena?« »Oprosti!« je dabmik Pepica Sepe- taje. »Ne morem se tafcoj privaditi tenuu.« Vejvara jo objel Pepico z ubema rokama in jo je vroee poljubil. »No. no, debe — rruoraš se privaditi. Sedaj se mi zdi ta ,vi' tako tuj, tako hladen. — In zakaj se ne slečeš, lju- bica? Ali ti ni v tern tesno? Glej,, kako si stisnjen . . .« | >Da, Vejvara —seveda . . .« i Pepica se je izvila iz soprogovega ' cbjema in je stopala v spalndco. Mcd- tem jc Vejvara razsvetlil ono izmed volikih svctiljk. Ko je Pepica slisala ropot stekla, jc vprašala iz spalnice: »Čemu prižigaž, Vejvara?« »Da bom lahko potem povsod ugas- nil, dušica.« »Ne, ne, Vejvara — pusti, naj go- ri . . .« TcK.la še predno je konicala, je zaprl Vejvara plin tudi v obednici. »Toda convn, iljubjca,. O'emu bi to gorelo?« »Mocem imeti svetlobo, Vejvara 1« je zaklicala Pepica, ki se je zopet po- javila na praigu spalnice. »Veliko svetlobev« JHWm Vejvara jo je za^uden pugktlal in jc ni razumel. »Svetlobo? Saj vendar ne more go- i'eti do jutra, dušica. Saj pojdeva spat.« »Ne, Vejvara«, je odgovorila Popi- ca, kakor bi se necesa branila. »Meni se še ne ljubi spati. Jaz ne bom spa- la — prosinii, razsveti zopet.« jo vabiti, naj pusti svojo družbo ter se vrne z njim v vinotoe. Ker je dekle vahilo cdklonilo, je Srednik pričel klo- futati Po-zeka in sicer brez vsakega povoda. Dal mu je štiri klofute ter iz- bil cigaxeto iz ust in klo'buk z glave. Požek je po štirih udarcili posegel v žep. izvlekel žepni nož in sunil z njim Srednika v levo prstno stran. Ko se je Srednik zgrudil, je odsel precej vi- njeni Požek domiov, spotoma pa je v potoku opral krvavi nož. Dom a je prav trduo zaspal in so ga orožniki naišli fipečega drugo jutro. Mod tern pa je smrtno ran j eni Srednik, ki mu je nož j)rereza.l pljuca, osrenik in žilo aorto, pcdlegel poškodbain. Porotni senat je bil isti kot dopol- dne, obtoženca je pa zagovaTjal ka- zenski za^ovornik g. dr. Kerschbau- mer. »Porotniki so zanikali vpražanje glede uboja, potrdili so pa vprasanje gledc prekoračenega silobrana, na kar je bil Požek radi prekoracenega silobrana obsojen na 10 mesecev stro- gega zapora s poostritvanid. V Celju, 3. septembra. Obema dana.sn.jima razpravama je predsQdovol sodnik okrožn. scdišča g. Levičnik, votanta sta pa bila sodnika okrožn. sodisca gg. dr. Lenax-d in dr. Vičar. Državno tožilstvo je zajstopal g. dr. Rus, oba obtoženca pa je za- stopal g. dr. Juro Hrasovec. Na zatožni klopi je sedel 21-letni samski kmecki fant Josip Butolen iz Kočic pri Žetalali, ki je bil obtožen, da je 11. julija tako udaril s kolojii po ,gla,vi posestnika Antona Koresa, da mu je prebil lolmnjo in je Kores deset dni kasneje vsled poškadibe uinrl. Obtoznica opisuje krvavo dejanje slodoče: V četrk-k .1J. julija je bil obdolženi JJutolen na voja^kem naboru v Rogat- cu. Okrog 13. se je vra^cal v družbi vec svojih tovarišev proti domu. Med potjo so se fantje ustavili pred gostil- no Josipa Mikuša v Donac.ki gori. — Eden izmed nabornikov je hotel z no- žom odrezati rekrutu Simonu Vrešu šopek s klobuka. To namero pa je opazil posostiiik Anton Kores, ki je ravno pomagal kositi ])ri sosedu Mi- kušu. Stopil jc k doticnemu santu, ki je imel odprt nož v roki, in ga posva- ril. Obenem ga je odrinil od napade- nega. Ker fant le ni hotel zapreti no- ža, je Kores stopil za njim, v tern tre- nutku pa je skočil proti njemu ohdol- ženi Butolen in ga udaril z debelim kolom po glavi. Kores se je zgrudil na tla, iz ust, nosa in uses pa se mu je vlila kri. Domov so ga mogli spra- r-viti še lo naslednji dan in poklicali zdravnika. Vsa poanioč pa je bila za- tnan. Kores je padel v globoko neza- vest in je 21. julija na posledicah tež- ko poškodbe unirl. Ker je Butolen pri danawnji obrav- navi svojo krivdo skesano priznal, ni bilo več nikakega dvonia, zaradi če- sar je bilo porotnikoni stavljeno eno samo vprawanje glede na uboj. Porot- niki so vprašanje soglasno potrdiili, nakar je bil Butolen z uporabo izred- ne milosti obsojen na 3 leta težke ječe. Placati pa mora vdovi pokojnega Ko- resa 2170 Din pogrobnih in zxlravnis- kih straškov, dialje 10.000 Din za od- skodnino moža in oceta ter (3 mese- cev po 15 Din dnevno za nadomesti- tev delovne sile pri Koresovi kmetiji, ki je vdova, ki iniiai že dva otroka, ne bo mogla vsaj toliko casa obdelovati, ker je v blagoslovljenem stanu. V ka- zen se je vštel Butolenu preiskovalni zapor od 28. julija do danes. Butolen je kazen sprejel in jo je takoj nasto- Pil. Kot zadnji obtoženec v te.m jesen- 6kem in sploh zadnjemi zasedanju po- rotnega sodišča je sedel na zaiožni klopi Anton Perc iz Trnovca, obcina Zabukovje. Obtožen je bil, da jes dne 18. julija v ZaJtrnkovju u-bü po daljsem prepiru v gostilni in kasneje na cesti NOVA DOBA Stran 2. »NOVA DOBA« Stev. 71. nekdanjo sosedo Terezijo Jazbeöevo iz Završ. Obtoižnica ie naslikala dogo- dek tako: 1 Ferc je pobiral 18. julija t. 1. v Za- bukovju, kjcr je bil ta dan živinski sejem, za občino stojnino od živine. ¦Pri tern je nekemu znancu pomagal kupiti mladega junca. Po likoi'u, ki so ga izpili po opravljeni kupciji, je odisel Perc s svojo ženo in 11-letnim sinoin v SaniJČevo gostilno na južino. V goslilni sta sedela tudi zakonca An- ton in Terezija Jazbec iz Završ, kJ^r je imel svoječasno knietijo tudi obdol- ženi Perc. Takrat so bili sosedje in so se nekac hudo sprli, ko so drug dru- gemu pozimi odmetavali sneg pri na- pravljanju gazi na tuji svet. V gostil- ni je kmalu prišlo mod Percom in Te- rezijo Jazbečevo do prepira in psova- nja. Perc je nato s svojo ženo in si- nom zapustil gostilno, za njim pa so takoj odsli tudi oba Jazbečeva in Jaz- beekin sin Anton Germ. Prepir se jc tuidi zunaj nadaljeval. übe gruci sla si stopili nasproti. Po izjavi pric je tedaj Perc izvlckel nož in gia zavihtel vis ok o nad glavo in baje tudi zaklical »Bežite vkraj!«. V naslednjem trenut- ku so je Jazbečeva žena zgrudila v cestni prah, iz prsi pa ji je brizgnil močen eurek krvi. Bila je zadeta z no- žem naravnost v srce in je na mestu izdihnila. Kakor že v preiskavi, tako je tudi obdolženec pri razpravi trdil, da je Jazbečevo le v silni jezi udaril z roko in jo palunil od sebe, noža pa da ni imel v rokah. tPorotnikom je bilo stavljeno samo vprašanje glede uboja, ki so ga potr- dili z 8 glasovi, na kar je bil Anton Perc obsojen z uporabo izredne mi- losti na 3 in pol leta težke joče. Borometrc termometre, hygrometre, aneroide, me- ila za kisline, laboratorijsko steklo- vino etc. dobite v drogeriji Sanltas Celie. Domače vesii. d Rojstni dan Nj. Visočanstva pre- stolonckslednika Petra se je v Celju proslaivil s sluzbo božjo v župni cer- kvi. Slovesni maši so prisostvovali za- stopniki raznih državnih uradov in institucij, vojažtvo in veliko meščan- stva. Mnogo privatnih in javnih po- slopij je okrašenih z narodnimi in dr- žavnimi zastavami. d Odlikownja. V resorju ministr- stva pravde so bili med drugimii od- likovani z redom sv. Save IV. stopnj<- sodnik Jankc iSernec pri okrožnem Fodišču v Mariboru in starešina sres- kcga Kodisča v I.askem dr. Arnold Pernat. Z redom sv. Sdvy V. storn.ie sta b'la odlikovana Anton Zorko, vis ji pisarniski prtdstojnik v Cclju in Iva^i Možina, upravnik jotnisnice « Celi'i, z zkito kola j no za vestno služ- bovanje Henrik Toplak, vlšji pisar- niški preds>tojiiik v Celju, s srebmo evetinjo pa zvan. Žmahar Nežica in Skale Frau pri okrožnem sodisču v Celju. d Zahvaia. Moja skromna zahvala ob priliki moje štiridfcsotletnice se sicer ne da primerjati s krasnimi darili. kaitere inii je poklonil Savez graf. radnika, dalje vadstvo in osobje Zivezne tiskarne in poverjeništvo. Tu- di mioje zalivalne besede so bornejše kakor prisrčne besede predsednika tov. Krašovica, tov. Ratajca in tov. Kovaičiča. Vendar upami, da mi nwji tovariši »črne umetnosti« ne bodo šte- li v zlo, saj vedo, da siem zlil v besedi- ci »Najlepša hvala« vso svojo hvalež- nost in vdianost. Ta večer, ki je bil otvorjen % podoknico pevskega zbora »Svoboda« pod vodstvom g. Preglja in ki so ga oleixsali tudi tamiburaši s svojiin pridnim sviranjem, mi bo ostal v neizbrisnem spominu. Franc Poderžaj, črkostav^c v Zvezni tiskar- ni. d Mestna knjiznica je razposodila meseca avgusta 1428 knjig. — Knjiž- nica posluje ob torkih, cetrtkih in so- botah od 6.-8. ure zvecer in ob ne- deljah od 10.—12. ure dopoldne. rÄüf ."»¦s Sladlio skrivnost je r&zodela gcspa Mica svojemu srcc- ncmu soprogu. Lahko bo od sedaj uži- vsio prepotreben mir, !cer ji trudepolr.o in neprijcino delo pra^ja odvzema 4 ü iM d Sokolsko drmtvo Celje. Telovad- ba nioške dece se vrši začasno v torek in petek od 4.—5. ure popoldne. Star- se prosimo, da a ozirom na bližnji društven nastop v Gaberju 22. t. m. redno pošiljajio svojo iruladino k telo- vadbi. d Naprvdovanje v vojaski službi. Lekarnar v Oelju Mr. Fodor Gradiš- nik je imenovan s kraljevim ukazom za rezervnega lekarniškega kapetana 2. klase. d Edina letošnja II. gorska hitrost- na in ocenjevalna voznja na Trojane, ki se vrši pod pokroviteljstvioin Avto- kluba Kraljevine SHS, bo po vsem pričakovanju ostra borba. Pri tej pri- li'ki se bo skušalo pobiti lansko-letni hitrostni rekord, ki je znašal na 9.2 kilometra dolgi progi 0 min. 56 in cno petinko sekunde. V ta namen so se priglasili odličnejši in priznani dir- kai-i nase države. Prireditelji so !>¦ - skrbeli, dti bo poset dirka.lišea omogo- tren z ugodnimi autobusnimi zvezanii vsem interesentom iz Ljubljane in Ce- Ija. d Umrl je 30. avgusta v Celovcu se- nijor-sef znaiiie ugledne veletrgovine z usnjom. g. Maks Stössl. N. v m. p., rodbini pa naše sožalje! d Iledni htni obaii zbor Glasbene Matice se vrsi 21. t. m. ob 20. uri v matičnih prostorih Sloniškov trg 10. d Vpisovanje v solo Glasbene Mali- j ce v Celju s»e je že pritelo in traja še vse do 16. t. m. Ta dan se zglasijo vsi gojenci, novi in stari ob 2. uri pop. v Matici radi razdelitve ur in zacetka rednega poduka. Gojenci, ki se se niso vpisali, se lakko prijavijo potom do- pisnice, zlasti oni iz okolice. Vse po- drobnc informiaicije daje ravnatelj- stvo s.ole, Slomškov trg 10. d Gastovanje Ijubljamskega Ljud- skega odra v celjskem gledaliscu. M \ soboto 14. t. m. ob 8. uri zvečer upri- zori ljubljan.ski Ljudski oder v celj- skem mestnem gledaliscu znano j Hauptmannovo d'ramatsko bajko v j petih dojanjih »Potopljeni zvon«. Ta krasna simbolična drama, skrita v lepo gracijozno obliko, bo cenjeno ob- čiinstvo v polni nieri zadovoljila. Pred- prodaja vstopnic se prične od sobote, 6. t. m. v knjigarni Goričar & Les- kovšek. Več prihodnjič. 655 f K moderni toaleti spadajo v prvl vrstl moderni Cevlji, katerc Vain nudi v naj- veCjl izbiri, naj- bül)SI kvallteti in po najnlžjih ccnah veletrgovlna R. Stermeckl, Celie. Sevrct 115 Din, boks 159, Scvro 202, lak 198, slvl in beš 1(J8, boljSi 237, finl 270, platncni 89, bar2unastl 99, modnl opankt 120 Din. Vellka je tudi izbira v Ccvljih in poleevljlh za gospode. Oglejte si Izlo2be in ogrorano zalogo. Nakup ncprislljcn. d Nočno lekarniško službo v Celju ima od sobote 7. t. m. do petka 13. t. ¦ni. lekarna »Pri križu« na Gankarje- vi cesti. d Gaßibno drmtvo v Celju. Tepfen- skoslužbo ima od nedelje 8. t. m. do sobote 14. t. m. IV. vod pod povelj- stvom g. Bogomira Sclilosserja. d Domoznanstvo« g. ravn. F. Bri- narja je izslo v založbi tvixike Gori- čar & Leskovsek v drugi predelani iz- daji. Izvrstno in temeljito sostavljena knjiga je nmenjena glasom naslova za četrti razred osnovnih šol. lCnjigo je natisnila Zvczna tiskarna v Celju. cl Imenovan je v celjski javni bol- nici za sekundarija adravnik g. dr. Martin Kolšek. d Predsedstvena seja Zveze trgov- skjh gremijev za Slovenijo ae vräi v nedeljo, dne 10. septenibra ob 16. doT\ v »Celjskem domu« v Celju. d Triglavam — starešine! Danes, v petek, ob 8. uri zvečer sestanek v klu- bovi sobi »Geljskega donna«. Starešine in aktivni »Triglavani«, pridite pol- noštovilii,o! d Opozarjamo na inserat Oblastne hranilmce v Mariboru, podruznice v Celju (preje Južmoštajerske branilni- ce v Celjiu), vse varčevalce in druge int&resente! 664 d Umrla sta v celjvski bolnici: 2. sep- tembra Vinko Ribič, posestnikov sin iz Kaplje pri Št. Jurju ob Taboru; 5. Beptemibra 65-letni delavec Janez Po- kleka iz Šniartnega ob Paki. d Iz celjake policijake kronike. — P r o m e t n i n e z g o d i. 45hletnii šofe.r Stefan Pepelnak je povozil 30. avg. ob tričetrt na 3. uro pop. na Kra- lja iPetra cesti 54-letnega mizarskega mojstra Josipa Lampreta iz Šoštanja. G. Lamipret si je pri tern izpalinil des- no roko v zapestju in čuti bolečine v križu. V sredo je pa na isti cesti po- drl neznan kolesar na tla 58-letno de- lavko Frančiško Rjavcc, ki se je pri tern ranila na nosu in desnem kolenu. — T a t v i n a. V noči od torka na sredo se je splazil neznan tat v pred- sob o in k'Uhinjo Annal. Lang na Ljub- ljanski cesti 23. Pobral ji je iz korbce za rocno delo 110 Din in 2 šilinga, razun tega pa še nizke rjave öevlje in razno drobnarijo. d Celjska podružnica akrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani šteje sedaj okrog 12.800 za- varovancev, ker se ji je pridružila s 1. septenibrom konjiška podružnica s cca 1.800 zavarovanci. d Cvetoče jablane v Celju. Na vrtu g. stavbenika Vinka Kukovca na Lavi je videti jablano s cvetom in sadoan. Tudi na vrtu g. Wosehinagg nasproti Zvezne tiskarne je videti cvetočo ja- blan. d Pri podružnici Javne borze dela v Celju je na razpolago delo: 4 hiap- cem za konje, 3 hiLapceon za govejo ži- vino, 10 poljskim delavcem, 1 pastir- ju, 2 peoarjGinja, 30 kamnosekom- kainnolo.nicein, 15 delavcem za kam- nolom, 4 kovačem, 4 kleparjem, 9 mi- zarjem, 9 sodarjem, 8 lesnian delav- cem, 6 tesaieem, 6 cevljiarjem, 1 briv- cu, 1 ixiku, 1 mlinarju, 12 zidarjem, 8 teza'kom, 3 slikarjem, 4 vajencem. d Krajevni odbor Udruzenja vojnih inoalidov v Celju poaiva tern potom, vse svoje člane, ki bi reflektirali za novo tobačno trafiko v neposrednni bli- vlini glavnega izboda iz tovarne A. Westna v Spodnji Hudinji, naj se v svrho nadaljniji inform a-eij zglasijo najkasneje do 12. septembra t. 1. v od- borovi pisarni (Invalidski dom). d Državni krajevni zasčiti deee in mladine v Celju sta naklonili Oblast- na hranilnica marifborske obla^ti v Gelju 500 Din in Ljubljanska kredit- na banka v Gelju 150 Din. Obema bla- giina doibrotiiikoma izreka odbor pri- sreno zahvalo. d Umrl je v Celju pasar in pozla.tar g. Konrad Kager v starosti 59 let. Po- greb se jc vršil v srodo na mestnem pokopaliacu. d //. hit rost na in ocenjevalna voz- nja wsAtocihfasiov na Trojane, ki jo priredita Motokluba »Gelje« in »Ma- rilbor«,, je bila vsled tolifničnih cfviv prelažena/ na nedeüjo, 'dim 15. sep- temibra t. 1. in se vrši ob vsakem vre- meiiiu. Proga mori 9.2 km in prioenja pri Vranskem na km 47.2 s ciljem na vrhu Trojan pri km 38. Ker je ta dir- ka edinstwna gorska dirka v naši dr- žavi in se naiiaja proga sedaj v naj- boljšem stanju, kluko z gotovostjo tr- dini'o, da bo prireditev izreden sport- ni užitek. d Domačo veselico j)riredi gostilna Zagradišnik (»na škarpi«) na Bregu pri Celju v nedeljo, dne 8. septembra. Vinska trgatev, godba na lok. Izvrst- na vina, sveže pivo, vinski most, topla in mirzla jodjla. Oböinstvo vljudno vabljbnov 663 d Pokvarjena brv. Iz Šmarj.ete pri Celju nam pišejo: Od »Fichtenhofa« v Smarjeti do Skofje'vasi vodi ob Hu- dinji ptüpot, ki ni le krajša kot dr- žavna cc'sta, temveč hodijo po njej vsi, ki .se cestnega praha radi izogne- jo. Posebno delavci, ki hodijo zjoitraj in zvečer \- celjske tovarne, se je po- služujejo. Veseli so, ce jim vsaj na tej bližnjici ni treba požirati otblake pra- hu. Na tej poti je bila od nasipa do nasipa čez majihen graben precej vi- soka brv. Ta se je pokvarila, hlodi le- že globoko v Hudinji in ni ga, ki bi to popravil. Menda spadajo tako popra- vila v delokrog občine. Prosili bi torej vljudno, da se kdo pobriga za to brv, saj je ne uporabljajo lo dieiavci, po njej hodijo tudi izLeitniki in teh ni malo, v Škofjo vas in Vojnik. d Uavnateljslvo drž. rudnika v Za- bukovci sprejema do 12;. s-eptembra t. 1. ponudbe za dobavo ISO kub. me- trov jamskega lesa. d MeManska sola v Vojniku. Po- navljalni izpiti se vrše 14. septembra, vpisovanje 15. septenubra (prijaviti se ima jo tudi vsi učenci od 1. do 4. razreda, ki so se vpisali že poleti), žolska maša 16. in pričetek poduka 17. septembra. d V Slovenjgradcu je umrl 31. avg. šolski ravnatelj v pok. in župan Fr. Vrečko. Pogreb se je vršil v pondeljek dne 2. septembra. d Na včerajsnjem občnetn zboru Kmetijske druzbe za Slovenijo je bila naj preje odbila z^ibteva, naji bil se^ sprejeli za clane tudi oni, ki so jib. nabrali in plasali za njo članarino pristaši bivše Slov. ljudske stranke. PrL volitvah je bila izvoljona lista predsedstva z veliko vocino, tern več- jo, ker so se delegati, ki so svoj čas bili izvoljeni kot zaupniki bivše Slov. ljudske stranke, vzdržali glasovanja. Zborovanje je bilo tako burno, da j,e morala intervenirati policija. Iz ma- riborske obla.sti so bili izvoljeni v od- bor gg. Lovro Petovar, Andrej Žmavc in Stefan Kiihar iz Prekmurja. d Porocil se je na Dobrni pri Celju agilen clan S;PD g. Franjo Lorber, davkar v Konjicah, z učiteljico gdč. Milico Lorberjovo, učiteljlco v Konji- cahi. Bilo srečno! 6ehichf-v,'-:-r-A y?;^V RADION ¦pere.s,aiTi|f Lk Štev. 71. »NOVA DOBÄ« Stran 3. Solske knjige za vse sole, ki so določene v šolskem letu 1929/30, se dobijo v knjigarni in veletrgovini s papirjent Goričar & Leskovšek, Celje 1 Kralja Petra cesta ötev. 7-9 in Gtavni trg fitev. 14. Use šolsliB in risalne potrebščine se dobijo v veliki izbiri in najce&eje v knjigarni in veletr»gov3ni s papirjem Goricar & Leskovsek, Celje Kralja Petra oesta štev. 7—9 in Glavni trg 6tev. 14. 8 d Tujski pro met v Celju. Od 1. ja- nuarja do 1. septenubra 1929 jü pose- tilo mesto Celje 10.680 tujcev, ki so 14.280 krat prenočevali v Celju. Tuj- ski promet se je po mesecih raz,vijal sledeče: Januar ja je obiskalo Ge-lje 1.451 tujcev, februarja 880 tujcev, marca 966 tujcev, aprila 1.305 tujcev, maja 1.400 tujcev, junija 1194 tujoev, julija, 1.834 tujcev in avgusta 1.(350 tujcev. ^o narodmosti je bilo Jugoslo- vanov 8.083, Avstrijcev 1.459, Italiju- nov 218, Cehoslovakov 300, Nemcev 190, Maidjarov 126, Angležev 48, Švi- carjev 38, Poljakov 35, Francozov 25, Rusi 3, Kumuna 2 in ostalih 70. Po poklicu so bili ti tujci: trgovski potni- ki 5.230, obrtniki 929, umdniki 661, delavci 533, dijaki 165, industrijci 83, trgovci 80, zdravniki 60, razni pokli- ci 2.410; letovisčarjev je bilo do 15. julija 528. — Tujski, čisto poslovni tujski proinet je tedaj za naše rela.tiv- >no majhnovmesto. tzvanredno aiva- hen. d Autonwbüna nezgoda. Blizu St. Petra v Savinjski dolini se je zaltetel ponoči pes volčj&k proti automobilu, v katerein so sodeli gg. Lovro Petovar, veleposestnik v Ivztrajnost. Ogled lnpredvajanjebrei- obrezoo 7 vele- trgorlnl stekla In porcelana IH. Rauch, Gelje, FpeSernova ul. 4 Zonanja naročila se iuršujejo najkulantneje. fiaznonilo osvoritve. V hiši zobozdravnika gospoda dr. med. Hugo Baumgartena w Trbovljah, ottrorim 15. septembra 1929 trgovino z ženskimi klobuki Potrudila se bom, svoje cenj. stranke najskrbnejše in solidno postreči. V za- logi bodo vedno najmodernejši damski, otroški in žalni klobuki. Prevzemam vsa moderniziranja kakor tudi izgotovitev senčnikov za svetilke in blazine za divane po najnižji ceni. 3-4 Mary Smolniker. m* RAVNIKAR, Celje najmodernejše urejena pražarna nudi najcenejše in najboljže kakovosti pražene kave vseh vrsl Pupilapno varni zavod najbolj varna naložba Olsi ifmiiifl iriWe olsfi Stran 4. »NOVA DOBA« Štev. 71 Stanjc hranilnih i/Iog nad Din 75,000.000*-. Stanje glavnice in rezarv nad Din 9,000.000'-. Sprejema hranüne vloge. Izvrsuje vse dens me, kreditne 8 in posojiine posle. — Kupuje in prodaja devize in valuta. Podružnici: Maribor^ Šoštanj se dobe poceni pri Schotten i drug, Zagreb, Vrho*Le?a ufl. ll> Brzojavi: JUTE. Telefon: 59-65. Franc Strupi v Celju Vam priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene ter porcelanaste posode, svetiljk, okvirjev za podobe, ogledal, raznovrstnih šip itd. 50—9 Prevzema vsakovrstna steklarska dela. Kavo, caj, likerje, rum, konjak, sardine, salame, klobase, kekse, čokolado, bonbone itd. priporoča Karol Loibner (Pri zvoncu) 3 Celje, Kralja Petra cesta. 3 Materijal in najlepše vzorce za vezene rocoe forbice patentne zaponke, v 3 velikostih do- bite v trgovini ročnih del Pavia Slugova, Vodnikova ulica. posteljo, stole, zofe, madrace, nove spalnice, žičnc vložke, dobite po konkurenčni ceni pri tvrdki »MÄEMOH« kl se je preseliSa las Celfa Gosposka ul. 25, v lastno hiSo na Spodnji Hudinji St. 52, CELJE-GHBEEJE. Različni avtobusi vozijo dnevno do tja za Din 31—. 11-37 Dijakinjo sprejme na hrano in stanovanje boljša rodbina v Prešernovi ulici k dornači hčerki. Priložnost za. učenje nemščine. Oglašujte! Gromofoni in plošče iz tovarne Edison Bell-Penkala Ltd. kakor tr.d plošče «His Master's Voice» in «Columbia« katere vodi imenovana tovarna na zalogi, se ^obijo proti gotovini in po zelo ugodnih obrokih pri Bopicor 8 Leshoušeb t Gelje knfigarna in veleti-govina s p?pir[em, pisaininti in risafinimi predmeti. Damska konfekcija Perilo 50-10 OtroČja konfekcija Kombineže Kopalne obleke Kopalne čevlje Nogavlce svetovnlh znamk najceneje In v veSIRi izbirl pri D*»»gro Cer»li»I, C©ljef Glavni trg št. 14 Solidna poslrežba. Zmerne cene. t-i Buino oljB pristno, priporoča J. Hochffniillerf tovarna bučnega olja Maribor, Taborska ulica St 7. 1-2 Naš iskreno ljubljeni nepozaben soprog, oče, tast, ded, brat in svak, gospod Maks Stössl lastnik zlate kolajne za zasluge za Avstrijsko republiko prezident izraelitske verske občine za Koroiko, častni prezident izraelitskih dobrodeinih društev je dne 30. avgusta 1929 po dolgi težki bolezni mirno in Bogu udano v 71. letu svojega, splošnemu blagru in dobrobiti svoje rodbine posvečenega življenja, umrl. Pokopali smo dragega pokojnika v nedeljo popoldne v častni grob- nici, ki jo je poklonila izraelitska verska občina. Klagenfurt—Celje—Marienbad—Breslau—Pernegg a. d. M.—Wien— Graz—Lackenbach, septembra 1929. Globoko žalujoča rodbina. iflBnmai! HfljuEčja zQloga in samoprodsja za::<: najppippsvnBjših PITCH Icoles ^^ ^^ ^^AA AEV1VO vsa kolesa s lorpedo-prostolekom in povratno stopalno 12 mesecev garancija. Ccna od 1600 Din naprej. zavoro. Največja zaloga delov koles in Sivalnih strojev po najnižjih cenah. Popravila -%r--Ä #%¦¦*% l i" 4f% tUJ 1 lzdelkov strokovnjaško, hitro, dobro in ceno. A> NEGERf Celje, GOSpOSka UllCa 32« Naj*ečja reparacUska delaVnica. Cene znatno znižane! In koles znamkc „WAFFENRAD« iiaianiiDBi Kmetska posojilnica za celjsko oholico v Celju registrovana xadruga r omejeno laveio Pisarna v Prešernovi ulicf 6 (prej Lastni dom) Hrantlne vloge obresfuje po 6—8% čisiih, brez renlnega davka. Tiska in izdaja Zvezna liskarna. — Odg-oroireaa za iÄdajatelja, tiskarno in redakcijo Milan C§tina t C«lju. I? lastni palaLi Narodni dom > *- O S N • nDN 38° > > O- ÄE >N I •§ «2bs g H