.DELO* IZHAJA OD l. MAJA 1959 PO ZDRUŽITVI »LTUD» S.KE PRAVICE*. KI JO JE 5. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA SLOVENIJE. IN .SLOVENSKEGA POROČEVALCA*. KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA GLAVNI UREDNIK RUDI JANHUBA ODGOVORNI UREDNIK IVAN ŠINKOVEC GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE V ODBORIH Z V E Z H E LJUDSKE SKUPŠČINE Nepretrgana skrb za razvoj terja dolgoročno perspektivno planiranje Problematika kreditnega in deviznega sistema — Urejanje delovnih odnosov v gospodarstvu BEOGRAD, 28. marca. (Tanjug). Danes so zadeli zasedati cba gospodarska odbora Zvezne ljudske skupščine ter odbor za vprašanja dela in socialnega zavarovanja Zbora proizvajalcev. Razen razprav o poročilu ZIS sta na dnevnem redu gospodarskih odborov osnutek zakona o jugoslovanskih standardih in osnutek zakona o sodnih pristojbinah. Odbora bosta izrekla mnenje tudi o osnutku zakona o gospodarskih prestopkih ter proučila predložene spremembe zakona o davku na osebni dohodek, odlok o prepustitvi občanskim ljudskim odborom 20°/o davka na promet z naravnimi vini in žganjem, odlok o odobritvi zaključnega računa splošnega investicijskega sklada za leti 1957 in 1958 ter spremembe odloka o minimalnih osebnih dohodkih delavcev gospodarskih organizacij. V odboru za vprašanja dela in socialnega zavarovanja obravnavajo ustrezne dele poročila o delu ZIS v lanskem letu, ki se nanašajo na socialno zavarovanje, na posle sekretari? a za delo ter sekretariata za socialno politiko in ljudsko zdravstvo, in spremembe odloka o minimalnih osebnih dohodkih delavcev gospodarskih organizacij. Za današnjo dopoldansko debato v gospodarskih odborih obeh zborov in odbora za vprašanja dela in socialnega zavarovanja Zbora proizvajalcev Zvezne ljudske skupščine je bilo značilno veliko število poslanskih vprašanj, naslovljenih na predstavnike ZIS o politiki Izvršnega sveta na področju gospodarstva in socialnega zavarovanja. Na poslanska vprašanja so odgovarjali Kiro Gligorov, Nikola Minčev, Moma Markovič, dr. Marijan Brecelj, Vojin Guzina in Vladimir Velebit. V gospodarskem odboru Zveznega zbora je Vojin Guzina seznanil poslance z glavnimi težnjami bolj dolgoročne politike planiranja na torišču gospodarstva v prihodnjih dvajsetih letih. Takšno planiranje bo omogočilo doseči nepretrgano skrb za razvoj posameznih področij in spoznati vse činitelje, ki vplivajo na ta razvoj. Problema strokovne izobrazbe n. pr. ne moremo spoznati ne samo v enoletnem izpolnjevanju plana, ! marveč tudi v obdobju petih j let ne. Zato je treba določiti ' smernice strokovnega šolanja kadrov za obdobje 20 let. Izrazi sožalja spričo smrti Ivana Karaivanova Beograd, 28. marca (Tanjug), 1 Soproga pokojnega člana CK ZKJ Ivana Karaivanova je prejela od posameznikov in delovnih kolektivov mnogo brzojavk, v katerih ji izrekajo sožalje ob smrti njenega moža. Posebej so ji izrazili svoje sožalje predsednik zvršnega sveta Slovenije Boris Kraigher, član CK ZKJ Ivan Regent, predsednik Sobranja Makedonije Lazar Koliševski in predsednik Ljudske skupščine Srbije Jovan Veseli nov. Sožalne brzojavke so poslali tudi člani CK ZKJ Veljko Vlahovič, Mijalko Todorovič in Dobrivoje Radosavljevič, državni sekretar za zunenje za- OLO Beograda Djurica Jojkič. nadalje več ljudskih poslancev in predsednikov ljudskih odborov iz Dimitrovgrada, Bosilj-grada, Niša in Pirota, številni delovni kolektivi, uredništvo časnika »»Sloboda-« iz Pirota, učenci in dijaki osnovnih šol in gimnazij ter mnogi drugi. Tudi Centralni komite ZKJ in Zvezni odbor Socialistične zveze sta prejela več brzojavk, v katerih izrekajo posamezniki in kolektivi sožalje ob smrti njunega člana Ivana Karaivanova. Brzojavke so med drugim poslali občinski odbor SZDL, občinski sindikalni svet in odbor Ljudske mladine v Dimitrovgradu. kolektivi on-dotnih podjetij in drugi. Poslanec Hajro Kapetano-vič se je zavzel za to, da bi zvezni družbeni plan za prihodnje leto sprejeli že v oktobru. To bi omogočilo republikam, zlasti pa komunam in občinam, da bi svoje družbene plane sprejele v začetku leta, ne pa ob koncu prvega četrtletja- Vojin Guzina je temu v glavnem pritrdil. Kiro Gligorov je dejal, da bo treba v naslednjem obdobju posvetiti mnogo več pozornosti problematiki kreditnega sistema. Analizirati bo treba proizvodne odnose, kakor so bili zasnovani v letu 1957. Tudi menjava » tujino in jugoslovanski devizni sistem bo treba proučiti. Možne so nekatere spremembe v deviznem sistemu, ker naš Izvoz čedalje bolj narašča in se naše gospodarstvo čedalje bolj razvija. Na vprašanje VIdoja Srni lovskega o tem, ali so znani rezultati uveljavljanja zakonov o proračunih, je Nikola Minčev odgovoril, da se na pristojnem mestu prav zdaj ukvarjajo z an»lzami, ki naj pokažejo ’-»ko se ta zakon uveljavlja. Minčev je rekel, da glavnih načel novega zakona o proračunih še niso povsod uporabili in da posamezne občine in komune dohodke še zmerom administrativno razdeljujejo. Minčev je opozoril tudi na potrebo po popolnitvi in okrepitvi finančne inšpekcije. Posledica nezadostnega števila inšpektorjev iaa še nekaterih problemov v delu inšpekcij je, da smo lani precej presedli meje planiranih investicij. S tem, da naša država daje kredite drugim deželam, je dejal Nikola Minčev, ustvarja naše gospodarstvo ugodne pogoje za prodajo naših proizvodov v tujini. Ker smo socialistična dežela, od kreditov, ki jih dajemo drugim deželam, ne pričakujemo finančnih koristi, ker jih dajemo dolgoročno in proti zelo nizkim obrestim, pač pa pričakujemo, da bo to pospešilo razvoj domače industrije. Potem je Minčev sporočil članom gospodarskega odbora Zbora proizvajalcev, da bodo na pristojnem mestu v kratkem proučili nova načela kreditnega in bančnega sistema. Vprašali so ga, ali lahko podjetje svoja prosta sredstva posodi drugim podjetjem. Minčev je Razorožitvena konferenca se je včeraj dobri dve uri nadaljevala za zaprtimi vrati ŽENEVA, 28. marca. (AFP-AP). Danes dopoldne se je v Ženevi nadaljevala konferenca paritetnega odbora desetih držav o razorožitvi. Današnja seja je bila za zaprtimi vrati in je trajala dobri dve uri. Predsedoval ji je britanski delegat, minister v Foreign Officeu Ormsby-Gore. Glavni govornik je bil član italijanske delegacije Cava-letti, ki je v imenu Velike Britanije, ZDA, Francije, Kanade in Italije obrazložil nov zahodni načrt o mednarodni inšpekciji in kontroli razorožitve kot tudi o osnovnih funkcijah mednarodne organizacije o razorožitvi (IDO). Ta mednarodna organizacija bi imela na razpolago vse podatke vojaškega značaja kot tudi druge podatke, ki bi jih ji posredovale včlanjene države. Prav tako bi ji dostavljali uradne podatke o izstreljeva- Glovna proslava Dneva mladosti Beograd, 28. marca. (Tanjug). Zvezni odbor za proslavo dneva mladosti je imenoval poseben odbor za organizacijo glavne proslave. Odbor vodi sekretar CK LM Jugoslavije Miča Novkovič. Glavna proslava bo 25. maja zvečer na stadionu JLA v Beogradu. Razen glasbenega pripravljajo tudi bogat športni in kultur-no-zabavni program, nadalje vaje srednješolcev in mladinskih delovnih brigad na avtomobilski cesti »Bratstva in enotnost- ter vaje članov Zveze za telesno vzgojo »Partizan«. Slovestnost se bo za kij u-tta z velikim ognjemetom. nju satelitov ali raket na veliko daljavo. Na podlagi zahodnega načrta bi imela IDO svet včlanjenih držav, izvršni odbor in generalnega direktorja. Romunski delegat Mezin-cescu je prav tako posegel v današnjo razprave Dejal je, da je potrebno predvsem proučiti splošna načela sporazuma o razorožitvi. Po njegovem mnenju bj morali razpravljati o osnovnih določbah sporazuma o razorožitvi, o širini ukrepov za razorožitev, številu in trajanju posameznih faz razorožitve, nadalje o osnovnih razdelitvah vsake faze kakor tudi o splošnih načelih kontrole. Potem se je začela razprava, v kateri je govoril tudi voditelj francoske delegacije Jules Moch. Predlagal je, naj bi razpravljali o določitvi ukrepov za razorožitev in kontrolo v prvi etapi. Sovjetski delegat Valerijan Zorin je ponovno zahteval, naj bi na konferenci začeli razpravljati o splošni in popolni razorožitvi, kakor je to predlagal sovjetski ministrski predsednik Hruščev lansko jesen v Generalni skupščini OZN. medtem ko bi o pogojih kontrole razpravljali pozneje. Vodja ameriške delegacije 1 da je po mnenju Zahoda potrebno proučiti vse ukrepe za razorožitev, da pa je najboljša metoda, da bi hkrati proučili en ukrep in način kontrole nad njegovo izpolnitvijo. Ponovno se je skliceval na nedavno izjavo zunanjega ministra Herterja, ki je dejal, da ZDA nikoli ne bi sprejele sporazuma o razorožitvi brez sistema kontrole. Prihodnja seja paritetnega odbora desetih o razorožitvi bo jutri popoldne. odgovoru, da razprave o bodočem kreditnem sistemu naravnost predvidevajo spodbujanje gospodarskih organizacij, da svoja prosta sreetetva deponirajo pr) bankah. Težnja gre za tem, da vzbudimo čimvečje gospodarsko zanimanje za uporabo prostih lastnih sredstev gospodarskih organizacij tudi prek bančnišva kot enega izmed instrumentov združevanja sredstev. O politiki ZIS v lanskem letu na torišču dela in delovnih odnosov le govoril v odboru za vprašanja dela in socialnega zavarovanja Zbora proizvajalcev član ZIS Motna Markovič. Lansko delo je bila prva etapa vsestranskega proučevanja učinka zakona v delovnih odnosih. Z zvišanjem minimalnih osebnih dohodkov smo lani odpravili velike razlike v gmotnem položaju ljudi, zaposlenih na posameznih gospodarskih področjih. Minimalni osebni dohodki so narasli za kakih 16.2 milijard ali bruto približno za 26 milijard oziroma so bil! lani za 7.2 % večji, kakor predlanskim- Članom odbora je sporočil, da bodo zvišani povprečni zneski minimalnih osebnih dohodkov v založniških podjetjih za kakih 7%, v podjetjih za izdelovanje strešne in zidne opeke za 10%, v podjetjih za proizvodnjo betonskih prefa-brikatov za 7% in'v podjetjih za proizvodnjo bitumenskih izdelkov za 5%. Lani je bilo pomembno tudi delo za nadaljnje izgrajevanje sistema organizacije in finansiranja socialnega zavarovanja, kakor tudi za prilagoditev zdravstvenega zavarovanja potrebam bolj učinkovite zaščite zavarovancev in boljšega uveljavljanja njihovih pravic. To delo se bo še bolj intenzivno nadaljevalo letos. Z včerajšnjega plenuma Republiškega odbora Zveze vojaških vojnih invalidov. (Foto: Svabič) PLENUM HO ZVEZE VOJAŠKIH VOJNIH INVALIDOV LRS 0 PROBLEMIH REHABILITACIJE ODGOVORNOST KOLEKTIVOV pri prekvalifikaciji in pravilni izbiri delovnih mest LJUBLJANA, 28. marca. Plenum Republiškega odbora Zveze vojaških vojnih invalidov za Slovenijo, ki sta se ga kot gosta udeležila tudi predsednik Centralnega odbora ZVVI Jugoslavije general Peter Brajovlč in sekretar Centralnega odbora Miloš Belič, je kot najvažnejšo točko dnevnega reda obravnaval nekatere probleme rehabilitacije. V uvodnem referatu je sekretar Republiškega odbora ZVVI Slovenije Ivan Jenko pdudarii velike prednosti, ki jih ima tako za vsakega prizadetega kot tudi za skupnost pravilno zaposlovanje invalidov. S pravilno zaposlitvijo se invalidi vključujejo v redno življenje in enakovredno sodelovanje pri naši ssupni graditvi v tovarnah in . ustanovah. Istih misli so bili kasneje tudi vsi člani plenuma ter gostje, ki so sodelovali v razpravi. Problematika poklicne rehabilitacije in pravilne izbire delovnih mest, ki jo smatra organizacija vojnih invalidov za najučinkovitejšo pomoč svo- jim članom, pa je dokaj obširna. Predvsem je stvar naše skupnosti, da zagotovi invalidom materialne možnosti za prekvalifikacijo. Dopolnitve in spremembe zakona o vojaških vojnih invalidih so to upoštevale, vendar je še v marsikaterem okraju problem štipendij in njih višine za invalida, ki gre na prekvalifikacijo, dokaj različno urejeno. Nujna je tudi skupna pomoč pri organizaciji najrazličnejših pripravljalnih tečajev za opravljanje izpitov na raznih srednjih strokovnih šolah, pritegnitev invalidov v dopisne šole in podobno. Plenum je poudarjal zlasti vlogo, ki naj jo imajo pri ure- P0 KRVAVEM POKOLU V JUŽNOAFRIŠKI UNiJl Odgovor ljudstva na nasilje Večina Afričanov se je odzvala pozivu in v znamenje žalovanja za žrtvami ostala doma — Nove omejitve za domače prebivalstvo JOHANNESBURG, 28. marca (AFP) Pravosodni minister Južnoafriške unije Francois Erasmus je danes prepovedal vsako zbiranje več kot 12 ljudi v novih 49 okrožjih. Prej j« Erasmus že prepovedal zbiranje ljudi v 24 okrožjih, tako da prepoved ne velja samo na slabo naseljenih področjih. Minister Erasmus je nedavno izjavil, da so ukinili zakon o prepustnicah za' domače prebivalstvo, a samo začasno, dokler se »položaj ne ustali«. Potem bodo prepustnice spet uvedli, da bi -preprečili preveliko naseljevanje v mestih«. Afričani v Južno-afriški uniji so se odzvali pozivu svojega voditelja Alberta Lu-tulia, naj ostanejo danes doma v znamenje žalovanja za žrtvami nedavnih neredov, v katerih je bilo ubitih 71 Afričanov. V mestu Capetownu in v pokrajini Cape so vsi Afričani, zaposleni v javnih službah, podprli ta »tihi protest«. Tudi v Johannesburgu so skoraj vsi delavci ostali doma, Velika udeležba na volitvah občinskih odbomiov v Srbiji krajevne Beograd, 28. marca (Tanjug). Po podatkih, ki so jih sporočili republiškim volilnim komisijam po telefonu, je na včerajšnjih volitvah odbornikov zborov proizvajalcev občinskih ljudskih odborov v skupini kmetijstva od vpisanih 1,615.811 volivcev volilo 1.48S.008 ali 91.98%. V ožji Srbiji je volilo od vpisanih 1,180.176 volivcev 1,083.121 ali 91.77%. V Vojvodini od vpisanih 240.740 volivcev 227.792 ali 94.62%, v Avtonomni kosov-sko-metohijski oblasti pa od vpisanih 194.955 volivcev 175.095 ali 89.81%. S tem so bile končane volitve odbornikov obeh zborov občinskih ljudskih odborov. Sredi aprila bodo z volitvami odbornikov v oba zbora okraj- Frederic Eaton je pripomnil, I nih ljudskih odborov končane organe prodajalne Indijcev pa so bile zaprte. Lutuli je v svojem pozivu svetoval domačinom, naj sežgo prepustnice, zaradi katerih je prišlo minuli ponedeljek do krvavih neredov. Poudaril je, da bodo tako »uničili simbol suženjstva«. Direktor južnoafriškega inštituta za rasne odnose je dejal, da sklep vlade o ukinitvi prepustnic pomeni toliko kot priznanje, da ni kos položaju v deželi. Dejal je, da vlada nikoli ne bo mogla ponovno uvesti sistema prepustnic, ne da bi s tem povzročila »hude zaplete«. Kakor poročajo iz New Delhija, je indijski ministrski predsednik Nehru danes v spodnjem domu indijskega parlamenta dejal, da politika rasne segregacije, kakršno uveljavlja južnoafriška vlada, vzmemSrja vse človeštvo in lahko privede do tega, da se bo človeštvo razdelilo v dva liki Britaniji so sklenili, da se bo bojkot nadaljeval toliko časa, »dokler ne bo ukinjena politika rasne diskriminacije v Južnoafriški uniji«. janju teh problemov občinski ljudski odbori, komisije pri teh odborih, sindikati ter samoupravni organi v podjetjih. Predvsem podjetja bi morala storiti več ne le za prekvalifikacijo zaposlenih invalidov, temveč tudi za pravilno izbiranje delavnih mest, na katerih bi invalid uspešno opravljal svoje delo. Republiški odbor ZVVI upravičeno pričakuje, da bodo na to mislili tud; kadrovsko-socialni sektorji, ki jih na pobudo sindikatov snujejo kolektivi. Referat in razprava na plenumu pa se nista omejila samo na probleme vojaških invalidov. Obravnavali so tudi zaposlovanje vdov ter skrb za šolanje in poklicno usposabljanje otrok padlih borcev oziroma tistih invalidov, ki iz raznih razlogov sami ne morejo preskrbeti svojih otrok. Organizacija je pri tem doslej že uspešno delovala ter pomagala vdovam zlasti prek Zavoda za zaposlovanje invalidov. Tudi v bodoče bodo te zadeve urejali v sodelovanju z občinskimi ljudskimi odbori ter organizacijami SZDL. Ker poteka letos petnajsto leto, odkar je bila osnovana organizacija vojaških vojnih invalidov, je na plenumu predsednik Franc Krese obrazložil, da bo praznovanje še okrepilo delo med članstvom in za članstvo ter pospešilo izpolnjevanje nalog, ki jih nakazujeta SZDL in Zveza komunistov. M. N. Sindikalni stiki v Bukarešti Naša delegacija bo ostala v Romuniji 9 dni BUKAREŠTA, 28. marca. (Tanjug). V Bukarešto je davi prispela delegacija Zveze sindikatov Jugoslavije. — Člani jugoslovanske delegacije se bodo s predstavniki centralnega sveta romunskih sindikatov razgovarjali o vprašanjih delitve dohodkov in o sistemu nagrajevanja dela v industriji kot tudi o mednarodnem sodelovanju sindikalnih organizacij. nasprotna tabora in da bo j Rikard Štajner. . ... . •. - 1 TV n •70laTni*?1r; nn» 4- Delegacijo vodi podpredsed- I veleposlanik nik Centralnega sveta Zveze" sindikatov Jugoslavije Mika Špiljak, njeni člani pa so predsednik, centralnega odbora sindikata uslužbencev državnih ustanov Milo Jovičevič, podpredsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Bosne in Hercegovine Miloš Milakovlč, predsednik Okrajnega sindikalnega sveta Svetozareva Miodrag Pavlovič in sekretar Komisije centralnega sveta ZSJ za razdelitev dohodka in Arso Milatovič z diplomatskim osebjem veleposlaništva. Člani jugoslovanske deltga-cije bodo ostali v Romuniji devet dni. Obiskali bodo več industrijskih kolektivov v Bukarešti in v drugih krajih. prišlo do spopadov med rasami po vsem svetu. Nehru je dejal, da je samo po sebi strašno, da je prišlo do množičnih umorov, še hujše pa je, da je vzrok tega pokola politika rasnega razlikovanja. Nehru je to izjavil, ko je predložil osnutek resolucije, ki obsoja prelivanje krvi v Južnoafriški uniji. Iz Londona poročajo, da so bile danes na Trafalgar Squa-ru velike demonstracije v protest proti nedavnemu pokolu domačinov v Južni Afriki. — _ Okrog 15.000 demonstrantov • ,eo®r, ’ . marca- (Tan- j je zahtevalo, naj južnoafriška jug) Državni sekretar za zu- , vlada opusti politiko rasnega nanje zadeve Koča Popovič je razlikovanja. V demonstraci- volitve v Srbiji, Udeležba na volitvah odbornikov obeh zborov občinskih ljudskih odborov je bila večja, kakor na prejšnjih volitvah ob koncu leta 1957. Za odbornike | občinskih zborov je glasovalo blizu 90% vpisanih volivcev, za odbornike zborov proizvajalcev iz skupine industrije, trgovine, obrti in prometa pa 83.28%. Veleposlanik švestka pri Koči Popoviču danes dopoldne sprejel novega češkoslovaškega veleposlanika Bedricha Šyestko, ki mu je izročil prepise svojih poverilnic. jah, ki jih organizira Laburistična stranka, je sodelovalo tudi več voditeljev stranke. Organizatorji bojkota juž-prodzvodov v Ve- Na železniški postaji v Bukarešti so delegacijo sprejeli podpredsednik centralnega sveta romunskih sindikatov Anton Voitescu, sekretarja centralnega sveta Mihai Marin in Petre Despot ter aktivisti romunskih sindikatov. Na sprejemu je bil tudi jugoslovanski Veleposlanik Uvdič odlikovan Pariz, 28. marca. (AFP) Francoski zunanji minister Couve de Murville je danes v Quai d’Orsayu priredil poslovilno kosilo jugoslovanskemu veleposlaniku dr. Radivoju Uvaliču in mu ob tej priložnosti izročil red »Velikega oficirja Legije časti«, s katerim ga je odlikoval predsednik De Gaulle. str. 2 - Prihodnje naloge gradbeništva str. 3 _ Prevelik apetit - Zdravstvo je sestavni del kadrovske socialne službe str. 5 _ »Tarča je človek« str. 6 - Premalo strokovne literature str. 7 - Za dom in družino str. s _ Dramska revija v Štorah pri Celju str. 9 - Po tekmovanju košarkarjev v Rigi VREME Napoved za torek; Pretežno oblačno. vmes sprva še nekaj padavin. Temperature ponoči 5, v FIrL icorju 8, čez dian okoli aa i Celzija. f «NOTRANJA POLITIKA IN GOSPODARSTVOM Racionalizacija v gradbeništvu je spričo letošnje obsežne stanovanjske graditve in nalog v nadaljnjem obdobju poglavitna tema letne skupščine Zvezne gradbene zbornice, ki se je včeraj začela v Opatiji OPATIJA, 28. marca. (Tanjug). Danes se je začela tu | njem obdobju bomo še bolj in- letna skupščina Zvezne gradbene zbornice, ki se je razen 140 delegatov in večjega števila predstavnikov gospodarskih organizacij udeležujejo tudi član Izvršnega sveta Hrvatske Vicko Krstulovič, član Izvršnega sveta Slovenije Matija Maležič, pomočnik sekretarja za industrijo ZIS Joža Valentinčič, predsednik Centralnega odbora sindikata delavcev in uslužbencev industrije gradbenih potrebščin Josip Krpan in drugi. Kakih 140 milijard, kolikor bomo letos investirali v stanovanjsko graditev, kakor tudi znatno povečanje gradbene proizvodnje v naslednjem obdobju narekuje potrebo, da čimprej uredi racionalizacijo gradbeništva. To je glavna tema na letošnji letni skupščini. nalni graditvi je sekretar Zvezne gradbene zbornice inž. Marjan Brili poudaril, da bodo do konca letošnjega leta izpolnjene v petletnem planu postavljene naloge, proizvodni plan za leto 1960 pa bomo presegli za 6.6°/'o. Zaključna dela so >*ozko gr- V svojem referatu o racio- I lo« v proizvodnji. V nasled- Skupščina o delu Zveznega izvršnega sveta Skupščina te dni razpravlja o delu Zveznega izvršnega sveta, ki ga pristojni skupščinski odbori proučujejo vsak s svojega delovnega področja. Poročilo Zveznega izvršnega sveta o njegovem delu v letu 1059, bo tudi središčna točka razprav na plenarnem zasedanju Zvezne ljudske skupščine, ki se bo začelo 7 .aprila. S temi razpravami ostvarja Zvezna ljudska skupščina eno svojih poglavitnih funkcij — nadzor nad delom zveznih izvršnih organov in usmerjanje tega dela. Podobne razprave o delu Zveznega izvršnega sveta so bile v skupščini tudi lani. Skupščinski krogi so jih ocenili kot središčni dogodek lanskega skupščinskega življenja. Dosedanje skupščinske razprave o delu ZIS v lanskem letu kažejo, da bo naš najvišji organ oblasti tudi letos izčrpno pretresel delo zveznih izvršnih organov. Da bo tako, nakazuje tudi poročilo ZIS, ki razen sumiranja rezultatov lanskega dela nakazuje tudi prihodnje naloge na najrazličnejših področjih. To pa seveda daje poslancem možnost, da razen ocene dela ZIS povedo tudi svoje mnenje o načinih urejanja teh nalog. To, da so naše najvažnejše letošnje gospodarske naloge že postavljene z zveznim družbenim planom, pa dovoljuje zaključek. da bo poudarek v skupščinskih razpravah predvsem na nadaljnji graditvi družbe-no-političnega in gospodarskega sistema. Razprava o teh stvareh bo nekakšen uvod v priprave za dokončno izdelavo našega novega petletnega gospodarskega načrta. Logično je pričakovati. da bomo pred sprejetjem novega petletnega načrta spremenili razne stvari v našem gospodarskem sistemu, da bi tako olajšali uresničitev prihodnjega petletnega načrta. S tem v zvezi bo gotovo ena najvažnejših nalog nadaljnja izpopolnitev instru- mentov za razdeljevanje dohodkov, predvsem za razdeljevanje dohodkov v gospodarskih organizacijah. To je med drugim poudarjeno tudi v poročilu Zveznega izvršnega sveta.. Na tem področju smo tudi pred razpravami o mnogih drugih zadevah, n. pr. o kreditih, investicijah, organizaciji bank, združevanju v gospodarstvu, regresih, dotacijah itd. Naj omenimo tudi io, da bomo morali najti tudi vri-merne rešitve za d.evizni sistem, za režim naše zunanje trgovine itd. Najavljene so bile tudi že obsežne revizije predpisov z ustavnega področja. Po poprejšnjem proučavanju bodo kmalu začeli kodificirati predpise o komunalni ureditvi in o gospodarskih organizacijah. Najavljeni so tudi že ukrepi ža nadaljnjo osamosvojitev javnih služb in okrepitev družbenega upravljanja v teh službah, že dalj Časa pa v pristojnih krogih razpravljajo tudi o uvedbi vzpodbud-ruejšega nagrajevanja v teh službah. Naj omenimo še to, da bo verjetno prišlo do pomembnih sprememb tudi na področju socialnega zavarovanja in zdravstvene zaščite. i Vse to pa govori, da smo na , važni razvojni stopnji našega ■ družbeno-političnega in gospodarskega življenja. | Razumljivo je, da vsa ta vprašanja ne bodo izčrpana v skupščinskih razpravah. O teh j zadevah bo nedvomno skup-! ščina razpravljala vse letošnje j leto. Drži pa, da opozarja na-; nje tudi poročilo ŽIS in prav j zato so poslanci že — in ne-‘ dvomnno bodo še — zahtevali j razna pojasnila že sedaj in da j bodo že sedaj dajali tudi svoje ■ sugestije za urejanje raztnih ! vprašanj. To bo nedvomno ; koristilo Zveznemu izvršnemu stvetu in njegovim organom j pri nadaljnjem delu. Naša ; jcLimost pa bo iz teh skupščin-i skih razprav nedvomno dobila ■ zaokroženo podobo naše seda-i nje razvojne stopnje. M.P. tenzivno mehanizirali ta dela in večali proizvodnjo gradiva, potrebnega za zaključna dela. Prav nezadostna proizvodnja tega materiala je znatno vplivala na podaljšanje rokov, ko bi bilo treba objekte izročiti investitorjem. Tipizacija objektov v gradbeništvu in standardizacija industrijskih proizvodov, namenjenih tej panogi, bo omogočila pospešiti graditev in znižati gradbene stroške. Predvideno je tudi širše sodelovanje s strojno in kemijsko industrijo ter z drugimi panogami, ki izdelujejo opremo za gradbeništvo ali elemente za'graditev. Na skupščini so govorili *o racionalizaciji tradicionalnega načina graditve, kar bo omogočilo, da bomo postopoma prešli na montažne sisteme, ki jih zdaj le še po malem uporabljamo. Da bi uspešneje uvajali nove načine graditve, bomo povečali proizvodnjo gradbenih elementov in konstrukcij, ki jih na gradbišču samo montirajo, kakor tudi lahkega materiala, katerega uporaba omogoča graditi lahke in cenene objekte. Na skupščini je bilo rečeno, da sta podlaga za nadaljnji razvoj tehnologije in organizacije proizvodnje mehanizacija vseh faz graditve in prenašanje vseh tehnoloških procesov I inštitut. »Boris Kidrič« v Vinči z gradbišč v industrijske obra- I in Višjo vojno akademijo JLA. te. V prihodnjih petih letih bomo morali investirati kakih 300 milijard v gradbeništvo in industrijo gradbenih potrebščin, da bosta lahko izpolnila naloge, ki ju čakajo v tem obdobju. V sredo plenum CK ZK Črne gore Titograd, 28. marca (Tanjug). V Titogradu se bo začel jutri plenarni sestanek Centralnega komiteja Zveze komunistov Črne gore. na katerem bodo obravnavali pereče naloge komunistov v nadaljnji krepitvi socialističnih družbenih odnosov v podjetju in komuni. Referat o tem bo prebral član Izvršnega komiteja CK ZK Črne gore Milan Vukasovič. Jutrišnje plenarne seje se bo udeležil tudi član izvršnega komiteja CK ZKJ Svetozar Vukmanovič. Obisk slušateljev vojne šole is ZM Beograd, 28. marca (Tanjug). Danes je prispela na obisk v Jugoslavijo skupina slušateljev nacionalne vojne šole ZDA. ki se mudi na običajnem letnem potovanju po evropskih deželah. V Jugoslaviji ostane dva dni in med drugim bo obiskala jedrski POSVETOVANJE 0 ZBOLJŠANJU GOSPODARSKIH STIKOV Z AZUSKO-AFRIŠKIM PODROČJEM Azija in Afrika velik trg za naše industrijske izdelke, ki so se v ondotnih deželah že uveljavili BEOGRAD, 28. marca. (Tanjug). Predstavniki zunanjetrgovinskih podjetij, ki se ukvarjajo z zunanjetrgovinskim prometom z deželami Azije in Afrike, predstavniki Zvezne zunanjetrgovinske zbornice, odbora za zunanjo trgovino in Jugoslovanske banke za zunanjo trgovino, so na današnjem posvetovanju analizirali dosedanji razvoj gospodarskih stikov naše dežele z azijsko-afriškim področjem, izmenjali izkušnje iz posvetovanja s partnerji iz teh dežel in predlagali ukrepe za vzpodbujanje naših podjetij k večji zunanjetrgovinski menjavi s temi deželami. To je prvo posvetovanje v zunanjetrgovinski menjavi Jugoslavije s posameznimi svetovnimi trgi. Posvetovanju predseduje član ZIS in pred- I Udeleženci posvetovanja so j se strinjali v sklepu, da so dežele Azije in Afrike velik trg za naše industrijske izdelke, ki so se na tem področju vzlic sednik Zunanjetrgovinske zbor- [ hudi konkurenci proizvajalcev niče Ljubo Babič, udeležujejo ; iz dežel z mnogo večjo indu-pa se ga član ZIS in predsed- j strijsko tradicijo že mečno uve-nik odbora za zunanjo trgovi- , Ijavili. V več deželah Azije in no Sergej Kraigher, generalni : Afrike jugoslovanske tovarne direktor Jugoslovanske banke • uspešno grade kompletne indu-za zunanjo trgovino Toma strljske in energetske napra-Granfil, državni podsekretar ve in za dobro kakovost del v odboru za zunanjo trgovino ter dobavljeno opremo so bile Rudi Kolak in drugi. I deležne priznanja investitor- Obiski naših izseljencev se bodo letos začeli v drugi polovici maja Ljubljana, 28. marca. Kakor vsako leto se tudi letos Slovenska izseljenska matica že pripravlja na sprejem naših rojakov, ki bodo prišli na obisk. Iz ■eta v leto obiskuje ožjo domovino vedno več naših izseljencev iz Amerike, Francije, Nizo- Prve priprave zaključene Plodna aktivnost organizacij SZDL v Bosni in Hercegovini pred V. kongresom SZBLJ Sarajevo, marca Priprave, ki so se jih pred V. kongresom SZDL Jugoslavije lotili v organizacijah Socialistične zveze v Bosni in Hercegovini, se lahko razdele v dva dela. Občinske konference Socialistične zveze so bile prvi del teh priprav, ki je bil pred kratkim uspešno končan. S tem pa dejavnost organizacij Socialistične zveze ni bila zaključena, marveč je postala še bolj intenzivna, tako da bo Čas do kongresa izpolnjen z vrsto akcij in manifestacij. Občinske konference Socialistične zveze v Bosni in Hercegovini so letos pokazale, da se člani naše najbolj množične organizacije uspešno ukvarjajo z vsemi zadevami političnega, družbenega in gospodarskega življenja v republiki. Na zborovanjih so obravnavali zelo veliko tem. Občinske konference so poleg drugega posvečale največ pozornosti komunalni gradnji, pospeševanju kmetijstva in ustvarjanju novih odnesov v gospodarskih organizacijah, ki naj bi nastali zlasti z nagrajevanjem delavcev in uslužbencev po kompleksnem učinku. Bolj kakor kdaj prej so člani Socialistične zveze v mestih in industrijskih središčih DNEVNE VESTI Naloge mladine na železnicah Ljubljana, 28. marca. Na posvetovanju v mladinskem domu v Bohinju so predstavniki mladinskih organizacij na jugoslovanskih železnicah obravnavali svoje delo in bodoče naloge v pogojih bližnje reorganizacije jugoslovanskih železnic. Razen 64 predstavnikov železničarjev, mladincev so se posvetovanja udeležili predsednik Centralnega odbora sindikata za promet in zveze Dušan Šijan, predsednik CK LM Slovenije Stane Kranjc in podpredsednik republiškega sveta sindikatov Slovenije Jože Bor-štnar. Posvet o kovinskih konstrukcijah Bled, 28. marca (Tanjug). — Na Bledu je bilo danes prvo posvetovanje Jugoslovanskega društva za kovinske konstrukcije. Na njem sodeluje nad 80 strokovnjakov iz gospodarstva, znanstvenih inštitutov, univerz in ustanov državne uprave. Posvetovanje bo trajalo tri dni In na njem bodo obravnavali uveljavljanja tehničnih predpisov o projektiranju in izdelovanju kovinskih konstrukcij. Mednarodni konfrres o avtomatizaciji Beograd, 28. marca (Tanjug). Na prvem mednarodnem kongresu o avtomatizaciji, ki bo od 27. junija do 7. julija v Moskvi, bodo znanstveniki 20 dežel prebrali 280 referatov. V referatih bo podrobno obdelana «nova industrijska revolucija«. Jugoslovanski znanstveniki so pripravili za kongres dva referata. Tuniški študenti obiskali graditelje avtomobilske ceste Niš, 28. marca (Tanjug). — Delegacija tuniških študentov, ki se mudi v naši deželi kot gost Centralnega komiteja LM Jugoslavije, je danes obiskala mladinsko naselje «Ivo Lola Ribar« v Pukovcu na odseku avtomobilske ceste Malošiste — Vranje. Delegacija se je zanimala za življenje in delo graditeljev avtomobilske ceste. Ledji »Snježnik« dvignjena iz morskega dna Reka, 28. marca. (Tanjug). Grška ekipa, ki so ji zaupali reševanje motorne ladje Kvarnerske plovidbe z Reke »Snjež-nik«, je dvignila ladjo z morskega dna. Ta 1500 tonska ladja se je potopila letos 10. januarja v luki Kanea na otoku Kreti, kjer so jo natovarjali. V Kvarnerski plovidbi pravijo, da bodo ladjo privlekli v eno naših ladjedelnic, kjer jo bodo usposobili za plovbo. Kolikšna je škoda na ladji, še niso ugotovili. Revija pričesk v Celju Celje, 28. marca. V dvorani Narodnega doma je bila sinoči zaključena revija pričesk, ki jo je pripravil Celjski klub frizerjev. Popoldne je tekmovalo 16 učenk — frizerk iz okraja, potem se je zvrstilo 11 brivcev, za zaključek pa je 19 članov kluba sestavilo več večernih in fantazijskih pričesk. Seveda je bilo najve čzanlmanja za pričeske med mladimi Celjankami. F.K. razpravljali o ustanavljanju in pospeševanju raznih komunalnih služb, katerih uspešno delo je v neposredni zvezi z zboljšanjem vsakdanjega življenja državljanov. Zlasti veliko zanimanje so pokazali za delo stanovanjskih skupnosti in njihovih servisov. Splošen je vtis, da so z obravnavanjem tega mnogo bolj zadovoljni volivci v industrijskih središčih kakor pa v večjih mestih. Poudarili' ‘so. da uspehi, ki so bili doseženi v zadnjih dveh ali treh letih v industrijskih središčih pri ustanavljanju uslužnostnih služb in servisov za vsakdanjo pomoč zaposlenim družinam niso bili samo posledica razumevanja velikih podjetij v komunah, temveč tudi rezultat prizadevanja in skupnih akcij družbenopolitičnih organizacij ter vseh državljanov na tem področju. Razprave na občinskih zborovanjih so bile razen tega značilne tudi zaradi vprašanj, ki so specifična za področja posameznih občin. Tako je na konferenci občine Novo Sarajevo prevladovalo zanimanje za graditev komunalnih objektov. To je tudi razumljivo, ker so člani Socialistične zveze v tej občini lani prispevali več deset tisoč ur prostovoljnega dela pri gradnji električne železnice in več društvenih domov. Člani Socialistične zveze delajo v tej občini aktivno v organih in družbenega samoupravljanja in je zdaj v šolskih odborih, hišnih svetih itd. nad 4000 državljanov. Konstruktivna vloga organizacij Socialistične zveze pri sklepanju o važnih zadevah v življenju komune je bila pogosto odločilnega pomena za njen perspektivni razvoj. Tako so v Zenici poudarili primere nekaterih organizacij, ki so na svojih sestankih postavljale odločilne predloge za uporabljanje lokalnih investicijskih sredstev. V Zenici so j kakor v drugih industrijskih ! središčih razpravljali tudi o J nekaterih zadevah iz življenja gospodarskih organizacij. Pri tem so prišli do skupne ugotovitve, da pomenijo vse važne zadeve v poslovanju podjetij, kakršne so njihova notranja organizacija, plačevanje delavcev in uslužbencev ter uvajanje stimulativnih oblik nagrajevanja itd., sestavni del širokega zanimanja organizacij Socialistične zveze za celotno življenje v komuni. Banjalučani so na primer na svoji občinski konferenci povedali, da posamezni delavski sveti v njihovi komuni ne posvečajo dovolj pozornosti pripravljanju sestankov in da v nekaterih podjetjih organi samouprave ne delajo kontinuirano. Splošno je mnenje, da so občinske konference prav zaradi teh tako živahnih in širokih razpravljanj omogočile j vsem organizacijam Socialistič- j ne zveze še bolj vidne uspehe : v tem letu. S. R. M. < zemske, Belgije in Nemčije. Letos jih bo prišlo samo iz ZDA kakih 600. Za njihovo razvedrilo pri nas bodo razen tradicionalnih prireditev, kot je n. pr. vsakoletni piknik, organizirali vrsto izletov v razne kraje ožje domovine. Letošnjega piknika v Polhovem Gradcu, ki bo 4. julija, se bodo udeležili tudi priznani pevski umetniki — izseljenci, ki bodo prišli na obisk v domovino. Rojaki bodo prihajali k nam v skupinah in posamezno. Iz Amerike bosta odšli na pot dve skuipi-vesticijske potrošnje ne bi do svoje apetite spravili v mogli trditi še kaj določnega, sklad z možnostmi skupnosti, toda iz podatkov v predlogih Medtem pa je vseeno treba okrajnih družbenih planov je ponovno opozoriti, kako so ia-mogoče sklepati, kakšne težnje ki preveliki apetiti škodljivi, se letos pojavljajo na tem Ze v prejšnjih letih smo več-področju. Vsekakor kažejo krat imeli bridke izkušnje, ko okrajni družbeni plani, da so se je bilo treba zaradi neod-okraji zelo aktivni pri razvi- govornega povečevanja inve-janju gospodarske dejavnosti sticijske dejavnosti lotevati na s rojem območju in skušajo najrazličnejših administrativ-71 v cl javiti nešteto samih po ni h ukrepov, da so se stvari sebi zdravih in koristnik po- spravile v red. Razumljivo je. bud. Tako v veliki vnemi po- da preveliko breme, ki bi ga gosto pozabljajo tudi na zdra- gospodarstvu nalagali z neod-ve in družbeno koristne meje govornim povečevanjem inve-te svoje aktivnosti. sticij, lahko samo ogrozi nje- Tako je značilno za letošnjo govo stabilnost, ki smo jo že nameravano investicijsko po- precej dosegli. Ze lani smo trešnjo v območju okrajev, n. pr. doživeli precejšnje poda bo ta precj večja, kot jo manjkanje nekaterih vrst inje predvidel republiški druž- vesticijskega materiala, na beni plan; medtem ko naj bi katerega se je letos pritisk še n. pr. po republiškem planu povečal. Neodgovorno poveče-znašale investicije 79.580 mi- vanje že tako velikih investi-V'ionov dinarjev, se je ta vso- cij bi seveda nujno povzročilo ta v okrajnih planih povzpela naraščanje cen tega blaga, kar na 111.370 milijonov din, Zelo neodgovorno je tudi pre-ail za 41 'do več kot lani, med- veliko pritiskanje na centralam ko naj bi bila po repu- ne investicijske sklade, po buškem planu večja za 1%. vsem tem, ko je bila pri nas Sv reda vi nikjer rečeno, da izvršena močna decentraliza-bi se republiški plan in okraj- cija teh skladov in ko danes ui lavi morali v celoti uje- razpolagajo s pretežnim devic ti, posebno še, ker republi- lom sredstev gospodarske or-ški plan ?ie more upoštevati ganizacije in komune. Zato vseh številnih možnosti mobi- mora biti osnovna orientacija Uzacije lokalnih sredstev. Raz- vseh odgovornih organov v lika pa je očitno le prevelika, podjetjih in komunah poveče-Na.tala je namreč — po se- vanje proizvodnje in storilno* danjih podatkih — ne toliko sti, s čimer se razumljivo ve-iz mobilizacije večjih lastnih čajo tudi njihovi lastni ihve-sredstev v okviru podjetij in sticijski skladi, in s čimer se občin, kjer tolikšnih lastnih tudi na najbolj zdrav način ■ red štev za investicije kratko utrjuje materialna osnova de-n malo ni mogoče zbrati, tem- lavskega in družbenega uprav-več predvsem na osnovi tega, Ijanja. Tako ustvarjena sred-da so okrajni ljudski odbori stva pa je treba spet smotrno računali na večja zvezna in deliti med nadaljna vlaganja republiška sredstva. Tako ra- v proizvodnjo in potrebe stan-čunajo okraji, da bodo letos dard-a. Dejstvo, da so okraji lahko dobili 36.5 milijarde din namenili v predlogih svojih zveznih sredstev ter 7.7 mili- planov povečana vlaganja v jarde republiških sredstev, proizvodnjo na račun ostalih Natančen obseg zveznih sred- investicij, očitno prav zaradi si e v. predvsem sredstev sploš- zanašanja na zvezna sredstva, nega investicijskega sklada, ki pa tudi kaže vso resnost tega bodo na razpolago v letu 1960, pojava. jr glede na sistem kreditira- A. Javornik Zdravniki obratnih ambulant o sedanjih nalogah Zdravstvo je sestavni del kadrovsko socialne službe Sekcija za icedicino dela pri Slovenskem zdravniškem društvu je od V>. do 27. marca 1960 izvedla v Kranju za svoj° člane p.fTemben seminar, na katerem so razpravljali o nalogah medicine dela, pri čemer so poudarili družbeni položaj obratnega zdravnika. Podali so dva pregleda iz prakse v «Tiskanini« in «-Iskri«. Posebej pa so obravnavali vsebino kadrovsko-socialnega sektorja s posebnim upoštevanjem zdravstvene službe v tem sektorju. Ko so obravnavali naloge, k* zhajajo iz naše stvarnosti, so se zdravniki obratnih ambulant s tem seminarjem približal: eni izmed nalog, ]$i jo začenjamo izvajati v gospodarskih organizacijah po napotkih republiškega vodstva sindikatov in društva socialnih delavcev Gre za kadrovsko-socialni sektor. Zanj sicer še niso izdelane organizacijske oblike, saj so le-te odvisne od števila zaposlenih in pomena določene gospodarske naloge. Pa tudi ustreznih delavcev, ki bi mogli prevzeti te nailoge, še nimamo. To pa ne more biti vzrok za to, da na tem področju ob sedanjih pogojih ne bi mogli ničesar storiti. Da so se tem ukvarjali tudi obratni zdravniki, je razveseljivo, kakor tudi razumljivo, saj ma uvajajo tudi to nalgo kači rovsko-socialne službe. Obratni zdravniki so obravnavali to v posebni točki seminara. V razpravi so pozdravili namero, opozarjali so na dosežene uspehe, zlasti v prizadeva nju zdravstvene službe In glede večje varnosti pri delu. Izrek’i so prepričanje, da so mnog. predpisi koristni, a jih premalo izvajamo, pa jih zato ni treba zavreči, temveč le izpopolniti čestokrat so obratni zdravnik: predlagali organom upravljanja. da bi obravnavali bodisi poročilo ambulante ali kako drugo problematiko, vendar se je to le malokdaj uresničilo. Zato obratni zdravniki vedo, da bodo v organizirani socialni službi v podjetju mogli tudi glede tega doseči mnogo več. V razpravi pa so govorili Ko so zdravniki, ki se ukvarjajo z medicino dela, razpravljali o tem, so se vsi izrekli za koordinirano delo v ok/iru socialne službe v podjetjih. Želijo pa pri tem sodelovati oziroma dajati svoje predloge, kar je ne samo zaželeno,' temveč tudi potrebno. Ze s tem seminarjem, tah), so prispevali pomemben delež k uvajanju kadrovsko-so-cialne službe v podjetjih. V njeji bo imela zdravstvena orobi e motika, ki sega tudi izven dela obratnih ambulant, pomembno mesto. Pričakovati moramo namreč večje približanje službe socialnega zavarovanja in s tem tudi zdravstva kolektivom, s či ki se ga je udeležilo okrog 50 ! mer bo socialna služba In delo zdravnikov, članov te sekcije ! socialnega delavca toliko bolj (delajo v 38 obratnih ambulan- pridobilo na pomenu. Jč ....... ^————------------------- k c» - Prva šolska ribiška zadruga"—* V Medulinu D"‘ Puli se je v šolsko ribiško zadrugo vključilo 32 iT - TI. in VIII. razreda. Učili se bodo izdelave in krpanja mrež, pripravili pa jim bodo tudi poseben tečaj j z nautike. Zadruga bo svoje člane pripravljala za vpis v redno ribiško šolo v Izoli, na katero se bo več članov zadruge vpisalo po končanem obveznem šolanju. 20.000 mladincev v Poč 'Iniški zvezi Hrvatske Počitniška zveza Hrvatske ima že okrog 20.000 članov, kar je za 41 odstotkov več kot IS58. leta. Lani je bilo na letovanju že okrog 11.000 članov organizacije. Izleti, potovanja in skupna taborjenja so se v vseh letnih časih izkazali kot zelo prikladne oblike za akti-viziranje mladine. m so Prt svojem delu tesno pov5- I še pomanjkanju potrebnih ka- 7am 1 c nrrthl om i »»ra mrvc-tl ivrio-n 4 ^ Iv. ' _ žarni s problemi zaposlovanja in opravljanjem nalog delavcev n3 delovnih mestih. Prav zdravstvo in s tem povezana varnost pr? delu mora biti močan sestavni del kadrovsko-socialnega sektorja. To narekujejo tudi sklepi zadnjega kongresa sindikatov I Jugoslavije. Le-ti med drugim tudi poudarjajo potrebo po ustanavljanju zdravstvenih postaj v podjetjih. Omeniti pa Je treba še priporočilo odbora za socialno politiko in zdravstvo Zveznega zbora, ki je lani oktobra med drugim pozval d *lav-ske svete, naj- bolj skrbijo za varnost pri delu, za zdravje zaposlenih, za kar naj izdelajo tudi ustrezne analize. Nič manj pomembno ni bilo posvetovanje konec •’lanskega leta v zveznem sekretariatu za socialno politiko in komunalne zadeve, kjer so prav tako poudarili potrebo po uvajanju socialne službe tam, kjer delavec, dela in stanuje! Vse to je povezano s širokim prizadevanjem zdravstvene službe, s preventivo in zato so organizacije, ki neposredno delajo na tem, poklicane, da postopo- Mirsadi pomaranč ob izlivu Neretve V okolici Opuzena ob Neretvi so že zasadili prve parcele s pomarančevci in limonovci. Izkazalo se je, da je neretljansko podnebje zelo ugodno za gojenje tega južnega sadja. Računajo, da bodo sedanje nasade zelo razširili ter gojili kakih 150 do 200.000 dreves. drov. o še ne popolnoma razčiščenih stvareh, ki so s tem povezane. Zato priporočajo postopno uvajanje. Na seminarju pa so tudi poudarili pomen lastnega izpopolnjevanja, ki ga opravljajo s tečaji. Zavedajo se, da je medicina dela čedalje bolj pereč problem, ki terja že posebno specializacijo. Prav tako je tudi treba delo bolj usmeriti na področje preventive, za kar imajo že izdelan osnutek programa. DRUŽBENI NAČRT METLIŠKE OBČINE NA ZBORIH VOLIVCEV Filipi ; ' ^ , SnŠhrSS« i N- • Pripravljanje zemlje za setev. (Foto: Jerala) spoznanje-treba na lastne sile POOBLAŠČENE ORGANIZACIJE SO SKLENILE NOV DOGOVOR 0 ODKUPNIH CENAH ZA PRAŠIČE za mastne prašiče Prašičereja se je zadnja tri leta v naši državi tako zelo razširila, da zdaj zadošča tudi povečanim potrebam naše mesne predelovalne industrije za izvoz. Lani je bilo za zakol prodanih za 20 odstotkov več prašičev kakor leto prej in se je vrhu tega številčno stanje prašičev nadalje povečalo za 10 odstotkov. Tako smo imeli 15. januarja po najnovejših podatkih 6,20 milijona prašičev nasproti 5.66 milijona pred enim letom in 4,24 milijona pred dvema letoma. V Sloveniji je bilo letos v januarju število prašičev sicer nekoliko manjše, četudi še večje kakor pred dvema letoma, kar je posledica slabe lanske letine krompirja. To pa ni bistveno vplivalo na celotno sliko v naši državi. Ker smo imeli lani rekordno letino koruze, ni nobene nevarnosti, da bi v perspektivi nastopilo pomanjkanje prašičev, nasprotno, proizvodnja mastnih pitanih prašičev že zdaj občutno presega potrebe. Masti imamo že preveč, kar dokazuje nedavno občutno znižanje cene. Mastni prašiči pa pridejo še manj v poštev za izvoz. Naša mesna industrija potrebuje za predelavo in izvoz predvsem mesnate prašiče s čim manj masti. Zato ni pripravljena kupovati mastnih pitanih prašičev, katerih predelava je glede na nizke cene masti nerentabilna. Sprožila je predlog, naj se cene za mastne prašiče znižajo oziroma odkupne cene za prašiče sploh sprostijo, ker zavirajo na trgu znižanje odkupnih cen. Sedanje dogovorjene cene pa le spodbujajo k pitanju na mast, kar bi morali zavreti. K tem predlogom so v kmetijskih proizvajalnih organizacijah izrazili svoje pomisleke. Sprostitev bi po njihovem mnenju kvarno vplivala na sklepanje pogoab o kooperaciji z individualnimi proizvajalci za rejo prašičev. O tej pereči problematiki so prejšnji teden razpravljali v Zvezi trgovinskih zbornic Jugoslavije na sestanku pooblaščenih organizacij za dogovarjanje cen (zveznih zbornic in Glavne zadružne zveze FLRJ). Ugotovili so, da je treba vskla-diti rejo mastnih prašičev s potrebami domačega trga in močneje izpodbujati rejo mesnatih prašičev, hkrati pa vplivati na to, da bi bile dobave prašičev mesni industriji enakomernejše skozi vse leto. Odločili so se za prekvalifikacijo dogovorjenih cen. Po dosedanjem dogovoru je za težje mastne prašiče valjala višja cena, poslej pa naj bo obratno. Tako bodo po novem dogovoru trgovinske in klavirske organizacije odkupovale od zadružnih in drugih proizva-janih organizacij prašiče domačih pasem v teži 90 do 105 kilogramov po 195 din, od 105 do 130 kilogramov po 185 din in nad 130 kilogramov po 170 din za kilogram. Te cene bodo veljale do 1. novembra. V zimski dobi, od 1. novembra do 1. februarja, pa bodo te cene znižane za 15 din na 180, 170 o<. 155 din. Znižanje odkupnih cen v zimski dobi, ko je ponudba naj večja in dela težave mesri industriji, naj pripomore k enakomernejši proizvodnji med letom. To bo omogočilo tudi enakomernejše izkoriščanje zmogljivosti naše mesne industrije. Po drugi strani pa naj degresivna cena pri višji teži prašičev izpodbuja proizvajalce k reji manj mastnih prašičev v skladu s potrebami trga in predelovalne industrije. Predsednik metliške občine Franc Vrviščar je tokrat upravičeno zadovoljen. Minuli občni zbori Socialistične zveze so pokazali take voljo in pripravljenost za nadaljnji razvoj gospodarstva in sploh napredek, da se človek upravičeno loteva tudi smelejših načrtov. «-Laže je delati,« je dejal tovariš predsednik, «-če državljane navdaja spoznanje, da se je za napredek treba opreti predvsem na lastne sile.« Tega prejšnja leta ni bilo. Na občnih zborih Socialistične zveze ali zborih volivcev so volivci pogosto vpraševali: Zakaj nam republika ne zgradi tega in onega. Sedaj so se vprašanja malce zasukala: To imamo! Kaj je treba storiti, da bi iz tega nastalo več? «-Kakšno problematiko boste i ški občina je mnogo starih razgrnili pred volivce na zborih volivcev?«, sem vprašal tovariša Vrviščarja. «•Družbeni načrt občine, ki predvideva za 600 do 700 milijonov dinarjev več družbenega proizvoda kot lani,« je odvrnil predsednik. «-Volivcem bomo povedali, da bo predvsem od njih odvisno, če bo letos občina postala še bogatejša.« . Računi niso nestvarni. V podjetju «-Beti«, kjer je bila lanska proizvodnja vredna 230 milijonov dan, so vsi pogoji, da bi se letošnji družbeni proizvod povečal na 320 ali celo 400 milijonov din. Tovarno bodo namreč preselili v nove prostofe, kupili pa bodo tudi več novih strojev, za katere je podjetje prihranilo nekaj lastnih sredstev. «-Novoteks«, obrat v Metliki, bo letos povečal vrednost proizvodnje za 400 milijonov din. ker je uvedel tretjo delovno izmeno. To je zametek moderne metliške industrije, ki je začela spreminjati socialni sestav Prebivalstva. Ker pa se v tej industriji lahko zaposli predvsem ženska delovna sila, je še vedno pereč problem, kje zaposliti moške V metli- borcev, za katere v kmetijstvu ni dovolj zaslužka, nimajo pa možnosti, da bi se zaposlili kje drugje. «-Možnosti za to, da bi lahko zaposlili več moške delovne sile,« je pravil Franc Vrviščar, «-moramo poiskati najprej doma in šele nato prositi skupnost, da priskoči na pomoč. Lesno-industrijsko podjetje zaposluje 90 ljudi. Letno razreže 1500 kubikov hlodovine. Če bi samo polovico tega predelalo v dokončne izdelke, bi podjetje lahko zaposlilo 200 ljudi« «-Kaj nameravate storiti?« «•Za zdaj bi bilo treba kupiti za 10 milijonov din raznih strojev, hkrati pa bo treba razmišljati o nadaljnjem razvoju podjetja. Njegova proiz- j vednja se bo morala postopoma preusmerjati na dokončne izdelke « Nadaljnja možnost za zaposlitev moške delovne sile se nudi z razširitvijo gradaške pečarije, ki namerava zgraditi delavnico s pečmi. V Gradacu so nahajališča šamota, ki povsem ustreza Martinovim pečem. Sedaj delajo v docela neprimernih prostorih. Razen v «-Beti« in obratu «■Novoteksa« se bo letošnji brutoprodukt povečal še v kmetijskih zadrugah za približno 70 milijonov din, v lesnoindustrijskem podjetju za okrog 30 milijonov din itd. Napredovali bodo tudi na drugih gospodarskih področjih, na primer v obrti, trgovini in kmetijstvu. Kmetijsko posestvo Mestni log bo letos dogradilo 9-stanovanjski blok in začelo meliorirati večje površine zemljišč. Kmetijske zadruge bodo kupile precej strojev, gradaška in metliška zadruga pa si bosta omislili celo kombajn, kd ga bo moč že letos videti na pšeničnih poljih Bele krajine. Pripravljajo se za načrtno obnovo vinogradov. Kmetijska zadruga v Metliki in lastniki preoranih, toda zapuščenih steljnikov v Grabrovcu se pogovarjajo, da bi na površini petih hektarov uredili sodoben slivov sadovnjak. «-Ker želimo po našem časniku,« sem dejal predsedniku občine, «-vplivati na potek razprave na zborih volivcev, bi bilo prav, da poveste, kako si zamišljate sodelovanje prebivalstva pri urejanju raznih problemov.« «-Na občnih zborih Socialistične zveze je v razpravi prišlo na dan toliko zdravih pobud, kakor že dolgo ne. Volivci naj se sedaj konkretno pogovorijo, kako bodo uresničevali vse te pobude. V Gradacu, kjer bodo letos začeli graditi tolikanj želeno postajne poslopje, bodo morali prebivalci zbrati les za ostrešje. V Krasincu so ljudje že zbrali 120 kubikov lesa za most na Kolpi, vendar se bodo morali dogovoriti glede sodelovanja še z vaščani Pra-votine na hrvaški strani. Pri trasiranju ceste Grm—Dobravi« ca so prebivalci doslej opravili za 400.000 din prostovoljnega. dela. ki ga bo treba še nadaljevati, dokler cesta ne bo zgrajena. Podobnih akcij pa se bodo morali lotiti tudi drugje.« »Kaj pa naj povemo Metličanom?« «•Do konca leta bo cesta skozi Metliko asfaltirana. Podoba mesta se bo s tem tako spremenila, kakor vsi želimo. Pri asfaltiranju bodo morali sodelovati tudi meščani, zlasti pri začetnih delih. Letos bomo začeli tudi graditi pekarno, in sicer z lastnimi sredstvi, torej brez posojila. Ker pa sredstev letos ne bo dovolj, bo pekarna nared za začetek obratovanja šele prihodnje leto.« F. Šetinc V SRBIJI OKROG MILIJARDO DINARJEV ZA ODDIH DELAVCEV \ IN USLUŽBENCEV V Srbiji bodo letos za gradnjo raznih objektov, v katerih bodo preživljali dopuste člani delovnih kolektivov, porabili približno milijardo dinar jeva Ah poznate svoje pravice in dolžnosti DALJŠI LETNI DOPUST Kdaj se lahko da delavcem daljši letni dopnst, kot je določen v 3. odstavka 26. čl. zakona o delovnih razmerjih? Daljši dopust kot 12., 18., oz. 24 delovnih dni se lahko aa delavcem, ki delajo v posebnih razmerah. Smatra se, da delajo v posebnih razmerah, če delajo na delovnih mestih, odn. na delih, na katerih se šteje obdobje zaposlitve s povečanjem oo predpisih o pokojninskem zavarovanju ali če delajo na delovnih mestih, kjer je prepovedano delo žena in mladine' čas oz. kjer prihaja do poklicnih obolenj delavcev ali kjer so delavci pri delu trajno in v večji meri izpostavljeni zdravju škodljivim vplivom. Smatra se, da delajo v posebnih razmerah tudi tedaj, če delajo na odgovornejših mestih, odnosno če opravljajo posle, ki zahtevajo večji telesni ali duševni napor. Tudi delo invalidov v delovnem razmerju in delo mater, ki imajo otroke do 8 mesecev starosti, ali dva odn. več otrok v starosti do 7 let, se šteje kot delo v posebnih delovnih raz- Poalopje nove mariborske mlekarne. (Foto: Jecala) (čl. 73 ZDR) ali kjer je pred- ■ merah, ki ima lahko za posle-pisan skrajšan redni delovni 1 dico daljši letni dopust. ZUNANJA POLITIKA OB ROBU DOGODKOM Solidarnost i,Britanija bi se čutila ponižano, če bi ne bil Gaitskell protestiral v Spodnjem domu, če bi študenti ne bili demonstrirali na Trifalgar Sguaru in če bi pater Huddleston ne bil zahteval, naj cerkev proglasi dan ,kesanja in molitve’,« je ob tragičnih — in barbarskih — dogodkih v SharpevUlu zapisal londonski j>Observer«. (Seveda protesti opozicije le delno rešujejo čast Britanije.) Pokol Afričanov v Južnoafriški uniji je globoko odjeknil po vsem svetu, podobno kot nekoč Zolajev »J’accuse«, in se ni ustavil ob kontinentalnih ne ob blokovskih mejah. Streli južnoafriške policije in mrtvi Afričani so prebudili tisto, kar se v retoriki imenuje »vest človeštva«; obudili so vseobčo solidarnost v obsojanju zločina proti Človeku, ne glede na to, da so izhodišča in rw.gibi za obsodbo morda različni. Južnoafriška vlada, ki je odgovorna za tragične dogodke preteklega tedna je na zatožni klopi; človeštvo je njen tožnik in obtožba grmi od vsepovsod: šte odvisni in komaj osvobojeni narodi afriške celine, države in narodi azijskega kontinenta, ki so še pred nedavnim čutili težo kolonialnega gospostva, dežele Latinske Amerike ter Stari in Novi kontinent. Vsi obsojajo zločin, ki je rezultat dolgoletne politike rasističnega terorja v Južni Afriki, ki se bo kot obtoženec pojavila pred Organizacijo združenih narodov. »Vprašanja, ki so predložena Varnostnemu svetu v razpravo v zvezi z nedavnimi nemiri v Južnoafriški Uniji so notranja zadeva Južnoafriške Unije in moja vlada energično protestira proti sklicanju Varnostnega sveta, da bi razpravljal o teh vprašanjih,« je razdraženo dejal novinarjem južnoafriški ambasador v Wa-shingtonu W. C. du Plessis, ko je zaloputnil vrata v kabinetu ameriškega zunanjega, ministra Herberja. Toda Združeni narodi bodo kljub temu razpravljali ...! Tragedijo v Južnoafriški Uniji lahko gledamo skozi več zornih kotov. Streli v Sharpe-viUu lahko za nekatere pomenijo samo moralno vprašanje, problem nasilja tistega, ki ima orožje, nad tistim, ki je brezmočen. Združeni narodi ga bodo obravnavali kot brutalno kršitev osnovnih človečanskih pravic. Toda tragedija v Južni Afriki že dolgo ni več samo moralno vprašanje, aU izključno vprašanje kršitve človečanskih pravic. V vsej Afriki, ne samo v Južnoafriški Uniji, gre danes za osnovno politično vprašanje »en človek — en glas«; to pomeni, da šteje »črn« glas prav toliko kot »bel« ali z drugimi besedami, da črnci ne terjajo x*eč samo enakopravnega položaja z belci, marveč da zahtevajo, naj se začno belci zavedati dejstva, da so manjšina. To je danes politična vsebina vsake manifestacije Afričanov v tistih delih Afrike, kjer bela manjšina še vedno vlada črni večini; ta politična vsebina je tisti »novi veter, ki veje po afriški celini«, o katerem je govoril ministrski predsednik Macmillan v Captoumu na veliko ne zadovolji sv o svojih gostiteljev. Treba je priznati, da recimo pred petimi, šestimi leti podobni dogodki v Južni Afriki ali v katerem koli drugem delu »črne« Afrike ne bi izzvali tako vsesplošne im popolne solidarnosti v obsojanju zločina. Če izvzamemo moralne nagibe, ki nedvomno so močna in pomembna komponenta v vsesplošnem obsojanju južnoafriškega rasizma in njegovih krvavih rezultatov, moramo ugotoviti, da je mednarodna solidarnost ob nedavnih dogodkih v CharpeviUu tudi in predvsem odraz določenega procesa, ki nenehno, iz dneva v dan, spreminja položaj Afrike in Afričanov v svetu. Včeraj Še domala brezosebni kontinent postaja vsak dan pomembnejši subjekt v mednarodnem življenju; zločinov proti njemu ni moč več zamolčati ali iti preko njih, ne samo z etičnega stališča, marveč tudi iz razlogov politične aritmetike... V novem polažju »črna« Afrika ni več osamljena v svojih težnjah in prizadevanjih. Nasprotno, v vedno hujšo izolacijo se pogrezajo koncepcije, ki so stoletja vodile »bele« kolonialne države pri upravljanju Afrike, in njih poborniki. Ne da bi podcenjevali etične nagibe, ki so v obsojanju dogodkov v Južni Afriki vodili državnike, politične in druge organizacije in posameznike, lahko ugotovimo, da je popolna mednarodna solidarnost v obsojanju južnoafriškega rasizma v prvi vrsti izredna afirmacija teženj in prizadevanj. ki prevejajo afriški fentišnent. M.Š. REFORME INDONEZIJSKEGA PREDSEDNIKA SOKARNA 1 Za napredno družbeno ureditev Novo imenovani parlament šteje 261 članov — Splošne volitve bodo leta 1962 — Pripravljalni odbor za ustanovitev Nacionalne fronte Indonezije naj bi do predsednikove vrnitve pripravil vse potrebno DŽAKARTA, 28. marca. (Tanjug). Indonezijski predsednik Sukarno je objavil seznam članov indonezijskega parlamenta v njegovi obnovljeni sestavi. Predsednik Sukarno je imenoval v parlament 261 predstavnikov, od katerih jih 130 pripada političnim strankam, 131 pa tako imenovanim funkcionalnim skupinam. Sukamo je izjavil, da bo parlament začel delati potem, ko bodo zaprisegli njegovi člani, kar pa se bo zgodilo šele po njegovi vrnitvi z dvomesečnega potovanja v tujino, na katerega bo «krenil 1. aprila. Predsednik Sukarno je tudi povedal, da bo takoj po vrnitvi iz tujine objavil seznam članov Narodnega kongresa, najvišjega organa suverenosti na- kamo, bodo splošne volitve članov Narodnega kongresa in članov parlamenta leta 1962. V sporočilu, v katerem je objavil seznam novih članov parlamenta, je Sukamo v prisotnosti članov vlade in več drugih uglednih funkcionarjev poudaril, da bo indonezijski narod še vedno imel parlament kot demokratično ustanovo, kakor to določa revolucionarna roda v deželi. Če bo položaj v ! ustava iz leta 1945. Nadalje je deželi dopuščal, je dejal Su- i poudaril, da je obnovljeni par- Frondizi bo obdržal večino Delne parlamentarne volitve so prinesle največ glasov opozicijskim radikalom BUENOS AIRES, 28. marca. (AP). Po neuradnih rezultatih volitev, ki so bile včeraj v Argentini, je opozicijska Narodna radikalna stranka dobila 58 mest, stranka nespravljivih radikalov predsednika Frondizija pa 40 mest v Spodnjem domu. Konservativci bodo imeli v parlamentu tri poslanska mesta, stranka neoperonistov pa enega. Uradni podatki o rezultatih v tretjini volilnih okrožij kažejo, da je za Narodno radikalno stranko glasovalo en milijon 53.000 volivcev, za Frondizi jeve nespravljive radikale tisoč in za Federacijo stranke centra 512.000 volivcev. Peronisti in komunisti, ki nimajo pravice kandidirati, so pred volitvami pozvali volivce, naj protestirajo s tem, da oddajo prazne volilne listke. V tretjini volilnih okrožij so volivci tako oddali en milijon 33.000 praznih listkov. Na volitvah so izvolili 102 poslanca v parlament izmed skupno 187, kolikor jih ima Spodnji dom. Na podlagi sedanjih rezultatov bo Frondizi še nadalje obdržal večino v parlamentu, samo v manjšem obsegu. V nedeljo o polnoči je začel ponovno veljati odlok argentinske vlade o izrednem stanju v deželi. Dan pred volitvami so odlok preklicali, da bi volitve lahko potekale v svobodnem vzdušju. Po podatkih z volišč se volitev ni udeležilo 16 odstotkov vpisanih volivcev. Največ ljudi je prišlo na volitve v pokrajinah Santa Fe in Catamarca — 91 oziroma 90.5 odstootka. V pokrajini Buenos Aires se volitev ni udeležilo 32 odstotkov volivcev. Sodijo, da je ta odstotek tako visok zaradi dežja, ki je zelo oviral promet na jugu. V predmestju Buenos Airesa, v katerem je rezidenca predsednika Frondizija, sta davi eksplodirali dve bombi. Tudi ob vhodu v tovarno v Ave-lanedi, blizu Buenos Airesa se je razpočila bomba. Eksplozije so povzročile večjo materialno škodo, žrtev pa ni bilo. lament dejansko parlament* či prebral tudi odlok o imeno- medsebojnega sodelovanja in da so v njem predstavniki političnih strank in funkcionalnih skupin. Novi parlament bo pri svojem delu sodeloval z vlado in opravljal svoje dolžnosti v okviru sistema vodene demokracije. Delo dosedanjega parlamenta, ki je štel 257 članov, je bilo preKmjeno v začetku tega meseca s sklepom predsednika republike, ker parlament ni izpolnil upanja, da bo deloval v sodelovanju z vlado, do česar je prišlo, kakor je bilo rečeno v sklepu predsednika, zato ker je bil parlament dejansko izraz in rezultat prejšnjega liberalnega parlamentarnega sistema. Izmed 130 predstavnikov političnih strank v obnovljenem parlamentu je 44 predstavnikov nacionalistične stranke, 30 muslimanske stranke -Nahda-tul Ulama«, 30 predstavnikov KP in 26 predstavnikov šestih manjših strank. Močna desničarska muslimanska stranka »•Masjumi« in Socialistična stranka, katere nekaj članov je med uporniki, kot tudi nekatere manjše stranke niso prišle v poštev pri sestavljanju seznama obnovljenega parlamenta. Med predstavniki funkcionalnih skupin pa je v parlamentu 35 predstavnikov obo-.roženih sil, po 25 predstavni- . kov delavcev in kmetov in po nekoliko predstavnikov duhovništva, mladine, žena in intelektualcev, novinarjev, umetnikov, zadružnikov, poslovilnih ljudi, prvoborcev, veteranov in en predstavnik Zahodnega Irijana. Predsednik Sukarno je sino- potovanje Predsednik ZAB odpotoval v bdijo in Pakistan KAIRO, 28. marca. (Tanjug). Predsednik ZAR Gamal A bdel Naser bo nocoj odpotoval na uradni obisk v Indijo in Pakistan. Spremljala ga bosta zunanji minister Favza in minister za predsedniške zadeve Ali Sabri. Kakor trdijo kairski uradni krogi, bo imel predsednik Naser z ministrskim predsednikom Nehrujem važne razgovore v zvezi z nedavnima obiskoma ameriškega predsednika Eisenhowerja in sovjetskega ministrskega predsednika Hruščeva v Indiji. Na drugi strani opozarjajo ti krogi na bližnje potovanje predsednika indijske vlade v Veliko Britanijo in Francijo kot tudi na vanju 30 članov pripravljalnega odbora za ustanovitev Nacionalne fronte Indonezije. Na čelu odbora je Arudži Karta-vinata, bivši predsednik parlamenta, ki pripada stranki -Združenja indonezijskih muslimanov-*. V pripravljalnem odboru so predstavniki političnih strank, funkcionalnih skupin, vlade posvetovalnega sve- . , , ta in Fronte za osvoboditev < majsko predsedniško konferenco med Vzhodom in Zahodom. Ti krogi pričakujejo, da se bo izmenjava mnenj med Nehrujem in Naserjem nanašala predvsem na položaj na Srednjem vzhodu in v zvezi s tem na stališča velesil glede problemov Srednjega vzhoda. Iz Indije bo Naser odpotoval v Pakistan, s katerim so i se odnosi ZAR v zadnjem ča- j su zboljšali. Eden izmed razlogov za to. da odnosi med Pa-bili Paki- ' Zahodnega Irijana. Sukarno je dai pripravljalnemu odboru nalogo, da v dveh mesecih pripravi vse potrebno za ustanovitev Nacionalne fronte. Članom pripravljalnega odbora je posebej priporočil, naj imajo pred očmi, da je poglavitni cilj fronte, mobilizirati vse nacionalne sile za dosego osnovnega cilja indonezijskega naroda — pravične in napredne družbene ure- ] kistanom in ZAR niso ditve v Indoneziji. | najboljši, je v tem, da : Tambronijev program bo odločil katere politične stranke bodo podprle novo italijansko vlado stan sodeluje v prozahodnih zvezah in v negativnem stališču prejšnjih vlad do Združene arabske repuDlike med sueško krizo. RIM, 28. marca. (Po telefona). Nova italijanska vlada se bo v ponedeljek 4. aprila predstavila poslanski skupščini, kateri bo novi premier Tambronii prebral programsko deklaracijo, nakar se bo začela debata o zaupnici. Senat pa se bo sestal že to sredo popoldne zaradi odstopa njegovega predsednika Cezara Merzagore. Kakor smo že poročali, je Merzagora odstopil zaradi kritik, ki jih je- v političnih krogih povzročil njegov govor ob odstopu Segnijeve vlade, v katerem je med drugim napadel vodstva političnih strank in predsednika republike, da odvzemajo parlamentu njegove Hruščev na obisku v Marseiileu Francoski komentarji o možnosti zbiižanja stališč v nekaterih važnih vprašanjih — Sovjetski tisk o razgovorih Hruščeva z De GauUom PARIZ, 28. marca. (Tanjug). Prvi del francosko-sovjet-skih političnih razgovorov je še vedno predmet živahnih komentarjev. Sovjetska zveza in Francija izražata zadovoljstvo z dosedanjim potekom obiska sovjetskega ministrskega predsednika. Tukajšnji krogi pa dvomijo o možnosti, da bi se zbližala sovjetska in francoska stališča glede nekaterih važnih vprašanj, kot so nemška združitev in Berlin ter atomske razorožitev. Francoski krogi pozitivno ocenjujejo dejstvo, da se dosedanji razgovori o svetovnih problemih med Washingtonom, Moskvo in Londonom s tem obiskom razširjajo tudi na Francijo. Na drugi strani opozarjajo na možnosti, da bi se znatno razširilo francosko - sovjetsko Ob sovjetskem obisku v Franciji: ministrski predsednik Nikita Hruščev in predsednik republike Charles de Ganile s soprogama v Elizejski palači sodelovanje na gospodarskem, kulturnem in znanstvenem področju. Razen tega poudarjajo kot pozitivno ugodno vzdušje, v katerem potekajo obisk Hruščeva in srečanja med vodilnima državnikoma Predsednik sovjetske vlade Hruščev je danes govoril v poslopju občinskega sveta v Marseillu. Pozval je vse države na svetu, naj začno izvajati splošno in popolno razorožitev. Dejal je, da znašajo stroški za vojaške potrebe na svetu sto milijard dolarjev na leto in da je sto milijonov ljudi pod orožjem. -Če bi začeii izvajati splošno in popolno razorožitev, bi ustvarili potrebne pogoje za ohranitev trajnega miru na svetu in imeli bi velikanske možnosti za miroljubno graditev. Sovjetska zveza poziva vse države na svetu, naj geslo -oborožimo se- v celoti zamenjajo z geslom »razorožimo se-. Predsednik sovjetske vlade je bil danes, tretji dan potovanja po Franciji, na medicinski fakulteti v Marseillu in mar-seillski luki. potem pa je bil gost na kosilu, ki so mu ga priredili v mestni prefekturi. Pred tem je obiskal mestni občinski svet. Danes popoldne je odpotoval v Dijon, jutri pa bo obiskal Metz, Verdun, Reims in Lille. V Parizu so danes objavili, da bo predsednik de Gaulle v soboto po radiu in televiziji govoril o obisku Hruščeva v Franciji in o svojih razgovorih z njim. Naslednjega dne, v nedeljo, bodo v dvorcu Ram-bouilletu pri Parizu objavili skupno francosko - sovjetsko sporočilo. pristojnosti. Kakor je običaj, bo senat najprej zavrnil njegov odstop, toda pričakujejo, da bo Merzagora vztrajal pri svoji odločitvi. Najverjetnejši kandidat za novega predsednika senata je krščansko demokratski senator Attilio Piccio-ni. Kar pa se tiče programa nove Tambronijeve vlade in eventualne večine, ki bi jo lahko dobil v parlamentu, je še vedno vse zavito v megleno negotovost in bolj ali manj verjetnih ugibanj. Časopisne agencije poročajo o privatnih srečanjih med predstavniki raznih sredinskih in sredinsko levih strank, ničesar pa ne o vsebini razgovorov. Tako poročajo, da se je šef socialnodemokratske stranke Saragat sestal z Malfo, Fanfanijem in Nennijem, posebej pa tudi z liberalnim voditeljem Malagodi-jem. Socialni demokrati in republikanci vztrajajo pri svoji odločitvi, da ne bodo glasovali za vlado, ne glede na to. kakšen bo njen program. Eden od vodilnih ljudi socialnodemokratske stranke, bivši minister Preti, je tudi včeraj v govoru, mokratske stranke». Kaže pa, da prav na sredinske stranke skušajo vplivati, da bi spremenile svoje stališče, poudarjajoč, da bo Tambroni nastopil s programom, ki so ga bili pripravljeni sprejeti tako socialni demokrati kot republikanci, če bi bila sestavljena sredinsko leva vlada. Edini dve politični stranki, ki se doslej nista apriori izjavili proti vladi, sta socialistična in neofašistična MSI. Nenni v nedeljskem uvodniku »Avan-ti» in Riccardo Lombardi v včerajšnjem govoru v Livornu poudarjata, da socialistična stranka ni pripravljena podpisati Tambroniju bianco menice. Njeno podporo bi vlada lahko dobila samo. če bi odkrito prevzela obveznosti glede izvajanja programa, ki bi pomenil nepreklicno prekinitev z desnico. Voditelji neofašističnega gibanja MSI pa so izjavili, da bodo počakali na programsko izjavo in če ta ne bo vsebovala »bolj ali manj prikrite levičarske prtljage», bi bili pripravljeni podpreti novo vlado. To pa bi lahko pomenilo novo krizo, kajti dva od novih ministrov, sindikalist Pastore in predstavnik leve struje »Baze» Sullo. sta že sedaj izjavila, da bi takoj odstopila, če bi bil obstoj vlade odvisen samo od glasov neofašistične MSI. Pričakovati je ki ga je imel v Ferrari, potr- torej, da bo Tambroni skušal dil, da bodo socialni demokrati glasovali proti Tambro-nijevi vladi, »ker se ne morejo žrtvovati za to, da bi reševali notranjo krizo krščansko de- s programom pridobiti naklonjenost sredinsko levih strank ali pa vsaj abstinenco socialistov. Aca Stanovnik NEMŠKA ZAHTEVA PO SUDETIH Bonn, 28. marca (Tanjug). — Posarska organizacija Liberalne svobodne demokratske stranke — Demokratska stranka Posarja — si je zadala za cilj «-ustanovitev nemškega rajha v mejah iz leta 1937« kot tudi priključitev sudetskega področja. Predsednik str andr. Schneider (ki je hkrati tudi podpredsednik Liberalne stranke) je izjavil, da njegova organizacija s to zahtevo prehaja izven pokrajinskega okvira in postavlja na vrh svojega programa >*splošnonemško načelo«. Demokratska stranka Posarja je edina organizacija zahod-nonemške Liberalne stranke, ki ima svoj poseben program in je njeno skrajno desno krilo. Zahtevo o priključitvi sudetskega področja so sprejeli z navdušenim odobravanjem. Izmed 250 delegatov se je samo šestorica vzdržala glasovanja. Demokratska stranka Posarje je edina politična organizacija, ki se je doslej odkrito izrekla za revizijo meja s CSR. Zmaga socialnih demokratov na Bavarskem Munchen, 28. marca. (AFP) Na občinskih in okrajnih volitvah na Bavarskem je Socialnodemokratska stranka prvič po vojni zmagala nad Unijo krščanskih socialistov. Po prvih rezultatih je za Socialnodemokratsko strankogia-sovalo 38.4 odst., za Unijo krščanskih socialistov 34.9%. Dokončni volilni izidi bodo znani šele čez nekaj dni. Razkošni Bangkok - revna Tajska POSEBEN DOPIS TANJUGA IN BANGKOKA Bangkok, marca. Tajska je še .car rodovitna, toda vseeno gospodarsko zaostala in siromašna dežela, kakor mnoge druge ležele v tem delu sveta. Medtem ko se zaostalost in siromaštvo drugih dežel lahko vili ta že na ulicah njihovih mest, •/ Tajski ni tako. Na prvi pogled nudi Bangkok sliko boga-.ega razkošnega mesta. Na njegovih ulicah ne vidimo vzhodnjaških »rikš« ali »tong«, ki najejo vsem mestom v jugovzhodni Aziji poseben značaj. Po ulicah hrupnega Bangko-ca se neprestano premikajo rele avtomobilov, vidimo lahko zadnje modele velikih ameriških vozil. Mestna uprava se že Olgo ukvarja s problemom rostora za parkiranje. Večina nest v sosednjih deželah, tudi največjih. nima takih problemov, ker je Bangkok v motornem prometu mnogo bolj na- predoval. Za razliko od Bangkoka in njegovih bleščečih se ulic, polnih neonskih reklam, pa je Tajska podobna mnogim drugim deželam v jugovzhodni Aziji- V vaseh in na njivah ni niti sledu bangkoškega razkošja. Kmet živi tu v kolibah iz protja ter prevrača peščeno zemljo z lesenim plugom. Kakor je rečeno v nekem uradnem dokumentu, je kmet »indiferenten do materialnih dobrin«, ki jih prinaša civilizacija, in je zadovoljen, da ima le streho nad glavo, da si le kaj obleče in kaj poje. V teh treh glavnih potrebah se izčrpavajo vse njegove zahteve, kajti v tej deželi z 20 milijoni prebivalci prevladuje »hierarhijski budizem«. ki poudarja »neizogibnost krožnega teka rojstva, trpljenja. bolezni in smrti.« V skladu g takšnim naziva- njem o svetu in življenju sta bili v Tajski že od pradavnih časov razviti socialna aktivnost in usmiljenost, pa je še dandanes v proračunu te dežele skoro največji del določen za socialno dejavnost. Namen te dejavnosti je »blaginja skupnost- kot celote«, to F® dosegajo s podpiranjem tistih, ki so zašli v težave. da bi jih ponovno usposobili za »neodvisen položaj v skupnosti«. Leta 1958 je za industrializacijo dežele določil proračun približno 23 milijonov batov (dolar približno 20 batov), za kmetijstvo, ki je eno izmed najvažnejših gospodarskih panog, 235 milijonov batov, za socialno aktivnost pa 791 milijonov batov. Gospodarsko ie Tajska tipično kmetijska dežela, v kmetijstvu pa je najvažnejša kultura riž. Po uradnih podatkih se ukvarja približno 85 % prebivalcev s kmetijstvom, ribištvom In lovom. Težke industrije sploh ni. Lahka industrija je komaj v začetku, kajti v vsej Tajski je le nekaj tekstilnih tovarn, nekaj tovarn cementa, stekla, vžigalic in galanterijskega blaga. Zaradi izrazito kmetijskega značaja gospodarstva je narodni dohodek na prebivalca zelo nizek, vendar pa je nekoliko večji-, kakor v nekaterih sosednjih deželah, kajti Tajska je za azijske razmere redko naseljena dežela. Neka uradna publikacija o Tajski pravi, da v skorajšnji prihodnosti »ni nobenih znamenj, ki bi kazala na možnosti bistvenega pospešenja industrializacije«. Kljub tej razmeroma mračni perspektivi pa v Tajski le nekaj grade. Zadnja leta so posvetili posebno pozornost gradnji cest. namakalnih sistemov in elektrarn. Vse to pa i« odvisno bolj ali manj od pridelka riža. zlasti pa od tega, da bi se ne ponovilo leto 1867, ko je bdi pridelek riža za 30 odstotkov pod povprečjem. Do konca prihodnjega leta naj bi bil zgrajen veliki namakalni sistem »Cao pr a ja«, ki bo namakal približno 2,500.000 a k rov zemlje, posejane predvsem z rižem. Grade tudi še drug velik namakalni hidroenergetski objekt »Janhi«. ki bo razen namakanja dajal že leta 1963 140.000 KW električne energije. Grade tudi več manjših podobnih objektov. Pri gradnji vsega tega pa ima razmeroma veliko vlogo pomoč iz inozemstva. V splošnem je ta pomoč bržkone manjšega pomena, kakor navadno mislijo glede na neonske reklame in podobne stvari, s katerimi je Bangkok preplavljen in od katerih ima dežela komaj kakšne bistvenejše koristi. Ze omenjena uradna publikacija pravi, da dobiva vpliv zahodnega in zlasti ameriškega načina življenja zaskrbi j ive razsežnosti, ker se »ustvarjajo zahteve po gmotnih dobrinah, ki niso bistvene za tajski način življenja«. ki pa so mnogo nad finančnimi možnostmi navadnega človeka. Na pravkar končanem zasedanju ekonomske komisije OZN za Azijo in Daljni vzhod, ki je bilo v Bangkoku, je tajski delegat izjavil, da pripravlja njegova dežela šestletni načrt za gospodarski razvoj- Ta njegova izjava je bila obenem tudi prva napoved, da bi lahko Taj6ka krenila v gospodarskem razvoju po poti načrtnega gospodarstva. podobno kakor bolj ali mani tudi vse sosednje dežele od Indonezije do Pakistana. V dosedanji gospodarski politiki je tajska vlada vzpodbujala zasebno podjetnost in računajo, da bodo to poglavitno smer obdržali tudi v novem planu. Najverjetneje je. da bo to samo okvirni plan. na podlagi katerega bi država ojačila gradnjo komunikacij, elektrarn in podobnega, da bi se lahko razvijala zasebna industrija. Takšn- je bila tudi dosedanja proračunska politika vlade. Državne investicije so bile omejene samo na gradnjo taikšnih »pogojnih objektov«, pri čemer so upoštevali tudi »finančno stabilnost« dežele. Stjepan Fncak 1 Furler novi predsednik Evropske skupščine Stra;^ l>o ur g, 28. marca. (Reuter). Za novega predsednika Evropske skupščine v Strasbourgu je fc:1 izvoljen zahoano-nemški predstavnik Hans Furler, ki bo zamenjal francoskega predstavnika Roberta Schu-mana. Njegov predsedniški mandat traja dve leti. Bevan ho Š3 pojiva! London, 28. marca. (Reuter) Laburistični voditelj Aneurin Bevan je danes v svojem prvem razgovoru z novinarji po operaciji, ki jo je prestal konec lanskega leta, izjavil, da se za nekaj časa še ne bo vključil v politično življenje dežele, vsekakor ne prej kot sredi poletja. ie človek« POSEBEN DOPIS TANJUGA IZ RIO DE JANEIRA HAVANA. — Delavci kubanske Industrije sladkorja so včeraj izročal lu ixuniis.& skcmu ipr-euseiuiilku Castru resolucijo, v kaieri pravijo, da za zdaj ne bodo zahtevali zvišanja mezd m zboljšanja delovnih pogojev v znamenje solidarnost, z revolucijo. Predsednik Ca-stroje na sestanku s predstavniki delavcev industrije sladkorja pozdravil ta n jihov sklep in ga označil za darilo delavcev narodu in za dokaz moči in vitalnosti revolucije. TOKIO. — V spopadu med stavkajočimi in stavkokazi v rudniku Mi-ke v južni Japonski je bilo po zadnjih podatkih ranjen.h 140 ljudi, med njimi 31 hudo. Policija sodi, da je ranjenih še mnogo več, vendar njih st.c vil a m -moč na tanko ugotoviti, ker neredi še trajajo. Stavka v tem rudniku se je začela pred dvema mesecema. LUSAa.,, — Britanski minister za koion;je Macleod je v nedeljo prispel v Lusako v Severni Rodeziji aa razgovore z lokalnimi voditelji. Na letališču v Busakj ga je pričakala velika skupina Afričanov, ki so demonstrirali in zahtevali lastno vlado in neodvisnost. Demonstranti so prebili policijski kordion in metali kamenje v avtomobile. — Pozneje se je pred vladnim poslopjem, kjer se je nastanil Macleođ, prav tako zbrala množica demonstrantov. Prišlo je do spopada med demonstranti in policijo. NAIROBI. — Na sestanku v Ki-ambu, severno od NUiirobdja, je 20u afriških voditeljev Kenije včeraj sklenilo ustanovit; novo politično stranko KANU (Kenijska afriška nacionalna unija). Okrog 25.000 Afričanov, zbranih na športnem stadionu, je navdušeno pozdravilo ta sklep. Stranka Kanu je bila ustanovljena namesto Stranke svobode. Na sestanku v Kiam-bu so izvolili tudi odbor, ki bo sestavil politični program in statut Rio de Janeiro, 25. marca. V brazilskem političnem življenju je nastal nagel in na prvi j pogled presenetljiv preokret. Še sredi lanskega leta so bili i v mnogih mestih krvavi izgre-! di :n hrupne demonstracije : proti podražitvi življenskih [ potrebščin in raznim nepravil-| nost;m. Ugodne priložnosti j opozicije so naraščale. Sedaj ; se zd: položaj popolnoma dru-| gačen. Stavke se sicer zopet j j pojavljajo, kljub temu pa po- j ležaj vlade ni bil nikdar moč- I nejši kot sedaj, medtem ko ; popularnost predsednika -Ku- i bička ni bila nikdar prej j večja. Brazilci, ki so prej govorili, da njihova dežela raste samo ponoči, ko politiki spe, si sedaj sredi belega dneva mane-jo oči in skoraj ne verjamejo v to, kar je pred njihovimi , očmi vzniklo, ko je raslo ' enako podnevi in ponoči. Ob i njihovih rekah bedo v krat- j kem dogradili več orjaških | hidročentral, vlada in kongres j pa se bodo 21. aprila preselili v novo glavno mesto, zgrajeno v rekordnem času. Vozijo pa se sedaj zares «-z bra- j ziIškimi avtomobili po novih j cestah, tlakovanih z brazil- : skim asfaltom-«. Splošno je mnenje, da je_ predsednik Kubičetk bolj popularen kakor v času svoje volilne zmage pred štirimi leti in da bi bil zanesljivo izvoljen še enkrat za predsednika, ako bi to dopuščala ustava Toda del Kubdčkove-ga ugleda se avtomatično prenaša na vladnega predsedniškega kandidata maršala Lota, kar spravlja opozicijo v neprijeten položaj. Za sedaj vsaj je volilna zvezda opozicijskega predsedniškega kandidata Juani ja Quadrosa, ki je napravil v nekaj letih vrtoglavo politično kariero, zakrita z mnogimi oblaki dvoma. To je dovedlo njegov pestri tabor, ki sega od desnih socialistov prek konservativne stranke »UDN« pa do skrajne desnice, da je začel razmišljati te dni. ali ne bi bilo morda potrebno izpremeniti način boja proti vladi in najti novo orožje. Skupina mladih politikov iz stranke UDN, ki je takoj dobila naziv »Novi val«, se je postavila na stališče, da uspehov pri graditvi dežele ne morejo zanikati in da je dejansko potrebno podpreti razvoj Brazilije ter vnašati vanj potrebne socialne in gospodarske popravke. V programu skupine so boj proti nerazvitosti v vseh oblikah, radikalnejša zunanja politika, uvedba diplomatskih ednešajev z vsemi deželami in podpiranje antikolonialne borbe azijskih in afriških narodov, agrarna reforma, »humanizacija-« domačega in discipliniranje tujega kapitala, razširitev bazične industrije ter obramba ne samo državnega monopola na petrolej, temveč tudi njegova razširitev na druge vire energije. Ko sprejema brazilski razvoj, ga manifest »Novega vala-« napada z levih postojank in navaja, da poostruje socialne razlike. Med predsednikovimi gospodarskimi tarčami ni tarče — človeka, pravi liberalni del konservativne opozicije. Vodstvo najmočnejše opo~ zicijske stranke UDN je razmeroma hladno sprejelo manifest in program skupine »Novi val«, vendar pa sta povzročila precejšnje vrenje v opozicijskem taboru. Opozi-ciski predsedniški kandidat Juanio Quadros, ki ne pripada izrazito nobeni stranki, ni mogel zaradi pridržkov vodstva stranke UDN odobriti nove podlage, vendar pa je napravil drugo samosvojo kretnjo, ko je napovedal, da odhaja na Kubo, kjer bo proučil tamkajšnjo agrarno reformo. Večina je mnenja, da je Quadrosovo potovanje na Kubo dejansko le poteza njegove volilne agitacije in da skuša predvsem s korakom, simpatičnim ljudstvu, prestreči mogočno vladno dedo za gospodarsko izgraditev. Predsednik Kubiček je odgovoril opozicijski skupini »Novi val«, da med svojimi tarčami ni pozabil na tarčo — človeka, in da so vse vladne pobude v skrajni meri usmerjene na zboljšanje živ-1 jenskega standarda ljudstva. Kljub temu so se v vladnem taboru pojavile posredne kri-i tike o načinu gospodarskega razvoja. V vargesovski delavski stranki podpredsednika republike Gularta, ki je mlajši partner v vladi, je skupina radikalnih poslancev ustanovila tako imenovano »Konkretno skupino«, ki zahteva, naj vlada ugodi posameznim zahtevam sindikatov in nacionalistične levice. Na nedavnem kongresu delavske stranke je bil sprejet minimalni program te skupine, ki zahteva ukrepe za omejitev tujega kapitala, sprejem novega zakona, ki bo dopuščal večjo svobodo stavk, in reformo sistema socialnega zavarovanja. Skupina se je imenovala »konkretna«, ker skuša konkretizirati idejno razmeroma nedefiniran program delavske stranke, ki splošno razglaša, da se zavzema za pravice delovnih ljudi, industrijski razvoj in nacionalno emancipacijo dežele. Tako pojav »Novega vala« kot pojav »Konkretne skupine« sta povezana s predvolilnim gibanjem, ki zavzema čedalje večji razmah, čeprav bodo predsedniške volitve šele meseca oktobra. Kljub temu nista samo prehodni volilni znamenji. Vsak po svoje podpira težnje malega brazilskega človeka; domišljijo le-tega je razvnel -viharni razvoj njegove dežele, obenem pa zahteva pravičnejše razdeljevanje njegovih sadov. Jaša Almuli Velika nasprotja v glediščih na tradicionalnem britansko-namškem sestanku v Königswinterju BONN, 28. marca, (Tanju?). Današnji zahodnonemški tisk izraža zaskrbljenost zaradi odkritih trenj, bi so prišla do izraza na tetošnjem tradicionalnem »britansko-nem-škem sestanku- v Konigswinterju pri Bonnu. To sicer ni nikak uraden forum, vendar sodelujejo na sestanku tudi vplivni predstavniki obeh držav — politiki, diplomati, znanstveniki in publicisti — tako da razgovori označujejo odnose med Zahodno Nemčijo in Veliko Britanijo. Letošnji sestanek je bil v duhu priprav na predsedniško konferenco med Vzhodom in Zahodom. Medtem ko sta na desetih prejšnjih britansko-nemških razgovorih te vrste v razpravi o mednarodnih pro- blemih opozicij obeh držav pogosto zavzemali enaka gledišča nasproti obema vladama, so na letošnjem zasedanju prišla do izraza velika nasprotja v glediščih na sedanji mednarodni položaj. Nasprotja so bila en-ozljiv pušic ti na trg v Sharpeviliu. 30 km od Jahannesburga, kjer je južnoafriška policija prejšnji teden streljala na črnske demonstrante, ki so protestirali proti uvedbi posebnih izkaznic, brez katerih se naj črnski prebivalci v. Južnoafriški uniji ne bi smeli gibati iz kraja v araj. 74 mrtvih in skoraj dve sto ranjenih (po uradnih podatkih, po neuradnih pa je skoraj dve sto mrtvih) je krvava bilanca rasistične in teroristične politike Venvoerdove vlade tako velika, da se je med za-hodnonemškimi udeleženci pojavila zelo močna težnja, da bi opustili te tradicionalne sestanke. Vladi naklonjena »Die Welt« piše, da ni šlo ne za razlike v mnenjih, ampak za odkrite nesporazume, celo za nestrpnost, »kar pomeni hudo nevarnost za politično partnerstvo obeh držav.« Medtem ko so se britanski udeleženci na sestanku, med njimi poslanca Richard Cross-man in Dennis Healy, liberalni voditelj Greemond in drugi, zavzemali za kompromisno politiko v odnosih do Vzhoda, so zahodnonemški predstavniki zagovarjali stališče vlade, da je potrebna »čvrsta smer« v odnosih do Sovjetske zveze. Zato so britanski govorniki poudarjali, da je ublažitev napetosti v mednarodnih odnosih poglavitna naloga bližnje konference med Vzhodom in Zahodom, vtem ko so njihovi besedniki poudarjali predvsem nemško vprašanje. Nasprotujoča gledišča so prišla do izraza kar zadeva berlinsko vprašanje, odnose do DR Nemčije, mejo na Odri in Nisi in nemško vprašanje v celoti. Udeleženci iz Velike Britanije so očitali zahodno-nemškim predstavnikom, da Zvezna republika ne pomaga svojim zaveznikom v prizade- --- vanjih za ublažitev napetosti, 1 da »živi Bonn v svojem svetu —— ; sanj«. Pri tem so britanski govorniki poudarili, da se je že začel proces, ki bo privedel do priznanja DR Nemčije, in da se bo morala bonnska vlada enkrat sprijazniti s tem. Več govornikov iz Velike Britanije je tudi priporočilo, naj bonnska vlada prizna sedanjo mejo na Odri in Nisi za dokončno. Predsednik Tito sprejel Maria del Monaca Brioni, 28. marca (Tanjug). Predsednik republike Josip j Broz Tito in njegova soproga Jovanka Broz sta danes popoldne sprejela prvaka milan-i ske Scale in Metropolitanske : opere Maria del Monaca in ! njegovo soprogo. Na sprejemu in koncertu, ki ga je ob tej priložnosti priredil Mario del Monaco, medtem ko ga je na klavirju i spremljal Bogdan Babič, so bili podpredsednik Zveznega | izvršnega sveta Edvard Kardelj in njegova soproga, pod-> predsednik Zveznega izvršne-! ga sveta Aleksander Rankovič, predsednik Ljudske skupščine LR Srbije Jovan Veselinov, < predsednik Sabora LR Hrvat-| ske dr. Vladimir Bakarič, predsednik Ljudske skupščine LR Slovenije Miha Marinko s | soprogami, predsednik Izvršne-1 ga sveta LRS Boris Kraigher i s soprogo, Slobodan Penezič, ! Ivan Maček in Slavko Komar s soprogama ter drugi gosti. Po koncertu je predsednik Tito izročil Mariu del Monacu visoko jugoslovansko odlikovanje, Red jugoslovanske zastave II. stopnje. Obisk naših parlamentarcev na Japonskem in v Kambodži Beograd, 28. marca. (Tanjug) Jutri bo odpotovala na Japonsko in v Kambodžo naša parlamentarna delegacija pod vodstvom predsednika Zveznega zbora Zvezne ljudske skupščine dr. Mladena Iveko-viča. V delegaciji so ljudski poslanci Milka Kufrin, Djoko Pajkovič, Elisije Popovski, Ibrahim Maglajlič in inž. Karmelo Budihna. Ganski veleposlanik prepel v Beograd BEOGRAD, 28. marca (Tanjug). V Beograd je nocoj z letalom prispel prvi ganski veleposlanik v Jugoslaviji Simon Wellinton Kumaii. Na beograjskem letališču ga je sprejel in pozdravil šef protokola državnega sekretariata za zunanje zadeve. Skrčen pretiram obiskov Hruščeva? DIJON, 28. marca (AFP). — Sovjetski ministrski predsednik Hruščev, ki potuje po Franciji, je danes popoldne prispel te Marseilla v Dijon. V Dijonu si je ogledal tovarno diekibričriih lokomotiv in nekatera nova naselja. Zvečer mu bodo priredili sprejem v prefekturi in večerjo v mestni občini. minister Amory do jeseni odstopiti in se umakniti iz ais-tivnega političnega življenja. Sodi, da bi v tem primeru postal novi finančni minister sedanji zunanji minister Sel-wyn Lloyd. Ni pa gotovo, kdo bi potem prišel namesto Sel-wyna Lloyda. »Daily Mail« meni, da bi Macmillan lahko imenoval ministra za letalstvo Duncana Sandysa. Kongres poljskih študentov Varšava, 28. marca (Tanjug) Četrti kongres Zveze študentov Poljske je sprejel resolur-cijo, v kateri pozdravlja pozitivne spremembe, ki se zdaj dogajajo v mednarodnem študentskem gibanju. Na kongresu so sprejeli več sklepov, V katerih priporočajo boljšo povezavo višjih šol z življenjsko prakso in proizvodnjo in zahtevajo, naj bi učne programa prilagodili v skladu z napredkom znanosti, razširili po-idš tujih jezikov in izboljšali študij po diplomi. Jugoslovanski delegat Dušan Mitevič je podpri pobudo za sodelovanje študentskimi organizacij vseh evropskih, držav in drugih celin. Govoril je tudi o tem. da bi bilo treba razširiti konkretno sodelovanje med jugoslovanskimi in poljskimi študenti, ill ..poudaril, da bi bilo takšno sodelovanje zelo koristno. Razgovori za trgovinsko menjavo s Poljsko Varšava, 28. marca (Tanjug). Skupina jugoslovanskih in poljskih strokovnjakov je začela pripravljalne razgovore o dolgoročni trgovinski izmenjavi strojev in naprav med Jugoslavijo in Poljsko. Ti razgovori bodo podlaga za sklenitev petletnega sporazuma o trgovini za obdobje od 1961 do 1965. Volitve v Argentini Buenos Aires, 28. marca (Tanjug). — Naj novejši podatki z včerajšnjih volitev v parlament kažejo, da je vladna stranka nespravljivih radikalov doživela neuspeh. Pri štetju glasov so ugotovili, da je desno krilo opozicijsikih radikalov dobilo 1,825-668 glasov, vladni nespravljivi radikali pa so jih dobili 1,497.684. Belih listkov, oddia-nih za peroniste, komuniste in katoliške nacionaliste, je bik> 1,623.748. Danes se ie nadaljevalo štetje glasov, vendar sodijo, da ne bo bistvenih sprememb. Na podlagi delnih rezultatov volitev bi lahko sklepali, da sta desni center in delavska levica zmagala nad vladno stranko. Toda številni tukajšnji opazovalci sodijo, da s© sil strankami z krogi, bo morebiti prišlo do -^€rajšnjimi voli1Jvami ci mno- go premaknilo, pač pa da so bile volitve v nekem smislu neuradni plebiscit o vladni gospodarski in socialni politiki. S helikopterjem v Čamp David Washington, 28. marca — (AFP). Predsednik Eisenhower in britanski ministrski predsednik Macmillan sta danes popoldne s helikopterjem odpotovala v Camp David. Ondi se bosta razgovarjala o majhnih sprememb v programu potovanja predsednika sovjetske vlade Hruščeva po Franciji. Ti krogi sodijo, da potekajo številni obiski preveč v naglici in s tem izgubijo vsak namen. Spremembe v britanski vladi? London, 28. marca. (Tanjug) Današnji »Daiily Mail« ponovno napoveduje bližnje spremembe v britanski vladi. List V petek popoldne se je posebno letalo zahodnonemške Lufthanse spustilo na tokijsko letališče in izložilo visoke goste: kancler dr. Adenauer je po dolgem in izčrpnem obisku v ZDA prišel v go?te na Japonsko. — Spremljajo ga zunanji minister von Bientar.o, vrsta gospodarskih strokovnjakov, hčerka in sin. Kaj bi po izčrpni in Intenzivni Adenauerjev! turneji po ZDA utegni; politično pomeniti njegov obisk na japonskem, bi bilo prezgodaj ugibati. Komentatorji napovedujejo, da bo z državnik: otoške dežele Izmenjal gledišča o glavnih problemih, ki bodo prišli na dnevni red »vrha«, sicer pa, da »se bo posvetil v prvi vršiti turizmu«. Ne glede na to, kakšna bosta politični pomen in obseg Adenauerje-vega obiska, pa le-ta nudi priložnost za nekaj besedi o Japonski; morda zato, ker sta si Nemčija in Japonska v nečem močno podobni: obe sta bili v minuli vojni zaveznici; obe sta bili poraženi in sta prva leta močno občutil: posledice poraza;; obe sta se, ko se je začela zaznavati hladna vej-na, začeli neverjetno hitro in uspešno dvigati iz ruševin; in končno, obema je pri povojnem preporodu nudiia kar najbolj široko pcmoč — Amerika. Vsi vemo, da je Japonska azijska država, zato bi vsakogar presenetilo vprašanje kot na primer »Ali je Japonska zares čisto azijska država?« — Če bi pogledali karto geografske strukture njenega gospodarstva, bi morali začudeno priznati, »da Japonska pravzaprav ni čisto azijska država«, posebno še. če bi to karto primerjali s predvojno in če bi upoštevali perspektivno smer, ki jo je dose-damjl razvoj že nakazal. x — x Da bi razumeli politiko določene dežele, je treba poznati silnice njenega gospodarskega razvoja In strukturo ctfersaga gcLpodairsLva. Morda velja Japonski »čudež« piše, da namerava finančni i zadnjih sovjetskih predlogih o opustitvi atomskih poskusov in razorožitvi bo pravilo za Japonsko še bolj kot za diruge države. V življenju te otoške države prevladujeta dve konstanti: Zemlja je zelo revna; prav tako tudi tisto, kar skriva v sebi, to je rudna bogastva. Medtem ko je po površini za dve petini večja od Francije (ob še enkral večjem prebivalstvu), ima Japonska samo 17 odstotkov obdelovalne zemlje, medtem, ko jo je v Franciji približno 60 odstotkov ..... Zato mora Japonska uvažati 80 odstotkov vseh surovin, 80 odstotkov železne rude, 60 odstotkov žita itd. Izredno »bogastvo« Japonske pa je prebivalstvo, bodisi kvantitativno, bodisi kvalitativno. Na 92 milijonov ljudi pride 43 milijonov zaposlenih, kar sodi med naj večje odstotke na svetu. Kvaliteta japonskega prebivalstva nenehno narašča in sodi v svetovnem merilu med zelo visoke, za kar gre zasluga predvsem dobremu, devet let trajajočemu obveznemu šolskemu si. stemu, ki je seveda posledica neizprosne gospodarske in socialne nuje. Iz zgoraj navedenih značilnosti nacionalnega življenja japonske države sledi, da mora Japonska veliko in trdo delati, Če hoče živeti; predelava-ti v tujini kupljene surovine in jih znova prodajati v tujino, da bi lahko kupila nove in več, kajti vsako leto je treba najti delo za nekaj več kot milijon ljudi. Japonska je torej velika tovarna, ki dela v glavnem za tujino; zate je tudi glavna skrb japonske politike navezati čim več stikov z drugimi državami; ni naključje, da je bi! sedanji zunanji minister predsednik Trgovinske zbornice v Tokiu. Kot Nemčija je tudi Japonska po vojni doživela strm vzpon V svojem gospodarstvu, ki je bilo takoj po vojni popolnoma na tleh. Proizvodnja leta 1946 je znašala komaj eno tretjino proizvodnje iz leta 1939. Ze leta 1958 je celotna nacionalna proizvodnja za trikrat prehitela predvojno (če jo primerjamo s stanjem v letu 1940 pa se je podeseterila), nacionalni dohodek pa je dosegel 25 milijard dolarjev (polovico francoskega), to je za 70 odstotkov več kot pred vojno. Japonsko gospodarstvo po vojni ni doživelo samo velike ekspanzije (povečanje proizvodnje znaša na leto okrog sedem odstotkov), marveč tudi globoko in bistveno spremembo svoje strukture. Medtem ko je bil pred vojno poudarek na lahki Industriji, je po vojni dobila prednost težka industrija. V splošnem, trikratnem povečanju proizvodnje, v primerjavi s predvojno, s*o različne panoge gospodarstva, oziroma industrije, različno zastopane. Medtem, ko se je proizvodno a usnjarske industrije zmanjšala za pet odstotkov in se je tekstil povzpel le za deset odstotkov, sta kemična in papirna industrija poskočili za več kot 100 odstotkov nad predvojno raven, petrolejska industrija in industrija orodnih strojev pa celo za 300 odstotkov____ Ne kaže pozabljati, da sta zadnji dve panogi (petrolej in orodni stroji) dosegli štirikrat višjo raven kot v času naijvečjih naporov med vojno. Prav tako ne kaže pozabljati, da je prišla Japonska tiho, brez trušča, na prvo mesto v ladjedelništvu, da ima pri- mat v proizvodnji elektronskih In farmacevtskih proizvodov kar zadeva kvaliteto, da je na petem mestu po proizvodnji Ln potrošnji električne energije itd. Itd. Ustrezno tem spremembam so sde-dili premiki v socialni strukturi prebivalcev. 10 odstotkov vseh zaposlenih ljudi dela v tovarnah, ki imajo več kot 500 delavcev; tistih, ki delajo v tovarnah z več kot sto delavci je 25 odstotkov, število tistih, ki zaslužijo od 40.000 do 50.000 jenov pa cenijo aa 4 do 5 milijonov; Le-ti čutijo, da so na' socialni lestvici priviligirani in da so bližji zahodnoevropskemu delavcu kot pa tistim Japoncem, ki se ubadajo z ročnim delom po družinskih obrtniških delavnicah ali pa s kmetovanjem na skopi zemlji. Socialni premiki so v ozki povezanosti s konkurenčnostjo japonskih proizvodov: čeprav so japonski proizvodi Še neprimerno cenejši od enakih v zahodni Evropi ali Ameriki, pa se japonske cene, spričo zboljšanja življenjske ravni japonskega delavca, že gibljejo v smeri cen evropskih proizvodov, Japonska, tradicionalna dežela dumpinga in »ur na kilograme« pa se začenja pritoževati,' da ji že konkurljajo tekstilni proizvodi iz nekaterih azijskih držav ... Kot smo že omenili, mora Japonska uvažati, predelovati in izvažati, če hoče, da se preživi. Njen uvoz je dosegel tri milijarde dolarjev, njen Izvoz pa je za 100 milijonov manjši. Številka postane nekoliko bolj zgovorna, če ji dodamo drugo: vrednost japonske zunanje trgovine predstavlja 13 do 14 odstotkov japonskega nsc tonalnega dohodka. Ce primerjamo to razmerje e predvojnim, ko je japonska zunanja trgovina znašala 25 odstotkov to je četrtino vrednosti nacionalnega dohodka, nam to razmerje zgovorno kaže gibanje življenjske ravni na Japonskem. Spremembe v strukturi nacionalnega gospodarstva, ki smo jih omenili, se globoko odražajo tudi v strukturi japonske zunanje trgovine, bodisi v asortimanu, bodisi po partnerjih. Tri četrtine predvojnega Izvoza je šlo v neindustrijske dežele (60 odstotkov v Azijo) in 65. odstotkov uvoza je prišlo Iz neindustrijskih dežel (50 odstotkov iz Azije). V letu 1958 pa vidimo, da se je izbor partnerjev vsebinsko spremenil: 1© še 62 odstotkov izvoza odpade na nerazvite države (odstotek za azijske države se je zmanjšal skoraj za polovico, na 33 odstotkov), In le 52 odstotkov uvoza prihaja še Iz nerazvitih držav (samo 22 odstotkov iz Azije, to je za 28 odstotkov manj). Medtem ko neindustriaHzirane države izgubljajo teren v japonski zunanji trgovini, pa narašča udeležba industrializiranih partnerjev: v izvozu od 25 odstotkov na skoraj 40 odstotkov, od' tega 16 odstotkov na ZDA in 12 odstotkov na Evropo, v uvozu pa so industrializirane države zavzele polovico obsega, od tega ZDA 46 odstotkov .... Navedene Številke odkrivajo: da povojna Japonska s svojo ekonomijo ni zakoreninjena v Aziji; da država nenehno tudi relativno povečuje sodelovanje z visoko Industrializiranimi deželami in predvsem, da so ZDA najbolj angažirani japonski partner, bodisi kot dobavitelj, bodisi kot kupec. Ta dejstva, posebno pa zadnje, nedvomno odločilno vplivajo tudi na japonsko zunanjo politiko in na njen položaj v svetu, K. Šuštar Potres v Zahodni Nemčiji Stuttgart, 28. marca (AFP); Seizmografski zavodi v Stuttgartu, Tiibingenu, Heidelbergu in Ravensburgu so davi od 2,54 zabeležili močan potres jakosti 6 magnitud. Središče potresa je bilo na področju Sigmarin-gena, nedaleč od jezera Konstance. To je bil že drugi potres v zadnjih petih dneh v jugozahodni Nemčiji. Skladišča za orožje tudi v Belgiji Bruselj, 28. marca (Reuter) Obrambna ministra Belgije in Zahodne Nemčije Arthur GUson. in Josef Strauss sta danes podpisala sporazum o ustanovitvi skladišč za konvencionalno orožje na področju obeh držav. Ta dokument označujejo za »sporazum o sodelovanju na področju preskrbovanja v okviru Atlantske zveze«. Ponesrečen poskus Washington, 28. marca (AFP). Poveljstvo ameriške mornarice je danes objavilo, da se ni posrečila prva izstrelitev rakete »Polaris« s podmornice, ki je bila pod gladino. Niso objavili, zakaj se poskus, ki so ga opravili včeraj blizu kalifornijske obale, ni posrečiL Poveljstvo ameriške mornarice je tudi objavilo, da bodo pospešili zgraditev sedmih podmornic za izstreljevanje raket »Polaris«. Dve podmornici v ta namen, »Patrick Henry« in »George Washing* ton-«, so že zgradili. ß --- KULTURA IN PROSVETA ZA UČINKOVITO FILMSKO USTVARJALNOST Uspeh jugoslovanskega koreografa Dunaj, 28. marca (Po telefonu). Dimitrija Barliča, koreografa beograjske Opere, brali današnji dunajski tisk kot pomembnega umetnika, ki Je v interpretaciji baleta našel pot med klasično-romantično tradicijo in 3*ilom našega stoletja. Izreden uspeh, ki ga je r soboto zvečer doživela premiera baleta Sergeja Prokofjeva »Romeo in Julija- v dunajski Državni operi, pripisujejo kritiki v odločilni meri jugoslovanskemu gostu. Dimitrije Barlič gostuje že več kot leto dni v dunajski Operi kot glavni koreograf in Je že z dosedanjimi baletnimi vložki v opernih delih vzbudil precej pozornosti. »Romeo in Julija- je njegova prva celovečerna koreografija v hiši na Ringu, zato je njegov uspeh toliko bolj pomemben. S. F. SLOVENSKI FILM V PULJU Na letošnji filmski festival v Pulju bo naša proizvodna hiša »Triglav film« zagotovo poslala »Veselico-, film, sneman po noveli Bena Zupančiča, v režiji Jožeta Babiča, in še drug celovečerni umetniški film — »Agent X-25-, ki je ustvarjen po romana Milana Nikoliča in ga režira František Cap. SNEMALI BODO »OBISK STARE GOSPE« Znano Dürremnatovo gledališko delo »Obisk stare gospe-, ki smo ga videli tudi na naših odrskih deskah, bodo posneli za film. Znana filmska družba »20-th Century Fox- je že odkupila avtorske pravice za snemanje. ki bo začelo v najkrajšem času. V Zvezi filmskih delavcev Jugoslavije ugotavljajo, da potekajo priprave za puljski festival dokaj slabo. Poročila, ki so prišla iz republiških združenj, navajajo, da je doslej v delu le osem domačih igranih filmov, kar je odločno premalo za tako afirmirano prireditev, kot je puljski festival. Pripravljati bi morali vsaj še enkrat več filmov. Kje naj iščemo vzroke za tako neugoden položaj in kaj naj storimo? Na to vprašanje odgovarjajo funkcionarji Zveze: »Glavni vzrok je pomanjkanje materialnih sredstev. Sedanji sistem finansiranja domače filmske proizvodnje, ne omogoča kontinuiranega dela in zavira izpolnitev družbenega per- i spektivnega plana na film-j skem polju. Da bi se ta problem uspešno rešil, je izvršni odbor Zveze filmskih delavcev sestavil teze za izčrpen elaborat, ki ga bodo poslali odgovornim družbenim organom. Filmski delavci so mnenja, da je treba takoj zagotoviš plansko razvijanje in povečanje proizvodnje. Zato bi morali povečati zvezni fond za finansiranje filmske proizvodnje in hkrati učinkoviteje angažirati tudi republiška sredstva. Razen tega ne smemo več zapostavljati resnega problema pravage umetniških in družbenih vrednot nad vsem neumetniškim in administrativnim. Dogaja se, da v organizaciji filmske proizvodnje estetske I momente često prevladujejo administrativni. Proizvodne filmske skupine, ki naj bi se uveljavile kot ena izmed novih oblik, bi morale odigrat! v tem smislu pomembno, odločeno vlogo. Potrebno bi bilo tu ii, da .se filmski delavci vse širše angažirajo v organih družbenega in delavskega upravljanja v svojih proizvodnih hišah. In še o selekciji filmskih delavcev: v sistemu, ki bo kar najbolj uveljavljal resnične kreativne sposobnosti in vrednosti poedincev — tako režiserjev kot vseh drugih filmskih delavcev, je gotovo jamstvo uspeha. Tu ne gre več za administrativno selekcijo, temveč za sistem svobodnega dogovarjanja filmskih umetnikov in umetniških Sodelavcev. LETOŠNJA ZALOŽNIŠKA DEJAVNOST Premalo Prve dni aprila bo v Zagrebu premiera novega Avalinega filma »►Kočija sanj«. Zanj je napisal scenarij Arsen Diklić, zrežirala pa ga je Soja Jovanovič. — Takoj, še ko gledamo filmsko glavo, se pojavi na planin portret Sterije Popoviča. Vedra uvodna melodija počasi prehaja v starinsko glasbo, izvajano na cimbalu. Slišimo napovedovalčev glas: »»Pozdravljamo vas«, spoštovani in dragi Jovan Sterija Popovič, in vas pozivamo na sprehod skozi vaš čas, skozi mesto, ki sme ga naselili z vašimi osebami (te -»e zdaj predstavijo na ekranu)... Ce jih ne boste spoznali, j?h glejte, kot da jih niste nikoli poznali. Tako kočijo pač lahko vedno najdete v muzeju ali slikanici, toda ljudje... ljudje so se spremenili.« Se motto: vsak dan je ob istem času prispela v vojvodinsko »»palanko« kočija. Z njo se je nekega dne pripeljal lažni pesnik. In nekega dna tudi odpeljal. Bila je to čudna kočija sanj in neostvarjenih želja... strokovne literature Te dni so v Beogrdu na plenarnem sestanku Združenja založniških podjetij pregledali načrte za letošnjo dejavnost, ki so jih predložile naše založniške hiše. Načrti napovedujejo izid 3.587 novih knjig z desetih področij. 2.217 knjig je delo domačih avtorjev, 1.370 pa je prevodov. Tudi letošnji načrti potrjujejo nenehno rast naše založniške dejavnosti, ki je v zadnjih letih dosegla že lepe uspehe. Lansko leto je pri nas izšlo 2.165 novih knjig, domači avtorji so jih napisali 1.577. Torej se bo letos založniška dejavnost povečala za 65 odstotkov. Tudi če bosta do konca leta realizirani le dve tretjini napovedanega programa, bo letošnja sezona bogatejša od lanske. Poleg zvišanja števila bele-trističnih izdaj napovedujejo načrti živahnejše izhajanje novih knjig, ki obravnavajo doslej premalo upoštevana področja; to so dela s področja družbene, prirodoslovne in uporabne znanosti. Več novih knjig bo jugoslovanskim bralcem posredovalo tudi literaturo malih narodov in dela iz manj znanih književnosti, čeprav tudi letos seznam teh del še ni dovolj izčrpen. V zadnjih dveh letih se je močno povečalo število del iz domače in tuje klasične književnosti ter del iz sodobne literature. Načrti za to založ- niško dejavnost so obsežni: Knjižnica srbskih pisateljev bo obsegala 100 zvezkov, dela jugoslovanskih pisateljev 20. stoletja pa bodo napolnila več kakor sto knjig. Zbrana dela Krleže, Andrica, Cesarca, Tina Ujeviča in drugih vidnejših predstavnikov starejše in mlajše književniške generacije pa izdaja kar več založniških podjetij obenem. Prav tako bi tudi uresničenje predvidenega načrta za Knjižnico zbranih del jugoslovanskih pisateljev povezalo naše založniške hiše za več let v tesno sodelovanje. V načrtih za domačo literaturo prevladuje proza, najbolj pogoste so napovedi novih romanov. Kritike in eseji, študije. monografije in drame so redke. Zlasti dramatika in esejistika predstavljata v naši založniški dejavnosti zapleteno vprašanje. Izdajanja teh del namreč 'ni rentabilno in zato se mu naše založbe izogibajo. Nekatera založniška podjetja so na primer kar ukinila svoje zbirke, namenjene dramskim novitetam. Dramski ustvarjalci le redkokdaj doživijo natis uprizorjenega dela. Prav tako le redkokdaj izidejo eseji. Prevodna literatura se tudi letos naslanja zlasti na novejše stvaritve. Dela izpred 19. stoletja so v " seznamih načrtov zelo redka. Prevladujejo prevodi iz zahodnoevropske, ameriške in ruske književnosti. Le malo načrtov zajema literarne ! stvaritve sosednih narodov ali' I vzhodno književnost, pa še ti ne upoštevajo najboljšega izbora. Letos se bo poživila založniška dejavnost tudi na področju strokovne literature. Načrti napovedujejo porast za 15 odstotkov. Izhajala bo predvsem tehnična, kmetijska, medicinska in prirodoslovna strokovna literatura, v njih najdemo le malo del, ki bi obravnavala domačo gospodarsko problematiko. Večina del je po slogu in načinu obdelave namenjena visokokvalificirani in srednje-kvalificirani tehnični inteligenci ter srednjekvalificiranim kmetijskim kadrom, delavci v industriji in obrti bodo dobili le malo strokovnih knjig. Tudi napovedi knjig za izobrazbo odraslih niso zadostne. Letošnji načrti dokaj pogosto napovedujejo izide filozofskih študij. Pomemben prispevek k naši maksištični literaturi bo natis Marxove doktorske disertacije o razliki med Epikurjevo in Demokritovo prirodno filozofijo, izid Nemške ideologije in Kritike Heglove pravne filozofije. V celoti pa je vendarle tovrstna literatura napolnila le majhen prostor v seznamih novih del. Značilno je tudi, da so večje pozornosti deležna starejša filozofska dela, sodobne filozofske študije pa naše založbe ne posredujejo dovolj aktualno. Letos so se izpopolnili načrti za izdajanje socioloških študij in uresničevati jih bo treba z maksimalnimi možnostmi. Hitrejši razvoj družbenih ved je namreč v določeni meri odvisen tudi od poznavanja strokovne literature. Na področju ekonomije napovedujejo načrti 130 novih del in nekaj ponatisov. Še \Tedno pa nihče od založnikov ni pomislil na prevode metodoloških študij 6 ekonomski analizi, jo seznaniti z dosežki mo- derne ekonomske vede v tujini in jih primerjati z domačimi iskanji izpopolnitve ekonomskega poslovanja. V načrtih so napovedani izidi pravnih, poljudnoznanstvenih in glasbenih d*-» ter učbenikov. Tudi zabavna literatura ni zanemarjena. Najbolj pravilno je razumela izdajanje zabavne literature Državna založba Slovenije s svojo zbirko -Kiosk«. Na tem področju napoveduje 16 naših založb 250 novih del. Zveza sindikatov, ki je pregledala letošnje načrte naših založniških podjetij, je v opombe zapisala, da vidijo založbe v bralcih predvsem kupce beletristike. Tistim bralcem, ki bi se radi izobrazili in strokovno izpopolnili, pa dajejo manj možnosti. Ne upoštevajo tudi bralcev s prenizko splošno izobrazbo. Strokovna literatura je pisana za bralce na visoki ravni in ni prilagojena širšim potrebam. Opombe opozarjajo na dejstvo, da nobeno založniško podjetje n1 j pomislilo na natis knjig, ki bi ' služile sistematični izvenšolski izobrazbi. R. Radovič Pravkar prihaja na spored naših kinematografov dolgo pričakovani film »Tetovirana roža« — z veliko umetnico Anno Magnani v glavni vlogi. BflnmnrriiniimiiiHninininHiifiiiiniiiininiHiiHmHiririii.iiiiiiijHiinnoanniiiinimiiHJKJUiiiBEiiif OBISK NA r1 GORIŠKEM tl EDALISCENA S0SKI CESTI Zadovoljna sem, da sem ga spoznala: Goriško gledališče in njegovo poslanstvo. Najprej sem v Dobrovem, Medani in Humu, Šempetru in še marsikje — od Kobarida do Sežane — slišala isti refren: »Že veste, kdaj pride teater iz Gorice?*, potlej sem pa srečala ta požrtvovalni igralski kolektiv. Spoznali smo se v stranskih prostorih grgarske dvorane, kjer so se igralci šminkali med oblanci. Videla sem jih v garderobi zadružnega doma v Humu, kjer gospodarita mraz in prepih. Vendar razumem, kaj spodbuja goriškim amaterjem igralsko vnemo: zagledala sem gledalce, ki so spremljali predstavo v nezakurjeni dvorani, z zavihanimi ovratniki. Srečala sem se z njimi v zapuščeni dvoranici, ko so sedeli na zabojčkih za sadje, na prinesenih stolcih. Sedela sem z njimi v šempeterski dvorani, kjer je imelo Goriško gledališče minuli ponedeljek predstavo Ro-štandove drame -Ne ubijaj!«. Dvorana je pete kategorije, pusta in mračna, občinstvo pa — to so najbolj simpatični ljubitelji gledališča, kar sem jih kdaj videla. Njihova zavzetost in hvaležni aplavz morata spodbujati. Goriško gledališče je samostojna amaterska ustanovna. Občina se je z dotacijo 2,300.000 dinarjev lepo izkaza- la. Pa se ta skrb za gledališče, ki ima prostore v Novi Gorici, na Soški cesti 1, dobro rentira. Izluščim primer: vsako novo naštudirano delo igrajo na domačem odru ali v dvorani okrajne stavbe tri do štirikrat, sledi petnajst do šestnajst gostovanj vsenaokoli. (Predstavo si ogleda povprečno po 253 gledalcev). Pri tem moramo vedeti: da imajo gledališki organizatorji kar naprej hude težave s slabo opremljenimi dvoranami. In zato, ker je njihovo lastništvo marsikje sporno. Najbolje se obnesejo gostovanja v kulturnih domovih in dvoranah, nad katerimi držijo roko prosvetna društva. Nezgode začno največkrat z gostovanji v dvoranah zadružnih domov. Pa tudi ponudbe so močno različne. Efektivni stroški mnogokrat presegajo blagajniški inkaso. Da povem kar naravnost: pri zadnjem gostovanju v Medani, ki ga je zadovoljno pozdravilo 240 Bricev, so imeli 27.200 din efektivnih stroškov (dvorana, biljeter, čiščenje). Posebej so se našteli potni stroški: treba je plačati kamion, šoferja itd. Toda to gostovanje se je še nekako izplačalo; z večino ni tako. Podobne stvari pa niso nikoli ovirale goriških igralcev: vedno znova se odpravljajo na pot, v burji in soncu. Doma je pa tako: dostikrat lahko začno z vajami šele ponoči, po kinu, ki ga tudi vrtijo v gledališki dvorani, po sestankih in občnih zborih, po nastopu gostujoče skupine. Če se odločijo za predelavo v rtovi okrajni stavbi, je vsakokratna postavitev odra zvezana z visokimi izdatki. Gledališče ima kajpak tudi lutkovne predstave. In lutkovno gledališče terja prostor v domači hiši. Se pripis: redne predstave dopolnjujejo matineje za dijake. Bolj se pa gledaliških prostorov že ne da izkoristiti. Za intermezzo: izdanih je 100 abonmajskih vstopnic za novogoriško občinstvo. Takle je pogled čez letošnji repertoar: igrali so Delakovo dramatizacijo -Hlapca Jerneja«. predstavili gledalcem -Sveti plamen« in že omenjeno dramo -Ne ubijaj!«, v repertoar se zaradi različnih želja razumljivo vključuje še -Charleyeva tetka« in zaradi mladega rodu še Čebuljeva priredba »Janka in Metke«. Gledališki ustvarjalni vrh je pomenila uprizoritev Goldonijevega »Sluge dveh gospodov«. Upravnik Darij Bratoš in mladi igralec Jože Jelačin, ki se je po končani Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani odločil za gledališko delo med svojimi ljudmi na Goriškem, sta se ob pregledu repertoarja posebej zaustavila ob noviteti, ki jo pripravljajo prvi v Sloveniji: to je Perovičeva dramska suita -Pod soncem zlede-neli«. Osmo, zadnje delo, je Marija Paravan kot Beatrice v Goldonijevi komediji -Sluga dveh gospodov«. Predstavo v Goriškem gledališču je zrežiral Modest Sancin (k. g.), scenograf je bil Boris Markič brez naslova. Čakajo novih tekstov, da bodo aktualni. Sami vedo, da bodo morali v prihodnosti stremeti h kvalitetnejšemu izboru. Poskrbeti bo treba za široko gledališko vzgojo, pogovore pred predstavami in po gostovanjih, za gledališki klub na gimnaziji. Zraven se pritikajo še stalno sodelovanje z igralskimi skupinami Svobod in prosvetnih društev, levji delež pri okrajnih in občinskih gledaliških tečajih in še desetina drugih dolžnosti. Sicer pa ni nič lažjega, kot napletati ugledne načrte in govoriti o izbranem repertoarju, kot navadno govorimo slučajni potovalci v slabo poznani gledališki svet. Kajti v resnici je prav težko najti ustrezne tekste, primerne za amaterski igralski kolektiv, za najrazličnejše gledalce, za dvorane brez osnovne opreme, da o »svetlobnem parku« ne govorim. Goriško gledališče ima tak osnovni fundus: nekaj garderobe in scenske opreme, nekaj najnujnejših reflektorjev. To skromno imovino posoja društvom in igralskim skupinam. Posoja, kar ima, od šmink do najnujnejših reflektorjev. To je eno izmed najskromnejših in najradodarnejših gledališč. Zgodilo se je, da so prišli v gledališko upravo amaterji iz Loke nad Kromberkom. Na vsak način so hoteli igrati »Vražje dekle«. Začela so se pogajanja: zakaj ni najbolje, udariti kar s Calderonom della Barca. Čemu ne bi raje izbrali kak primernejši tekst. Takoj so se razpletla stara vprašanja: -Kateri pa naj bi bil ta tekst? Kako naj ga staknemo in razmnožimo? Vse je prav, le kulis nimamo, ne kostumov, ne prebitega cvenka. In če bi cvenk še našli, kdo bo režiral?« Ugovor: -Kdo bi vam pa režiral Calderona?« je ostal brez odmeva. Tako se je primerilo mlademu Jelačinu, da že tedne ni prišel do kino predstave, čeprav vrtijo filme v gledališki hiši. Zdaj režira v Braniku, potem bo režiral v Brdih. In kdo pojde v Loke nad Kromberkom? Goriško gledališče živi v glavnem od -uvoženih« režiserjev. Naglo seznanjanje in naglo razhajanje gotovo nista v najboljši prid enovitemu gledališkemu delu. Toda tako prihaja goriški. amaterski kolektiv do profesionalnih režiserjev in to je vsekakor koristno. V dvorani na Soški cesti 1 se zvrsti v gledališki sezoni poleg šestih predstav SNG Trst še več drugih občasnih gostovanj. Pridejo Jeseničani, ljubljansko Mestno gledališče in manjše komorne skupine. Nastopajo igralci iz solkanskega društva — Goriški teater pa se odziva občinstvu — od Kobarida do Sežane — in zato mu bom preprosto rekla Gledališče na soški cesti. MARINA GOLOUH v • Glasbena umetnost, še posebej operna, ima pri nas zelo mnogo privržencev. Naše občinstvo ima tudi svoj razvii okus, na splošno lahko govorimo o lepi glasbeni kulturi opernih in koncertnih obiskovalcev na Slovenskem. Hkrati je znano, da imamo na primer v Ljubljani kvalitetne glasbene ansamble, ki uživajo ustrezen sloves tudi v širšem okolišu. Tako ima naše mesto vse poglavitne pogoje, da se razvije v pomembno glasbeno središče: seriozno glasbeno produkcijo oziroma reprodukcijo in pa zahtevno občinstvo, ki pobudno vplivata drug na drugega. Seveda pa ne sme ostajati pri tem, ne smemo se zapirati v lasten krog, v katerem bi nemara kmalu oglušeli za nove in drugačne zvoke, ki se pač porajajo zmeraj in spet vsepovsod. Zlasti še, ker je naše občinstvo — in o njem je zdaj beseda — že dostikrat dokazalo, na zna prav razumeti in ceniti najvišje domače in svetovne dosežke in da ima zaradi tega tudi vso pravico, slišal in doživeti jih na domačih odrih, v svojih dvoranah. Pred kratkim se je peljal skozi Ljubljano Mario del Monaco. trenutno gotovo prvi tenor največjih opernih hiš na svetu. Nastopil je v B*»cgradu in Zagrebu, v obeh naših kulturnih središčih je fcb sprejet s primernim navdušenjem. Nekaj časa smo željno ugibali a i vendar pride tudi v Ljubljano ali ne, potem se je položaj brž »razjasnil«. Poslednja vest je prišla iz Zagreba, od koder je Mario del Monaco preko našega dopisnika poslal pričujočo fotografijo z lastnoročnimi »prisrčnimi pozdravi bralcem Bela« • •. Takih in podobnih primerov smo doživeli že več. Konec prejšnjega tedna je Izšla v našem listu notica z naslovom »Gostovanja tujih umetnikov«. Agencija Tanjug je zbrala podatke o glasbenih umetnikih, dirigentih, pianistih, pevcih itd., ki bodo prihodnji mesec gostovali v Jugoslaviji. Dejali bi, da se obeta prav lep program, ki priča o tem, da je naša d.ža' a tesno vključena v mednarodno kulturno dogajanje in sodelovanje. Toda spet nam je padlo v oči, da je Ljubljana v tem poro-čilcu oziroma v tem načrtu gostovanj malokrat, premalokrat omenjena. Marsikoga cd od.ič-nih gostov ne bo k nam. In zdi se nam čas za javno vprašanje, bi ga naslavljamo na Koncertno direkcijo, na vodstvo Opere, na upravo Slovenske filharmonije — na vse tiste, ki imajo ali ki naj bi imeli besedo pri tem: zakaj je naše mesto v primeri z drugimi jugoslovanskimi središči prikrajšano za marsikateri pomemben nastop tujih umetnikov, tako ansamblov kot posameznikov? Ali so naše možnosti res tako različne ali pa organizatorji morebiti menijo, da imamo drugačne potrebe? Morda je to izraz posebne programske politike? Ali pa, spričo nekih objektivnih težav, samo znamenje preveč popustljive volje? Prepričani smo, da ta vprašanja vznemirjajo širok krog našega glasbenega občinstva in pravzaprav vso kulturno javnost. V njenem imenu pričakujemo tudi ustreznega pojasnila. V Subotici ekonomska fakulteta V Subotici bodo že letos jeseni preosnovali višjo ekonomsko komercialno šolo v ekonomsko fakulteto. Za to so dani tudi materialni pogoji, saj razširitev šole ni vezana z večjimi materialnimi izdatki. Poslom; e dosedanje višje šole bodo do ieseni delno razširili. Do takrat pa bodo zgradili tudi dve predavalnici za okrog 300 slušateljev. Poleg tega bod0 v Subotici jeseni odprli dve novi višji strokovni šoli, in sicer višjo strojarsko in višjo gradbeno šola • V V m igrišč V TRBOVLJAH JE OB ZAPOSLOVANJU MATER OTROŠKO VARSTVO VEDNO BOLJ PEREČE se je igrati tako prijetno. — JEDILNIKI Kosilo: Kostna jaha z zdrobovim rižem, porov golaž, krompar v kosah, sadni sok. Večerja: Jajca s sirom, šipteor čaj. ZDROBOV RIŽ: 3 dkg margarine ali masti, i jace, 2 žlici mleka, 8 dkg belega zdroba. soL Maščobo dobro umešamo, dodamo 'jajce, mleko, sol dn zdroib» Ko juha zavre, pretlačimo zmes z gobico skozi polovičen strgal-nik. POROV GOLAŽ: 60 dkg pora, 30 dkg govedine, 5 dkg masti. X žlica sladke paprike, 3 žlice paradižnikove mezge, 1 strok česna, 1 krompir. Zrezano govedino hitro opečemo, dodamo papriko in na tamle«, kolobarje zrezan por. Prilijemo malo vroče vode in dušimo. Ko je meso mehko, dodamo drobno nariban krompir, s soljo strt česen in paradižnikovo mezdo. Malo prevremo in serviramo. JAJCA S SIROM: 4 rezine belega kruha. 4 rezine sira, 4 jajca, malo surovega masla, mleka m soli. v posodo damo maslo, kruhov« rezine poškropimo z mlekom, da se napoje. Zložimo jih v posodo, po vrhu damo rezine sira in na vsako ubijemo po l jajce. Osolimo in postavimo v pečico da zakrkne. Kosilo: Mbžganova juha, špi- načna narastek, solata. Večerja: Testenine z jajci, motovilec. MO ŽGAN OVA JUHA: 20 dkg možganov, 3 dkg masti, 3 dkg moke, malo čebule, zelen peteršilj, sod, gJPer» muškatni orešček, 2 žean- Napravimo svetio prežganje a - čebulov zadajemo, dodamo zrezane možgane in vse dišave, serviramo z opečenim kruhom. Špinačni narastek: is» krompirja. «/* kg špinače, slan krop, 6 dkg surovega masla «! testenine z jajci: 'h kg te- ,kr°P> 5 <*S masti, PO-logco čebule, 3 jajca, četrt EtS mleka, zelen peteršilj. Testenine skuhamo in jih opiak-nemo s toplo vodo. Na masti prepražimo Čebulo, j!) dodamo teste-m®€» v mleku razžvrkljana jajca in sesekljan zelen peteršilj. Nekoliko popečemo v pečici in serviramo. Kosilo: Zdrobova juha, nadete ohrovtove glavice, pire krompir, sadje. Večerja: Pikantna polenta, solata. NADETE OHROVTOVE GLAVICE: 2 ohrovtovi glavici, 25 rifcg zmlete govedine (ali svinine), sol, 3 dkg masti, 1 Jajce, 10 dkg kruha, 1 čebula, malo mleka. Omaka: 2 dkg masti, l čebulica, V* žlice sladkorja, l žlica moke, četrt lit. redke paradižnikove mezge, sol in 1 žlica smetane. Ohrovtove glavice operemo, izdolbemo kocen in odstranimo srčiko. (Vdolbina naj bo velika za 1 pest.) Napolnimo jo z nadevom in prevežemo z vrvico čez sredino. Postavimo jih v globljo kozico, prilijemo zajemalko vode, dobro pokrijemo in dušimo. K dušeni glavi dodamo pripravljeno paradižnikovo omako, prevremo in nazadnje dodamo smetano. Nadev: Na masti zarumenimo čebulico, dodazno zmleto svinino ali govedino, v mleku namočen, ožet in pretlačen kruh, jajce in soL PIKANTNA POLENTA: */* 1 mleka, l 1 vode, sol, Vi l polente, 10 dkg prekajene gnjati, 10 dkg trdega sira, 5 dkg margarine. Vlij vodo in mleko skupaj, osoli ter skuhaj polento. Malo pred serviranjem dodaj na koščke narezano gnjat in margarino, na porcije pa nariban sir. Kosilo: Solata, bržole s smetanovo omako, pire krompir, skutina krema. Večerja: Krompir z maslom, mleko. BRŽOLE 2 večji ali manjše bržole. soL pe-prika, žličko moke. žličko olja. 1 dkg snr. masla ali masti, pol čebule, malo kostne jnhe, 4 žličke kisle smetane. 1 dkg snr. masla, 2 korenjčka. košček zelene. 10 dkg cvetače, sed. Bržole na robu 2 krat zarežemo, da se pri pečenju ne skrčijo, jih osolimo, potresemo s papriko in moko ter na oljn hitro opečemo na obeh straneh. Na maščobi prepražimo sesekljano čebnlo, prilijemo melo kostne jnhe. pridamo opečene bržole. jih pokrijemo in dušimo. Na koncu dodamo smetano in na _ snr. dušeno — drobno zrezano zelenjavo. SKUTINA KREMA Četrt kg sknte. 1 manjšo skodelico mleka. 2 žlici sladkorja, pol va-nilijevega sladkorja, sok 1 pomaranče in pol limone. Skuto pretlačimo, prilivamo polagoma mleko, med šanjem dodajamo sladkor in Ob konen primešamo lahko b ! trd sneg 1 beljaka. Prihajamo v letno dobo, ko nam trg nudi v velikih količinah in po nižjih cenah tako važno živilo — jajca. Danes bi radi povedali o njih kaj več. Kakor mleko, so tudi jajca posebno polnovredno živilo, ker vsebujejo tudi za odrasli organizem skoraj vsa hranila, ki telo grade, in ga ščitijo. Ce primerjamo jajca z mlekom ali mesom, bi srednje težko jajce ustrezalo 200 g mleka ali 100 g mesa. Mimo polnovrednih beljakovin, ki so v beljaku, vsebujejo jajca oziroma rumenjak še maščobo, rudninske snovi in vitamine A, B, D, E, le vitamina C ne vsebujejo. Jajca vsebujejo spomladi in jeseni precej več vitaminov kot zimska jajca, na kar seveda vpliva krmljenje. Lepo rumeno ali oranžno obarvan rumenjak ima več vitamina A kot pa rumenjak blede barve. Kokoši, ki se pasejo, imajo navadno bolj rumen rumenjak kot samo krmljene. Krma sama zelo vpliva na kakovost jajca, zato se količina hranilnih snovi do neke mere spreminja, kot se spreminja krma. Jajce je obdano z lupino, ki je bele ali rjave barve. Barva lupine ne vpliva na kakovost jajc, zato je popolnoma nepravilna trditev, da so jajca z rjavo lupino več vredna kot z bek> lupino. Rjava ali bela barva lupine je le pasemska lastnost kokoši in nima zveze z vsebino jajca. Pod lupino sta dve opni, nato beljak in v sredi plava rumenjak, ki je povezan z vezmi na obe konici notranje osne. Cim starejše je jajce, Dve obleki in plašč za pomlad ne dni Problemi na Bovškem Razbremenitev družin terja tudi lastno pripravljenost - vazno Na razne načine jih pripravljamo otrokom, bolnikom in z njimi bogatimo prehrano zdravih se giblje med najmanjšo 45 g goj so sveža, čista jajca, do- Jajca tem bolj vezi popuščata in se vodeni ta. Zato najdemo pri starem jajcu rumenjak vedno na nasprotni strani, kjer je ležalo jajce. Rumenjak je namreč lažji od beljaka in splava proti robu lupine. To najbolje opazimo pri trdo kuhanem jajcu. Organizem najbolje izkoristi hranilne snovi jajc, če so ta v mehkem ali polr.'.ehkem kuhanem stanju. Ce hočemo trdo kuhano jajce v organizmu čim bolje izkoristiti, ga moramo dobro zgristi. Zaradi vsestranske uporabnosti beljaka, rumenjaka ali celega jajca, je to živilo važna sestavina prehrane otrok, bolnih, okrevajočih in zdravih ljudi. Zelo važno vlogo imajo jajca v dietni prehrani, še posebej pa so cenjena v prehrani za sladkorno bolne, ker vsebujejo zelo majhne količine ogljikovih hidratov. KUPUJMO LE SVEŽA JAJCA Dobra sveža jajca imajo motno svetlečo lupino, vendar pa jasno barvo — belo ali rjavo. Pore — luknjice so vidne in niso zamašene. Sveža jajca so težka in če jih potresemo v roki ne klopotajo in nimajo nikakega vonja. Jajca lahko tudi presvetlimo, tako da vsako posamezno pogledamo pred žarnico. S tem ugotavljamo svežost jajc. Ce je notranjost motna, neprozorna, je jajce neuporabno. Stara jajca se zelo svetijo. Tudi vložena jajca lahko ločimo od svežih. Jajca, ki so biila vložena v apnu, imajo motno-sivkasto lupino, zaprte pore, ki jih vidimo kot majhne bele pike. V garantolu vložena jajca so prav tako motne barve, pore pa so sivkasto obkrožene. Kupujmo čista jajca. Za vlaganje kupujmo jajca v aprilu in avgustu. Tedaj so jajca dobra in sveža in je tudi njihova cena naj nižja. Mimo kokošjih jajc nam trg nudi tudi račja jajca, ki se po barvi in obliki razlikujejo od kokošjih. Njihova barva je be-lo-zelenkastomodrikasta. Račja jajca so mnogokrat okužena s klicami, ki povzročajo para-tifus. Zaradi tega moramo račja jajca kuhati 10 minut, da se klice s tem uničijo. Tudi račja jajca so v kuhinji vsestransko uporabna, vendar jih ljudje zaradi predsodka, da so slabša od kokošjih ne uporabljajo. So pa tudi manj obstojna, t. j. se hitreje pokvarijo kot kokošja jajca. Kokošja jajca imajo različno velikost in težo. Teža jajca m največjo tudi več kot 65 g. Povprečna teža srednje, velikega jajca je 54 do 58 g. Teža pa s starostjo jajca pada, ker iz-hlapeva voda skozi luknjičavo jajčno lupino. Pri izhlapevanju vode postaja beljak vedno bolj tekoč; rumenjakova kožica je vedno bolj. neelastična. Voda prodira iz beljaka v rumenjak, ki postaja zato vedno večji. Ce je jajce sveže in ga razbijemo, ostane rumenjak v okroglem kupčii, med tem, ko se pri staranju rumenjak raztegne in razlije. Ce je rumenjak popolnoma razlit, v jajcu, je znamenje zedo starega jajca, ki ni več primemo za človeško prehrano. Skozi luknjičavo lupino pa se jajca tudi lahko okužijo z mikroorganizmi, posebno če so zamazana s kokošjim blatom. Tudi plesniva jajca niso užitna. Pri presvetijevtanju se pokažejo črne in zelene lise, ki so pod lupino. KAKO JAJCA SHRANJUJEMO? Načini shranjevanja se med seboj bistveno razlikujejo. Po- | bro kanservirano sredstvo, cista posoda in prostor, kjer konserve spravljamo. Jajca pred shranjevanjem ne umivamo, ker s tem omogočamo bakterijam lažji predor skozi lupino v notranjost in tako tudi večjo možnost kvarljivosti. Za krajšo dobo shranjujemo jajca v temnem, zračnem in hladnem prostoru, najbolje vložene v kartone z vdolbinami. V večjih količinah shranjujemo jajca v posebnih hladilnicah s temperaturo od + 1 do +4° C, kjer ostanejo jajca lahko tudi 1 leto. V manjših obratih in domačih gospodinjstvih pa vlagamo jajca v konservirane raztopine. Za kanserviranje jajc je primerna kameninasta pa tudi pološčena posoda. Bi*i pa mora cela in kot za vsa ostala shranjevanja živil, dobro očiščena in pomita, da čim bolj odstranimo, oziroma uničimo škodljive klice. Jajca morajo biti sveža. Pri kupljenih jajcih ugotovimo svežost tako. da vzamemo raztopino soli: na 1 liter vode eno pest soli. V to raztopino polagamo jajca. Sveže jajce pade na dno, ker je enakomerno težko, starejše jajce plava v sredi, staro pa splava na vrh. Teh ne smemo vlagati, temveč jih sproti porabimo. Najstarejše konservitrno sredstvo je apneno mleko, ki je doslej še najbolj priljubljeno, prav zaradi enostavnega načina. Za apneno mleko vzamemo dobro gašeno apno, ga raztopimo na 10 1. vode pol kilograma apna in pustimo, da se dobro raztopi, nato šele prelijemo čez jajca. Tekočina mora stati 4 do 5 prstov nad jajci, nato posodo zavežemo. Ce tekočina izhlapi, moramo doliti prav tako raztopino. Staranja jajc tu ne moremo preprečiti, vendar je proces staranja počasnejši. Jajca, konservirana v apnenem mleku imajo ta nedostatek, da se beljak težje stolče v sneg, pa tudi lupina rada pri kuhanju poči. Zato je zelo priporočljivo, da na topem koncu prebodemo lupino z iglo in šele nato kuhamo. Tudi garanta! in vodotopno steklo sta sredstvi za konservi-ranje jajc. Ta sredstva uporabljamo po navodilih, ki jih dobimo v trgovini. Razen jajc dobimo na trgu tudi jajčne konserve: to so zmrznjena jajca in jajčni prah. Jajčni prah pridobivajo s sušenjem jajc v vakuumu ali z razpršen jem. Jajčni prah raztopimo v vodi po navodilih, ki so naznačena na konservah, in ga nato uporabljamo kot sveža jajca. Zmrznjena jajca pripravljajo tako, da sveža jajca razbijejo v posebne pločevinke in jih v globokem hlajenju zmrznejo. Uporabljajo jih v glavnem veliki obrati in slaščičarne. lom ne bi bili prepuščeni ulici Te baze pa bi lahko zlasti ob nedeljah in ob dopustu izkoriščali tudi odrasli. Na Bovškem pričakujejo, da bodo dosegli letos za 80 odstotkov večji bruteprodukt kot v letu 1956, ko je znašal le 447 milijonov din. Te uspehe so dosegli s prizadevanji vseh delovnih ljudi, z delom in pobudami, ki jih je usmerjala Socialistična zveza. Tako so zaposlil!! razpoložljivo delovno silo. pri čemer je našlo‘ustrezno zaposlitev tudi mnogo žena. S tem pa je nastal nov problem: vzgoja in varstvo otrok, Ti so sedaj v mnogih primerih bolj ali manj prepuščeni sami sebi in cesti, ker nimajo niti otroškega igrišča. Otroški vrtci v Bovcu in Čezsoči so premajhni, da bi sprejeli vse otroke zaposlenih mater, Vrh tega je tudi delovni čas od desetih do opoldne v teh vrtcih neprimeren. Nujno bi bilo podaljšati, delovni čas in ga prilagoditi delovnemu času zaposlenih mater in ukreniti vse potrebno, da bi bili otroci, ki zahajajo v vrtec, deležni tudi toplega kosila. Sedaj dobijo le malico. Ustanavljanje servisov v okviru stanovanjske skupnosti še niso niti resno načeli. Zaposlene žene in drugi se ogrevajo za ustanovitev čistilnice, šivalnice in pralnice ter ureditev obrata družbene prehrane, ki naj bi bil ločen od gostinskih obratov, namenjenih turistom- Obrat družbene prehrane, kot si ga zamišljajo, naj bi nUdi-l zaposlenim delavcem in delavkam tudi toplo malico. Na Bovškem naletimo še na miselnost, da mora občina narediti prav vse in nuditi potrebna sredstva za. graditev otroških igrišč ter ustanov in drugih komunalnih naprav, potrebnih za družbeni in življenjski standard. Marsikaj bi se res dalo storiti z manjšimi investicijami, če bi bili ljudje bolj pripravljeni tudi s svojim prispevkom in prostovoljnim delom urejevati pereče' zadeve-Just Perat Pričeske v modnem stilu Vsaka bi morala dajati pričeski prednost pred modnimi muhami. Mnogi trdijo, naj ženska nosi le pričesko, ki ji pristaja in naj se ne ozira na modne zapovedi. Vendar nimajo prav! Ženska mora imeti pričesko, ki ji pristaja in, ki je v skladu z modno sugestijo. Kakšno pričesko naj torej izberemo za letošnjo modno sezono? Italijanski strokovnjaki so se v glavnem odločili za krajke lase, ki so prav^ahlo nakodrani. Njihove pričeske so še vedno napihnjene. Toda to so samo dnevne pričeske, kajti za večer propagirajo — lasulje. Njihove dnevne pričeske so kot nalašč za nas, ob mislih na lasulje pa se bomo le sladko nasmejale. V Parizu, kot vedno, so bili tudi tokrat bolj drzni. Čeprav so nam nove modne linije, ki so dokaj nevsiljive, dade slutiti, da bodo tudi pričeske skromne, temu ni tako. Medtem ko se čudimo zmernosti mode od pet do vratu, nas ta preseneča od vratu do klobuka, Tu velja pravilo: čim više! Seveda te pričeske zahtevajo dolge lase, ki so zavlečeni kar se da visoko in speti na vrhu glave. Te pričeske ne zahtevajo kodram h las, ti so lahko popolnoma ravni. Lahko padajo na čelo, ali pa puščajo čelo razkrito. Tudi ob sencih so zavlečeni nazaj, le redko padajo 1 čez ušesa. Namesto lasnih | sponk uporabljajo tudi trakove, zlasti kadar so lasje močno zavlečeni navzgor, prav na vrh glave, kjer so zavezani s trakom in svobodno padajo. Pričeska, kakršno narekuje letošnja moda Te, sicer drzne pričeske, se mladim zelo lepo podajo, izogibati se jih pa morajo dekleta visoke postave in koničastega obraza. Poleg teh drznih pričesk zavzemajo pomembno mesto tudi preproste, zlasti tiste, ki so podobne pričeskam leta 1930. Velik uspeh žanje tudi pričeska Grete Garbo. Modeme pa so naslednje barve: barva ječmena, naravnega medu, kavnega zrnja in platinasto siva. Torej, tudi letos imamo dovolj izbire, ki ne bo niti težka. Modeme bomo z dolgimi ali kratkimi lasmi, toda samo če bodo ti lepo urejeni. S. M. Med najbolj pereča vprašanja otroškega varstva v trboveljski občini vsekakor štejejo tista, ki zadevajo družine zaposlenih staršev, zlasti žena, ki morajo same skrbeti za družine. Gre za otroške varstvene ustanove, zlasti kombinirane, kamor bi zaposleni starši lahko oddali v varstvo otroke za čas, ko so na delu. Z zaposlovanjem žena postaja ta problem čedalje očitnejši. Družbeni organi in društva ga morajo reševati skupno. V Trbovljah imajo sicer že štiri otroške vrtce, vendar ti še zdaleč ne zadovoljujejo niti po zmogljivosti niti po svojem značaju potreb družin, zlasti ne tistih, pri katerih je varstvo otrok najbolj pereče. Iz enakih vzrokov se družbe, ni delavci že dlje menijo o igriščih. ne najdejo pa ustreznega prostora in tudi ne sredstev za gradnjo. Upoštevanja vredne so sugestije delegatov na nedavni skupščini. Predlagali so gradnjo preprostih objektov, kj so otrokom naj ljubši in so poceni. Razen tega so predlagali tudi, da bi pri delu sodelovala mladina In tudi odrasli državljani. Nadaljnji problem je letovanje trboveljskih otrok. Zaprtost doline, visok odstotek prahu v zraku in bolj nepravilna kot pomanjkljiva prehrana otrok povzroča slabo zdravstveno stanje otrok. Pri zdravniškem pregledu otrok predšolske starosti so ugotovili, da jih je 54% nepravilno hranjenih in ne dosežejo za to starostno dobo nor_ malne telesne teže. Te in ste- NOVA IZDAJA »LJUDSKE KNJIGE« ZA STARŠE Udeleženci nedavne skupščine občinske Zveze prijateljev mladine so opozorili tudi na potre, bo po živahnejši aktivnosti pri organiziranju otrokovega prostega časa. Zastopniki starešinskih svetov so predlagali, da bi ustanovili pionirsko čitalnico. vzgojno posvetovalnico, mladinski kino. kjer bi bile vstoonice no znižan’ ceni. in pionirsko strelišče. Pri tem bi lahko sodelovala mladina, kakor že uspešno sodeluje pri vo_ denju šahovskih krožkov. Zanemarjeno je tudi področje iz-venšolske estetske vzgoje pionirjev m mladine. V litijskem otroškem vrtcu imajo otroci živo igračko, s katero (Foto: Jerala) V seriji pedagoških del, ki jih bo izdalo beograjsko založniško podjetje »Ljudska knjiga« bo letos izšla nova izdaja desetih knjig z naslovom »Moj otrok in.. • « kot priročnik za starše s področja umetnosti, pri rodoslovja in športa. Lepo opremljene in cenene knjige bodo nudile staršem in vzgojiteljem temeljno znanje s področja glasbe, filma, likovne mnetnosti, književnosti, tehnike. športa in pri rod oslov, ja- Druge knjige te izdaje bodo namenjene otrokom in učenju ter otroškim društvom. Nasveti Vogale preprog naravnamo, če jih ponoči obložimo z mokrimi frotirkami. Zjutraj bodo zravnani. Robove tekačev pa obšijemo s trakom kot ga sicer potrebujemo za robove moških hlač. Ce sami popravljamo mešalno baterijo ali pipe v kopalnicah. jih najprej ovijmo z izolira im trakom, da s kleščami ne pokvarimo kroma in hkrati preprečimo, da bi klešče drsele. Polirane in brušene dele orodja, ki rado rjavi, namažimo z navadnim voskom. To je zlasti potrebno, če je orodje shranjeno v vlažnih kleteh. Z voskom namažimo orodje po vsakokratni uporabi. Obravnava le odno6e tudi med starši in otroki. Starši so često v zadregi, ko jih otrok, ki v šoli redno spremlja glasbeno vzgojo vpraša kai s tega področja. Knjige v izdaji »Moje dete in...« jim bodo v takih primerih nudile hitro in uspešno pomoč. V drugi knjižnici — »Družina in življenje«, ki izhaja že nekaj let 'bo to založniško podjetje izdalo v letu 1960 dve knjigi: »Kako uredimo naš dom« ter »Kako se hranimo«. Arhitekt Ante Juraga je napisal prvo knjigo kot priročnik za družine, ki bo pomagala gospodinji urediti svoje stanovanje na sodoben in cenen način. Sodelavci inštituta za prehrano Srbske akademije znano_ sti dr- Dušan Borić. dr. Aleksander Djaja in dr. Milorad Milosavljevič bodo v svoji knjigi. »Kako se hranimo« dali navodila za pravilno prehrano otrok, zdravega in bolnega človeka ter za racionalno uporabo živil. V njej bodo omenili tudi napake Pri naši prehrani-(Preš servis) vilne druge ugotovitve podpirajo trditev, da bi morali oiti vsi otroci trboveljske doline deležni dopolnilne prehrane v mlečnih kuhinjah v obliki malice. na drugi strani pa bi morali priti tako ali drugače na letovanje vsaj za tri tedne, nikakor pa ne manj. Do zdaj pa je letoval komaj vsak deseti otrok iz Trbovelj. Za letos predvidevajo, da jo odšlo na letovanje 740 zdravstveno ogroženih in okoli 100 slabotnejših otrok, nadalje sto Otrok padlih borcev in 80 tabornikov. 2e za to število pa družbeni organi in društva ne bodo mogli zagotoviti potrebnih fi_ nančnih sredstev. Starši niso do zdaj prispevali povprečno niti tretjine stroškov letovanja. Po tisoč dinarjev na otroka je res premajhen prispevek tistih, ki so prvi poklicani, da zanj skrbe in jim družba tudi v ta namen odmerja znaten del sredstev v obliki otroških dodatkov- Razumljivo pa je, da skoraj nobena družina ne zmore enkratnega izdatka v znesku nekaj tisoč dinarjev za letovanje ene-gia otroka, ker bi bila ponekod ogrožena s tem redna preskrba ostalih članov družine. Predlagali so. da bi za to Po šolah organizirali hranilno službo; otroci bi vlagali po nekaj sto dinarjev mesečno. Tako bi se to breme porazdelilo na več mesečnih proračunov družine. Toda tudi s tem še ni vse rešeno. Obenem, ko se veča število letujočih otrok, se pojavlja potreba Po lastni stalni bazi za letovanje. Treba pa bi bilo tudi zamenjavati letoviške kraje trboveljskih otrok s primorskimi in drugimi otroki. Tudi te naloge. kakor tudi organiziranja dnevnih letovani se občinska zveza oziroma njen koordinacijski odbor za letovanje že loteva Ker Pa gre tu za večja sredstva in napore, bo boli kot drugod potrebno veliko razumevanje ljudskega odbora in dru_ gih činiteljev. Prav bi bilo. da bi čimbolj izkoristili domačo okolico, kamor bi o počitnicah vodili člani društva trboveljske otroke na dnevni oddih. Zaposlene matere bi rešili skrbi, ker njihovi otroci med njihovim de- PREDSTAVNIKA za časopis (mesečni) zveznega značaja — iščemo za področje LR Slovenije. V poštev prihaja stalni ali dopolnilni (honorarni) delovni odnos. — Prednost imajo osebe s prakso v delu družbenih organizacij. — Obširne ponudbe z biografijo pošljite pod »Predstavnik« v (oglasni oddelek »Dela«. 2616 Več otroških vrtcev IZ NAŠIH KRAJEV VELENJE Skrb za ljud Na letni konferenci sindikalne podružnice rudnika lignita Velenje v nedeljo, ki se jo je udeležilo 198 delegatov, je poročal o organizacijskem in gospodarskem delu podružnice njen predsednik, Alojz Olešek. Iz poročila je bila razvi- dna zlasti vzorna skrb za IjudL IV počitniškem domu železarne v Fjesi je lani letovalo 712 ljudi, med njimi brezplačno 50 zdravstveno šibkih rudarjev in upokojencev. Zmogljivost doma name-j ra vaj o letos še razširiti in nakopati 1.980.000 ton lignita. Skrb za človeka se kaže tudi v velikih izdatkih za zaščitna sredstva, saj so dali za ureditev in nabavo tehnično zaščitnih sredstev 83 mili- Težko pričakovano lepo vreme je na Koprskem poklicalo na njive, v vinograde in sadovnjake kmetijske delavce, traktoriste, bageriste in kar je drugih mehaniziranih poklicev za dela v kmetijstvu. Na Alda Glaviča sem naletel, vsega nasmejanega, na bagru, s katerim je poglabljal in čistil jarek nekje na rižanskem polju. »Gre?« sem ga vprašal. »Grel Zakaj ne bi šlo!« Mladim ljudem je vse lahko. 'Aldo se je izučil za strojnega ključavničarja, bil nekaj let pri železnici v Divači, ko pa se je le naveličal voziti se dnevno iz Ročkega polja v Hrvatski Istri dve uri daleč z vlakom v Divačo, se je zaposlil pri Vodni skupnosti v Kopru. Tako je postal Koprčan. »Ste že dolgo na bagru?* sem hotel vedeti, ko sem ga gledal, kako spretno mu gre delo od rok. »Štiri mesece bo tega. Prej sem delal v delavnici Skupno- jonov dinarjev. Pozornost, ki jo posvečajo ljudem pa je opaziti tudi drugje. Doslej so zgradili nad 1000 komfortnih stanovanj. Ko so govorili o družbeni prehrani, so menili, da mora biti za uspešnejšo ureditev tega vprašanja bolj aktiven abonentski svet rudarjev. Tudi za razvedrilo in počitek rudarjev so marsikaj napravili. Počitniški dom na Pasjem Kozjaku, Ljudski park, estetska ureditev Velenja, športno igrišče in drugo so za to zgovoren dokaz. Se vedno jim tu, kjer je zaposlenih 2500 ljudi, primanjkuje kvalificiranega kadra. Do leta 1963. bi morali vzgojiti oziroma prekvalificirati 135 visokokvalificiranih, 314 z kvalificiranih in 464 s polkvali-fidranih delavcev. Veliko vlogo pri tem bo imela industrijska rudarska šola, v katerih je danes 200 gojencev. Pred dnevi so delavci gradbenega podjetja »Obnova« na zgradbo nove osnovne šole »Ketteja in Murna«, ki jo gradijo ob križišču Koširjeve in Kosovelove ulice na Kodeljevem, postavili smrečico. Šolo so pričeli graditi lani oktobra, dela pa bodo končali ob koncu letošnjega leta, V novi dvonadstropni šoli bo 15 učilnic, 5 kabinetov, 2 praktični učilnici, delavnica, učiinica s kuhinjo za gospodinjstvo, risalnica, mlečna kuhinja in sanitarije. Ob stavbi gradijo istočasno še sodobno urejeno, 287 kvadratnih metrov veliko telovadnico, pozneje pa bodo ob šoli zgradili še dijaški dom. Načrte za stavbo so izdelali pri Splošnem projektivnem biroju (projektant: ing. arch. Emil Navinšek), z notranjo opremo in ureditvijo parka in športnih objektov pa bo šola stala okrog 184 milijonov dinarjev. V novem šolskem poslopju bo prostora za okrog 1100 šolarjev (v dveh izmenah), tako da bo na vsakega učenca prišlo okrog 2,89 kvadratnega metra prostora. Nova šola, ki se bo imenovala po slovenskih pesnikih Dragotinu Ketteju in Josipu Murnu - Aleksandrovu, bo za sprejem dijakov nared okrog 15. junija 1961. (Foto: M. Švabić) DRAMSKA REVIJA V ŠTORAH PRI CELJU Prvo spomladansko delo na cvetličnih gredah. Treba je pač zgodaj začeti, da bodo javni nasadi v Celju čim lepše urejeni. (Foto: Krivec) Na amaterskih odrih v celjskem okraju so to sezono uprizorili sorazmerno precej del domačih in tujih avtorjev. Tako so posamezne družine z marljivim delom dosegle tudi določen napredek, kar * bodo seveda imele ponovno priložnost pokazati na bližnji reviji v Štorah od !•. do 3. aprila. Gos tov a_ le bodo igralske družine \z Celja, Prebolda. Gornjega Grada, Dobrne in Petrovč. Ob otvoritvi 1. aprila bodo ob 19.30 izvodili Marjana Marinca: »Muza na mansardi«. Komedijo bo igral Delavski oder iz Celja, Naslednji dan bo dopoldne ob 9.30. na sporedu drama Leongarda Franka: »Jezusovi apostoli«, ki jo bo izvedla igralska družina aktiva LMS iz Petrovč, ob 16. uri pa bo Prosvetno društvo »Žmavc« iz Gornjega Grada uprizorilo dramo Vasje Ocvirka: »Ko bi padli oživeli«. DPD »Svoboda« iz Prebodla pa bo ob 20. uri upri- zorila dramo Jcihna Knittla — »Via mala«. Zadnji dan revije — 3. aprila — se bosta s pravljično igro Saše Škufca; »Janko in Metka« ter s komedijo Marjana Marinca: »Ad aeta« predstavila Delavski oder iz Celja in Prosvetno društvo »Kajuh« iz Dobrne. Tako bodo torej prvi dnevi aprila posredovali prebivalcem Štor in bližnje okolice na odru domače »Svobode« pester repertoar. Hkrati pa naj bi slednja revija spodbudila ljudi tega kraja k bolj živahnemu kultur, no-um etn iškemu udejstvovanju. F. K. Nova stanovanjska skupnost,Barje' Samopostrežba v posebni mesnici sti v Kopru. Pa mi na prostem bolj ugaja. Tudi zaslužek je boljši, če delam v normi.« Aldo pravzaprav še ni ba- gerist, ampak pomočnik ba-gerista. Ta — Peter Frelih — mi je Alda pohvalil. — »Pozna se mu. da je strojni ključavničar. Čisto drugače se suče kot pomočnik, ki sem ga imel pred njim. Ta je bil nekvalificiran delavec.« Če je delo normirano, se dosti bolje zasluži. Tisti mesec, ki ga je Frelih prebil v Ilirski Bistrici, kjer je imel vse delo zaradi primernega zemljišča normirano, je zaslužil 12.000 din več kot bi zaslužil, če bi delal proti plačilu od ure. »In ti, Aldo?« sem vprašal vedrega mladeniča, ki že zelo lepo govori slovensko. »Jaz sem prišel v Bistrico nekaj pozneje, pa sem dobil k urnim prejemkom okrog 2000 dinarjev.« Kakšne pa so Aldove želje? ' Rad bi čimprej opravil izpit za strojnika. Ostati mislim kar pri Vodni skupnosti. Seveda mislim tudi na poroko, čeprav vem. da za stanovanje ne bo lahko.« Od tistega dne, ko sem z njim govoril, se je Aldo že preselil. Sedaj dela s »svojim* bagrom v Vanganelski dolini in tam bo ostal kak mesec dni. Tak je pač njegov poklic: danes tu, jutri tam. Pa mu je kar prav tako! F. M. Tovarna mesnih izdelkov v Ljubljani bo svojo poslovalnico na Miklošičevi cesti 17 preuredila za samopostrežno mesnico. V njej bodo prodajali izdelke te tovarne, in to sveže in suho meso ter druge mesne specialitete. Prodajalna bo sodobno urejena, blago bo kupcem na izbiro v hladilnih omarah, ki bodo osvetljene na poseben način. Načrte za ureditev te trgovine so že predložili ObLO Ljubljana-Center in OLO Ljubljana. tako da bo po vsej verjetnosti odprta še pred koncem leta. Stroški za vsa dela bodo znašali približno 9 milijonov din. To bo prva prodajalna te vrst© pri nas. Vendar Tovarna mesnih izdelkov, ki ima letos v načrtu proizvodnjo v vrednosti več kot milijardo din, ne bo ostala samo pri tem in bo odprla samopostrežno mesnico tudi v Wolfovi ulici. # DUPLJE , Pevski zbor DPD Triglav je v nedeljo slavil 30-letnico obstoja. Ob tej priliki je bila dopoldne komemoracija, kjer so počastili j spomin padlih pevcev, popoldne ! je bil slavnostni koncert, zvečer pa pogostitev pevcev, ki so pri i tem zboru že od njegove usta- \ novitve. Tudi ostale sekcije pri društvu so zelo delavne. Dramska je nedavno pripravila »Sarli-jevo tetko«. Na pobudo ObLO Ljubljana— Rudnik je bila ustanovljena stanovanjska skupnost »Barje«, ki obsega terene Krim, Rudnik, in naselje Barje. Ustanovili so jo predvsem zato. ker na tem področju zelo potrebujejo obrt_ ne servise, zlasti pa električar-ske, kleparske in ključavničarske delavnice, pa tudi likalnice in šivalnice. Delavce za te s*ro_ ke imajo, vendar pa so pri >r-g&niziranju servisov naleteli na t( zave s prostori, ki jih še ne morejo dobiti. Za otroški vrtec so dobilj prostor, ki ga zdaj urejajo, pri tem Pa jim pomagata občina in okrajni odbor Zveze prijateljev nVucVine. V vrtec bodo sprejemali otroke * I £ RAVNE NA KOROŠKEM Industrija v občini Ravne na Koroškem zahteva vedno več kvalificiranih in za določeno delo posebej priučenih delavcev. Zato sta železarna Ravne in rudnik Mežica ustanovila svoja izobraževalna centra. & PTUJ V Ptuju resno razmišljajo o ustanovitvi nekaterih rednih srednjih šol. Tako imajo možnost za ustanovitev srednje ekonomske, srednje kmetijske In administrativne šole. ObLO bo moral seveda poskrbeti za ustrezne prostore, ki so pogoj za začetek pouka srednjih šol v Ptuju. od 3 do 12 leta starosti, staršem Pa so že razposlali vprašalno polo. če hočejo po» i»i svojo otroke v vrtec. F. S Skrbno pripravljene in pregledane motorne škropilnice za hmelj čakajo v skladišču šempetrsUe zadruge. Kjer so v zimskih mesecih temeljito popravili stroje, le-ti v glavni sezoni strojnim odsekom ne bodo povzročali preglavic. (Foto: Krivec) Pogled na prvi koprski nebotičnik izpred bolnišnice. (Foto: Frenk) & KOPER Sodobne gradnje ustvarjajo močne kontraste tudi v tem obalnem mestu. Da pa bi tudi stari del mesta dobil lepšo podobo, so že pred lansko turistično sezono začeli na pobudo občinskega ljudskega odbora obnavljati pročelja hiš po glavnih ulicah in ta uspešno začeta akcija se bo letos nadaljevala. O tem bodo razpravljali na bližnjem sestanku predsednikov vseh hišnih svetov in hišnih upraviteljev. Spričo novih najemnin bo nadaljevanje te akcije dokaj lažje. & PODLEHNIK Kmetijska zadruga v Podlehniku bo letos uredila del zadružnega doma, v katerem bodo upravni prostori zadruge & CERKNICA V četrtek se je začel v Cerknici seminar za člane Zveze komunistov, sprejete v organizacijo po letu 1955 • Delavska univerza pri Socialistični zvezi Cerknica je pripravila pred dnevi zanimivo predavanje o socializaciji vasi. Predaval je ing. Janez Habič. ■ Kmalu bo izšla peta in šesta številka mariborske revije »Nova obzorja«. V njej bodo sodelovali s prozo Bratko Kreft, Janez Švajncer, Franc Srimpf in Marjan Kolar. Pesmi bodo prispevali France Onič, France Filipič, Franc Forstnerič in Dušan Mevlja. Si Na seji ObLO Maribor-Tezno so izvolili za člane Mestnega sveta: Miloša Ledineka, Dano Šušteršič, Blaža Puriča, Jožeta Kuntnerja, Maro Fras, Slavka Kneževića, Maksimilijana Golca in Emila Kovačiča. Tudi druge mariborske mestne občine bodo izvolile člane Mestnega sveta. ■I Štirideset mladinskih vodite-| ljev obiskuje te dni na Železničarskem domu na Pohorju trodnevni seminar, na katerem se pripravljajo za delo v mladinskih delovnih brigadah. ■I Tovarna čevljev v Mariboru je doslej vlagala svoja sredstva v glavnem za izboljšanje proizvodnje in za nakup novih strojev. Letos pa bodo vložili deset milijonov dinarjev za nakup stanovanj, za ureditev doma v Šibeniku in za nekatere druge naloge. fl Med odsotnostjo mariborske Drame bo 2. aprila gostovalo v Mariboru Slovensko ljudsko gledališče iz Celja. Gostje bodo uprizorili Levstik-Griinovo dramo »Gadje gnezdo«. ■ Mariborska bolnišnica je imela leta 1953, v prvem letu prostovoljnega dajanja krvi, 1590 krvodajalcev, lani pa že 16.371. Vseh registriranih krvodajalcev v mari- I borskem okraju pa je bilo lani že “ 23.480. (S tem popravljamo številke objavljene v ponedeljek v poročilu o proslavi krvodajalcev v Mariboru, ki so bile zaradi slabega telefonskega sprejema napačne.) ■ Te dni praznuje inž. Jože Jelenc pomemben jubilej. Minilo je že namreč 35 let, odkar se kot odbornik PD Maribor aktivno udejstvuje v društvu. Društvo je predlagalo Planinski zvezi Slovenije, naj mu podeli zlato značko za usluge na področju planinstva. ■ V soboto popoldne so odprli v Umetnostni galeriji razstavo slikarskih del beograjskega slikarja Djordja Popoviča. ■ Planinsko društvo v Mariboru se je te dni spomnilo Lojzke Ur-nautove, nameščenke na Ribniški koči, ki že deset let neumorno dela na tej planinski postojanki. Ob tej priložnosti so ji izročili diplomo in nagrado za požrtvovalno delo. ■ Po planinskih kočah in postojankah na Pohorju domači in tuji turisti zelo radi kupujejo razglednice. Samo lani so v petih planinskih postojankah PD Maribor prodali okrog 13.000 razglednic. Planinsko društvo si prizadeva, da bi kvaliteto razglednic izboljšali. B Dramska skupina KUD Pošta je uprizorila dramo Miška Kranjca »Pot do zločina«. B V Mariboru se je sestala posebna komisija, ki vodi priprave za proslavo 15. obletnice osvoboditve. Sklenili so, da bo osrednja prireditev 15. maja, ko bo na Glavnem trgu veliko zborovanje. Ob tej priložnosti bodo nastopili tudi združeni pevski zbori mariborskega okraja. Predvidenih je tudi več koncertov v popoldanskem času. na katerih bodo v različnih predelih mesta nastopile godbe na pihala. Na predvečer bodo mesto slavnostno razsvetlili. K. --- ZABELEŽENO ---- Premeno pietete V četrtek, 24. t. m., je »Delo« objavilo žalostno vest, da je umrla znana partizanska mama in borka za napredne ideje na Primorskem Ivana Škapin. Po tej objavi se je Slovenija lahko z grozo spet spomnila na težke dni, ko človek in njegovo življenje nista imela nobene vrednosti — kajti takšnih mater, ki bi zgubile vso svojo družino le ni toliko, da bi bilo to nekaj »nič posebnega«. Tega so se zavedali tudi Postojnčani in občina je prevzela žalne svečanosti in pogreb v svojo skrb. Točno ob 15. uri se je pogreb začel. Sonce je toplo sijalo in celo kraška burja je ob tej priložnosti mirovala. Od pokojnice se je v imenu množice, ki je svečanosti prisostvovala, poslovila govornica, v zadnje slovo pa ji je zaigrala vojaška godba in so ji zapeli pevci. Nato se je sprevod počasi odvijal preko glavnega trga na Trg borcev, kjer je bila še kratka svečanost. Ves promet na eni glav- nih magistral Slovenije je bil skoraj za celo uro popolnoma zaprt. Spomin na pokojnico je to gotovo zaslužil. Po končani svečanosti so krsto ponesli k avtomobilu. Množica se še ni začela razhajati — pa bi bilo dobro, da bi se! Vsaj ne bi prisostvovala čudnemu zaključku, ko so krsto s posmrtnimi ostanki partizanske mame naložili na navaden, odprt kamion, še blaten od gradbenega materiala, da bi jo odpeljali v Vipavo. Morda bi to poročilo lahko zaključil z običajnim »komentar ni potreben«, toda od takih zaključkov, zgleda, se mnogi »odgovorni« funkcionarji še niso dosti naučili. V imenu množice, ki je začudeno strmela, vprašujem: — kaj postojnska občina, če že sama ne razpolaga s približno ustreznim vozilom (menda je postojnski mrliški avto pokvarjen), ni mogla zaprositi svojega okraja ali svoje republike, da bi ji primerno vozilo posodila? S. V. KRANJ Tovarna čevljev »Planika« iz Kranja bo letos dobila nov obrat v Poljanah. Obrat bo izdeloval usnjeno konfekcijo. V njem bodo zaposlili 48 ljudi, ki jih bodo izbrali na osnovi testiranja med 94 že prijavljenimi. Stavba za nov obrat je že pod streho. © NOVA GORICA Železničarji novogoriškega vozlišča se letos z veliko vnemo pripravljajo na praznovanje 15. aprila, dneva železničarjev, ki bo obenem povezano s prosi a/o 40-let-nice velike stavke železničarje’' in brodarjev. 2e pred meseci so začeli z adaptacijo bivše garaže o*.' kotalkališču, v kateri namerava urediti dvorano za razne prireditve, na predvečer 15. aprila pa bo v njej svečana akademija. Nastopili bodo železničarji, člani kulturno prosvetnega društva, gojenci glasbene šole DPD Svoboda in pevski zbor. Tradicionalni športni program, ki bo od 27. marca do 24. aprila, je letos bolj pester in obširen kot doslej. ® RENČE Krajevni odbor v Renčah si ob podpori osnovne on. •« •••.■*» SZDL prizadeva, da bi v okviru krajevne skupnosti ustanovil uslužnosini servis. Z delom sredstev, ki naj bi jih ustvaril usl tž- nostni obrat, nameravajo rešiti nekatere druge komunalne potrebe svojega kraja. H V okviru stanovanjske skupnosti bodo letos s pom''* jo podjetij uredili telovadnico in v njej popravili tudi pod. Telesnovzgojne organizacije Partizan, nogometni klub Adrija in strelska družina sc sklenile, da se združijo v dr uit v o I ariizan, kjer bodo razvijali vso telesnovzgojno dejavnost. £ DOLENJSKE TOPLICE Vodna skupnost je imela v petek, 18. t. m., redni letni občni zbor. Razpravljali so o stanju vodovoda in njegovih pomanjklji- vostih. Sklenili so zvišati vodarino, ker sedanja ne krije vseh izdatkov. V kratkem bodo dogra- dili nov daljnovod v vasi Obrh in s tem povečali električno energijo, tako da v bodoče ne bo več primanjkovalo vode. ® HRASTNIK Zaradi rekonstrukcije kemične tovarne v Hrastniku so morali preseliti splošno zdravstveno ambulanto v šolsko polikliniko, vendar pa so prostori dokaj nepri- merni. B V letošnjem »Tednu muzejev« od 23. do 30. aprila bodo tudi v Hrastniku pripravili razstavo »Spoznavaj svoj kraj«. Razstava bo v Puharjevem domu. UPRAVNI ODBOR MESTNEGA PROMETNEGA PODJETJA BEOGRAD razpisuje NATEČAJ za izpopolnitev naslednjih delovnih mest: ŠEFA PROIZVODNJE — strojni inženir z nad 5-letno prakso ŠEFA KONTROLE — stro -i inženir z nad 5-letno prakso REFERENTA ZA VOZILA — elektroinženir REFERENTA ZA PROGE IN ZGRADBE — gradbeni inženir, po možnosti s prakso pri izgradnji in vzdrževanju prog in nizkih gradenj ELEKTROTEHNIKA za delo v sektorju za študije in plan STROJNEGA TEHNIKA za delo v remontu ELEKTROTEHNIKA za jaki tok z nad 5-letno prakso ŠEFA GRADBENE SLUŽBE — gradbeni inženir s prakso od 5 do 10 let pri izgradnji in vzdrževanju prog in nizkih gradenj STROJNEGA TEHNIKA z nad 5-letno prakso za delo v remontu VEČJE ŠTEVILO ŠOFERJEV »D« in »C« kategorije in večje število visokokvalificiranih in kvalificiranih ELEKTRIČARJEV IN AVTOMEHANIKOV. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj ali po sporazumu. Natečaj je razpisan do izpopolnitve delovnih mest. 2142 VČERAJ DANES J TJ TRI Rojstva V obeh ljubljanskih porodnišnicah se je v nedeljo 27. marca rodilo osem deklic in sedem dečkov. Pravniški teden za študente V dneh od 7. do 14. aprila bo v Ljubljani »pravniški teden«. V tem času bodo študentje pravnih fakultet iz raznih krajev države izmenjali izkušnje, ki so si jih pridobili pri študiju, pomerili pa se bodo med seboj tudi v namiznem tenisu, košarki, odbojki in nogometu. Okrog 30 študentov ljubljanske univerze se bo udeležilo vsakoletnega partizanskega pohoda, ki bo letos v Drvaru. Ostali študentje - pravniki bodo skupno s profesorji izvedli v okviru pravniškega tedna miniaturni partizanski pohod na Rašico, prvo slovensko vas, ki jo je okupator požgal. Tu jim bodo nekdanji borci pripovedovali o zgodovinskih dogodkih med preteklo vojno in o ustanovitvi partizanske čete na tem področju. «Biserka« v neonu Lesene table nad trgovinami se morajo vedno pogosteje umikati svetlečim se neonskim napisom. Tako je v nedeljo zvečer na nosu »peglezna« na Poljanski 1 zasvetil nov zelen neonski napis »Biserka«. Spet bele proge V nedeljo so delavci Uprave cest OLO Ljubljana pričeli v središču mesta na Titovi cesti znova označevati prehode za pešce, ki so jih sneg, slabo vreme in velik promet popolnoma izbrisali. Lani, ko so prehode označili prvič, je na odseku Titove ceste od Glavne pošte do Ajdovščine zavladal strog red, kako morajo pešci prečkati cesto. Odkar pa so prehodi za pešce zbledeli, pa so se ljudje zopet razvadili in jo »mahajo-* kar povprek, na opozorilo miličnika pa navadno odgovorijo: »Saj se prehodi ne vidijo več:« Akcija za ponovno označevanje prehodov za pešce se je pričela pravi čas, ko na cestah še ni prevelikega prometa. Upamo, da bodo označili prehode tudi na drugih cestah in tudi tu naučili razvajene meščane reda. Na negodovanje šoferjev, zakaj ne barvajo prehode ponoči, so nam na Upravi cest OLO Ljubljana pojasnili, da morajo cest® barvati podnevi in ob toplem vremenu, ker nizke temperature in vlaga škodujeta specialnim barvam, ki jih v ta namen uporabljajo. V hotelih ni prostora V »Planiškem tednu« so bili vsi ljubljanski hoteli zasedeni. V hotelu »Slon« je na novo nočilo 119 domačih in lil tujih gostov. V »Turistu«, kjer zaradi adaptacij razpolagajo samo z enim in pol nadstropjem, presoi vsak večer okrog 33 gostov. »Union« je prejšnji teden nudil prenočišče 128 tujcem in 362 domačinom, hotel »Bel-levue« pa je na novo obiskalo 41 domačih in 25 tujih gostov. Od tujcev še vedno prevladujejo Italijani. Avstrijci in Nemci, pojavili pa so se tudi Angleži. Prvo nadstropje v Pošti I bodo preuredili Po 15. aprilu, ko bodo končana dela v pritličju Pošte I. bodo pričeli s preurejanjem prvega nadstropja. lz prvega nadstropja s« bo preselila v pritličje blagajna, na njen prostor pa bodo namestili poštne predale. Število predalov se bo s pridobitvijo novega prostora povečalo za 300 in bodo prišli tako na račun tudi tisti, ki že več kot leto dni čakajo na poštni predal. Hkrati bodo predelali tudi prostor za pismonoše, ki je občutno tesen. V prvem nadstropju pa bodo uredili tudi prostor za obratno kuhinjo, kjer bodo uslužbenci pošte prejemali tople obroke. Delo pri preurejanju prvega nadstropja bo končano čez tri mesece. S preureditvijo prostorov v prvem nadstropju se bosta združila tudi pisemski in dobavni oddelek, ki sta bila doslej ločena. Štiri nove obrtne delavnice v Rožni dolini V Rožni dolini bodo letos začeli graditi 4 obrtne uslužnostne delavnice. Celotna investicija znaša 43 milijonov din, sredstva za gradnjo pa so predvidena v občinskem družbenem investicijskem skladu, in sicer v višini 28 milijonov din, ostanek (30 • «) pa naj bi prispeval okrajni investicijski sklad. Letos bodo porabili približno 33 milijonov, drugo leto pa 10 milijonov din. tako da bodo letos zgrajeni tapetniška in pleskarska delavnica, v prvi polovici prihodnjega leta pa elektro-inštalaterska ;n ključavničarsfco-vodoinštalaterska delavnica. Investitor za to gradnjo je Občinski ljudski odbor Ljubljana-Vič. Kotlarna v Savskem naselju Po načrtu bo šolo, otroški vrtec, telovadnico in 5 stolpnic pri šoli v Savskem naselju ogrevala nova kotlarna. Dosedanja kotlarna F-n soli ima le začasen pomen. Priprave za pogozdovanje Barja Poročali smo že. da je za konec aprila v načrtu pogozdovanj« nekaterih predelov Barja. Končno besedo bo izrekla še uprava za gozdarstvo ljubljanskega okraja, ki bo do srede, 30. marca pripravila točne načrte in določila prostore za pogozdovanje, izvedeli smo, da bo mladina z ljubljanskih šol posadila z drevesci približno 6 hektarov zemljišč. Bežigrajski otroci bodo letovali v Novem gradu Občina Bežigrad Je imela vsako leto težave z letovanjem otrok ob morju, ker ni imela svojih prostorov. Letos se je položaj spremenil. Občina je sklenila z občino Novi grad pogodbo, po kateri bo smela uporabljati v poletnih mesecih šolo v tem obmorskem mestu za svoje otrok«. Pogodba velja deset let. Za ureditev kuhinje in stranskih prostorov bo občina potrebovala I milijonov dinarjev. oblile; SALAME> MORTADELE ZELO NIZKA f PREDSTAVLJA TUDI ZA VAS POSLOVEN USPEH,. ZATOlNE^ODLAŠAJTEij Z noroJIM J« obračajte na prodajni lektor .SLJEME., Zagreb, Ul. N.Tesle 13/1. tel. 34-806 in 23-650 ali na predstavniko v LJUBLJANI, i. Titova cesta 5, telefon 21-411 POGOJI PRODAJE SO ZELO UGODNI! R A T E L E S N I nedeljske zaključne tekme v smučarskih poletih v Planici: zmagovalec Recknagel (zgoraj) in drugoplasirani Larsen (Norveška) RAZŠIRJENI PLENUM SZJ V LJUBLJANI Plan za razvoj smučarskega športa Ljubljana, 28. marca. Pod predsedstvom predsednika Smučarske zveze Jugoslavije Iva Frola je bil danes v Klubu ljudskih poslancev razširjeni plenum sekretariata te zveze, na kateri je bil med ostalimi tudi član Zveze športov Jugoslavije Branko Polič. Na sestanku so razpravljali o raznih problemih smučarskega športa in ukrepih za nadaljnji razvoj kvalitete. Ude-' leženci so dali več predlogov za reševanje športnih vprašanj in priprave najbolj jugoslovanskih smučarjev za svetovno prvenstvo 1. 1962 in prihodnje olimpijske igre teta 1964. Sklenjeno je bilo, naj Smučarska zveza Slovenije skupno z republiško športno zvezo in zveznimi kapetani izdela podroben plan o razvoju kvalitetnega smučanja pri nas. S tem planom naj bo obseženo tudi množično smučanje. Plan naj bo pripravljen do plenuma Smučarske zveze Jugoslavije, ki bo po vsej priliki konec maja ali v začetku junija. TEDEN DNI DOBRE SOLE Caracas. — Prvo mesto na mednarodnem teniškem turnirju je osvojil Španec Glmeno. ki je v finalu odpravil Angleža Davilsa, 6:3. 3:6. 6:4, 6:3. V ženski konkurenci je zmagala Brazilka Bueno, ki je premagala Havdonovo 3:6, 7:5. 6:2. — v f nalu mednarodnega teniškega tekmovanja je avstralski par Fraser-Ernmerson pre-rr ,i špansko dvojico Gimena-R i n 6:2. 6:4. 6:2. JUBILEJNI OBČNI ZBOR JADRALNEGA KLUBA »JADRO« MEDNARODNI REGATI V KOPRU Slovensko jadralstvo praznuje desetletnico obstoja. Zato potekajo občni zbori jadralnih klubov v jubilejnem vzdušju. Tako je bilo tudi na nedeljskem občnem zboru koprskega jadralnega kluba Jadro. Udeleženci so ugotovili, da se je jadralni šport ob slovenski obali krepko zasidral. Pri tem ne mislimo samo na vrhunske izide, marveč tudi na množičnost. Čeprav je jadralni šport zelo drag, je vendar klubu uspelo vzgojiti nad 120 aktivnih tekmovalcev, ki imajo 21 plovnih objektov. Zelo aktivni so zlasti pionirji, ki se uspešno udejstvujejo tudi kot modelarji. Največ težav pa ima klub zaradi pomanjkanja sredstev. O tem vprašanju so v razpravi Star bo veljalo tudi kot Izbirno govorili največ. Med letom jim tekmovanje za udeležbo na Olimje sicer občina dodelila neke pro- piadi. store, pozneje pa so jih z motivacijo, da jih nujno potrebujejo za drugo stvar, odvzeli. Zdaj bodo skušali prirediti dve sobi v čolnarni. Obrnili so se že na podjetje glede finančne podpore in naleteli na precejšnje razumevanje. Ti prostori so jim nujno potrebni zaradi prirejanja tečajev, priložnostnih predavanj, obravnavanja organizacijskih in drugih problemov in podobno. V soboto zvečer so se s posebnim letalom JAT igralci državnega košarkarskega prvaka Olympije vrnili iz Sovjetske zveze. V glavnem mestu Latvije so se pomerili v povratnem četrtfinalnem dvoboju z ASK Rigo. Razen tega so odigrali še dve tekmi s kvalitetnima moštvima VEP in LVFKJ. 2e zmaga nad slednjim vodečim moštvom v republiškem tekmovanju in za to tekmo še okrepljenim s Kal-nišem (Riga) in Ostroutsom (VEF) je bila pomembna, še bolj presenetljiv pa je bil izid srečanja s tretjeplasirano ekipo v vsedržavni razpredelnici, dobro znanim VEF, ki ima za seboj celo vrsto zvenečih zmag nad znanimi košarkarji med tisoči in tisoči pristašev te igre v ZSSR. I>ve zmagi in poraz — to je izkupiček enotedenskega bivanja ljubljanskih akademikov v Latviji — deželi, v kateri ^>o se med prvimi pognali za žogo nad koši v Evropi, z borbo nad igralci, ki so že neštetokrat branili barve SZ, nastopali v njeni reprezentanci, ki se ponaša z blestečimi naslovi in zaseda na svetu drugo mesto — takoj za ZDA. To je bil prvi nastop jugoslovanske moške klubske ekipe na sovjetskem Igralci jugoslovanskega košarkarskega prvaka 01ympije so si v Rigi ogledali številne zgodovinske kulturne spomenike. — Na sliki: Skupina Ljubljančanov na sprehodu po glavnem mestu Latvije. Reka ljudi se je že v zgodnjem * jutru vaižla proti skakalnici iitostroj dobi športno društvo Delo mladinske organizacije v Litostroju je zelo razgibano. Po ustanovitvi dramskega krožka so sklenili najagilnejši športniki v Litostroju, da ustanovijo še lastno športno društvo. Delo športnega društva bo organizacijsko izvedeno po 11 sindikalnih podružnicah. Organizacija dela po posameznih sindikalnih podružnicah je bila potrebna zato, da se bo tako vključilo v novo društvo čim več športnih delavcev in prijateljev športa. Povrh tega pa bodo lahko tudi posamezne podružnice samoiniciativno zbirale lastna sredstva in organizirale dela pri graditvi športnih naprav. Zaradi doseganja boljših rezultatov in možnosti širšega vključevanja v vse vrste športnih pa- ! nog. bodo določene podružnice vključene v štiri tekmovalne enote. Delo tekmovalnega odbora je do podrobnosti določeno v pravilniku. ki je sestavni del pravil športnega društva. , V vsaki tekmovalni enoti bo de- > lo vodil tehnični vodja skupaj z • referenti sekcij. Njegovo delo bo ; obsegalo skrb za treniranje, se- i stavljanje tekmovalnih ekip za j posamezna športna tekmovanja, vključevanje novih članov in dajanje navodil za nabavo potreb- ' ne športne opreme. Kot posebna tekmovalna enota bo vključena v to delo že usta- i novljeno športno društvo Indu-striiske šole Litostroj, ki bo s svojimi dosedanjimi izkušnjami v i marsičem pomagalo temu novemu športnemu društvu. Ustanovni občni zbor bo 31. marca. S. M. Pereče je tudi drago vzdrževanje objektov, ki ga klub z lastnimi sredstvi ne zmore. Zaradi tega so že .odstopili dva objekta delovnima kolektivoma Fructusu in Slavniku. Čeprav so člani pokazali precej prizadevnosti in tudi dobršno mero tehnične usposobljenosti, je vendar vsa stvar zašla v slepo ulico. Klub pa je storil precejšen korak naprej v pridobivanju novih plovnih objektov. Tako so odkupili od znanega švicarskega konstruktorja jadrnic Portiera jadrnico Cha-cha III, s katero si bo skušal najboljši koprski jadralec Fafangel priboriti vstopnico za olimpijske igre v Napoliju. Razen tega so si nabavili tudi novo jadrnico razreda Snipe «-Slavico*«. Za letos imajo v načrtu izgradnjo še ene jadrnice Snipe, opremo treh mladinskih jadrnic razreda Cadet in izgradnjo novih jar drnic Cadet. Na občnem zboru je bilo mnogo govora o razširitvi vrst in o tehničnem napredku članstva. Tako so naglasili, naj bi se klub še tesneje povezal z delovnimi kolektivi. Letos bodo organizirali tečaj za jadralce-mornarje in tekmovanje modelarjev. Kakor vsako leto, bodo tudi letos priredili razna društvena in meddruštvena tekmovanja ter se udeležili republiških in zveznih tekmovanj. Višek prireditev bo med 13. in 19. julijem, ko bosta v koprskem zalivu na sporedu dve mednarodni regati (za jadrnice Snipe in Star). Tekmovanje jadrnic Moška telovadna reprezentanca Jugoslavije odpotuje dne 29. t. m. z letalom v Kairo, kjer se bo v četrtek in petek srečala z najboljšimi telovadci ZAR. Našo izbrano ekipo sestavljajo: Cerar, Petrovčič, Ca-klec, Lekič, Gagič in Jurjevič, kot rezerva pa je določen Petek. Z moško vrsto gredo na pot tudi tri telovadke (Kočiče-va, Bilinova in Pogačnikova), ki bodo nastopite na nekaj ekshibicijah za mladino ZAR. V Egiptu bodo jugoslovanski telovadci priredili Še več skupnih propagandnih nastopov in se 6. aprila vrnili v domovino. Podpredsednik Šahovske zveze Jugoslavije Ljuban Jakše se bo kot delegat zveze udeležil zaključka v dvoboju za šahovsko svetovno prvenstvo med Botvinnikom in Taljem. Šahovska sekcija SZ je povabila zastopnike nekaterih tujih šahovskih federacij na ogled te zaključne faze dvoboja na najvišji ravni. Zagreb. - Na seji organizacijskega odbora za kolesarsko dirko «-Po Hrvatski in Sloveniji-« so dokončno določili traso te letošnje tradicionalne prireditve. Start in cilj bosta v Ljubljani. Začetek bo 8. junija, in sicer Ljubljana—Za- greb, Zagreb-Rijeka, Rijeka-Cri-kvenica, Crikvenica — Pulj, Pulj— Nova Gorica, Nova Gorica—Ljubljana. Skupna dolžina te, šestetap-ne dirke znaša 904 km. Na dirko so povabljeni Italijani, Madžari, Vzhodni Nemci ter izbrani moštvi iz Stuttgarta in Graza. Ptuj. — V ptujski občini so končali strelsko consko tekmovanje, na katerem je osvojilo prvo mesto SD Turnišče s 1640 krogi pred SD Železničar (Ptuj) itd. Junak tekmovanja je bil 12-letni član iz SD Kidričevo Ludvik Kšejt, ki je dosegel kar 175 (od 200 možnih) krogov. S. G. Beograd. — Komisija za sestavo tn priprave djržavne nogometne reprezentance je določila 16 nogometašev za prijateljsko tek- mo z moštvom Novega Sada, Id bo 30. t. m. V ožja izbor moštva prihajajo tJile: Soškić, Vadi nič, Durkovič. Jusufi. Sekač. Perušdč, Miladinovič, Nikolič, Kozlina, Z. Cebinac, Takač, Mujič, Kostič, Ankov*ič, Knez in Davič. V prijateljski rokometni tekmi in v pripravo za skorajšnje prvenstveno tekmovanje je Mladost iz Kranja premagala reški Orient 20:16 (12:8). Pred evropskim namiznoteniškim prvenstvom je bila včeraj v športni dvorani na Zagrebškem velesejmu glavna preizkušnja naših igralcev. Kriterij je bil izveden v obliki dvoboja «-stare-« in «-mlade-« reprezentance. Zmagali so «-stari-« 9:2. Najboljša sta bila Harangozo in Vogrinc. ozemlju. In reči je treba: košarkarji 01ymtpije so tu dostojno predstavljali jugoslovanski košarkarski šport in mu dvignili meonarodni ugled. »Presenetili ste me z Vašo igro! Imate talente,€ je dejal po tekmi z Rigo Gregorij, mož, ki skrbi za redno vadbo po klubih najvidnejših sovjetskih reprezentantov- »Vaše moštvo se vzpenja; če ostane skupaj, bo v naslednjih letih želo lahko še večje uspehe kakor doslej. Seveda pa še niste brez pomanjkljivosti, ki pa se dajo prav kmalu odpraviti. Predvsem morate misliti na to, da bi vpeljali v moštvo še nekaj visokih igralcev. Toda kljub temu Oiympijo že sedaj lahko prištevamo med najboljše sredi najboljših v Evropi.« Sovjetski košarkarji so dobri tehniki, igrajo ostro, mo-čno in napadalno. Take smo spoznali že na GR. Tehnično vodstvo 01ympije je sklenilo prevzeti njihov slog igranja in mu dodati še nekaj svoje domiselnosti. In že prva tekma v Rigi j« pokazala sadove te zamisli. Nasprotniki so bili presenečeni nad spremembo, pa tudi strokovnjaki so ostrmeli. Domačina so zdaj naleteli na nepopustljivo obrambo in so morali za zmago — prav do konca — igrati z najboljšimi močmi. Velikan iz Rige Kruminš je to pot igral vso tekmo, kar zanj ni v navadi. Ljubljančani so bili enakovredni nasprotnik — tehnično. kondicijsko in v skoku — vse do 15. minute drugega dela igre, ko je morala zaradi petih osebnih z igrišča celotna prva petorka. Namestniki so bili premajhni, da bi bili vzdržali pritisk. Razlika se je od 14. minute do konca nagrmadila od 2 do 16 točk. V drugi tekmi proti VEI so Ljubljančani dosegli svoj največji u-speh doslej. V izredno lepi in smiselni igri Olympije so se ravnali po načelu: vsi zaupajo in poslušajo vojskovodjo, kar je že prvi korak do zmage. Igrali so kakor precizni stroj. Bili so izvrstni v obrambi, v skoku pod košem enakovredni višjim nasprotnikom in v napadu siloviti, neustavljivi. Športno dognano in tehnično izdelano — tako so ugnali velikega nasprotnika. Tudi tretja tekma je bila uspeh za Jugoslovane. Moštvo LVFKJ — sodi po kvaliteti v vrsto najvidnejših jugoslovanskih ekip — je moralo kloniti na domačem terenu, kljub temu, da so gostje v zadnjih minutah čutili posledice naporov s prejšnjih dveh tekem. Najboljši igralec na turneji je bU Ivo Daneu; tokrat je vnovič pokazal, da sodi v naj višji evropski razred. Na vsej pota ni bilo igralca, ki hi mu bil lahko preprečil napad, pa tudi v obrambi je bil neumoren do kraja. Kand us je dokazal, da so ga po pravici določili za dirigenta državne reprezentance. S svojo igro je vnesel v vrsto Olympije mir in ritem; v obrambi je bil nenadomestljiv, pa tudi v napadu je v pravem trenutku zadel v črno. Tudi ostali branilci (Bajc, Kapelj in Lokar) so zaigrali dobro. Posebno za slednjega bi bilo dobro zapisati, da je postal ostrejši. Tako pa Je žal dober vtis pokvaril, ker je velikokrat zgrešil »korake«, kadar je hotel prodirati, bar pa je popravil z izredno borbenostjo pod košem. Jelnikar in Dermastia prihajata v formo. Dobro sta vigrana z ostalimi in pod košem pobirata mnogo žog. Razveseljivo je, da sta začela streljati na koš, veliko točk pa sta dosegla iz »posta rtanih žog«. Na turneji so storili vse tudi »mladi«; Kralj, Vrhove. Logar in Polž. Niso igrali preveč, toda na bojišče so morali v kritičnih trenutkih. in takrat so zaigrali v zadovoljstvo. Turneja jim je pokazala, da so kolektivu potrebni in je del usipeha tudi njihov. 01ympda si utira pot proti vrhu. Njeni igralci so prekaljeni za najtežje preizkušnje. Ce se ne bodo prevzela in še naprej tako trenirali in igrali kakor doslej, bodo jeseni bržčas osvojili š»e tretj’» zvezdico za Ljubljano. -ic Speedway v Zagrebu V ZAGREBU bo 22. maja con-ko svetovno prvenstvo v speedway u, na katerem bo sodelovalo tudi pet Jugoslovanov zraven petih Poljakov, štirih Avstrijcev in dveh Cehoslovakov. Našo državo bodo na tej prvi prireditvi s tem naslovom zastopali Medved (Varaždin), Regvart (Zagreb), Zovko (Zemun), Jama (Kranj) in Mlba-Mnec (Varaždin). Rezervni vozač bo Mlakar iz Zemuna. Isti dan bo conska dirka za svetovno prvenstvo tudi v ČSR, na kateri bodo nastopili Poljaki in Avstrijci, med njimi pa tudi dva Jugoslovana, in sicer Babič iz Krškega ter Visočnik iz Maribora. Najbolje plasiranih osem vozačev s conskega prvenstva v Zagrebu pojde 12. junija na svetovno prvenstveno dirko v Mfinchenu. Tudi prvih osem najboljših tekmovalcev z dirke v CSR bo skupno z osmimi najboljšimi vozači z dirke na Poljskem (Nova H uta) startalo 12. junija na izbirnem mitingu v C SR. Poraz mariborskih nogometašev v Gradcu Mladinska reprezentanca Maribora je preteklo soboto igrala v Gradcu, kjer se je v predtekmi meddržavnega srečanja cUmpiij-skih reprezentanc Avstrije in Madžarske (0:4) pomerila z ustrezno ekipo Gradca. Mariborčani so morali nastopiti brez nekaterih igralcev Maribora — v naslednji postavi: Eferl, Cmčec, Plavčak, Radulovič, Ramenski, Blaznik, Kramer, Lam za, Šober. Lepenik, Benčič. V prvem polčasu je bila igra izenačena. aradd Eferlove napake so domačini dosegli v 13. min. prvi gol. za Mariborčane pa je Šofer izenačil v 30. min. Tudi v začetku drugega polčasa se slika na igrišču ni spremenila. Gradčani so v 50. min. dosegli drugi gol, Devčič pa Je v 55. min. z izrednim stre- »MEHAtfOTEHffiKA« - Tovarna igrač in kovinskih izdelkov IZOLA Sporočamo vsem odjemalcem, dobaviteljem in poslovnim prijateljem, da imamo naslednje telefonske številke: Preko centrale: 41-03; 41-04; 41-05; 41-06. Direktor: 41-32 sekretariat: 41-09 računovodstvo: 42-41 obrat — sklepi: 42-60. ★ UPRAVA. 2391 i lom od daleč znova izravnal. Nato so Mariborčani popustili in zaradi neodločne obrambe prejela še dva gola — v 73. in 88. min. V mariborskem moštvu je bila nezanesljiva obramba, najbolj pa so se izkazali Devčič, Blaznik in Radulovič. MLINARIC PRVI Na okrajnem prvenstvu strelcev za »Zlato puščico« se je pomerilo 164 Izbranih tekmovalcev iz 9Q društev. Vnovič je zmagal Mlinarič (Košaki) s 369 krogi od 400 možnih. Nadaljnja mesta Bole (Ruše) 363. Zupančič (Ruše) 362, Vidovič (Kajuh) 359. Sečurčtič (šlan-j crer) 357 itd. OKRAJNO PRVENSTVO KEGLJAČEV V nadaljevanju oflmajnetga prvenstva posameznikov' v kegljanju je nastopila nova skupina 37 tekmovalcev, 34 pa jiih čaka še na prihodnji weekend. Najboljši je bil tokrat Poropat (Konstruktor) 1674 pred Antalosom (M) 1621 in Arkom (K) 1609 itd. V skupnem plasmaju še zmeraj vodi Pečnik (Tekstilec) s 1728 keglji. London. - Na tekmah zadnjega kola angleške lige so bili doseženi tile rezultati: Arsenal: Leeds 1:1, Foolham : Manchester United 0:5, Luton : Birmingham 1:1, Nottingham: Preston 1:1. V Polfinalnem tekmovanju za nogometni pokal pa je Wolwerhampton premagal Aston Villo 1:0, Blackburn pa Sheffield 2:1. OBJAVE GOSTINCIfl jTRéÓVINE PREHRANSKIH’ „ PROIZVODOV! sosvefska kobasica ZARADI NASLEDNJIH KVALITET: Aonf,l . ... Na igrišču Ilirije v Zgornji Si- carskin poletih V Planici si je ški bo danes zaostala nogometna razigTana mladež privoščila Še tekma SCL iz trinajstega kola med j s ----------------*-----------1moštvom Maribora in Ilirijo. Začetek bo ob 16. uri. I nekaj zimskega veselja ©.= s S S OGLASI = OGLASI = OGLASI -= OGLASI m fl LE.06L0 Sl CERKVENO PREDSTOJNISTVO V Kolovratu p. IzLaike pri Zagorju «prejme v službo organista m cerkovnika. Lahko je tudi upokojenec. Pogodi; zedo ugodni. — 6401-1 SPREJMEMO V EC arvtoprevozna-kov za razvoz blaiga po Ljubljani. V poštev pridejo manjši kamioni do 3 ton nosilnosti. Trgovsko podjetje »Kurivo«. Ljubljana, Masaarykova c. 15-IL 6397-1 BUNDO (italijansko), novo, rjavo, za manjšo postavo, poceni prodam. Bohinc, Titova 5-1, levo. 5901-4 KOV OSEBNI AVTOMOBIL znamke Fiat 1100 Famtgliare prodam. Našlo-v; Hren, Lisinskoga številka 4-rv nadstr.. Rijeka. 6392-4 MOTORNO KOLO »DUCATI«, 98 prodam. Šušteršič Niilko — Vrhnika, Stara cesta 19. 6403-4 FIAT TOPOLINO in Tomos Puch SV 175 prodam. Ogled v popoldanskih uraib. Ljubljana, Jamova 2. 6360-4 FANI 59, brezhiben, 50 ccm, ugodno prodam. — Zamenjam tudi za nov radioaparat, ostalo po dogovoru. — Dolinšek, G-aljevica 266 A Ljubljana. 6363-4 SPALNICO — furnirano, dobro ohranjeno prodam — tudi na če_ ke. Ogled od 15.—19 ure. Zofke Kvedrove 12 — vrata 1 (Blok 4, Šiška). 6393-4 NSU MAX, 250 ccm, tip 1955, prodam. Metelkova ulica 17. 5951-4 SPOSOBEN ZIDAR dobi za gradnjo enodružinske hiše stanovanje. Ponudbe pod »Takoj« v ogl. Odd. 6396-7 2AGO — veneči a nko in motorno kolo »Saks«, prodam Naslov v podružnici Delo, Kranj. P 615-4 PLETILSKI STROJ za entranje, navijalnl stroj in gotovino posodim dobri pletilj L Ponudbe pod »Sodelovanje« v ogl. oddelek 6404-8 RUDARSKA GODBA Velenje proda veCje število že rabljenih instrumentov visoke in normalne uglasitve po zelo ugodnih cenah. PEKOVSKI pomočnik išče službo, najraje v Trbovljah ali Zagorju. Povodnlk Albert Gogič. Stahovica K 260-2 HRASTOVO POHIŠTVO, dobro ohranjeno, st*alni:ca in jedilnica ter drugo, ugodno naprodaj. — Ogled dnevno od 14. ure dalje: Kranj, Seliškar, Jenkova 6. 6407-4 TELEVIZOR Grundig kombiniran, z radioaparatom, prodam. Kralj, Svabičeva 7, Trnovo. 6406-4 PRODAM nov motor Puch. 250 ccm SG, tipa 59.Moj natančen naslov je pn Slovenija avto pri prodajni mreži. 6405-7 PRODAMO magnetofon znamke »Geloso«. Prijateljeva 12-1, Ljubljana. 5859-4 GOSPODINJSKO pomočnico sprejmem Pogoji 90 ugodni. Krbav-čač. Trubarjeva c. 55. Ljubljana. 7383-1 SPLOSNO MIZARSTVO Stična zaposli takoj mizarskega mojstra za strojno delavnico ter večje število kvalificiranih mizarjev. Osebne dohodki po tarifnem pravilniku. Stanovanj nimamo. — KUPIM nov motor »Prima NSU«, 156 ali 175 ccm. Naslov v ogl. odd- 6382-5 KUPIM globok, dobro ohranjen italijanski otroški voziček. Li-bešar, Koširjeva 1. 6410-5 ENOSTANOVANJSKO vseljivo hišo prodam v Ljubljani. Naslov v ogl. odd. 5798-7 GOSTINSKO PODJETJE Hotel Evropa. Kranj, sprejme kvalificirano kuharico in ekonoma. Nastop službe takoj. P 616-1 INDUSTRIJA PRECIZNE MEHANIKE TELEFONI: 42-045, 42-187 BEOGRAD BULEVAR REVOLUCIJE 312 proda DIESEL AGREGAT Z GENERATORJEM 380/220 V 50 Hz, komplet 1. PODATKI 0 MOTORJU: 160 KS, 6 cilindrov, 750 0/min., znamke »škoda« — čehoslovaška 2. PODATKI 0 GENERATORJU: 100 KWA, 750 0/min., 144 Amp, 50 Hz z originalnim vzbujevalcem Agregat je popolnoma brezhiben, na gumijastih kolesih, z instrumenti ter rezervnimi deli, primeren za poligone, rndnike in vse ostale terene. ZA VSA POJASNILA SE OBRNITE NA GORNJI NASLOV. 2540 Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da nas je po težki, mučni in dolgotrajni bolezni za vedno zapustila v 63. letu starosti naša dobra, draga mama. stara mama OLGA MATKO rojena S L U G A Žalujoči: sin Viktor z ženo Anico, hčerka Marija z možem Ivanom, sin Leopold z ženo Justi, sin Anton z ženo Tino ter vseh 12 vn-u-čkov in ostalo sorodstvo. Prelože, Ljubljana, Bačka Topola, Mar del Plata, Argentina, dne 28. marca 1960. Preminil je v 91. letu starosti naš dragi oče ANTON MAGAJNA vlakovodja Jugoslovanskih železnic v pokoju Pogreb bo v torek, dne 29. marca 1960, ob 17. uri iz Antonove mrliške vežice na Zalah. Žalujoči: Milko in ing. Božidar, sinova; Albina por. Pehani, hči z družinami in ostali sorodniki. Ljubljana, dne 27. marca 1960. Po dolgem trpljenju nas je za vedno zapustila ANICA KOPINA rojena GRUM Pogreb drage pokojnice bo v torek, dne 29. marca 1960, ob 16. uri iz Marijine mrliške vežice na Zalah. Vestno delavko in dobro tovarišico bomo ohranili v trajnem spominu. SINDIKALNA PODRUŽNICA, UPRAVA IN KOLEKTIV TOVARNE »ZMAJ« LJUBLJANA Sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgem in težkem trpljenju zapustila nadvse ljubljena žena, mamica, stara mamica, sestra, svakinja, tašča in teta FRANČIŠKA ČEPELJNIK rojena KOLAR Pogreb drage pokojnice bo v sredo, dne 30. marca, ob 16. uri iz Frančiškove mrliške vežice na Zalah. Žalujoči: mož Franc, sin Božidar, hčerki Dana por. Knoll in Hilda por. Glokevič z družinami in ostalo sorodstvo. Ljubljana, Vršeč, Vinkovci, Beograd, Zavrstnik, dne 28. marca 1960. ROLLER »GALEB«, 150 ccm, nov. naprodaj, vprašajte pri vratarju Poljanski nasip 40 (Cukrama). 6421-4 AVTO v veznem stamp'd zamenjam ali prodam za BMW ali skuter. Ponudbe v ogl. odd. pod »Dogovor«. 6422-4 PRAZNO SOBO ali garsonjero išče resna oseba. Ponudbe pod »Ljubljana« v ogl. odd. 6412-9 ISCEM prazno ali opremljeno sobo,naj raje za Bežigradom. Ponudbe v ogl. odd. pod »Zdravnik«. 5869-9 SNAŽILKI za čiščenje obratnih prostorov sprejme takoj v službo Tovarna kovinske galanterije, Ljubljana. Mariborska 4. 64.19-1 iSCEMO več samskih podnajemniških sob. Plačamo po dogovoru. Ponudbe pošljuite v ogl. odd. pod »Stanovanje«. k 2195-9 SPREJMEMO v službo tehničnega risarja, ključavničarje, sodarja in navadne delavce za delo v proizvodnji. Stanovanja niso zagotovljena. Naslov v ogl. odd. K 2566-1 NAVADNE DELAVCE za delo v proizvodnja sprejme Združeno podjetje »Teol-Oljama« v Ljubljani s takojšnjim nastopom službe. Stanovanj nimamo. K 2566-1 KUPIMO in prevzemamo kot prenos vsa motoma vozila (razen motorjev), stroje in ostala osnovna sredstva. Ponudbe pošljite na »Avalakomerc«. Beograd Mu-tapova 51, teL 42-426. K 2435-5 MOTORNO KOLO DKW. 200, zadnji model. 4800 ton, prodam. — Ljubljana, Stožice, Mariborska 107. 6042-4 FIAT 1400, dobro ohranjen, prodam. Ogled v nedeljo od 9. do 12. ure pred bencinsko črpalko Stožice. 6026-4 RADIO Grundiig UKV 5017, stereo-fonski. nov, il-cevmi. model i960, prodam. Dimnik Edi. Sneberje 70 pri Ljubljani. 6064-4 PRODAM RUMI motor, 125 ccm, Čopova 38. pri vratarju. 5949-4 FIAT TopolAno, brezhiben, prodam. Ogled v Celju Vodnikova lil, pri Hriberniku. 5939-4 002GW Katedra za preiskavo materiala in konstrukcij pri oddelku za gradbeništvo - Fakulteta za arhitekturo. gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani razpisuje IZPOPOLNJEVALNI PODIPLOMSKI TEČAJ IZ TEORIJE ELASTIČNOSTI Tečaj se bo pričel 6. aprila I960 m bo trajal dva semestra predvidoma popoldne dva dni tedensko. Prijaviti se morejo inženirji tehničnih strok. Podatke o programu tečaja ln druge informacije dobite na Oddelku za gradbeništvo. Prijave s kratkim opisom dosedanje strokovne zaposlitve predložite Oddelku za gradbeništvo, Ljubljana, Aškerčeva 9, do 3. aprila i960. r Komisija za razpis mest direktor-jev gospodarskih organizacij pri Občinskem ljudskem odboru Koper razpisuje mesto poslovodje gostišča »Pri stadionn« v Kopru Kandidat mora biti visokokvalificiran gostinski delavec s 3-Letno prakso ali kvalificiran gostinski delavec 6 5-letno prakso na vodilnih položajih v gostinstvu. Kolkovane prošnje z življenjepisom in navedlbo dosedanjih zaposlitev pošljite v 10 dneh od dneva objave na naslov: Občinski ljudski odbor Koper. Razpisna komisija pri občinskem ljudskem odboru Vrhnika razpisuje na podlagi 21. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. list FLRJ. št. 52-57) dve delovni mesti: Direktorja obrtno komunalnega podjetja Vrhnika. Pogoji: gradbeni tehnik s prakso v vodenju _ gospodarskih organizacij. Direktorja obrtno komnnalnega podjetja Borovnica. Pogoji: srednja strokovna izobrazba s prakso v vodenju gospodarskih organizacij. Pismene prošnje z življenjepisom vložite pri občinskem ljudskem odboru Vrhnika do 14. 4. 1960. Razpisna komisija pri ObLO Vrhnika Komisija za nslnžbenske zadeve Občinskega ljudskega odbora Litija razpisuje na podlagi 21. člena Zakona o javnih uslužbencih nasled-nja prosta delovna mesta v upravi Občinskega ljudskega odbora Litija 1. pravnega referenta 2. arhivarja Pogoji — pod točko 1. pravna fakulteta in strokovna izpit. Pod točko 2. nižja strokovna izobrazba s strokovnim izpitom. Interesenti naj pošljejo ponudbe z dopisom dosedanjih služb, najkasneje do 15. aprila na tajništvo ObLO Litija. Umrla je naša mama Marija Korošec rojena BREJC Pogreb drage pokojnice bo v sredo, dne 30. mar-:a 1960, ob 16.30 iz Andrejeve mrliške vežiice na Žalah. Prosimo tihega sožalja! Žalujoči: sin Brane, hčerki Ljuba in Joža, Alojzij in ostalo sorodstvo. Ljubljana, Tržič, dne 27. mairca 1960. Dežurna lekarna: Torek, 29. marca 1960: lekarna »Planinka« Glavni trg 20. KINO UNION: Ital. vista v. film: PEKEL V MESTU. PARTIZAN: amer. barv. vistav. film MOBY DICK. UDARNIK: ameriški film KRIVO OBT02EN. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČU Torek, 29. marca, ob 19.30: Smare-glia: ISTRSKA SVATBA. Red B. Sedeži tudi v prodaji. Sreda, 30. marca, ob 19.30: Swlnar-ski: ARARAT. Red Sreda. Sedeži tudi v prodaji. Četrtek, 31. mairca, ob 19.: Pon-chielli: GIOCONDA. Sola TAM. ZAHVALA Ob bridki izgubi našega očeta, moža, tasta in starega očeta JOŽETA MAZIJA se iskreno zahvaljujemo tov. zdravnikom bolnišnice v Izoli za njiho. vo nesebično, požrtvovalno, veliko pomoč med boleznijo: prim. dr. Zidariču, dr. Možini, dr. Koviču, dr. Trstenjaku, dr. Pušenjaku in dr. Ferfolji. prim. inter. oddelka bolnišnice Koper. Zahvaljujemo se vsemu bolniškemu in strežnemu osebju bolnišnice Izola, ki so ga tako ljubeznivo negovali in zanj skrbeli. Iskrena hvala tov. upravitelju Ferlugi Franju in tov. Vodopivcu za poslovilne besede ob odprtem grobu. Naša velika zahvala tov. dr. Ggjnnu Viktorju tov. Zennaro Salvatoru, tov. Vifct. Knezu ter tov. Delija Menki, id so nam v teh mučnih trenutkih stali ob strani in z nami sočustvo. vali. Vsem, id so zasuli s cvetjem našega ata, ga spremili na njegovo zadnjo pot. nam pismeno ali ustno izrazila sožalje, naš iskrena hvala. Dr. Lojze Mazi In ostali sorodniki. Izola, dne 24. marca 1960. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega moža, očeta, starega očeta, brata in strica JORDANA GORJANA iz Vrtojbe prisrčna hvala vsem, Id so mu nudili pomoč, pomagali olajšati bolečine med njegovo boleznijo in vsem, ki so z nami sočustvovali. Posebno se zahvaljujemo Bolnišnici TBC Golnik, Ftiziološki kliniki Ljubljana, ravnatelju dr. Komarju, vsem zdravnikom in osebju Bolnišnice za TBC Sežana, za dolgoletno požrtvovalno pomoč in skrb, obiskovalcem med boleznijo, Okr. ljudskemu odboru, Okrajnemu komiteju ZKS, Okrajnemu odboru SZDL, Okrajnemu odboru ZB, Občinskemu odboru SZDL, osnovni organizicaji ZKS, osnovni organizaciji SZDL, krajevni organizaciji ZB, moškim pevskim zborom Vrtojba, Bilje, Šempeter, godbi na pihala Tovarne cementa Anhovo, darovalcem cvetja in številnim znancem in prijateljem, ki so ga spremitli na njegovo zadnjo pot. Razen tega se iskreno zahvaljujemo za poslovilne besede tovarišem Milu Vižintinu, prof. Slavku Kretiču, Jošku Saksida, Angelu Kosovelu, Jožetu Oblaku in Jožefu Cučiču. Žalujoči: žena, sinovi ln hčere, bratje In sestre ter ostalo sorodstvo. ZAHVALA Ob bridki izgubi naše drage žene in mame MARIJE KOLENC se najprisrčneje zahvaljujemo vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja ter vsem, ki so jo spremili na njeno zadnjo pot in nam izrazili ustno ali pismeno sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni župniku za ganljivi govor, kolektivu ~Rio~ Ljubljana, tov. Kolarjevi in Novakovi ter stanovalcem hiše. Družina Kolenc Velenje, Ljubljana, 28. marca 1960. ZAHVALA Ob bridki izgubi našega tatka, brata, strica, bratranca in svaka STANKA LIKOZARJA se najiskreneje zahvaljujemo vsem darovalcem vencev in vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovo zadnjo pot. Posebno zahvalo dolgujemo zdravnikoma primariju dr. Brandsteterju in dr. Novaku ter ostalemu bolniškemu osebju za ves trud in lajšanje njegovega trpljenja, pevcem pevskega zbora Fr. Prešeren in obrtniškega zbora »Enakost« za poslovilno petje, ki ga je toliko ljubil in Gasilskemu društvu. Zahvala tudi župnijskemu upravitelju Blaju, ki ga je spremil do preranega ?roba.^^ Sporočamo žalostno vest, da nas je po kratki, mučni bolezni zapustil naš dragi oče ANDREJ BUKOVNIK kovač Pogreb bo v sredio. ob 10. uri, na pokopališče v Tupaličah. Žalujoči; žena Rezka, sinova Tone in Franc z družinama, hčerki Anica por. Batič in Angela por. Hariš z družinama jjn ostalo sorodstvo. Kranj, Tupaliče, 28. marca 1960. Nenadoma nas je zapustil naš dobri oče brat in stric FRANC GANDE upokojenec Pogreb dragega pokojnika bo 29. marca ob 15.45 iz mrliške vežice na Mestno pokopališče v Celju. 2alujo&: hčerki Majda in Vidia, družine Stepišnik, Trefalt, Weinberger ter ostalo sorodstvo. Celje, 28. marca i960. SEMENARNA LJUBLJANA sporoča, da ne sprejema NOBENIH PROŠENJ ZA OGLASE, ker so sredstva, določena v ta namen v celoti razporejena. 2571 GRADBENO PODJETJE ZAGORJE zaposli takoj kvalificiranega vodovodnega inštalaterja in kvalificiranega žerjavista Samsko stanovanje zagotovljeno. Plača po dogovoru. 2583 Tovarna pohištva »STIL« - KOPER razpisuje delovni mesti: 1. TEHNOLOGA v tehnični pripravi dela. Pogoj: delovod-ska šola. 2. DAKTILOGRAFA v tehnični pripravi dela. Osebni dohodki po tarif-aem pravilniku. Nastop akoj ali po dogovoru. Ponudbe pošljite na naslov z navedbo dosedanjih zaposlitev. 2614 PODJETJE » F I L M S E R V I S « LJUBLJANA, Zrinjskega cesta 9 s p r e j m e več pomožnih delavcev za delo pri filmski osvetljavi (električarji) več pomožnih delavcev za delo pri montaži filmskih objektov (tesarji, mizarji, zidarji) Pismene ponudbe z navedbo dosedanjih zaposlitev sprejema sekretariat podjetja. Trgovsko podjetje »Kurivoprodaja« Ljubljana, Celovška 4/b proda večje število gumi voz Ogled vozov vsak dan od ponedeljka dalje v Janševi nlici štev. 1/a. 2570 »SOČA« ortopedija in tehnična oprema za zdravstvo, Ljubljana, Linhartova 47a sprejme: 1. inženirja ali strojnega tehnika z večletno prakso za delo na izdelavi konstrukcij bolniške opreme in orodij; L visokokvalificiranega ali kvalificiranega optika za delo v Servisu precizme mehanike; 3. visokokvalificiranega ali kvalificiranega preciznega mehanika za izdelavo in popravilo raznih inštrumentov; 4. orodjarje in kovinostrugarje, lahko tudi priučene. Zaslužek po učinku. Pismene ponudbe za kandidate pod točko 1. sprejema Uprava podjetja. 2604 Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je po težavni bolezni za vedno zapustila draga tena, sestra in teta Marija Posiišek žena upokojenca Pogreb drage pokojnice bo v sredo, dne 30. marca, ob 16. urd na pokopališče v Preski pri Medvodah. Žalujoči: mož Gnstelj, sestra Angela, brata Egidij in Alojzij, nečakinja Rozka in ostalo sorodstvo. Medvode, Stanežiče, dne 28. marca 1960. % BEOGRAD 21.—30. VL I960 TRETJA RAZSTAVA KEMIČNE INDUSTRIJE v organizaciji Zveze kemikov* tehnologov, Združen|a kemične Industrije FLRJ In BEOGRAJSKEGA SEJMA PREGLED SODOBNE KEMIČNE INDUSTRIJE IN SORODNIH PANOG Organska, neorganska in predelovalna kemična industrija, steklo, ognjavzdržni in gradbeni materiali, celuloza, papir, guma, nafta, izolacija, plastične mase, embalaža, metalurgija, prehranbena indnstrija itd. MODERNA OPREMA ZA KEMIČNO INDU STRU O Stroji, naprave, aparati, elektrooprema, avtomatizacija, elektronika, projekti, higiensko-tehnična zaščita, prečiščevanje odpadnih vod in dr. RAZSTAVA ELEKTROTERMIJE IN ELEKTROKEMIJE Obvestila: BEOGRADSKI SAJAM, Beograd p. predal 408; Zagreb Strosmajerjev trg 8 2382 KART0NAŽNA TOVARNA LJUBLJANA — Čufarjeva 16 sprejme v delovno razmerje takoj: šefa materialno obratovnega knjigovodstva (ekonomist) knjigovodjo saldokanta terminarja-lanserja v vodstvu proizvodnje kartonažerje ali knjigoveze za odgovornejša mesta v proizvodnji visokokvalificirane in kvalificirane ključavničarje za mehanično delavnico In proizvodnjo visokokvalificiranega varilca (za avtogeno ii. elektro varjenje) večje število delavcev za sklediščno in transportno službo — možnosti tudi za priučitev v stroki Pogoji: ustrezajoče kvalifikacije za opravljanje del na razpisanih delovnih mestih. Pri moških zaželena urejena vojaška obveznost. Pismeno ponudbo z opisom dosedanjega službovanja priporočamo. Interesenti naj se zglase osebno v Kadrovski službi vsak dan od 8. do 10. ure. 2575 Po hudi, mučni in dolgotrajni bolezni je 57. letu starosti dotrpel moj nepozabni, ljubljeni mož. očka, brat, bratranec, stric in svak STANKO RUS Dragega pokojnika bomo spremili iz hiše žalosti Hrib na potoško pokopališče v sredo, 30. marca 1960, ob 9. uri. Žalujoči: neutolažljiva žena Ivanka, sin Janez, bratje, sestre in ostalo sorodstvo. Loški potok, dne 27. mairca 1960. Sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustil naš dragi mož. oče in stari oče FRANC PAJEK Pogreb dragega pokojnika bo danes, v torek, dne 19. marca 1960, ob 16. uri v Šmarjah. Žalujoči: žena Frančiška, sinovi France, Lojze, Slavko in hčerki Olga in Vera ter ostalo sorodstvo. Šmarje-Sap, Ljubljana, Koper, Osijek, 27. marca 1960. JAVNA ZAHVALA OB SMRTI NAŠEGA DOLGOLETNEGA SODELAVCA IN NEPOZABNEGA TOVARIŠA ing. JOSIPA LEDUINKE SEFA ODDELKA ELEKTROGOSPODARSTVA SMO PREJELI ŠTEVILNE PISMENE IN USTNE IZJAVE SOŽALJA POSAMEZNIKOV, KOLEKTIVOV IN NAŠIH POSLOVNIH PRIJATELJEV ZAHVALJUJEMO SE VSEM ZA IZRAŽENO SOŽALJE, KAKOR TUDI ZA VENCE, KATERE STE POKLONILI POKOJNIKU POSEBNO SE ZAHVALJUJEMO PODJETJEM, KI SO S SVOJIMI PREDSTAVNIKI PRISOSTVOVALI PRI POGREBU NAŠEGA PREMINILEGA TOVARIŠA, KAKOR TUDI POSAMEZNIKOM, KI SO PRIŠLI IZ VSEH KRAJEV V DRŽAVI DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE ELEKTRIČNIH STROJEV RADE KONČAR A. OBVESTILA KURIRKO — sprejme podružnica ČP Delo Kranj Stanovanje ni priskrbljeno. — Ponudbe sporočite do 10. aprila 1960 na gornji naslov. ZDRRunišHRoežuRne NOČNA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA ZA NUJNE OBISKE NA BOLNIKOVEM DOMU OD 20.-7. URE ZJUTRAJ, OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH VES DAN Zdravstveni dom Moste: Dr. KiticeHJ Nada, Koblejeva 17, itoel. 32-449. V odsotnosti zdravnika kličite tel. EM 30-300. Zdravstveni dom Center: I>r. Podobnik Jože. Miklošičeva c. 24, tel. 39-151. Zdravstveni dom Vič: I>r. Giapar Stane. Kogejeva 5, tel. 23-372. Zdravstveni dom Rudnik: Dr. Lobe Franc, Njegoševa 26, tjei. 30.-541. v odsotnosti zdravnika' kiidite tel. LM 20-500. Zdravstveni dom Šiška: I>r GašperL.n Janez, M. Krpana 26, tel. 32-452. Zdravstveni dom Bežigrad: L>r Laosnja Zdenko. Lavričeva aa' tel 31-235. — V odsotnosti zdiravnška kličite teL LM 30-300. ing. Rejc Jelku čestitajo za diplomo na strojni fakulteti kolegi. Na Fakulteti za strojništvo v Ljubijam je diplomiral za strojnega n.rja tov ANTON OBLAK lz Verda pri vriiniki. Prisrčno oe-stutarno! ix>mači. PLANINCI! obiščite Komno ter Kočo pri Triglavskih jezerih. Idealna smučišča! Poljanska gimnazija — matura 1935! p- t;n dvajsetletnico mature bomo pro rami in dejala: »Tukaj ni mesto za nas dekleta» Smehljala se je, toda njen smehljaj je bil nenavaden, kakršnega Oliver še ni nikoli prej videl na materinem obrazu. Odločno je odpeljala deklici ven in zaprla vrata kopalnice, preden je Oliverjev oče prvič zasukal britev. Nekaj dolgih hipov je tiho in resno strmel v zaprta vrata. Potem se je zahe-hetal in držeč Oliverjevo brado z eno roko, Oliverja hitro, natančno in z gotovostjo obril. Oliver se je še spominjal, kako so ga očetovi prsti držali za brado, trdi, močni in nežni — in dosti pozneje, ko je bil oče že mrtev, je spoznal, kolikšna ljubezen je bila v njih. Ko je s svojo roko držal sina za brado, vedoč, da manjka njegovim gibom tista očetova gotovost, ki jo je čutil pri tist-m daljnem in podobnem obredu, je Oliverja nejasno težilo ponavljanje obredov z njihovimi različnimi vsebinami ljubezni in veselja. Ko se je tako prvič po dolgih letih spominjal minulih poletij, skoraj pozabljenih otrok, osamelih sob in svojega krepkega rajnkega očeta, ki je imel tako zanesljive prste, je imel Oliver občutek, da se bo Tony, ko bo gledal nazaj z ugodnega zornega kota zrelosti na ta na pol smešni na pol slovesni trenutek v goli, čedni študentovski sobici z razmajanim okostnjakom in zemljevidom, zaznamovanim z barvastimi bucikami pobega, lahko po pravici pritoževal na očeta. Oliver je bil prepričan, da se mu nobena teh misli nj zrcalila na obrazu, ko je stvarno praskal debelo belo milnico s Tonyjevih čeljusti in brade. Končal je, ko je dečku obril zadnji puh z gornje ustnice, in stopil korak nazaj. »Pa smo končali,-« je dejal. »Zdaj si umij obraz.« Tony se je sklonil nad umivalnik, zajel vodo v dlani in se na vso moč oškropil. Oliver je gledal sklonjen, gol hrbet, ki pa je nakazoval močno obliko mišic, in teh jopič ni izdajal, ker mu je slabo pristajal. Koža, je nenadoma opazil Oliver, je biia natanko iste barve in tkiva kot Lucyjina, ku je bila mehka, zelo gladka, zelo bela in je imela zdrav, topel nadih krvi pod površino. Ko se je Tony vzravnal in si obrisal obraz, se je prvič pogledal v ogledalo nad umivalnikom. Strmel je vase in se z eno roko dotaknil lic, ki sta bili zdaj drugače gladki. Oliver, ki je stal za Tonyjem, se je v ogledalu spogledal s sinom. Ko je bil brez naočnikov, je imel natanko takšne oči kot Lucy, velike, temnosive, zasenčene, inteligentne. Ko je opazoval sinov umiti, | sloki in mladeniški obraz v ogledalu, se je Oliver nenadoma zavedal, da bo Tonj postal nenavadno lep mož. In kot da bi uganil, kakšne misli rojijo v očetovi glavi, se je Tony zarežal O'iverju v ogledalu. »Mejdu-naj,« je rekel v zadregi in zadovoljen sam s seboj, »kar m prste jih bomo šteli.« Potem sta se oba zahehetala. In takrat je Oliver spoznal, da ne bo mogel pustiti Tonyja samega na prazničnem kosilu pri Hollisovih, da ga ne bo mogel prepustiti. ravnateljevi „veseli, plačani gostoljubnosti in njegovim obžalujočim dvomom, turobnim napovedim. ki bi jih zaupal svoji bodri ženi o prihodnosti mladega Crowna, družbi zapuščenih dečkov, katerih starši so bili v Indiji ali so izhajali iz uničenih zakonov in jih n; nihče povabil za praznik na domove, ki še niso bili uničeni. »Pospravi kovček, T<5ny,« je odločno dejal Oliver. »Greva domov za week-end.« Tony je za hip obstal negiben in motril očetov obraz v ogledalu. Potem je, ne da bi se nasmehnil, pokimal, si oblekel srajco ter brez naglice in spretno pripravil kovček. Med vožnjo proti New Yorku, ko sta se že bližala robu velemesta, je Tony vprašal: »Kako je z mamo?« »Dobro,« je odgovoril Oliver. Tako sta zdaj prvič v dveh letih omenila Lucy v pogovoru. Lucy je prišla v bar hotela Pennsylvania pet minut pred šesto. Ker se je držala nejasnega in tihega sporazuma, ki ga je bila sklenila sama s seboj, je zdaj zmerom prihajala o pravem času in ni nikoli puščala Oliverja čakati, ko sta šla skupaj ven ali sta se bila zmenila za sestanek. Bar je bil poln ljudi iz okolice, ki so si privoščili zadnji požirek, preden so ujeli vlak proti New Jerseyu ali Long Islandu. Nekje je pisalo, da damam brez spremstva ne bodo postregli pri točilni mizi. Izbrala si je mizo v kotu in naročila kozarček viskija. Skromno je sedela v svojem kotu, čakala na moža in se zdaj pa zdaj brez plahosti ozirala po moških, ki so se gnetli okrog bara, ne da bi povesila pogled, ko so se oni ozrli nanjo. -Videli so bili sivi in utrujeni - d dnevnega dela in pili so pohlepno, kakor da potrebujejo pijačo, da bi si upa’i oditi na pot in preživeti večer doma. Sama je bila okopana in oblečena v novo obleko, pripravljena na praznik, in Je čutila do njih rabio sočutje in zaničevanj«, ko jib je opazovala v njihovih dolgočasnih, v uradih pomečkanih oblekah. Veselila se je večerje z Oliverjem v bližnji italijanski restavraciji, ki jima je bila obema všeč. Nato pa noč na vlaku skupaj. Po otročje je imela rada vlake in bilo ji je domače in pomembno se ji je zdelo, če je potovala v spalnem vagonu in poslušala udarce koles. In Oliver je bil dober popotnik, pozoren in dosti bolj zgovoren in v «sel, ko je bil zdema. Potem je ugledala Oliverja, ki je prihajal proti njej in stopal med zasedenimi mizami. Nasmehnila se mu je in mu pomahala. Ni ji vrnil nasmeha. Namesto tega se je za hip ustavil, da bi omogočil nekomu, ki je hodil za njim, priti z njim vštric. Obe postavi sta obstali kakih deset metrov od nje v ozkem prehodu in cigaretni dim se jima je rahlo vil okrog glave. Lucy je pomežiknila in zmajala z glavo. Nemogoče, si je mislila. Poten, sta se ji obe postavi približali in ne da bi se zavedala, kai dela, je vstala. Na kakšnem mestu ga mora srečati, si je mislila. V takšnem baru. Oliver in Tony sta se ustavil; pred njeno mizo. Tako sta obstala in vsi trije so se spogledali. »Pozdravljena, mama,« je dejal Tony in slišala je, da se mu je glas spremenil. »Pozdravljen, Tony,« je rekla. Ozrla se je z enega obraza na drug. Tony je bil videti zadržan, a ne živčen ali v zadregi. Oliver jo j* natanko motril z izrazom, ki je bil mračen, buden in nekam grozeč. Lucy je rahlo vzdihnila. Potem je stopila izza mize, objela Tonyja in ga poljubila na lice. On pa je stal z rokami spuščenimi ob telesu in se je pustil poljubiti. Strašnp velik in star je videti za mojega sina, rt je mislil* Lucy in pri tem čutila poglede okoličana^ ki so opazovali ta družinski prizor. CHAUVET OTROKA V PRlSTi Arteški vodnjak v vasi Dabile na Stmmiškem polju v Makedoniji je ena izmed dokaj redkih prirodnih zanimivosti pri nas. Vsako sekundo brizgne iz tega vodnjaka okrog deset litrov vode. Po pripovedovanju kmetov je star vsaj tisoč let. Arteški vodnjaki so na področjih, kjer zemeljske plasti pritiskajo na talno vodo. Če zvrtamo luknjo do vode, brizga pod pritiskom visoko v zrak. Podobni vodnjaki so pri nas še v Vojvodini, imenujejo pa sc po francoski grofiji Artois, kjer so jih gradili že v XII. stoletju (Foto: V. Jarc) 196. Preden so se Malabarci ta večer poslovili, so si ogledali še novo skrivališče, ki ga je bil Peppo za Mila in za Desija uredil v kleti razrušenega poslopja, na katero se je naslanjala njegova hišica. Klet je bila sicer zasuta z ruševinami, vhod pa je bil prost in Peppo je našel prijeten kotiček, kjer je postavil pečico in vhod pre~ grail z odejo. 197. Tukaj so se Malabarci kljub Peppovemu svarilu že naslednji večer iznova zbrali na posvet. Saj je zdaj šlo za njihovega španskega prijatelja! Najbrž je resno zbolel, čeprav ni hotel nič slišati o ležanju in zdravniku. Soglasno so sklenili, da morajo takoj poslati po doktorja Camusa, in spet se je na to pot odpravil Angorček. Zdravnik je res prišel. 198. Milo je Peppu povedal, da pričakujejo zdravnika, in stari čuvaj zato ni bil najboljše volje. Godrnjavo se je oblekel in silil na nočni obhod prav takrat, ko je vstopil doktor Camus. Zdravnik pa je bil najbolj jezen takrat, kadar ni našel bolnika v postelji. Zato se je brez pozdrava obrnil in hotel oditi iz sobice, ne da bi Peppa sploh pogledal. ra unašei oceana SEDEM TEDNOV JE TRAJALA NEVARNA ODISEJA ŠTIRIH MORNARJEV, KATERIH PATRULJNI ČOLN JE ZAJEL SNEŽNI VIHAR Snežni vihar na morju, hujši od ciklona, tajfuna in orkana, je odtrgal patruljni čoln s štirimi sovjetskimi mornarji cd obal Kurilskih otokov ter jih tako rekoč brez hrane in vode zvlekel v 49 dneh 1600 km daleč na Tihi ocean. O teh »malih štirih« — o Tataru Ziganšinu, Ukrajincih Krjučkovskem in Poplavskem ter o daljnovzhodnem Kusu Fedotovu — piše ves svetovni tisk. Čeprav jih je morje premagalo, jih označujejo kot »junake oceana«. Odiseja, ki je trajala sedem tednov, se je začela 17. januarja. Patruljna čolna sta kot po navadi krožila nedaleč od Kurilskih otokov severno od Japonske. Nenadoma se je razbesnel snežni vihar, kakršnega ne pomnijo niti najstarejši morski volkovi. Pravijo, da so tam taki viharji le vsakih dvajset ali trideset let. Silen piš je zagrabil čolna tn ju podil proti skalnim čerem na obali. Alarm. Po radiu so svetovali posadkama, naij se skušata oddaljiti od severne obale Viemenoslovci so izmerili hitrost vetra: 120 kilometrov. Temperatura zraka je bila 5—10 stopinj pod ničlo, temperatura morske vode pa nič. — Sneg je bil gost kot zavesa, patruljna čolna, dolga 15 metrov in široka 6 metrov, sta se vsak s svojo štiričlansko posadko skušala izogniti katastrofi. Posadki enega je to uspelo: na pol potopljeni čoln je traktor potegnil na obalo. Drugi j-e manevriral. d? ie bilo zaman. Pozno v noč je klical radiotelegrafist z obale: j ^tev.lka 36. odgovarjajte! — Obala, sprejemam!« Pa ni imel kaj sprejet!. Čoln 36 je molčal, zato so se vrstili alarmi drug za drugim. Kapitan čezoceanske ladie »Kuzbas« je sporočil, da so valovi odnesli s krova tovor in tudi del opreme, poveljnik ladje »Na-hotka« je poslal obvestilo, da mu je vihar odnesel nekaj avtomobilov, ki ?o bili na' krovu privezani z jeklenimi vrvmi. Sedemnajst ladij se je odpravilo po najibližji poti v pristaniško zavetje. Po polnoči nazadnje le sporočilo: »Motor deluje s polovično močjo. Borimo se z viharjem in s tokom. Vodja patrulje Ziganšin.« končno! To pa je bilo tudi zadnje. PATRULJE SO SE VRNILE Vihar s snežnim metežem je divjal čez Tihi ocean v širini 3.000 km. Čoln 36 je tičal zdaj v dolini, zdaj na vrhu valov, ki so bili visoki kot štirinadstropne hiše. Odpovedal je mo. tor, za njim pa še radijske naprave. Od obale so se odrinile patrulje. pa jih je snežni vihar pognal nazaj. Potem je krožilo Po obalnih vzpetinah 15 smučarjev, ki so bili navezani na vrv in so imeli signalne luči in raketne pištole. Iskali so ostanke čolna 36. Naleteli so na košček deske v vžgano številko 36. to pa je bilo tudi edino, kar so našli na obali, ki so jo preiskali v dolžini dvajset kilometrov. Sele tretji dan se je snežni vihar toliko polegel, da so lahko vzletelo letala. Nizki, zaradi nemirnega morja nevarni poleti so bili zaman. Potem je veter spet besnel s hitrostjo 120 km. živo srebro pa je zdrknilo na 10 stopinj pod ničlo. Svojci izg:nulih mornarjev so prejeli prva pisma, ki so jih pisali — tuji sinovi in bratje- PLOVBA IZVEN KRAJA IN ČASA Mladi mornarji s Čolna 36 pa 90 okusili na lastni koži. kar so se bili učili o muhah Tihega oceana, med drugim tudi to, c>a Po tem morju ni lahko plut! v januarju in februarju, dveh najhujših mesecih. Dvajsetega januarja je vihar popustil, vendar le toliko, da je dobil nov zalet in se le z novo močjo pognal nad samotne potnike v patruljnem čolnu. Za štiričlansko posadko £e je začelo življenje, v katerem niso niti ure niti kompas pomenili skoraj nič. Začelo se je dolgo potovanje z viharjem, divjanje čez valove brez občutka kraja in časa. Varčevali so, dokler so imeli vsaj malo hrane in pitne vode. Hrano so si delili na grižljaje, vodo na požirke. ZGODBA O HARMONIKI Trj dni pred koncem januarja so praznovali. Ukrajinec Kr-jučkovski je imel rojstni dan: 21 let- Tovariši so mu pripravili nenavadno čestitko: iz zadnje zaloge pitne vode naj bi dobil požirek več. Čeprav ob rojstnem dnevu to ni v navadi, je slavljenec odklonil darilo. Vihar si ie še dvakrat privoščil oddih: mornarji so ga izkoristili za ribolov, za izdelavo signalne luči in za — pesem ob harmoniki. Ko so ameriški novinarji kasneje hoteli videti »zgodovinsko« harmoniko, na katero je igral Poplavski, je povedal Fe-dotov: »2aj je ni več. Pojedli smo jo.« Ob vzklikih začudenja je pojasnil: »Delno je bila iz ovčjega usnja, ki smo ga razrezali in ga kuhali v morski vodi. Se drugo »meso« smo imeli: usnje_ ne škornje. Zadnje dni so štirje izčrpani mornarji večinoma ležali, da bi si tako prihranili še nekaj moči. Vsi so shujšali za 15 do 18 kg. Vstajal je vedno le po eden in se oziral po vodi. ki se ie na obzorju zlivala z nebom. Sest tednov so gledali zaman, videli so le ribe in kdaj Pa kdaj kakega galeba. Menili so, da je do najbližjega otoka kakih 700 milj. »Ladja na obzorju! Ladja!« je vzkliknil opa-z-ovalec 2. marca. Ladja pa je kmalu izginila za valovi. Ujetnikom morja so pohajale moči. Sredi noči je Ziganšin poskočil, da bi videl, kaj pomenijo ladijske luči v daljavi. Brž je spoznal, da signal s čolna ne seže daleč... PRILETEL JE HELIKOPTER Sedmega marca se je spet razbesnel vihar. Tretja ladja je plula daleč mimo njih. Popoldne so menili, da jih varajo čuti, ko so slišali brnenje motorjev. zakaj nikjer ni bilo videti ladje. Sele pogled pod ne_ bo je odkril rešitelje; letala z ameriške letalonosilke. Kmalu potem je priletel helikopter. Kapetan Townsend se je čudil, ko je videl fante žive in še toliko pri močeh, da so celo sami pomagali pri »reševalni akciji«. Potem je zajel mornarje nov val to pot v podobi občudovanja- Ves svet je izvedel, da je Tatar Ashat Ziganšin iz Senta-la v civilu trakorist, da se je AnatolM Krjučkovski rodil 27. januarja v okrožju Hmeljnic-kega in da je ključavničar v sladkorni tovarni. Dalje, da je postal 22-letni Ivan Fedotov, ki je v civilu pristaniški delavec iz Amura na Daljnem vzhodu, oče prav med to svojo odisejo po valovih Tihega oceana. »SONČNI TIKI« PO NAKLJUČJU Štirje iz snežnega viharja na morju so prišli na televizijske zaslone in v hollywoocteke filmske tednike. 2e 500 km od San Francisca so vzeli novinarji štiri mornarje na ameriški letalonosilki v navzkrižni ogenj vprašanj. Dopisnik »Pravde« je bil* v desetih minutah vključen v ameriško vojaško radijsko mrežo. Pogovori 1 se je s štirimi rojaki in poslal poročilo za prvo stran. Iz Moskve so se pripelja_ li v San Frančiško posebni dopisniki. seveda pa so prišli tudi zastopniki skoraj vseh ameriških listov, zakaj nihče ni hotel zamuditi razgovore z »udele_ ženci Sončnega Tiki j a Po na-klučju«, kakor so listi označili odisejo mladih mornarjev, ki so po naključju tekmovali s francoskim zdravnikom Bombardam (zdravnik že leta teoretično in praktično dokazuje, da brodolomec lahko živi ob tistem, kar mu daje morje.) »Pravda« je objavila na prvi strani pisma svojcev »oceanskih junakov«, pisala pa sta tu_ di Heyerdahl (spomnimo sc Sončnega Tik! ja) In Franooz Bombard. Mati Filipa Posavskega iz Ukrajine pa je zapisala: »Ne poznam ljudi, ki so mi rešili sina, vendar sem prepričana, da so dobri in da jim je življenje drago prav kot vsakomur izmed nas.« JEFF CONTER I To sem mu tudi povedal. Celo zelo poudarjeno. Toda slej ko prej je prisegel pri živem bogu in vseh svetnikih, da je povedal resnico, golo resnico. Segel sem po svojem klobuku, ki je bil še vedno na tleh, in zapu st i4 sobo. Ni se zganil, ko sem mu namenoma obrnil hrbet, da bi ga preizkusil. Kazalo je, da ima zares poln nos. Vrnil sem se v vežo in poskrbel, da sem se kar naj hitre j ° izgubil v neki stranski ulici. Bil sem nadvse radoveden, kaj bo zdaj storil. Žal se je Herc zares izgubil z mojim avtomobilom. In daleč naokrog ni bilo nobenega taksija. Zato sem moral nekaj minut zatem brez moči gledati, kako je črnec vstopil v presenetljivo novega buicka, ki je stal ob cestnem robu. Sekundo zatem je tudi on izginil v neki stranski ulici. Prav nič drugega mi ni preostalo, kakor da sem pogladil svojo kravato v dostojno lego in si izmislil vse tisto, kar bom kasneje povedal Hercu. Med nami povedano, domislil sem se nekaterih zares srčkanih novih besednih tvorb. Kar žarel sem od vneme, da bi jih fantu povedal ...! Četrto poglavje Preden sem končno našel taksi, je preteklo dobrih petnajst minut. Takoj sem se dal zapeljati na bulvar Sante Monice. Tu na gričih Beverly se je komaj še čutilo siceršnje vrtoglavo mestno življenje. Večina hiš je stala ob mirnih in negovanih cestah ali pa se je obzirno skrivala v lepo urejenih vrtovih. Priznam, da so bila sicer dobro vidna tudi še marsikatera znamenja razpadanja iz starejših časov, toda sijoče sonce je vse nekoliko osladilo. Bil sem silno neučakan, da bi spoznal tega doktorja Valesca. Vsekakor pa sem tudi domneval, da ue je črnec navlekel. Če pa je sploh živel ta zdravnik, nikakor ni bilo nujno tudi to, da je imel kaj opraviti s temi zadevami. Pravzaprav sem bil že nekoliko mirnejši, ko sem zares našel Niple-Drive. Se mirnejši sem postal, ko je šofer taksija ustavil pred hišo, na kateri je bila pritrjena številka 603. Cisto miren pa sem postal tedaj, ko je mede- I s I s ninasti izvesek pokazal v dostojanstvenih črkah ime Valescu. Bodi, da me je postavni črnec spravil na limanice ali ne, vsekakor je moral imeti s tem zdravnikom nekakšno zvezo, kajti sicer mu njegov naslov gotovo ne bi mogel priti tako na mah na misel. »Naj počakam?* je vprašal voznik. Izstopil sem že in prikimal. Da bi ga pomiril, sem mu v robato roko stisnil nekaj naplačila, to pa je povzročilo, da mu je zamrlo vse. kar bi mi bil sicer utegnil reči. Ko sem se bližal hišo, ki je bila nizka in je imela široko pročelje, sem nehote pomislil, da nimam nobenega orožja. Pri moji veri, res ne tekam kar tako z revolverjem po svetu naokrog! Taka reč ni le težka, ampak vrhu vsega še izbuli žepe. No torej, upal sem, da bom tudi to pot lahko izhajal brez orožja. Hišna vrata so bila na pol odprta. Stal sem v veži, Id je bila v globini predeljena s stekleno steno. Puščica, pod katero je bila beseda »Čakalnica*, je opozarjala na belo lakirana vrata. Vstopil sem in se začudeno ozrl. Ni kazalo, da bi bil imel dr. Valescu kaj posebno odlično prakso. Stolov je bila sicer cela množica, toda bili so prazni. V tem prostoru je manjkal celo običajni cigaretni dirm Zdelo se je, da se tukaj že dolgo ni prikazal kak pacient. Po starosvetnem običaju sem nekajkrat po-kašljal. da bi me kdo opazil. Hitro, pravzaprav kar prehitro, sem zaslišal lahne, nagle korake za vrati ordinacije. Takoj zatem so se odprla in črnolasa gospa zelo spretno oblečena, me je vljudno se smehljaje pogledala. »Srečo imate.* je spregovorila mehko, »pravkar je hotel zdravnik oditi na obisk k bolnikom... Takoj vas bom prijavila... Vaše ime?* »Jeff Conter...!« sem odvrnil. Prosila me je, naj trenutek počakam, in izginila za vrati. Obstal sem stoje, gledal skozi okno na dolg rastlinjak, urejen zadaj na vrtu. in se obrnil, ko sem zaslišal neko pokašljevanje. To je bil torej doktor Valescu 9 21. marca - Split Ponoči smo za las ušli nezgodi. Ladijski radar je sicer prestregel vse nevarnosti nočne vožnje po valovitem morju. vendar je bilo okoli nas prečeč ladij in ladjic. Drugi oficir je opazil na zaslonu ladjo, ki se ni izognila, kakor bi se morala Čakal je in čakal. Ko pa je spoznal, da tam očitno spijo, se je bliskovito umaknil: »Velebit« je opisal velik krog in se le za nekaj metrov izognil nezgodi. Ob pol šestih zjutraj smo se ustavili daleč zunaj na morju pred Splitom. Kopnina je bila še vsa črna nad mrzlim sivo-modrim morjem, ki se je povsem umirilo. Počasi smo pluli proti Vranjicu. kjer smo začeli nalagati salonitne plošče. Imeli smo občutek, da se navsezadnje le nekaj dogaja in da nismo več izpostavljeni lenobnemu vzdušju pristanišč. Za šalo dneva je poskrbel Stane, ki je po devizah vprašujočim carinikom mimo povedal: »Ves denar je v ladijski blagajni, pri sebi imam le tisoč dolarjev.« Dopoldne smo se sprehodili po Vranjicu. Otroci so se spakovali našim aparatom. Kapitan je povedal, da bomo odpluli šele pojutrišjem, ker moramo počakati še na tovor z Reke in iz Trsta. Očitno se manj in manj spoznam na pomorske posle. Marjan je za kondicijo pomagal natovarjati salonitne I ZORAN JERIN 1 U j \j\ LUiV UV L iz i limai laj st di aevn ika plošče, mj pa smo se preganjali po vrveh in lestvah. Okoli treh so izobesili rdeče-belo zastavo, kar pomeni, da je na -Velebitu* pilot in da bomo kmalu odpluli. Viseli smo čez ograjo in gledali, kako je vlačilec »Skojevac« kot za šalo zavrtel našo krmo, in že smo pluli proti Splitu. Sirena je obupno tulila pred pristaniščem, čez valove se je prikotalil pilotski čoln: pristanišče je zasedeno, počakati bo treba. S.dro je zdrsnilo v 30 m globoko vodo, 200 m pred obalo so kleli vsi trije ladijski oficirji, ker niso mogli na kopno. V opravičilo mi je povedal »chief-, da na vsem svetu ne kolnejo edinole japonski mornarji. vendar jih prav tako prevarijo pri vkrcavanju to-i vora, zato ni kletvica nič sla-| bega. Ob tej leg ki sem seveda popustil. Prvi oficir mi je čisto od blizu razkazal vso ropotijo na kapitanskem mostičku. Naposled so nas le spustili v pristanišče. Na prvi pomladanski dan smo jedli na Rivi pečen kostanj, nato Pa smo se pomešali med množico na Peristilu. Zvečer sem prisluškoval ritmu ladijskih črpalk, misli pa so uhajal« k nekomu, ki mu tiste trenutke najbrž ni bilo lahko. Popoldne smo bili namreč priča nevsakdanjega dogodka. Delavci tovarne, ki je nakladala salonit, so zalotili nekoga, ki si je na ladji prisvojil dve stari, komaj omembe vredni deski. Sramota za kolektive vseh okoliških cementarn, so rekli, odvlekli človeka v lopo in že sem slišal, da so ga brez. ceremonij obsodili na trideset gorkih. Ko sem videl razkačene obraze in krepke dlani, se mi je revež zasmilil. Cementarniški delavci so neverjetno ponosni na svoje tovarne. Imajo tudi velik zbor, 100 pevcev »Dalmacija-Cemen-ta- je lani gostovalo v Lito-' stroju. Eden izmed njih se je skušal takoj postaviti s slovenskimi besedami, ki mu še niso zbledele iz spomina. Povedal je, da je bil v gostilni -Prekleta strela*. Začuden sem trdil, da take gostilne ni, potem pa sva skupaj ugibala, katera bi mogla biti. »Pa naravno, Operna klet! Kako sam mogao to pogrešiti, prekleta strela je — sad se sečam — slovenačka psovka!* 9 22. marca - Split Čez noč so naložili dvanajst zvitkov kablov, ka tehtajo vsak po dve toni. Preprost račun pove, da potrebujejo za vsak zvitek štirideset minut. Ker je na obali še okoli 200 zvitkov, pomeni to še 8000 minut Splita, torej približno pet dni. Zdaj smo v resnih skrbeh za čas. Razen tega so nakladali v tretje skladišče sode s karbidom. Zapišemo si prvo izkušnjo prve odprave: Na Himalajo ne potuj z ladjo, raje z letalom, ker negotov vozni j red psihično slabo vpliva na ; odpravo. — Šale, ki smo si z | njimi na Reki krajšali čas. so j v Splitu nekam presahnile, i -Šjor drugi« — tak naj bo poslej naziv drugega oficirja — je povedal, da ni še nikoli . imel na ladji potnikov, ki bi jim postanek v Splitu ne bil I všeč. Nemara res, vendar ze- leni Marjan nad Splitom ni Himalaja... Zjutraj smo se radovedno zbrali ob nakresanem možakarju, ki ga je nepreviden korak na obali poslal v mokro stvarnost. Ko so mu izpraznili škornje, j e še ves omotičen ždel na stebru, njegov klobuk pa se je patetično pozibaval na valovih. Sicer pa je v Splitu toplo, na. Bačvicah se pretegujejo na soncu že prvi kopalci. Zvečer smo zbrali zadnje dinarje — računali smo kvečjemu z dvema dnevoma življenja na kopnem, se pravi na Reka — in šli v kino. (Nadaljevanje) j 1 2 3 k 5 6 7 6 m 9 10 B « 12 B 13 ft 15 15 r Podgane bodo uničili Pariški zdravstveni strokovnjaki so ugotovili, da je med podganami, ki živijo v mestni kanalizacijski mreži, izbruhnila epidemija vnetja ledvic in zlatenice. Medicinska akademija je predlagala pariški občini, naj bi čimprej preselila trge in klavnice, potem pa naj bi z vsemi razpoložljivimi sredstvi uničevali podgane. Stroj in ljudje En sam velik stroj za dnevni kop v rudnikih in za nekatera gradbena dela lahko izkoplje v letu dni toliko zemlje, da bi iz nje zgradili tri Keopsove piramide. Zgodovinski zapiski povedo, da je 146 m visoko Keopsovo piramido gradilo 20 let okoli 100 tisoč ljudi “ * VODORAVNO: 1. zalivek votlega zoba, 7. bretonski junak, Izoldin ljubimec, 8. položaj, 9. začetnici sodobnega slovenskega skladatelja In zborovodje, 10. vrsta vrbe, 11. reka v Arabiji, 12. različna soglasnika, 13. socialni položaj, 14 življenjska pot, napredovanje v službi, 16. prebivalstvo naj več j ega grškega mesta. NAVPIČNO: 1. udar, puč, 2. zveza, 3. čebeli podobna žuželka. 4. začetnici ameriškega humorista (-Tom Sawyer-), 5. žensko ime, 6. vnetje požiralnika, 7. vrsta elektronke, 11. očka, 13. moški potomec, 15. kvartaški izraz. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: l. Aravali, 8. Benares, 9. Ostrava, 10. ai, -g, -k* 11. oa, 13. Ravenna. 17. aralija, 18. koritar. Furler novi predsednik Evropske skupščine Strasbourg, 28. marca. (Reuter). Za novega predsednika Evropske skupščine v Strasbourgu je ! izvoljen zahodno-nemški predstavnik Hans Furler, ki bo zamenjal francoskega predstavnika Roberta Schu-mana. Njegov predsedniški mandat traja dve leti. Bevtm bo še počival London, 28. marca. (Reuter) Laburistični voditelj Aneurin Bevan je danes v svojem prvem razgovoru z novinarji po operaciji, ki jo je prestal konec lanskega leta, izjavil, da se za nekaj časa še ne bo vključil v politično življenje dežele, vsekakor ne prej kot sredi poletja. Telegrami HAVANA. — Delavci kubanske Industrije sladkorja so včeraj izročati ministtrskem u ipredsedniiku Castru resolucijo, v kateri pravijo, da za zdaj ne bodo zahtevali zvišanja mezd in zboljšanja delovnih pogojev v znamenje solidarnosti z revolucijo. Predsednik Castro je na sestanku s predstavniki delavcev industrije sladkorja pozdravil ta njihov liklep in ga označil za darilo delavcev narodu in za dokaz moči in vitalnosti revolucije. TOKIO. — V spopadu med stavkajočimi in stavkokazi v rudniku Mirke v južni Japonski je bilo po zadnjih podatkih ranjenih 14d ljudi, med njimi 34 hudo. Policija sodi. da je ranjenih še mnogo več, vendar njih števila ni -moč na tanko ugotoviti, ker neredi še trajajo. Stavka v tem rudniku se je začela pred dvema mesecema. L. U SAKA. — Britanski minister za kolonije Macleod je v nedeljo prispel v Lrusako v Severni Rodeziji na razgovore z lokalnimi voditelji. Na letališču v Lusaki ga je pričakala velika skupina Afričanov, ki so demonstrirali in zahtevali lastno vlado in neodvisnost. Demonstranti so prebili policijski kordon in metali kamenje v avtomobile. — Pozneje se je pred vladnim poslopjem, kjer se je nastanil Macleod. prav tako zbrala množica demonstrantov, prišlo je do spopada med demonstranti in policijo. NAIROBI. — Na sestanku v Ki-ambu, severno od Niaiirobija, je 200 afriških voditeljev Kenije včeraj sklenilo ustanoviti novo politično stranko KANU (Kenijska afriška nacionalna unija). Okrog 25.000 Afričanov, zbranih na športnem stadionu, je navdušeno pozdravilo ta sklep. Stranka Kanu je bila ustanovljena namesto Stranke svobode. Na sestanku v Kiam-bu so izvolili tudi odbor, ki bo sestavil politični program In statut nove stranke. »Tarča - je človek« POSEBEN DOPIS TANJUGA IZ RIO DE JANEIRA Rio de Janeiro, 26. marca. V ( morda potrebno izpremeniti brazilskem političnem življe- j način boja proti vladi in najti n ju je nastal nagel in na prvi pogled presenetljiv preokret. Še sredi lanskega Leta so bili v mnogih mestih krvavi izgredi in hrupne demonstracije proti podražitvi življenskih potrebščin in raznim nepravilnostim. Ugodne priložnosti opozicije so naraščale. Sedaj se zdi položaj popolnoma drugačen. Stavke se sicer zopet pojavljajo, kljub temu pa položaj vlade ni bil nikdar močnejši kot sedaj, medtem ko popularnost predsednika Ku-bička ni bila nikdar prej večja. Brazilci, ki so prej govorili, da njihova dežela raste samo ponoči, ko politiki spe, si sedaj sredi belega dneva mane-jo oči in skoraj ne verjamejo v to. kar je pred njihovimi očmi vzniklo, ko je raslo enako podnevi in ponoči. Ob njihovih rekah bodo v kratkem dogradili več orjaških hidrocentral, vlada in kongres pa se bodo 21.. aprila preselili v novo glavno mesto, zgrajeno v rekordnem času. Vozijo pa se sedaj zares »z brazilskimi avtomobili po novih cestah, tlakovanih z brazilskim asfaltom-«. Splošno je mnenje, da je _ predsednik Kubiček bolj popularen kakor v času svoje volilne zmage pred štirimi leti in da bi bil zanesljivo izvoljen še enkrat za predsednika, ako bi to dopuščala ustava. Toda del Kubdčkove-ga ugleda se avtomatično prenaša na vladnega predsedniškega kandidata maršala Lota, kar spravlja opozicijo v neprijeten položaj. Za sedaj vsaj je volilna zvezda opozicijskega predsedniškega kandidata Juani ja Quadrosa, ki je napravil v nekaj letih vrtoglavo politično kariero, zakrita z mnogimi oblaki dvoma. To je dovedlo njegov pestri tabor, ki sega od desnih socialistov prek konservativne stranke »UDN« pa do skrajne desnice, da je začel razmišljati te dni. ali ne bi bilo novo orožje. Skupina mladih politžkov iz stranke UDN, ki je takoj dobila naziv »Novi val-«, se je postavila na stališče, da uspehov pri graditvi dežele ne morejo zanikati in da je dejansko potrebno podpreti razvoj Brazilije ter vnašati vanj potrebne socialne in gospodarske popravke. V programu skupine so boj proti nerazvitosti v vseh oblikah, radikalnejša zunanja politika, uvedba diplomatskih odnosa jev z vsemi deželami in podpiranje anti kolonialne borbe azijskih in afriških narodov, agrarna reforma, »humanizacija-« domačega in discipliniranje tujega kapitala, razširitev bazične industrije ter obramba ne samo državnega monopola na petrolej, temveč tudi njegova razširitev na druge vire energije. Ko sprejema brazilski razvoj, ga manifest »Novega vala-« napada z levih postojank in navaja, da poostruje socialne razlike. Med predsednikovimi gospodarskimi tarčami ni tarče — človeka, pravi liberalni del konservativne opozicije. Vodstvo najmočnejše opo- zicijske stranke UDN je razmeroma hladno sprejedo manifest in program skupine »Novi val-«, vendar pa sta povzročil a precejšnje vrenje v opozicijskem taboru. Opozi-ciski predsedniški kandidat Juanio Quadros, ki ne pripada izrazito nobeni stranki, ni mogel zaradi pridržkov vodstva stranke UDN odobriti nove podlage, vendar pa je napravil drugo samosvojo kretnjo, ko je napovedal, da odhaja na Kubo. kjer bo proučil tamkajšnjo agrarno reformo. Večina je mnenja, da je Quadrosovo potovanje na Kubo dejansko le poteza njegove volilne agitacije m da skuša predvsem s korakom, simpatičnim ljudstvu, prestreči mogočno vladno delo za gospodarsko izgraditev. Predsednik Kubiček je odgovoril opozicijski skupini »Novi val-«, da med svojimi tarčami ni pozabil na tarčo — človeka, in da so vse vladne pobude v skrajni meri usmerjene na zboljšanje živ-1 jenskega standarda ljudstva. Kljub temu so se v vladnem taboru pojavile posredne kritike o načinu gospodarskega razvoja. V vargesovski delavski stranki podpredsednika republike Gularta, ki je mlajši partner v vladi, je skupina radikalnih poslancev ustanovila tako imenovano »Konkretno skupino«, ki zahteva, naj vlada ugodi posameznim zahtevam sindikatov in nacionalistične levice. Na nedavnem kongresu delavske stranke je bil sprejet minimalni program te skupine, ki zahteva ukrepe za omejitev tujega kapitala, sprejem novega zakona, ki bo dopuščal večjo svobodo stavk, in reformo sistema socialnega zavarovanja. Skupina se je imenovala »konkretna«, ker skuša konkretizirati idejno razmeroma nedefiniran program delavske stranke, ki splošno razglaša, da se zavzema za pravice delovnih ljudi, industrijski razvoj in nacionalno emancipacijo dežele. Tako pojav »Novega vala» kot pojav »Konkretne skupi ne« sta povezana s predvolilnim gibanjem, ki zavzema čedalje večji razmah, čeprav bodo predsedniške volitve šele meseca oktobra. Kljub temu nista samo prehodni volilni znamenji. Vsak po svoje podpira težnje malega brazilskega človeka; domišljijo le-tega je razvnel viharni razvoj njegove dežele, obenem pa zahteva pravičnejše razdeljevanje njegovih sadov. Jaša Almuli Velika nasprotja v glediščih na tradicionalnem britansko-nemškem sestanku v Königswinterju BONN, 28. marca. (Tanjug). Današnji zahodnonemški tisk izraža zaskrbljenost zaradi odkritih trenj, ki so prišla do izraza na tetošnjem tradicionalnem -britansko-nemškem sestanku- v Konigswinterju pri Bonnu. To sicer ni nikak uraden forum, vendar sodelujejo na sestanku tudi vplivni predstavniki obeh držav — politiki, diplomati, znanstveniki in publicisti — tako da razgovori označujejo odnose med Zahodno Nemčijo in Veliko Britanijo. Letošnji sestanek je bil v duhu priprav na predsedniško konferenco med Vzhodom in Zahodom. Medtem ko sta na desetih prejšnjih britansko-nemških razgovorih te vrste v blemih opozicij obeh držav pogosto zavzemali enaka gledišča nasproti obema vladama, so na letošnjem zasedanju prišla do izraza velika nasprotja v glediščih na sedanji mednarod- razpravi o mednarodnih pro- I ni položaj. Nasprotja so bila Grozljiv pogled na trg v Sharpevlilu, 30 km od Jahannesburga, kjer je južnoafriška policija prejšnji teden streljala na črnske demonstrante, ki so protestirali proti uvedbi posebnih izkaznic, brez katerih se naj črnski prebivalci v Južnoafriški uniji ne bi sneli gibati iz kraja v kraj. 74 mrtvih in skoraj dve sto ranjenih (po uradnih podatkih, po neuradnih pa je skoraj dve sto mrtvih) je krvava bilanca rasistične in teroristične politike Verwoerdove vlade tako velika, da se je med za-hodnonemškimi udeleženci pojavila zelo močna težnja, da bi opustili te tradicionalne sestanke. Vladi naklonjena -Die Welt-piše, da ni šlo ne za razlike v mnenjih, ampak za odkrite nesporazume, celo za nestrpnost, -kar pomeni hudo nevarnost za politično partnerstvo obeh držav.« Medtem ko so se britanski udeleženci na sestanku, med njimi poslanca Richard Cross-man ln Dennis Healy, liberalni voditelj Greemond in drugi, zavzemali za kompromisno politiko v odnosih do Vzhoda, so zahodnonemški predstavniki zagovarjali stališče vlade, da je potrebna -čvrsta smer- v odnosih do Sovjetske zveze. Zato so britanski govorniki poudarjali, da je ublažitev napetosti v mednarodnih odnosih poglavitna naloga bližnje konference med Vzhodom in Zahodom, vtem ko so njihovi besedniki poudarjali predvsem nemško vprašanje. Nasprotujoča gledišča so prišla do izraza kar zadeva berlinsko vprašanje, odnose do DR Nemčije, mejo na Odri in Nisi in nemško vprašanje v celoti. Udeleženci iz Velike Britanije so očitali zahodno-nemškim predstavnikom, da Zvezna republika ne pomaga svojim zaveznikom v prizadevanjih za ublažitev napetosti, da »živi Bonn v svojem svetu sanj-. Pri tem so britanski govorniki poudarili, da se je že začel proces, ki bo privedel do priznanja DR Nemčije, in da se bo morala bonnska vlada enkrat sprijazniti s tem. Več govornikov iz Velike Britanije je tudi priporočilo, naj bonnska vlada prizna sedanjo mejo na Odri in Nisi za dokončno. ledseduik Tito sprejel Maria del Monaca Brioni, 28. marca (Tanjug). Predsednik republike Josip ; Broz Tito in njegova soproga : Jovanka Broz sta danes popoldne sprejela prvaka milan-i ske Scale in Metropolitanske opere Maria del Monaca in ! njegovo soprogo. Na sprejemu in koncertu, ki | ga je ob tej priložnosti prire-; dil Mario del Monaco, med-I tem ko ga je na klavirju spremljal Bogdan Babič, so | bili podpredsednik Zveznega j izvršnega sveta Edvard Kardelj in njegova soproga, pod-j predsednik Zveznega izvršne-j ga sveta Aleksander Rankovič, ; predsednik Ljudske skupščine ; LR Srbije Jovan Veselinov, predsednik Sabora LR Hrvatske dr. Vladimir Bakarič, predsednik Ljudske skupščine LR Slovenije Miha Marinko s soprogami, predsednik Izvršnega sveta LRS Boris Kraigher s soprogo, Slobodan Penezič, Ivan Maček in Slavko Komar i s soprogama ter drugi gosti. Po koncertu je predsednik Tito izročil Mariu del Monacu visoko jugoslovansko odlikovanje. Red jugoslovanske zastave II. stopnje. Obisk naših parlamentarcev na Japonskem in v Kambodži Beograd, 23. marca. (Tanjug) Jutri bo odpotovala na Japonsko in v Kambodžo naša parlamentarna delegacija pod vodstvom predsednika Zveznega zbora Zvezne ljudske skupščine dr Mladena Iveko-viča. V delegaciji so ljudski poslanci Milka Kufrin. Djoko Pajković, Elisi je Popovski, Ibrahim Maglajlić in inž. Karmelo Budih na. Ganski veleposlanik prispel v Beograd BEOGRAD, 28. marca (Tanjug). V Beograd je nocoj z letalom prispel prvi ganski veleposlanik v Jugoslaviji Simon We!linton Kumah. Na beograjskem letališču ga je sprejel in pozdravil šef protokola državnega sekretariate za zunanje zadeve. Razgovori za trgovinsko menjavo s Poljsko Varšava, 28. marca (Tanjug). Skupina jugoslovanskih in poljskih strokovnjakov je začela pripravljalne razgovore o dolgoročni trgovinski izmenjavi strojev in naprav med Jugoslavijo in Poljsko. Ti razgovori bodo podlaga za skle- nitev petletnega sporazuma 0 trgovini za obdobje od 1991 do 1965. Kongres poljskih študentov Varšava, 28. marca (Tanjug) Četrti kongres Zveze študentov Poljske je sprejel resolucijo, v kateri pozdravlja pozitivne spremembe, ki se zdaj dogajajo v mednarodnem študentskem gibanju. Na kongresu so sprejeli več sklepov, v katerih priporočajo boljšo povezavo višjih šol z življenjsko prakso in proizvodnjo in zahtevajo. naj bi učne programe prilagodili v skladu z napredkom znanosti. Jugoslovanski delegat Dušan Mitevič je podprl pobudo za sodelovanje študentskih organizacij vseh evropskih držav in drugih celin. Govoril je tudi o tem, da bi bilo treba razširiti konkretno sodelovanje med jugoslovanskimi in poljskimi študenti, in poudaril, da bi bilo takšno sodelovanje zelo koristno. Skrčen nrogram obiskov Hruščeva? Dl JON. 28. marca (AFP). — Sovjetski ministrski predsednik Hruščev, ki potuje po Franciji, je danes popoldne prispel iz Marseilla v Dijon. V Dijonu si je ogledal tovarno električnih lokomotiv Kakor poudarjajo sovjetski krogi, bo morebiti prišlo do majhnih sprememb v programu potovanja predsednika sovjetske vlade Hruščeva po Franciji. Ti krogi sodijo, da potekajo številni obiski preveč v naglici in s tem izgubijo vsak namen. Volitve v Argentini Buenos Aires, 28. marca (Tanjug). — Naj novejši podatki z včerajšnjih volitev v parlament kažejo, da je vladna stranka nespravljivih radikalov doživela neuspeh. Pri štetju glasov so ugotovili, da je desno krilo opozicijskih radikalov dobilo 1,825-668 glasov, vladni nespravljivi radikali pa so jih dobili 1,497.684. Belih listkov, oddanih za peroniste, komuniste in katoliške nacionaliste, je bilo 1,623.748. Na podlagi delnih rezultatov volitev bi lahko sklepali, da sta desni center in delavska levica zmagala nad vladno stranko. Toda številni tukajšnji opazovalci sodijo, da se razmerje sil med strankami z včerajšnjimi volitvami ni mnogo premaknilo, pač pa da so bile volitve v nekem smislu neuradni plebiscit o vladni gospodarski in socialni politiki. Začetek razgovorov Eisenhowerja z Macmillanom v Damp Davidu Camp David, 28. marca (Reuter). — Eisenhower in Macmillan sta začeLa nocoii razgovore o odgovoru na zadnje sovjetske predloge o prepovedi jedrskih poskusov. Macmillana spremljajo njegov glavni svetovalec za atomsko energijo Penney, veleposlanik v Washington!! Caccia in strokovnjaki za razorožitev v Foreign Officeu, Eisenhowerja Pa njegov svetovalec za vojaška vprašanja V petek popoldne se je posebno letalo zaho-dnonemške Lufthanse spustilo na tokijsko letališče in izložilo visoke goste: kancler dr. Adenauer je po dolgem in izčrpnem obisku v ZDA prišel v goste na Japonsko. — Spremljajo ga zunanji minister von Brentano, vrsta gospodarskih strokovnjakov, hčerka in sin. Kaj bi po izčrpni in intenzivni Adenauer j e vi turneji po ZDA utegni; politično pomeniti njegov obisk na Japonskem, bi bilo prezgodaj ugibati. Komentatorji napovedujejo, da bo z državniki otoške dežele izmenjal gledišča o glavnih problemih, ki bodo prišli na dnevni red »vrha«, sicer pa, da »se bo posvetil v prvi vrsti turizmu«. Ne glede na to, kakšna bosta politični pomen in obseg Adenauerje-vega obiska, pa le-ta nudi priložnost za nekaj besedi o Japonski; morda zato, ker sta si Nemčija in Japonska v nečem močno podobni; obe sta bili v minuli vojni zaveznici; obe sta bili poraženi in sta prva leta močno občutili posledice poraza;; obe sta se, ko se je začela zaznavati hladna vojna, začeli neverjetno hitro in uspešno dvigati iz ruševin; in končno, obema je pri povojnem preporodu nudila kar najbolj široko pomoč — Amerika. Vsi vemo, da je Japonska azijska država, zato bi vsakogar presenetilo vprašanje kot na primer »Ali je Japonska zares čisto azijska država?« — če b; pogledali karto geografske strukture njenega gospodarstva. b: morali začudeno priznati, »da Japonska pravzaprav ni čisto azijska država«, posebno še. če bi to karto primerjali s predvojno in če bi upoštevali perspektivno smer. ki jo je dose danji razvoj že nakazal x — x Da bi razumeli politiko do’očene dežele. je treba poznati silnice njenega gospodarskega razvoja in strukturo njenega gcl.-podarsitva. Morda velja Japonski »čudež« to pravilo za Japonsko še bolj kot za druge države. V življenju te otoške države prevladujeta dve konstanti: Zemlja je zelo revna; prav tako tudi tisto, kar skriva v sebi, to je rudr.a bogastva. Medtem ko je po površini za dve petini večja od Francije (ob še enkrat večjem prebivalstvu), ima Japonska samo 17 odstotkov obdelovalne zemlje, medtem, ko jo je v Franciji približno 60 odstotkov .... . Zato mora Japonska uvažati 80 odstotkov vseh surovin, 80 odstotkov železne rude, 60 odstotkov žita itd. Izredno »bogastvo« Japonske pa je prebivalstvo, bodisi kvantitativno, bodisi kvalitativno. Na 92 milijonov ljudi pride 43 milijonov zaposlenih, kar sodi med največje odstotke na svetu Kvaliteta japonskega prebivalstva nenehno narašča in sodi v svetovnem merilu med zelo visoke, za kar gre zasluga predvsem dobremu, devet let trajajočemu obveznemu šolskemu si. stemu, ki je seveda posledica neizprosne gospodarske in socialne nuje Iz zgoraj navedenih značilnosti nacionalnega življenja japonske države sledi, dn mora Japonska' veliko in trdo delati če hoče živeti; predelava-ti v tujini kupi jene surovine in jih znova prodajati v tujino, da bi lahko kupila nove in več. kajti vsako leto je treba najti delo za nekaj več ko: milijon ljudi. Japonska je torej velika tovarna, ki dela v glavnem za tujino; zato je tuni glavna skrb japonske politike navezati Čim več stikov z drugimi državami; ni naključje, da je bil sedanji zunanji minister predsednik Trgovinske zbornice v Tokiu. Kot Nemčija je tudi Japonska po vojni doživela strm vzpon v svojem gospodarstvu, ki je bilo takoj po vojni popolnoma na tleh. Proizvodnja leta 1946 je znašala komaj eno tretjino proizvodnje iz leta 1939. 2e leta 1958 je celotna nacionalna proizvodnja za trikrat prehitela predvojno (če jo primerjamo s stanjem v letu 1946 pa se je podeseterila), nacionalni dohodek pa je dosegel 25 milijard dolarjev (polovico francoskega), to je za 70 odstotkov več kot pred vojno. Japonsko gospodarstvo po vojni ni doživelo samo velike ekspanzije (povečanje proizvodnje znaša na leto okrog sedem odstotkov), marveč tudi globoko in bistveno spremembo svoje strukture. Medtem ko je bil pred vojno poudarek na lahki Industriji, je po vojni dobila prednost težka indu. strija. V splošnem, trikratnem povečanju proizvodnje, v primerjavi s predvojno, so različne panoge gospodarstva. oziroma industrije, različno zastopane. Medtem, ko se je proizvodnja usnjarske industrije zmanjšala za pet odstotkov in se je tekstil povzpel le za deset odstotkov, sita kemična in papirna industrija poskočili za več kot 100 odstotkov nad predvojno raven, petrolejska industrija in industrija orodnih strojev pa celo za ?00 odstotkov . . . Ne kaže pozabljati, da sta zadnji dve panogi (petrolej in orodni stroji) dosegli štirikrat višjo raven kot v času največjih naporov med vojno. Prav 'ako ne kaže pozabljati, da je prišla Japonska tiho, brez trušča, na prvo mesto v ladjedelništvu, da Ima pri- mat v proizvodnji elektronskih In farmacevtskih proizvodov kar zadeva kvaliteto, da je na petem mestu po proizvodnji In potrošnji električne energije Itd. Itd. Ustrezno tem spremembam so sledili premiki v socialni strukturi prebivalcev. 10 odstotkov vseh zaposlenih ljudi dela v tovarnah, ki imajo več kot 500 delavcev; tistih, ki deia-jo v tovarnah z več kot ste delavci je 25 odstotkov, število tistih, ki zaslužijo od 40.000 do 50.000 jenov pa cenijo na 4 do 5 milijonov; le-ti Čutijo, da so na socialni lestvici prlviligirani in da so bližji zahodnoevropskemu delavcu kot pa tistim Japoncem, ki se ubadajo z ročnim delom po družinskih obrtniških delavnicah ali pa s kmetovanjem na skopi zemlji. Socialni premiki so v ozki povezanosti s konkurenčnostjo japonskih proizvodov: Čeprav so japonski proizvodi še neprimerno cenejši od enakih v zahodni Evropi ali Ameriki, pa se japonske cene. spričo zboljšanja življenjske ravni :aponskega delavca že gibljejo v smeri cen evropskih proizvodov. Japonska, tradicionalna dežela dumplnga in »ur na kilograme* pa se začenja pritoževati, da ji že konkurijajo tekstilni proizvodi iz nekaterih azijskih držav . Kot smo že omenili, mora Japonska uvažati, predelovati in izvažati, če hoče. da se preživi Njen uvoz je dosegel tri milijarde dolarjev njen izvoz pa je za 100 milijonov manjši Številka postane nekoliko bolj zgovorna če ji dodamo drugo: vrednost japonske zunanje trgovine predstavlja 13 do 14 odstotkov japonskega nacionalnega dohodka. Ce primerjamo to razmerje s predvojnim, ko je japonska zunanja trgovina znašala 25 odstotkov to je četrtino vrednosti nacionalnega dohodka, nam to razmerje zgovorno kaže gibanje življenjske ravni na Japonskem. Spremembe v strukturi nacionalnega gospodarstva, ki smo jih omenili, se globoko odražajo tudi v strukturi japonske zunanje trgovine, bodisi v asortimanu, bodisi po partnerjih. Tri četrtine predvojnega izvoza je šlo v neindustrijske dežele (60 odstotkov v Azijo) in 65 odstotkov uvoza je prišlo Iz neindustrijskih dežel (50 odstotkov iz Azije). V letu 1958 pa vidimo, da se je izbor partnerjev vsebinsko spremenil: le še 62 odstotkov Izvoza odpade na nerazvite države (odstotek za azijske države se je zmanjšal skoraj za polovico, na 33 odstotkov), In le 52 odstotkov uvoza prihaja še iz nerazvitih držav (samo 22 odstotkov iz Azije, to je za 28 odstotkov manj) Medtem ko neindustriallzirane države izgubljajo teren v japonski zunanji trgovini, pa narašča udeležba industrializiranih partnerjev: v Izvozu od 25 odstotkov na skoraj 40 odstotkov, od tega 16 odstotkov na ZDA in 12 odstotkov na Evropo, v uvozu pa so Industrializirane države zavzele polovico, obsega, od tega ZDA 46 odstotkov . .. Navedene številke odkrivajo: da povojna Japonska s svojo ekonomijo ni zakoreninjena v Aziji; da država nenehno tudi relativno povečuje sodelovanje z visoko industrializiranimi deželam! in predvsem, da so ZDA najbolj angažirani japonski partner, bodisi kot dobavitelj, bodisi kot kupec. Ta dejstva, posebno pa zadnje, nedvomno odločilno vplivajo tudi na japonsko zunanjo politiko in na njen položaj v svetu. M. Šuštar general Goodpaster. državni podsekretar v State Depart-mentu Dillon in pomočnik zunanjega ministra za evropska viprašanja Kohler, medtem ko bodo Nixon, Kerter in predsed_ nik komisije za atomsko energijo McCone prispeli jutri. Ob prihodu v Camp David sta Eisenhower in Macmillan izrazila v skupni izjavi prepričanje, da bodo njuni razgovori privedli do sporazuma o njunem bodočem sodelovanju za dosego dejanskega in pravične, ga miru v svatu. Poudarila sta, da se zavedata pomena dosežka sporazuma s Sovjetsko zvezo o opustitvi jedrskih poskusov ter bosta proučila njene najnovejše predloge, ker ženevska konferenca, na kateri razpravljajo o vprašanju, ki zanima vse narode, vzbuja pozornost vsega sveta. ne pa samo treh jedrskih sil, ki sodelujejo v razgovorih. Macmillan in Herter sta popoldne razpravljala v britanskem veleposlaništvu v Wa-shingtonu. Po sestanku je Herter izjavil, da razgovori poteka, jo v najboljšem redu. sporočilo britanskega veleposlaništva pa pravi da so se ti pripravljalni razgovori nanašali na nekatere tehnične strani sedanjih ženevskih pogajanj o prepovedi jedrskih poskusov in na nekatera trgovinska vprašanja obojestranskega pomena. Skladišča za orožje tudi v Belgiji Bruselj, 28. marca (Reuter) Obrambna ministra Belgije in Zahodne Nemčije Arthur GÜson in Josef Strauss sta danes podpisala sporazum o ustanovitvi skladišč za konvencionalno orožje na področju obeh držav. Ponesrečen poskus Washington, 28. marca (AFP). Poveljstvo ameriške mornarice je danes objavilo, da se ni posrečila prva izstrelitev rakete »Polaris« s podmornice. ki je bila pod gladino. II. KROG DVOBOJA SAHISTK Jugoslavija : Romunija 3:1 (4)