Cena jim je, za celw leto 10 tv, zà poi leta â K. Naročnina Ka Nemčijo, Hosuo in druge evropske države znaáa K, za Ameriko 14" IjHt: in ()glu8Í se plačujejo naprej. Dyleiijíjke Novice iabitjajo vHak četrtek: ako : ; je ta dan priiïuik, dan poprej. : ; - K. (lopÎNâ^ narcpí^iiíiio in oznaiilEa Bpi-ejeiiia iitukariia J. Krtyec uaat. O pridelovanju krompirja. v našili ki'ajib pindelujeiiio kťoinpir za hrano ljudstva iti ki'ino živine. V ne-katei'ili krajih, kjer itiiajo dosti zemlje na razpolago in ista ni za pridelovanje slad-koi'ne pese sposobna, ga v velikem pridelujejo za razvito kmetijsko industrijo in sicer za tovarne špirita, škroba in v najnovejšem řasu za ki'onipirjeve sušilnice. V vsakem takem slučaju moramo poznati krompirjeve lastnosti za eden ali drugi namen, ker vsaka vrsta krompirja ima svoje gotove posebnosti. Mi pravimo, da je krompir voden, inoinat in steklen. To je nami'eć od tega odvisno, v kaki zemlji je rastel in kako je bila zemlja gnojna. Tudi vrsta krompiija ima pri tem dosti odloCevati. Za naše razmere je najbolj važno, da pridelujemo krompir dobrega okusa, lepe oblike, kateri nam daje dosti pridelka In ki ne gnije. V tem oziru so naše udomačene vrste jako dobre. Pri nas imamo krompir zgodnje in pozne vrste, barve i'umene, bele ali rožne, íígodnje vrste so : zgodnji rožnik in kifelček. Pozne vrste: ribničan, oneidovee, trighevati in druge. Zemljišča, kamor hočeuio krompir saditi, moramo že v jeseni dobro pognojiti s hlevskiiii gnojem in zorati. Zemlja mora biti rahla in snha. Težka zemlja v nizkih, mokrih legali nI dobra za krotnpir, kei' v taki zemyi krompir lad gnije. Že v jeseni podoran gnoj se do spoitiladi zadostno razkroji in obogati zemljo na I'edilnili snoveh, v kateri krompir boljše uspeva, kakor 6e gnoj šele spomladi podorjemo. Krompir je tudi zelo hvaležen za gnojenje s kalijevo soljo in superfosfatom v množini 400 -H 400 kg na lha. Semenski krotnpinuoraino imeti spravljen Čez zimo na suhem, zračnem in Če mogoče svetlem, pred mrazom varnem prostoru. Spomladi, ko se začne zcnaitji zrak ogrevali, nam začne krompir poganjati. Takrat nioiamo krompir v jamah odkriti, v kleteh zračiti in na tanjše plasti raztegniti. S tem se zniža toplota med krompirjem in kaljetije znatno ustavi. Pri zgod-tgih vrstah je pa slabo nakaljerije krompiija na 2 do 3 cm umestno, ker take sadike preje ozelene in tudi preje dozore, Pri rezanju in sajenja sadik moramo strogo paziti na to, da klice ne odlomimo, ker take sadike se močno oslabi in oropajo svoje glavne rediine snovi, iz katerih morajo potem poganjati drugi klict, ki so pa šibkejši od prvih. Tudi za pozne vrste velja isto. Pomisliti nioramo, da večji posestnik nc more sam krompirja saditi in najeti delavci ali otroci ne bodo nikdar tako pazili, da bi klice varovali. Večja množina sadik se naloži na voz in pri tem se klice same rade odlomijo. V takem gospodarstvu pa moramo kajenje krompirja kar največ mogoče preprečiti. Kar se rezanja krompirja liČe, moram opozoriti na to, da za seme treba izbirati popolnoma razvite, dozorele zdrave gomolje. Največji pridelek dobimo iz celih sadik; ker pa ta način zahteva tudi največ semena, režemo krompir na dva do tri kose, da si semena prihranimo. Srednje veliki krompir sadimo najraje celi. Največ očes je na vzgornjetu delu gomolja, in ako sadike režemo, treba gledati, da ima vsaki kosec dva do tri očesa. Spodnja polovica ima malo ali nobena očesa in se porabi za krmo. Nakaijeni krompir mora poganjke obdržati. Rane ali na prerezu čriikaste sadike moiamo odstraniti, ker take kažejo v sebi znake krompirjeve gnilobe in bi se ta bolezen s sadikami zanesla na njivo. Zato je rezanje in odbiranje semenskega krompirja velike važnosti in je od tega močno odvisen us])eh pridelka. To delo naj izvi'šujejo le odrastli, izkušeni ljudje, ne pa otroci. Med vojsko se jti priporočalo izreza-vaiije posameznih kiompirjevih očes, da se tako krompir prihrani za ljudsko hi'ano. Kaki uspehi so se pri tem dosegli, mi ni znano. Poskusi naj se vi'se v malem. Zemlja mora biti za take sadike rahla in zelo rodovitna. Take sadike sadimo k večjemu 5 cm globoko, drugače ne bi imele dovolj moči v kaljenju. Splošno se priporoča narezane sadike osušiti, da ne postanejo Črne ali gnile. Potresamo jih navaričali. Stoletna pratika prorokuje za letošnji'april nasledtije: Začetek, kakšne štiri dni, bo Še neugodno in mrzlo vreme. Potem sledi nekaj lepib in gorkih dni, ki I se lia proti sredini meseca zopet spremenijo v vetrovno in deževno vreme. Okoli IG. misli biti april jasen in gorak dečko, ki bo pa svoj prijazen obraz kaj kmalu zopet zgrbančil v nalive in nevihte in okoli 25^ bo celo žugal z bliskom in gromom. In kakor bo začel, tako bo tudi ta mesec končal z dobro ztianim aprilovim vretiienoni. PrispBuajtE za shlad 5. L. 5.! Občni zbor zadruge čevljarjev v Novem mestu. Dne 23. sušca t. 1. se je vršil v „Rokodelskem domu" občni zbor zadruge čevljarjev ob navzočnosti 20 članov. Žal, da se zborovanja niso udeležili vsi ćlatii; pri nekterih je tega kriva brezbrižnost, pri drugih pa tudi oddaljenost in starost. So jia nasproti temu bile polnoštevilno zastopane mlade moči. Načelnik otvori zborovanje in prisrčno pozdravi navzoče tovariše. Po pozdravu opomni načelnik navzoče na one tovariše, ki so tekoiit vojne umrli bodisi doma aH v vojni, kakor: Turk, StefanoviČ in Gril, ki so umrli doma; Robas, Kaušek in Sladik pa so padli na bojnem polju za domovino in pomagalec Al. Matob, kot član preizkuše-valne komisije. Piisrčno se jih spominja, želeć jitu večnega pokoja in po trudapol-neni didti plačila pri Onetiui, ki je za vse liravičeti in ki ne loči reveža od bogatina. Končno poživlja navzoče, da se v ztiak žalosti za trenutek dvignejo s sedežev. Nato pa preide k dnevneniu redu. V kratkih pa krepkih potezah poda poročilo o delovanju zadruge V štirih iti pol letih, kar je on prevzel vodstvo za-diuge. Obrazloži tovarišetii, da zadruga v tem razburkanem Času ni mogla delovati tako, kakor bi bilo treba, ker je bilo vsled vojnih razmer, vse zmešano in je veČina članov odšla k vojakom. Vršile so se ves čas satno tri redne seje, ker so bili doma samo trije odhoitiiki, pa tudi ni bilo kaj posebnega za dnevtii red. Bilo pa je vse polno pisarij, poizvedovanj za čevljarske mojstre, sestavljati sezname istih, izdajati nakaznice itd. Kakor je vsacega, ki je količkaj imel, stara Avstrija pri-tistiila, da je tnoral podpisati vojtio posojilo, tako je tudi našo zadrugo zadel pritisk od zgoraj, da je morala podpisati vojno posojilo. V tem času je bilo naznanjenih tudi več takozvanih „fušarjev", ki so izvrševali obrt brez obrtnega lista; zdi se pa, da se obrtna oblast ni dosti brigala za to. Odslej naprej se bode vsem takim prav trdo na prste stopilo. Od leta 1914 do danes je k zadrugi nanovo pristopilo 5 mojstrov, bilo je vpisanih 15 pomagalcev in 44 vajencev. Uredile so se poiiiagalske preizkušnje na jako lep in spodbuden način in postavile nagrade za tiste vajence, ki narede po-magalsko preizkušnjo z odličnim ali dobrim uspehom. Bilo je oproščenih 22 vajencev, ki so naredili preizkušnjo 5 Z odličnim uspehom, 7 z dobrim in 10 z zadostnim uspehom. Dobili so vsi skupaj 46 kron nagrade; 5 jih je dobilo po 5 K in 7 po 3 K. S tem hoče zadruga spodliujati vajence k večji vztrajnosti in veselja do dela. Dvakrat so se vršile skupne preizkušnje, enkrat treh, enkrat pa štirih va-jeticev skupaj, Bilo je jako lepo in se bo to tudi zanaprej uvedlo, ker je za vsacega vajenca posebej preizkušrgo prirejati jako nerodno. Tudi drugod se više preizkušnje skupno, pa prav resno in strogo po predpisih Dalje povdarja načelnik, da mojstri te preizkušnje premalo uvažujejo in se večini mojstrov to odveč zdi, ker bi še vedno radi stvar vršili po starem sistemu. Stvar pa nt tako malenkoattia, kakor sc to zdi nekteritn, marveč je to takorekoč po postavi ukazatio, da kdor ne bo imel izpričevala o dobro prestani pomagalski preizkušnji, ne bo dobil svoj čas dovoljeiija za samostojno izvi-ševaiije obrti. Zato apelira načelnik na vse ntojstre, naj stvar za resno vzamejo in se ravtiajo po pravilih in ukrepih zadruge. Tako je zadruga delovala po svojih skromnih, močeh v pvospeh Čevljarskega stanu v tem težkem vojnem času, S tem bi bilo končano poročilo načehiika in tajnika ob enem. Blagajnik poroča, da je itiiela zadraga od 1, 1914 do danes 308 K 57 v dohodkov in 75 K 5 v stroškov. V hranilnici naloženega je imela zadruga v.^ega skupaj 756 K 81 v. Zadruga ima 210 K 81 v gotovine. Volitev novega odbora se vrši ustmeno, nakar so bili enoglasno izvoljeni sledeči gg.: L, Cigler, načelnikom, Lovro Puš, podnačelnikom ; odbortiiki gg.: Adam. Vesel, Podbevšek, Lesjak; odb. namestniki gg.: ^ Picelj in Kočevar. Pri točki 5 diievnega reda: Nastavitev maksimalnih cen za čevljai-ske izdelke, se vname živahna debata in ko načelnik prebere že prej sestavljen cenik, «e )Suje od navzočih splosna zadovoljnost. i^etiik je tlil odobren in sprejet. Ker se v sluČajtiostih tiihČe ne oglasi k besedi, se občni zbor z veselimi vzkliki zaključi (Tb 12, uri. Pri točki 5 dtievtiega reda, kakor že prej omenjeno, se je razvila živahtia debata. Mojstri so bili veseli iti prav prijateljsko snio se razgovarjali ; načelnik pa nagovori navzoče; TovarŠi ! Ves svet se preobrača in prenavlja, vsi stanovi se združujejo med seboj in z združenimi močtiii skušajo doseči to, kar posameznik ne more. Združimo se tudi mi, pribltžajmo se drug tlrugemu; sezimo si v roke in boditiio prijatelji, ki bomo eden drugemu dobro lioteli. Spoštujmo se med seboj, spoštujmo svoj stati, ker tudi naš stan je stan, ki je enako dritgim vreden spoštovanja. Pokažimo svetu, da smo čevljarski mojstri, ne pa „prokleti šuštarji'', kakor nas posebno v sedanjem času blagovolijo nazivljati. Pokažimo \judetii, da Čevljar ni kakor kakšna iigiira, ki se vsak<1o lahko igra Ž njo; ne (iajtiio se, tla bi nas pitali z odet ulit, nas vse povsod napadali in nani predbacivali naš zaslužek ter nas tirali pred sodiiijo radi naših cen. TovarŠi, da se enkrat za vselej tem zabavljicam v okoni pride, je odbor v svoji seji dne 2. sveiana 1919 sestavil cenik za maksimalne cene, ki Vam je bil ravnokar predložen, katerega ste tadi odobrili. Vsi navzoči so navdušeno pritrjevali in sklenili sledeče: Vsled ae vedno trajajoče draginje na vsem blagu in živilih, je zadruga čevljarjev, ďa se v okom pride vsem zabavljicam in neprijetnostim, ki so jih čevljarji vedno imeli, nastavila maksimahie cene za čevljarske izdelke pri vseb mojstrih enako, bodisi če stranka da usnje saina, ali pa 6e mojster da iisnje. Cenik, ki ho na vpogled cenj. naročnikom, bo imel vsak mojster v delavnici na vidnem kraju obeSen in se bode moral natančno po njem ravriati ter ne manj in tudi ne več, kakor je določeno, računati. Kakor hitro pa hodo cene v vsem izdatno padle, bodo tndi mojstri svoje cene temu piidierno znižali; razume se, da tudi zvišali, če bi dragiitja rasla še višje. Ker so razmere take, da se mora, če se hlago tukaj kupi ali od kod naroČi, vse takoj ali celo naprej plačati, zato naj blagovolijo cenj. naročniki to upoštevati in se po tem ravnati. Malo obrtnikov je, ki so tako srečni, da delajo s kapitalom; kdor pa dela le s tem, kar spioti zasluži, je pa v sedanjih časih in tudi sploh nemogoče eksistirati, Če ne bo dobil mojster delo takoj plačano, ko naročnikom odda in je to dostikrat u-sodno za njega. Kakor če bi uradnik, ki je ob mesecu plačan, dva, tri mesca nič plačila ne dobil, mora propasti z družino vred, če nima zasebnega premoŽenja. — Zadruga čevljarjev v Novem mestu. Doneski k vremenoslovju Bele Krajine. J, èaâelj. VI. Kakino vreme smo imeli v Beli Krtini, zlasti v adležki župniji, v zadrtih 10 letih v posamezniii mesecih. Mesec oktober je bil po veČini prav lep, topel in ugoden. Prve 3 dni je prav močno deževalo, kakor ni bilo od spomladi, tako, da se je zem'ja popolnoma namočila in da so se napolnili kali in vodnjaki. Tudi 10., 24., 28. in 29. je nekoliko deževalo, pa le po malo. Vse druge dni pa smo imeli, izvzemsi 4 oblačne dni, prav lepo gorko in soinčno vreme, da so mogli ljudje orati, sejati, pospravljati jesenske pridelke in steljo. Imeli smo prav krasne dni. Letina se je bila vsled mokrote in toplote kar pomladila in večinoma lepo popravila, kakor pesa, zelje, repa idr. Trave po vrtih pa, ki so se bile posušile, so začele pa nanovo odganjati in rasti, ravno tako nekatere cvetlice, kakor goorgine, ki so se bile tudi popohioma posušile. Dobil se je tudi kostanj v cvetju. Tndi paša je bila lepo porastla^ da je bila živina v jeseni zopet na paši. Vsled silne suše se je bilo pa poletů posušilo tudi več drevja, sadnega in drugega, posebno še na Hrvatskem ono stran Po-hrežja pod Čavičem, kjer je svet jako skalovit, cela vrsta hrastov. Kakor je bil oktober lep in ngoden, ravno tako lep je bil tudi november. Sicer je deževalo kakih 9 dni v mesecu, toda le po malo in navadno po noči. Drugači pa smo imeli skoraj ves mesec večinoma prav krasne, soinčne tn tople dni, kakor malokdaj v jeseni in posebno še v novembru. Toplomer je kazal n, pr. 22. popoldne v senci 18 C, a 24. celo 19 0 topline. Mraza pa do konca novembra ni bilo nič. Na nekaterem drevju je bilo koncem meseca še listje, a na župniškem vrtu je bil zadnjega novembra zelen še paradižnik in celo i)aprika, ki je tako občutljiva proti riii'azu. A krompir, ki je ostal v zemlji slučajno neizkopan, je odgnal in rastel, kakor v spomladi. Ljudje so delali ves mesec zunaj in tudi živina se je pasla celi mesec. Sploh je bila jesen prav lepa in ugodna. Pa tudi mesec december je bil po večini lep, ugoden in topel. Lneli smo sicer večkrat meglene in oblačne din, pa tudi več prav lepih, solnčnih in gorkib. Toplomer je kazal n. pr. 3. zjutiaj 5 C, a 22. popoldne 12 C topline, le parkrat pa je bil na ničli, pod ničlo pa edinoîe 30. — 10, 11. smo imeli šele prvi mraz v vsi jeseni in prvi led na vodi. ňele ta dan je posmodil mraz na žnpniškem vrtu paradižnike in papriko, po njivah pa kiouipir. A nekatere cvetlice, kakor nag(ji, so pa še cvetele. V mesecu je tudi večkrat deževalo in sicer 9 dni, a snežilo pa edinole 31. in to par ur, in je sneg izginil skoraj ves še ta dan. Vsled tako lepega in ugodnega vreiiiena smo imeli na župniškem vrtu ves mesec salatp in so cvetele razne cvetlice, nag^ji, reseda, vrtnice — mesečarka. Tudi živino so ponekodi še pasli. Sploh je biJa vsa jesen izredno iepa in ugodna, kakršnih je malo. L. 1912. Januarja smo imeli precej ugodno vreme. V prvi in zadnji tretjini meseca smo imeli po večini lepe in gorke dni, a v drugi tretjini piecej budo zimo, toda skoraj brez snega. Zapal je bil sicer v noči od 16, do 17. nekaj malega, ki je pa do 24. popolnoma izginil. V noči od 27. do 28. pa je zapal zopet malo. Razvedrilo. z malim zadovoljna. Žena: „Vidiš, takega moža bi jaz rada imela, kakor je naš gospod tajnik. Ta pošlje svojo ženo vsako leto v Ljubljano si ogledati spomladanske klobuke po 300 kron !" — Mož: „To ni nič! Jaz Ti dovolim, če želiš, štirikrat na leto in si lahko ogledaš • v Zagrebu ali v Ljubljani klobuke tudi nad 1000 kron!- Maloprldna učenka. Slavko: „Mamica, ali mora iti Mira danes v šolo*? Pravi, da jo vse boli." — Mati: „A res, ,Mira? Kje tepa najbolj boli?" — Mira jokaje; „V šoli!'' Vzrok žalosti. A: „Kaj se pa držiž tako Cmerno, saj ti je še-le pred tednom umrla teta, ki ti je zapustila dva tisoč kron V — B: „Ti bi se še bolj kislo držal, če bi ti umrla zadnja teta, ki bi imela še kaj denarja." Ne verjame mu. Gospod: „Vi dobite mojo bčer za Ženo in 20.000 kron dote. Od tega vam dam takoj po poroki 6000 kron, drugo pa v presledkih, kakor bom pač dobival od dolžnikov." — Snu-bač: „Dobro, dobro! Toda počakajmo s poroko tako dolgo, da boste vse iztirjali!" Vojaška strogost. Stotnik: „Vi, gospod lajtnant, boste ob dveh ponoči pie-gledali stražo!" — Poročnik: „Z veseljem, gospod stotnik!" — Stotnik: „Ne! Brez veselja morate to storiti!" Dober računar. Učitelj: „Francelj, misli si, da imam v žepu deset kron; tvoj oče mi jih pa posodi sedem. Kaj iinam potem ?" — Učenec; „Dolg, gospod učitelj!" Hvaležnost, Gostilničar: „Vi ste v svojem listu mojo vino prav pohvalili. Ali vam ga naj pošljem nekaj steklenic v zahvalo, ali vam naj rajši plačam vašo prijaznost?" — Urednik: „Denar mi je ynbši, ker labko potem pijem vino, ki ne potrebuje priporočila!" Sluttýa. Gospa: „(A.1Í pojde vaš sin res k mornaijem?" — Soseda: „Da, da! V glavo si je vtepel, da mora biti na vsak način moi nar !" — Gospa : „ Vei jamem ! Saj sem vam takoj rekla, ko je prišel na svet, lia inia sinko vodo v glavi!" Skopuh. Zdi avnik : „Jjiz sem bil štiriki'at. pri vas in sedaj mi bočete dati plačila le 20 kron!" — Bolnik: „Kaj je to premalo ? Pomislite vendar, gospod zdravnik, če bi jaz ne bil zbolel, bi še teh kron ne dobili!" PnAtflaSsalira vc££a meiane široke, UMwJrtiB^w dobra raĚunarlca, želi premenitl službo, najraje v mesto, pa tudi nu deželo. Naslov pove uprava lista pod znamko „Vestna". 5adjevec; vino in kislo vodo ni7,pošilja A. OSET - p, Ouštanj, Raznotero. Naraščanje Italije, l^ta 1859 so si prisvojili Italijani s pomočjo svojih zaveznikov JjoiJibardijo (nekdanje Longobarsko kraljestvo od 5G8 do 571) — leta 1866 v zvezi a Piusijo pa Venecijo in spravili beneške Slovence pod italijanski jarem. Leta 1870 je italijanska armada zasedla papeževo deželo. Rim je postal prestolnica Italije. Ko se je leta 1914 začela svetovna vojna, je stala Italija Še kot zaveznica trozveze. Nekaj časa je ostala nevtralna, kmalu pa je dobila skomino po 1'i'imor-skem in Dalmaciji. Zato je pristopila k antanti in se borila zoper Avstrijo. Ko je antanta zmagala, je nastalo med Avstrijo in antanto premirje, ki še sedaj traja. Italija je dobila od zmagovite antante ukaz, zasesti Primorsko, Notranjsko in Dalmacijo. Te pokrajine ima zdaj Italija v svojih krempljih. Za te pokrajine je zdaj boj pri mirovni konferenci v Parizu. Če zmaga Italija in dobi te pokrajine v svojo last, bo skušala svoje kremplje raztegniti naprej proti vzhodu, da bi prišla do Romunije in dosegla preko jugoslovanskih dežel Črno morje, kakor so bili nekdaj stari Rimljani razširili svojo oblast od Ilirika do Črnega morja in zasedli ves Balkanski polotok. Jasno je, da posnema Italija prav natančno stai'e Rimljane pri vseh osvojitvijah proti vzhodu. Čuden otok je „Princezin otok", na kateiem so se imele sestati oblasti evropskih dižav in ruski boljševiki in ki je vzbudil zadnji čas večje zanimanje. To je lep otok, poln prirodnih lepot. Nahaja se ob vliodu v Bospor, obdan od drugih malih otočičev, ki niso tako lepi in tako zanimivi. Na enega onih otokov, brez vode in zelenja, so bili spravili pred par leti 20.000 psov, ki so ogrožali zdravje in čistoto Carigrada. Neki Anglež je poiuidil 2 liri za vsakega psa, samo da bi jih rešil, pa niso sprejeli ponudbe. Pustili so, da so crknili hesné in daveč drug drugega. Ime otoka je od tťga, ker se je nahajalo taoi svoje-časno mnogo bizantinskih prinčev in prin-cezinj. Otok je poln vil. Rdečih, modrih, marmornatih. Tam so tudi trije veliki samostani. Prijazni tatovi. Nek danski bogatin je prišel v Kopenhagen, da bi tam vese-Ijačil. Tam se je seznanil z dvema mladima gospodoma, s katerima je pridno pil. Ko se je pozno ponoči ločil v precej nezavestnem stanju od dragih prijateljev, je šla za njima tudi njegova rejena listnica, ki je vsebovala veČ tisočakov. Ko je prišel „deželan" zopet k sebi in je videl, kaj se je zgodilo, je naznanil to policiji, a se radi pijanosti ni spominjal, kako vnanjost sta imela zlikovca. Ko se je vrnil v hotel, pa je našel v miznici vizitko s potnim naslovom zlikovcev, ki sta mu je bila dala, ko nista bila več pi'i „fiistem". Dognali so, da je eden izmed njih sin nekega znanega bankirja v Kopenhagenu. Lahke zaroke. Na Holandskem so se v nekaterih krajih še do danes ohranile stare šege in navade. V nekaterih krajih se še nahaja poseben način simbitve, pri katei'em se poslužujejo gospodje cigare. Če je mladi mož zaljubljen v katero izmed deklic, tedaj potrka na vrata hiše, v kateri se nabaja izvoljenka in prosi za ogenj, da bi si prižgal cigaro. Ta prvi korak je ogled neveste. Obisk napravi stariše pozorne naivj. Če i)od enakimi pogoji pi'osi za ogenj, vedo, pri Čem da so, da gre tu za resno snubitev. Informirajo se o snubilcu, tako, da pi'i tretji prošnji ognja lahko dajo končen odgovor, če pa bočejo, tedaj mu ponudijo ognja in stvar je končana, če. ga pa ne marajo, mu ne dajo ognja in zaprejo vrata pred nosom. Če ga sprejmo, pokličejo deklico in m)ad par si poda roko. Ko je snubač i)okadil svojo cigaro, mu ponudi nevesta drugo in mu prinese ognja. Tatovi od rojstva, V In