Uf Iahaja vsak dan zveCer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse loto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr, Za pošiljanje na dom računa,se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in uprav ni s t v <> je v Gospodskih ulicah št. 12. Upravni štvu naj se nlagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. V Izubijan! 13. junija. Če tudi evropski državniki kaj radi zagotavljajo, da evropski mir stoji na trdnih nogah, da se torej ni bati zanj, a vender vsak najmanjši dogodek vzbudi velik strah, kakor bi se imela takoj začeti silna vojna. Tak strah sta vzbudila tudi dva dogodka v Peterburgu namreč zaroka velicega kneza Nikolaja s Črnogorsko princesinjo Milico in pa na-pitnica carjeva črnogorskemu knezu. Ta dva dogodka sta tako oplašila uekatere kroge, da so na borzah kar začeli padati papirji sevede v prvi vrsti ruski, kakor bi bili pred veliko vojno. To je vender čudno, vsaj vender Rusija v majhnej Črnejgori ni dobila tako močne opore, da bi se sedaj upala evropski mir vreči s tečajev, če se ga poprej ni, ko je bila celo v prijateljstvu z mogočno Nemčijo. Kaj je pa pač tako strašnega v teh dveh dogodkih, da se je zaradi njiju porabilo toliko tiskarskega črnila in papirja, kajti več dnij so baš Rusiji nasprotni listi dan na dan prinašali dolge članke o teh dveh dogodkih; kaj tako strašnega, da evropski diplomatje posebno nemški več nočij spati neso mogli? Car ruski je s tem odločno pokazal, da resno hoče narediti konec politiki, katere se je držala Rusija celo stoletje, politike, katerej podstava jo bilo prijateljstvo s Pruaijo. Ta politika je Prusijo povzdignila do sedanje slave, drugače bi nikoli ne bila prišla na čelo Nemčije in do evropske sl»ve. To politiko pa sedaj hoče car jedenkrat za vselej opustiti in opreti se pred vsem na slovanski, zlasti na pravoslavni svet. Govori se že, da bode tudi bodoča carica Slavjnnka, ne pa Nemka, kakor je bilo to Že skoro v navadi v Rusiji. Sedanji car hoče torej vedno bolj oddaljiti Rusijo od Nemcev. Sam se je oženil z dansko princesinjo, sin njegov se bode pa že s slovansko. Jeden velioih knezov se ženi s črnogorsko, drugi z grško princesinjo in tako bode nehalo polagoma sorodstvo mej ruskim in nemškimi dvori, ki je bilo slovanskej politiki že marsikedaj na kvar. Vedno bolj si bodo veliki knezi iskali nevest v Črnejgori in na Grškem, pozneje tudi v Srbiji in Bolgariji, kadar bode v poslednji deželi kaka slovanska dinastija. Seveda tak ugoden prevrat je pač le tedaj pričakovati, ako bode sedanji car dolgo vladal, da se pri dvoru bolj utrdijo načela njegova. Sedaj mnogi dvorni krogi neso baje prav zadovoljni, da je car tako popustil staro navado in zmajujejo z ramami zaradi zaroke velikega kneza s princesinjo črnogorsko in nameravane zaroke carjeviča z drugo princesinjo črnogorsko. To je tudi verojetno, ker nemške princesinje, ki so se primožile v Rusijo, igrajo še močno ulogo. Toda odločnost sedanjega carja bode premagala te predsodke. Ruski listi pripisujejo jako veliko važnost carjevi napitnici. Omenimo le, kaj piše „Svet". Ta list, ki se odlikuje po zdravem slovanskem duhu pravi, da tu ne gre za kake zasobne politične obračune, temveč za potrjenje velike ideje vzajemnosti slovanske Jedini, za našim vladarjem slovanski vladar (slo 'anski kralj deček pač ne šteje) je z višine prestol i bil nazvan jedinstvenim zanesljivim in vernim prijateljem Rusije. S tujimi državami nas lahko vežejo politični računi in gmotne koristi. Le slepci ne vidijo, na primer, da se sedanji interesi Rusijo ujemajo z interesi Francije, ter zahtevajo, če ne formalne, pa taktično alijenco. Pa je še trajneja in vzvišeneja alijanca. Zveza sorodnih narodov, kateri sestavljajo veliko duševno brat stvo. Ta zveza nas ne združuje le s Črnogoro in Srbijo, temveč tudi s Cehi, da celo z Bolgari in Poljaki; mi govorimo o masi narodovi, ne o posaraič-uib politikih. To zvezo označile so besede carjeve obrnjene na jednega slovanskih vodij, na vodjo naroda, pri katerem še ni nasprotja mej narodom in inteligencijo. V tem zmislu treba razumeti zgodovinsko napitnico, pravi fa ruski list in pristavlja, da se ne čudi, če je Nemci v tem zmislu razumeti ne marajo. Rusija nastopila je torej pot odločne slovanske politike. To vidimo tudi v tem, da nemških baronov v pribaltijskih provincijali več tako ne gladi, kakor jih je dosedaj. Nemški državniki vidijo, da se na Rusijo ne morejo več zanašati, to jih jezi, to jim napravlja skrbi. Vsaj tudi ni prijetno pred seboj imeti sovražnika, za seboj pa državo, o katerej se le toliko ve, da Be ravna le tako, kakor zahtevajo njene koristi, da je vsak dan mogoče, da začne vojno. Ta napitnica je pa tem bolj zbodla nemške državnike, ker je nekak odgovor na ostentivni vspre-jem italijanskega kralja v Berolinu. Proti Londonskemu dopisniku „N. Fr. Presse" se je izjavil nek diplomat, ki pozna intencije ruske poltike, da je car le hotel pokazati, da se ne da z nikakimi zvezami ostrašiti, da bi popustil svojo dosedanjo politiko. Glavno načelo ruske politike je, da Nemčija ne sme več kot zmagovalka v Pariz, kakor velevlasti ne puste Rusije v Carigrad. Car bode vse sile napel, da Nemci ne pridejo do Pariza. S tega stališča mora se presoje vati napitnica ruskega carja. Carska napitnica je torej vsekako naperjena proti Nemcem, to dobro vedo ob Sprevi. Najhuje je pa jim to, da je ž njo tudi povedano, da Rusija hoče gledati, da se okrepča povsod slovanski svet in se tako pripravi za borbo z germanskim svetom, do katere bode prišlo prej ali slej. Ker moč slo-vanstva narašča, se Nemci boje, da pudležejo v tej borbi iu bode konec njih slave. Sokolska slavnost v Novem Mestu. (Daljo.) Mej tem, ko so se te priprave vršile v Novem Mestu, pa tudi ostala Dolenjska ni zaostajala. Povsod odpošiljala so se odposlanstva, ali pa delali potrebni koraki za gostov vsprejem. V tem oziru Be je posebno odlikovala proga, držeča iz Ljubljane čez Trebnje v glavno mesto Dolenjske in gostje Ljubljanski, vozeči se po tej črti, bili so povsod naj-srčneje vsprejeti, vse potovanje bilo je nepretrgana vrsta najlaskavejih znamenj narodne zavednosti in bratske ljubezni. V soboto popoludne ob 3. uri odpeljali so se iz Ljubljane v kočijah Sokoli in „Slovensko delavsko pevsko društvo Slavec", dočim je drugi oddelek odšel zvečer ob 6. in oziroma ob 8. uri, a slovenski biciklisti krenili deloma čez Krško deloma čez Žužemberk. Že na Lav rici pozdravljale so potovalce raz-obešene trobojnice, isto tako bilo je v Školiiei. V Šmariji pričakovala nas je šolska mladina z zastavo in mlada deklica Cepudrova poklonila je s primernim nagovorom „Sokolu" lep šopek. Ko je starosta Hribar zahvalil se na tem darilu, odpeljali smo se na Grosuplje, od koder nam je že z daleč nasproti donelo streljanje s topiči, nam nasproti vihrale so trobojnice in cesarske zastave in kjer smo bili v g. Koščaka dohroznaui krčmi izvrstno postreženi. LISTEK Blodne duše. Roman. Češki Bpisal V&cslav Beneš - Tfebizaky, preložil I. Gornik. Prvi đ.el. IV. (Daljo.) Potem odšel je s trdimi koraki iz sobe. Za zaprežena konja na dvorišči se ni zmenil in rezge-tanja njunega ni čul. — Ploska ozrla se je trikrat za njim; Vavfina pa danes ni imel za njo nobene besede, tem manj, da bi jo pogladil po razčesani grivi. — Imel je iti po drva v gozd in hote otca vprašati do katere poseke predvčeranjem pripovedoval mu je, da je gospod gozdar dovolil, da bi si izbrali v vsem najetem prostoru najlepši kup lesa. Z dvorišča zavil je za gumna, sedel v venečo travo in se zagledal v levo na vrt Kvetovih. Jablane na njem bile so že skoro gole, na hruškah bilo je začrnelo listje in nad glavami jim otožne megle. Kake četrt ure odtod temueli so gozdje in nad njimi poletavale so vrane, kakor bi se hotele poigravati z zamračenci. V gozdih pa se ni ge-nila nobena veja; stari borovci moleli so v megle, kakor nezadovoljneži, črni ptiči pa so leteli dalje k vasi. Potem naleteli so se k drevesu nad glavo mla-denčevo. Vavfini hodil je na misel včerajšnji večer; bil je pri Kvčtu, prikra) se je tija z ostalo družino. Kvčt ga je sicer pozdravil, u pregovoril ni ž njim nobene besede. Mladeneč sedel je v sobi v kot, odkjer je najbolje videl k ognjišču, ko pa je Svčt-luška čitala, ni se uiti dihniti upal. Zdaj zdelo se je njegovi mladi glavi, da je zopet večer, da zopet sedi v oni sobi in da se njegove oči upirajo v drugi dve, v uho pa da mu zveni glas, kakor sreberni kraguljčki, s katerimi ima knez Svarcenberk ovešene belce, kedar se vozi na saneh v snegu. Konja zaprežena na dvoru rezgetala sta ne pretrgoma. Mladeneč dvignil se je, šel nazaj na dvorišče, odpregel konja, odvedel ja v hlev in zopet ni se zmenil za Plosko, kakor bi ne bila oni verni konj skoro jednako star ž njim. Ko je začel hoditi v šolo, bila je Ploska ljubezniva žrebica, sama odprla je dveri v vežo, Vavfina pa je imel vedno za njo shranjeno sladčico; potem rastla sta skupno in bila boljša prijatelja, kakor so ljudje. Ploska trpela ni na sebi drugega, kakor Vavfino. Imeli so sicer hlapca, a zasesti je ni smel nihče nego Vav-foušek. Ko je prišel v leta, hotel je otec prodati Plosko na semnji, češ, da je poluslepa, da je brezzoba, da se jej podkove ne drže kopit. Vender je sin govoril za njo, misleč si pri tem: „Ti, Ploščica, pripelješ mi nevesto, če bi imelo biti le nekoliko korakov !" In gladil jo je po čelu, po grivi, po šrsti, in Ploščica je gledala, kakor bi bila razumela in zarezgetala, kakor bi hotela reči: Ju je najlepše, tu najmilejše" Vavfuški pa se je zdelo, da je vedno pogledavala tija, kjer je stal Kvčtov dom. Danes pa je povesila glavo in piče se ni dotaknila, dasi ji jo je mladeneč nasul v žleb nad mero. V hiši Oufadovi bilo je tiho, kakor bi se kdo pripravljal na zadnjo uro; mati ni spregovorila besede, družina je žlice le v juho pomakalaj, Vavfina pa niti h kosilu ni prišel. Šel je predpoludnem pogledat na polje, kako raste ozimina in kako od-pevajo sveži, zeleni barvi črni ptiči, ker se približa zima in vse zakrije s svojo belo odejo. (Dulje prih.) Starodavna Višnjagora se je pri tej priliki posebno skaza!a. Mesto, pred malo leti že nasprotno, odelo je praznično opravo in pokazalo pristno narodno lice. Ves prostrani trg bil je v zastavah, vsaka hiša raz mestnega trga obesila je trobojuico ali pa cesarsko zastavo, sredi pod lepim slavolokom pa so stale na jedni strani Višenjske krasotice, praznično oblečene, s pečami na glavi in s sklepanci okolu pasa, na drugi strani pa vrla požarna bramba, duhovščina, mestni zastop Višujegore z g. županom Štepicom na čelu in gg. župani iz Drage, Dednega dola, Kriške vasi in Leskovee. V imenu mestnega odbora pozdravil je prišlece g. Štefan Pirnat, v imenu požarne brambe g. nadučitelj Škrbinec, vimenu deklet iz Višnjegore in okolice pa gospodičina Ne-žika Tur ko v a rekoč: »Velecenjeni gospodje! V imenu vseb deklet iz Višnjegore in okolice Vas prav prijazno pozdravljam. Prosim vsprejmite zagotovilo našega posebnega in neomejenega spoštovanja. Vrli junaški Sokoli! mili Slavci! potujte zdravi in veseli v glavno mesto solnčne Dolenjske! Tudi me hočemo se udeležiti v duhu lepe slavnosti. V zagotovilo tega blagovolite vsprejeti ta mali šopek, ki naj Vas velecenjeni gospodje na potu spominja, da tudi nam srce toplo bije za sveto slovansko reč m da tudi me hočemo ljubiti na veke mili naš slovenski narod. Živili vrli Sokoli in mili Slavci! Slava! Starosta g. Hribar zahvalil se je na vseh teh nagovorih v krepkih in iskrenih besedah, na kar so mej pokanjem topičev zaorili navdušeni živio-klici, krasotice pa izletnike obdarile z duhtečimi šopki svežih cvetic. Z Višenjskimi dostojanstveniki in krasoticami bili smo potem vkupe v gostilni, žal, da le malo časa, ker smo morali dalje. Presrčen vgprejem v Višnjigori nam ostane nepozaben. Bližajočim se Sv. Roku prihajala sta nam nasproti dva ognjegasca na čilih konjih in nas vodila k Sv. Roku, kjer je bil čez cesto razpet ličen slavolok z napisom »Živeli", kjer je v vrstah stala uniformovaua požarna bramba, vsa odlična gospoda iz Zatičine in mnogo občinstva in kjer nas je gospod načelnik požarne brambe v kratkih a jedernatih besedah pozdravil. Tudi tu bil je postanek le kratek, „Pod Gabrom", kjer so tudi vihrale zastave in kjer bi bili gotovo izvrstno preskrbljeni pa se niti ustaviti nesmo utegnili. Po 10. uri zvečer dospeli smo na vrh, od koder se cesta rebri proti Trebnj emu. Jedva smo se spustili nizdolu, zažgal se je oh cesti pripravljen škopnik in tako dalo znamenje že par ur čakajočim Trebanjcem, da smo vender jedenkrat prišli. Znamenju odzvali so se takoj topiči in kmalu snio stali takraj Trebnjega pred posebno ukusnim z lampijoni okrašenim slavolokom, kjer nas je vspre-jela požarna bramba z načelnikom g. Tomcem. Ko se je oficijalui vsprejem završil, podali smo Be v krčme, da 8e okrepčamo in potem poiščemo prenočišča. Gospoda Trebanjska vsprejela nas je s pravo slovansko gostoljubnostjo in tako ljubeznivo skrbela za prenočišča, da smo bili vsi izvrstno shranjeni in da se jim prav iz srca zahvaljujemo na laskavem in gostoljubnem vBprejerau. Počitek v Trebnjem ni bil dolg. Pred polu-nočjo ni prišel nihče v postelj, a ob 4. uri zjutraj spravila nas je budnica po konci. Ob 1/a5- uri korakala sta „Sokol" in »Slavec" z zastavama na pokopališče. „Sokol" položil je na grob prerano umršemu članu Skabernetu krasen venec. »Sla-vec" je pa zapel dva lepa zbora. Po tem pijetet-nem činu odpeljali smo se iz preprijetnega in z zastavami okrašenega Trebnjega in poslovili od gospodov, ki so nam izkazali t.liko simpatij. Skozi Mirnopeč, kjer je stal slavolok z napisom „Na zdar", pod njim pa požarna bramba, kjer pa ni bilo oficijalnega vsprejema, dospeli smo okolu 8. ure v Novo Mesto. Prišedši tjakaj ustavili smo se v lepi telovadnici, prirejeni iz nekdanje kapele in skoro jednako prostorni in prostrani, kakor je telovadnica v realki Ljubljanski. Ko so se zbrala vsa društva, razvrstil se je sprevod z godbo na čelu in razvijajoč se skozi drevored, začel korakati proti velikemu, pri uhodu stoječemu slavoloku, kjer je goste Čakal mestni zastop, z županom g. dr. P oz nikom na čelu, mnogo odličnih osob, krasne gospice Novomeške in par tisoč občinstva. Došla društva pozdravila je dražestna gospodična Seidlova z zvonkim glasom in z oduševljenjem tako: Slavna gospoda! Velečastiti gosti! Ko vas vidim v tolikem številu zbrane, naudaja me iskrena radost. Prišli ste iz krajev bolj Hrečnih, bolj slo-večih in bolj bogatih, nego je naša borna Dolenjska, prišli ste poklonit bo mlademu društvu, čegar zastavo bodemo danes razvili. To društvo je plod našega narodnega dela. Poklanjate se torej tudi nam in nam priznavate, da v tem skromnem ud velikega prometa odločenem kraji jednako gorko čutimo za svoj dom. Zato pozdravljam vas mile brate Horvate in Vas sinove slovenskih pokrajin. Dovolite čili Sokoli hrvatski, da Vam v mali znak svoje hvaležnosti ovenčamo vaš prapor in pripnemo nanj ta trak. Dovolite tudi Vi vrli Ljubljanski Sokoli, da se Vaši ponosni in častiti zastavi pridjuje mali znak rodoljubja Novomeškega narodnega ženstva. In ti mili nam »Slavec" ki naudušuješ naš narod s prekrasnimi slovanskimi skladbami blagovoli isto-tako vsprejeti mali znak hvaležnosti Novomeških Slovenk. Bodite prepričani, da Vas z radostjo na lici in ljubeznijo v srci vsprejemamo in Vam od srca kličemo: „Dobro došli!" „Na zdar!" Ko so se zastave okrasile z lovorovimi venci in trakovi z napisi: »Novomeške Slovenke — »Sokolu", obrnil se je g. dr. Poznik kot župan do gostov in pozdravil jih krepkimi in srčnimi besedami v imenu mesta, za njim pa »Dolenjskega Sokola" starosta g. Rozina. V imenu „Sokola" Ljubljan skega" odgovarjal je starosta g. Hribar, v imenu »Sokola Pokupskega" g. profesor Vamberger, v v imenu društva »Slavec" podpredsednik Dražil. Žal nam je, da izvrstnih, a improvizovanih govorov ne moremo priobčiti, nekaj ker bi potrebovali preveč prostora, nekaj pa radi tega, ker jih ni bilo moč točno zabeležiti. Izpod slavoloka razvrstil se je sprevod z godbo na čelu po lepo okrašenih ulicah na mestni trg, kjer je bila ob polu devete ure napovedana sv. maša pod milim nebom, za katero je morala nekda deputacija nič manj kakor Šestkrat h g. prostu, predno je bila stvar v redu. Glavni trg ob sebi že lep, kazal je ta dan posebno prazničen obraz. Razen mestne hiše, z zelenjem opletene in z zastavami okrašene, razobesile so tudi vse druge hiše po jedno, ali tudi po več zastav. V ta slikoviti okvir postavila so se došla društva, da bi bila prisotna pri bv. maši, s katero se pa ni niti hipca počakalo, tako da smo samo konec vjeli. Po končani maši, pri kateri je godba svirala, seveda le dve kitici maše, zapeli so pevci Jenkovo »Molitev", potem pa je kot zastopnica kumice, gospe Ane S 1 a nče ve nastopila njena nežna hčerka in s kratkim nagovorom izročila prekrasen, bogato v srebru in zlatu vezen trak z napisom: »Dolenjskemu Sokolu posvetila Ana Slane." V imenu rodoljubnih dam izročila je gospodičina Rohrmannova drug krasen trak z napisom »Novomeške Slovenke" z nastopnim govorom : »Predragi nam »Dolenjski Sokol" ! Danes, ko se je prvič pred Tvojim rodoljubnim krdelom vzdignilo znamenje Tvoje plemenite združbe, ko so od raznih stranij jugoslovanskega sveta prišli bratje in prijatelji Te o tej slovesnej priliki pozdravljat, dovoli, da tudi me Slovenke Novomeške izrazimo sfoje rodoljubje in svojo udanost tistim idejam, katerim si se Ti posvetil s tem, da Ti darujemo ta trak za Tvojo zastavo. Naj poleg nje vihra o resnih in ve-Belih prilikah ter priča, da bo tudi nas Slovenk srca, kakor Vaša, uneta za našo ljubo slovensko domovino. Bog jo živi! Bog živi Tebe „Dolenjski Sokol" !w (Dalje pr,h.) „Matica Slovenska". Letno poročilo tajuikovo o odborovem delovanji v dobi od 1. aprila 1888. do 31. maja 1889. (Konec.) Poročati mi je še o nekem odseku, ki je v nekaki zvezi z našim društvom; to je odsek za nabiranje in izdanje kraj ep is ni h imen. Omenjeni odsek ponovil se je pod pokroviteljstvom »Matice Slovenske" iz 1. 1876 po inicijativi odbornika prof. Pleteršnika in nekaterih druzih gospodov. Odsek ima 19 članov. Namen mu je, poskrbeti za to, da dobimo polagoma potreben, obširn »Slovenski kraje pisni slovar" z bolj zanesljivimi imeni. Da ta namen doseže, sestavil je odsek poseben poziv z vprašanji in ga razposlal na vse fare slovenskih pokrajin, deloma naravnost, deloma po zaupnih možeh in poverjenikih. Od 800 pozivov je doslej povoljno rešenih nekaj nad 100. Vsa pojasnila in sploh vse v tem delokrogu potrebno oskrbljuje matičina pi- sarna. Delo je na znanstveni podlagi osnovano; želeti bi mu bilo svoje rini tudi ugoduesa koncu. Kopitarjeva zadev a se je zaradi neugodnih občinskih razmer na Dunaji zopet zavlekla; treba bo čakati na poslednje ukrepe občinskega sveta dunajskega, v katerem Redaj močno prevladuje nekaka politična razburjenost proti Čehom in tudi proti Slovanom sploh. Veledušni slovenski rodoljub, veletržec Go rup na Reki, društveni ustanovnik, volil je več UBtanov učečej se mladeži in določil pravico do podelitve teh ustanov po sebi, svojih sorodnikih in slovenskem deželnem zboru na četrtem mestu »Matici Slovenski." Vsied tega prejelo je društvo pred kratkim potom visoke c. kr. vlade prepise dotičnih ustanovnih pisem. Za društvo neumorno delavni predsednik »Matici slovenski" bil je na Najvišjem mestu odlikovan z naslovom častnega kanonika. Vse slovensko razumništvo se je z odlikovancem odkritosrčno zveselilo te zaslužene odlike. Matični odbor mu je v posebni deputaciji čestital, povdarjajoč, da je v njegovi osebi poslavljena tudi Matica slovenska. Po želji več odbornikov bode to čestitka g. podpredsednika prof. Levca in odgovor predsednika tiskana v Letopisu in pridejan letnemu poročilu o odborovem delovanji. Večletni marljivi odbornik, prost dr. J are, obhajal je lani 12. avgusta tu v Ljubljani pri sv. Jakobu zlato mašo. Odbor mu je o tej izredni priliki čeBtital pismeno in pozneje v seji še ustno. Decembra meseca lanskega leta čestitala je „Matica" brzojavno vodji češkega naroda dr. Francu Lad. Riegru ob njegovi sedemdesetletnici. Kakor je pa ni nikjer sreče brez nesreče, tako tudi pri „Matici". Odbor zgubil je v zadnji dobi dva odlična, neumorno delavna člana. Dne 16. septembra 1888. I. umrl je na ptujem v Pragi po kratki bolezni prof. RaiČ in bil tu pokopan 21. septembra Njegovega Častnega pogreba udeležila se je „Matica" z vencem in po prav mnogobrojnih zastopnikih. Dne 20. aprila je na Dunaji umrl c. kr. vi. svetnik Matej C i g a 1 e. Tudi pri njegovem pogrebu bila je „Matica" častno zastopana. Društvo zgubi ž njima dva izvrstna, marljiva veščaka, ki Rta bila vsigdar radovoljno pripravljena, delati na korist društvu ter v spodbudo društvenikom. Bodi jima blag spomin! Tudi v zadnji dobi se je zvršilo več slavnosti j, katerih se je „Matica" aii povabljena ali pa tudi vsled lastnega nagiba dostojno udeležila. Da ne govorim o patrijotičnem prazniku dne 2. decembra, glede katerega je tekmovala najbolj Slovenija, kako bi ga najdostojnejše poslavila, glede katerega tudi naša „Matica", kakor že omenjeno, nikakor ni zaostajala, omeniti mi je še več druzih, slovenskih in slovanskih, avstrijskih in izvenavstrij-skih svečanostij. Dne 30. aprila 1888. 1. vabilo je akademičuo društvo »Slovenija" h Karadžičevemu večeru in od 20.—22. septembra slavili so v Belem gradu Vuk Karadžičevo stoletnico; dne 14. nov. odkrili so v Celovci Einspielerjev spomenik; dne 5. decembra umrl je v Pragi sloveči učenjak, bivši minister itd. Josip Jireček, dne 22. marca pa podpredsednik „Matice Hrvatske", sloveči pisatelj M. JurkoviČ, in dr. O vseh teh prilikah se je naše društvo primerno odzvalo častni dolžnosti. „Matica" je v zadnji dobi podedovala po pokojnem c. kr. višjem sod. svetniku, dr. pl.Ernstu Lehmannu, tri jurističue rokopise (njegovo lastno delo). Pred kratkim prejela je „Matica" tudi denarno volilo pokojnega kanonika Žuže v Laškem trgu, to je po odbitih pristojbiuskih Btroških svoto 89 gld. 50 kr. Društveniške razmere se od leta do leta vidno boljšajo. Za leto 1885. je plačalo 1131 letuikov, za 1886. 1. 1198, za 1887 1. 1306, za 1888. 1. 1431, za 1889 1. doslej sicer še le 820, vender je upati, da se bode število letnikov tudi letos primerno zvekšalo. Število ustan ovnikov se bistveno nič ne spremeni. Od prvega početka do danes imela je „Matica" 562 ustanovni kov, izmej teh jih je nekoliko nad 200 pomrlo, krog 40 pa izstopilo. Poročevalec je dobil nalogo, da sestavi natančen imenik umrlih ustanovni kov, ki bo v letošnjem Letopisu primerno objavljen, da ae na ta način prihodnjim rodovom ohrani spomin na nekdanje požrtvovalne rodoljube. Jednak zapisek, toda le z imeni in pri- Sfl^T Dalje v prilogi. Priloga »Slovenskemu Narođn" St 135 13. junija 1889. imki v abecednem redu, pričela je objavljati „Matica Hrvatska v svojem „Izvještaju" za 1. 1887. Skoro v nobenem letu ni izgubila Matica vsled smrti toliko ustanovnikov, kakor v zadnji dobi. Itazen že goraj omenjenih dveh umrli so gg. L. Buerger, 14. jul. v Ljubljani; župnik Koder. 2. marcija na Slapu; župnik Lajh, 9. januvarja pri Sv. Jurji; župnik Lesjak, 24 junija v Kostanjevici; ravnatelj Mažuianič, 18. decembra v Z»»grcbu; zasebnik A. Pirnat, 23. decembra v Ormoži; odvetnik dr. Fr. Pogazhnik, 6. junija na Dunaji; zdravnik dr. Razpet, 26. aprila v Rudolfovem ; odvetnik dr. Fr. SuppantBchitsch, 15. aprila v Ljubljani; c. kr. stotnik-auditor v p. Gašpar Sušnik, 29. julija v Predosljih; župnik J. Volčič, 10. novembra v Ce rovljih ; župnik A. Zarnik, 27. novembra v Naklem. Njim vsem, kakor tudi pokojnim letnikom in društvenim prijateljem, uraršim v zadnji društveni dobi, bodi časten spomin. Politični razgled. Notranja dežele. V L j ubi j a ni, 13. junija. Vest, da mislijo konservativni veleposestniki eeski ponuditi še jedenkrat Nemcem kompromis, ni istinita. V Boboto so konservativni veleposestniki imeli shod v Pragi in so postavili kandidate za bodoče deželnozboiBke volitve. Pri tem shodu so res nekateri svetovali, da bi se še jedenkrat ponudil nemškim veleposestnikom kompromis, toda večina se je izrekla, da to ne kaže, ko so prvi kompromis jednoglasno zavrnili. Posebno knez Schvvarzenberg se je odločno izrekel proti temu, da bi se liberalnim veleposestnikom še ponujal kompromis. V Oalieijl bode letos volilna borba precej huda. Demokratje neso postavili ^kandidatov le v mestih, ampak tudi v kmetskih občinah. Za kandidate v kmetskih občinah izbrali so si kmete, ker s temi imajo največ upanja, da zmagajo. Letos sicer še ni upanja, da bi demokratje v zvezi z Rusini dobili večino, ker iuia „žlahta" povBod velik upliv in jo podpirajo tudi žici je, a če se bode gibanje, ki se je začelo, nadaljevalo, je pa vender mogoče, da ji demokratje izvijejo vodstvo deželnih zadev s časom iz rok. Vitanje držav«*. Srbska naprednjaška stranka in še neki drugi elementi, ki delajo za kralja Milana, bili bi radi napravili razpor mej vlado in regentstvom, pa se jim ni posrečilo. Regenti in ministri se strinjajo v vseh glavnih vprašanjih. Kaka manjša nasprotja se pa že poravnajo. Jedna največjih težav, to je cerkveno vprašanje, je že rešeno. Prihodnji skupščini bode še učni minister predložil zakon, s kate rim se bodo razveljavili zakoni, nasprotujoči cer kvi, kateri so se izdali za naprednjaških vlad, zaradi katerih je bil metropolit Mihajl dal demisijo svojo Tako bode narejen stalen red mej državo in cerk vijo. — Kralja Milana je baje kaj nemilo dirnulo, da je metropolit Mihajl se povrnil in prevzel vod stvo cerkve. Zaradi tega je načrt potovanja premenil Iz Carigrada pojde naravnost v Pariz in ne bode nič pohodil Belegagrada. Spoznal je torej, da je on popolnem nepotreben v Srbiji. Kraljica Natalija se tudi vrne v Srbijo in nastani v Belemgradu, kakor hitro bode skupščina premenila cerkvene zakone Potem bode metropolit Mihajl najbrž razveljavil ločitev zakona. Kraljica bode gotovo potem se mnogo brigala za odgojo svojega sinu ter se tudi zaui mala za vladanje. V kratkem se zna prigoditi, da bodeta prava regenta le kraljica in metropolit Mihajl, sedanji regenti bodo pa imeli le naslove regentov. To so zahtevali ruBki listi, ko je bil odstopil Milan in sedaj kaže, da se bode uresničilo — Zagovarjanje zaprtega Garašanina prevzel je Piročanac. Vinarstvo in trgovina z vinom se v RiiNl.fi hitro širita. V južnej Rusiji se je osnovalo delniško društvo z delniško glavnico 600.000 rnbljev za trgovino s prirodnim ruskim vinom. Društvo bode pokupavalo vino od vinogradnikov in prodajalo v druge kraje Rusije. Delnice pokupili so največ po sestniki velicih vinogradov, kateri se za to podjetje zanimajo. Pričakovati je, da bode društvo imelo uspeh. Velike zaloge bode imelo v Odesi, Harkovu Moskvi in Peterburgu. Italija ima nenavadno srečo. Će je na bo jišči tepena, pa potem dobi kako pokrajino. Sreča Italijanov tudi v Afriki ne zapušča. Kazalo je že jedenkrat, da se bode morda v kratkem morala umakniti iz Massave in bodo milijoni, ki jih je stala ekspedicija, izgubljeni. Nakrat se je stvar preobr nila. V Abesinijj nastale so zmešnjave in Italijan so lahko dne 2. junija si prisvojili Keren, utrdbo ob potu, po katerej hodijo karavane v Kartum, na katerem potu se je prejšnje čase nabralo po pol milijona lir carine. Keren jo torej velike važnosti v trgovskem, že bolj pa v strategičnem oziru. V kratkem si bodo Italijani prisvojili še Samaro in tako si osnovali znamenito kolonijo ob Rudečem morji, katera bode imela še lepo prihudnjost. Armenske zadeve napravljajo velike skrbi i ur skej vladi. Garigrajski listi pa tudi morajo biti kaj pozorni, kadar pišejo o tej zadevi. „Levant Herald" bode baje zelo kaznovan, ker je objavil ako oster članek o armenskih zadevah. Dva druga lista sta pa za nekaj časa ustavljena, ker sta obavila nekatere stvari glede Armenije, o katerih se ,e želelo, da ostanejo tajne. Vlada neki namerava v Armenijo poslati dva uradnika, da bodeta poizvedovala, kai želi prebivalstvo. Tudi mvtem namerava omisliti si repetirke. Zvezni sovet bode še v tem zasedanj dovolil potreben kredit. Tudi manjše evropske dižave se torej ne morejo izogniti oboroževanju To je pač dokaz negotovega evropskega položaja. Vodja liberalcev angleških Gladstone hoče porabili parlameutarne počitnice, da kolikor Be da podkoplje stališče angleškej vladi. Potoval bode po deželi, skliceval tabore in na njih go\oril. Znres Čuditi se moremo velikej energiji že 80 let starega politika, ki se poda na lako potovanje. Njegov sklep je pa tudi jako prestrašil konservativce. V naglici so sklenili odposlati svoje najboljše govornike v mesta, koder bode govoril GladBtone, da skličejo tabore. s ih perzijski prišel je v nedeljo v Berolin. Na kolodvoru ga je pozdravil cesar Viljem v navzočnosti mnogih prinčev, generalov in druzih dostojanstvenikov. Vsprejem bil je kaj slovesen in prijazen. Cesar je šaha objel in mu večkrat stisnil roko. V Brasilifl je odstopilo konservativno mi-nisteratvo in je poklicano liberalno na krmilo. Novemu ministrstvu je predsednik vicomte Ouropreto. Prejšnjej vladi bila je zbornica izrekla nezaupnico in je zatorej odstopila, ker cesar ni hotel dovoliti, da bi se razpustil parlament. Domače stvari. — (Konfiskacija.) Včerajšnjo številko našega lista zaplenila je c. kr. deželna vlada, zaradi kratke notice o baronu Schmied Zabierovvu in njegovem častnem občanstvu v Borovljah. Današnja številka ima dve strani priloge. — (Volilni shod v Ilirski Kistrlei) bode v nedeljo dne 16. junija t. 1. ob 3. uri po poludne v gosp. Jelo vseka gostilni; v fcent Petni pa isti dan ob 7. uri zvečer v gostilni gosp. župana J. Š pil ar j a. K obilni udeležbi vabita gg. volilco «lr. J. Voftnjak, II. Kavele. — (Umrl) je binkoštno nedeljo opoludne g. Ivan Belec, Župnijski upravitelj pri sv. Duhu pri Krškem, v 34. letu dobe svoje. Posvečen v mašnika 1879. 1. ; služboval je na Kočevskem, na Igu, v Žirćh, v Belipeči, naposled pa pri sv. Duhu. Pokojni Belec bavil se je mnogo z javnimi, posebno z narodno-gospodarskimi vprašanji, bil več let naš stalni in marljivi sotrudnik, pozneje pa pri konservativnem našem dnevniku. Kot dijak je mnogo občeval s pokojnim Jurčičem, ki ga je napotil, da se je začel učiti slovanskim jezikom in čitati razne slovanske časnike in tako položil temelj svojemu časnikarskemu delovanji. Rajni Belec je izvrsten duhovnik, marljiv in jako nadarjen pisatelj ih povsod zelo čislan. Blag mu spomin! — (Trgovska in obrtniška zbornica) ima dne 14. junija 1889. 1. ob 6. uri zvečer v mestni dvorani sejo z naslednjim dnevnim redom: 1. Pravila zadruge urarjev v Ljubljani. 2. Pravila zadruge trgovskih obrtov v okolici Ljubljanski. 3 Pravila obrtno zadruge v Kamnigorici. 4. Pre memba pravil zadruge rokodelcev v Ratečah. 5. Pravila delovršbenih bolniških blagajnic: a) tvrdke „Albert Samassa" v Ljubljani, b) tvrdke „Gust. Czap" v Ljubljani, c) tvrdke „G. Tonnies" v Ljubljani, d) tvrdke „A. Drelse" v Ljubljani, e) parnega mlina kranjske obrtne družbe v Ljubljani, f) tovarne J. Janesch-ove v Ljubljani, g) papirnice v Goričanah in Medvodah, h) papirnice v Velčah, i) tvrdke Ig. v. Kleiumaver & Fed. Bamberg v Ljubljani. 6 Pravila pomočniškega zbora in obrtniške bolniške blagajnice zadruge „Edinost" na Vrhniki. 7. Volitev zastopnika v šolski odbor c. kr. strokovne šole za umetno vezenje in čipkarstvo v Ljubljani. 8. Prošnja za semnje v Zgornjem Tuhinji. 9. Prošnja za semnje na Hribu. 10. Poročilo o napravi javne tehtnice v TržiČi. — (Iz Črnega Grabna) 11. junija: Pri današni volitvi volilnih mož v občini Št. Ožbolt izvoljenih 6 volilnih mož, ki bodo svoje glasove od dali g. J. Kersniku. Živio naš stari poslanec! — (Birmaucev) bilo je pretekle praznike v Ljubljani 1144. Izmej teh bilo jih je iz Ljubljane 665, drugi z dežele, od koder jih je uajveč poslal Mengeš, to je 223. — (Iz Zagreba) se nam piše: Kakor Vam znano, pripeljalo se je 7 slovenskih biciklialov v ponedeljek zvečer čez Brežice v Zagreb, kjer jih je Zagrebški bicikliški klub srčno vsprejel. Vest, da pridejo Ljubljančani, vzbudila je veliko veselje, kajti to je bilo prvikrat, da so slovenski biciklisti pohodili Zagreb. Predsednik biciklistov hrvatskih g. K on i g pozdravil jih je v lepem govoru in za-klical jim: „Dobro došli u bieli nam Zagreb!" Po odpočitku bil je zvečer sestanek v električno razsvetljenem vrtu meščanske „streljane", kjer je koncer-tovala vojaška godba 53. pešpolka in svirala same slovansku skladbe. Tu se je pričela zabava v najlepši slogi in veselji. Vrstile so se napitnice na obestranska kluba in predsednika, na vzajemnost in prijateljstvo. Slovenski gostje obračali so občno pozornost naso in naše občiustvo jih je kaj prijazno pozdravljalo. Drugo jutro ogledali bo si Maksimir, gilerijo slik, „Sokolski dom", ki jim je posebno dopadal, stolno corkev, gorenje mesto, Markovo cerkev itd. Opoludne bil je skupni obed v hotelu Libald, popoludne izlet na Cmrok, ondu pa na vrtu Kod Švabice" južino. Tem povodom razvila se je prijetna zabava, h khterej je veliko pripomogel slov. kluba bivši član g. Milan Levstek. Zvečer bila jo godba na Zrinjskem trgu, kjer so Blovenski biciklisti imeli priliko opažati naše krasotice. — Ob 7. uri zbralo se je veliko število naših biciklistov, da spremi slovenske bicikliste na kolodvor, kamor bo došli tudi predsednik g. Kbnig, vodja g. Šolar b soprogo, odborniki Knez, Klesić, Balaška in veliko število gospodov in prijateljev, bivših v Ljubljani, kakor gg. Levstek, Benič, Jelenec. Poslavljanje bilo je pre sr ('tio , mej gromoviti mi klici „Z Bogom!" »Srečno pot!" „Do vidjenja!" odšli so na peron in kmalu nam je vlak odpeljal mile goste v belo Ljubljano — (Iz P od d rage) se nam piše: — Ob-čiua Poddraga na Vipavskem izjavila se je jednoglasno dne 11. t. m. pri koukureučnej obravnavi v Št. Vidu v zadevi popravljanja zvonika pri vikarjatskoj cerkvi Št. Viškej, da bode rajši pravoslavnemu veroizpovedanju pristopila, nego bi tudi še v bodice Št. Viški vikarijat b čemerkoli podpirala. Ta izjava izvršila se je pred gg. c. kr. okr. glavarjem in vikarjem Št. Viškim ter jo je prvi tudi v obravnavni zapisnik vsprejel, kjer so jo vsi navzočni občani s svojimi podpisi podprli. Ker je stvar marsikomu nejasna, omenimo za danes le toliko, da ho krivi temu le nekateri gospodje, ki besede svojega gospoda in učitelja: „Ne iščem, kar je vašega, nego vas iščem" z vsem naporom na laž postavljajo. — V kratkih 8 dneh slavili bodemo tudi slavje prvega civilnega zakona, katerega bode sklenil naš g. župan s svojo izvoljenko, ob čemer pa bodem v kratkem obširniše poročal. — ( češki Sokoli v Parizu) Btekli so si izredno slavo. Pri tekmovalni telovadbi mejuarodnih društev zmagala je Četa „Sokola Praškega" ter dobila prvo darilo, zlat venec, bronasto soho in svetinjo. Drugo darilo, zlato palmovo vejo in svetinjo dobila četa Pragrova, tretje darilo četaVaničkova. Tudi prvih deset daril za posamične vaje dobili so Cehi, in sicer bratje: Fiedler Karel, medicinec v Pragi, Bloudek BoleŠ, tehnik v Pragi; G rum lik Julij, modroslo-vec v Pragi; Tref O S Alojzij, krojač na Smihovem; Pechan Jaroslav, telovadni učitelj v Pragi; Hora, slikar v Plzuji; Tyl Henrik v Plznji; Hron Karol v Pragi; Prager Alojzij, uradnik posojilnice v Kolinu; Ziegler Vaclav, tipograf v Vinogradih. To je pač sijajen uspeh, ako pomislimo, da je pred predsednikom Carnotom defilovalo 12.000 telovadcev, predstavljajoči!) cvet telovadnih društev francoskih, dauskih, nizozemskih, holaudskih, italijanskih, švedskih, norveških, belgijskih, švicarskih, čeških, hrvatskih. Češki Sokoli bili so povsod predmet najživahnejim simpatijam, povsod čuli so se klici „Vivent les Tscheques!" „Vive la tiere Bo-heme!u Ko je bil na telovadnem vežbališči pred sedniku Carnotu na javni tribuni predstavljen doktor Podlipn^, tleskalo je vse občinstvo, katero je mej velikanskim sprevodom osobito Čehe odlikovalo, dasi so korakali brez zastave. — (V Trstu) bila je včeraj hišna preiskava v uredništvu irredeotovskega lista „L' Indipendente", potem pa so odgovornega urednika in štiri sotrud-nike tega lista prijeli in izročili deželnemu sodišču. „1/ Indipendente" včeraj ni izšel. Zaprti so: Euge-nio Geniram, Bartolomeo Appolonio, Cesare Rossi, Riccardo Zampieri in Ferdinando Ullmann. — (Dnevni red učiteljske konferenci je) za šolski okraj Ljubljanskega mesta, ki bode dne 11. julija 1889. leta ob S. uri dopoludne v mestni dvorani pod predsedstvom g. c. kr. okrajnega šolskega nadzornika prof. Fr. Leve a. 1. Določitev predsednikovega namestnika in volitev dveh zapisnikarjev. 2. Opazke c. kr. okrajnega šolskega nadzornika o nadzorovanih šolah. 3. Poročilo o deških ročnih delih. Poročevalec gospod učitelj in ces. kr. okrajni šolski nadzornik Andrej Žumer. 5. Izbor učnih knjig in beril za šolsko 1. 1889 1)0. 5. Poročila knjižničnega odbora o stanji in računu okrajne učiteljske knjižnice. 6. Nasveti o nakupu novih knjig za okrajno učiteljsko knjižnico, katere je najkasneje do 7. julija t. 1. pismeno oglasiti pri knjižničnem odboru. 7. Volitev knjižničnega odbora za šolsko leto 1889/90. 8. Volitev stalnega odbora okrajni; učiteljske konferencije za šolsko I. 1889/90. 9. Samostalni nasveti, katere je najkasneje do 7. julija t. 1. pismeno oglasiti pri stalnem odboru. — ( „ Popotnik") ima v 11. štev. nastopno vseh no: Učiteljstva slovenskega težnje o preosnovi osnovnošolskega zakona. — Prvo zborovanje „Za veze" slovenskih učiteljskih društev v Ljubljani. — Marka Fabija Kvintilijana govorniški pouk. (Prof. Fr. Breznik.) — Iz „Zaveže slovenskih učiteljskih društev." — Dopisi. — Novice iu razne stvari. — Natečaji. — ( A k a d e m i č n o društvo „Slovenija" na Dunaji) ima dne 15. junija svojo tretjo redno zborovo sejo s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo odborovo 3. Slučajnosti. 4. Gangl-ov večer. Lokal: Sthmidtleitners Restau-ration Vil. Lerehenfelderstrasse, 45. Začetek ob 8. uri zvečer. Slovanski gostje dobro došli. K obilni udeležbi vabi odbor. — (Iz Šmarja pri Jelšah) se nam poroča 11. junija : „ T a m b u r a š k o glasbeno d r u-š t v o " iz Vukovara pod ravnanjem gosp. .1 o s i p a Ruppa ustavilo se je bilo na potovanji svojem na binkoštni ponedeljek pri nas ter nam napravilo izreden niuzikalen užitek. Društvo šteje šest mož in ima tamburice v vseh vclifinah. Najmanjša (kapelnikova) je močni kuhnuici podobna, največa pa takšna ko naš bas. Kdor je slišal samo posamične tamburice, ne verjame, da se dajo na tem instrumentu izvrševati tudi najteže skladbe. Tamburali igrali so ne samo narodne pesmi in jih spremljali k petjem, ampak tudi nnjumetnejše komade iz oper Itd. Na hrvatskem svojem plakatu ima zapisano, da je to društvo koneerlovalo „kod srebrnog pira Nj. veličanstva u dvorskoj operi, vsim toga u Parizu i u najvećim gradovima Njemačke". Rojake svoje opozarjamo na vrlo Hrvate, da jih povsod vsprejmo z naudušenjem. — (Brzovlak štev. 3.,) vozeč iz Trsta na Dunaj bode od 15. t. m naprej ob 11. uri 51 minut dopoludne tudi v Za gor ji za Savo obstajal. — (Samomor.) Včeraj zvečer ustrelil ho je pod Tivoli z revolverjem v desno sence Janez Nagode, najemnik krčme pri Črnuškem mostu. Mož bil je v najboljših letih in kdor ga je poznal, ne bil bi taeega konca slutil. Pokojni Nagode prišel je včeraj popoludne v znano krčmo na Dunajski cesti, pil ondu dve četrti vina, potem pa se poslovil, ko je poprej po nekem vozniku svoji soprogi poslal uro, verižico, listnico z novci in pismo, v katerem soprogi naznanja, da se bode ustrelil ter se poslavlja od nje in od otrok, rekoč naposled, da ima gospa T. njegovo smrt na vesti. Dobivši uso depolni list v roke, hitela je nesrečna soproga z ubogima otrokoma v mesto, a našla je soproga že usmrčenega. — (Velik izgred) bil je v ponedeljek po po noči v Židovski ulici Tolpa mladih ljudij se je spoprijela in ljuto bila Redarji posegli so vmes, a neso mogli takoj napraviti miru, kajti bitka je bila huda in celo dva redarja bila sta ranjena, ravno tako pa tudi skoro vsi, ki so se tepli. Čevljarski pomagač Janez Šimnovec dobil je pri tem rano v hrbet, o kateri se še ne ve, kako je nastala. Šimnovec trdi, da je obslreljen z revolverjem, tudi iz Boseščine nekdo tako trdi, z druge strani pa se čuje, da je nekdo mej izgrednike s prvega nadstropja ustrelil. Kaj je resnice na tem, dognala bode v to določena zdravniška preiskava. — (Čega v je o sel V) Ko so včeraj zjutraj v g. Sehreva hiši v Gradišči pekovski pomagači ustali, našli so v veliko začudenje ua trdno zapitem dvorišči lepega osla. Poslali so povpraševat k sosedom, kjer imajo osle, se li pogreša kaka taka dolgouha žival, naznanili najdbo na policiji, a vse zaman. Oslov gospodar se do ure še ni oglasil iu nihč" ne ve, kako je prišel osel na zaprto dvorišče in od kod. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Litija 11. junija. Občim1: Polšnjih, Križ, Gradišče, Smartin, Litija izvolile 19 mož za J e r e t i ii a. Dunaj 12. junija. Cesar, ki se je včeraj odpeljal, dospel danes zjutraj v Monakovo. Na kolodvoru vsprejeli so ga Gisela, Leopold, vojvoda Ludo vik, avstrijsko poslaništvo in policijski predsednik. Cesar nastanil se v Gize-linem dvorci. Dunaj 12. junija. Kncginja Evgenija Eszterhazv, rodom princesinja Croy, soproga dednega princa Pavla Eszterhazvja danes zjutraj umrla. Praga 12, junija. Pri banketu derma-toloikemu kongresu na čast profesor Pick napil na avstrijskega cesarja, profesor Neumann, pa naglaŠajoč zvezo z Nemčijo, na nemškega cesarja. Napitnici vsprejeli se z velikim priznanjem. Reka 12. junija. Crnogorski knez s hčerami semkaj dospel in se odpeljal na cesarskem jahtu „Greif" v Kotor. Budimpešta 12. junija. Dolga suša je žitom škodovala. V nekaterih krajih so žita povprek še srednja. Pariz 12. junija. Laisant, Laguerre in Deroulede danes začasno izpuščeni, a reklo se jim je, da jih bodo pri prvem pouličnem škandalu zopet prijeli, ker so oblastva sklenila, ne dopuščati ničesar, kar bi motilo mir. Bukurešt 12. junija. Zasedanje parlamenta podaljšalo se je do 6. (17.) junija. Tudi senat sklenil, da se uvede zlata veljava. Carigrad 12. junija. Porta odpošlje komisijon na Kreto, ki ima poročati o tamošnjih pol i tiskih razmerah. London 12. junija. Iz Armagha ua Irskem sc javlja : Dva zabavna vlaka, v katerih so bili večinoma šolski otroci, odpeljala sta se kratko drug za drugim. Na strmem klanci odtrgal se je prvega vlaka zadnji del in se zaletel v drugi vlak. J)o 20 šolskih otrok ubitih, veliko ranjenih. Dunaj 13. junija. V „Piessi" razpravlja dopis iz Berolina napitnico carjevo in pravi, da je bil dobro premišljen namen carjev, obrniti ost tudi proti Nemčiji. Ako car tako misli, rusko časopisje pa tako piše, sc bode naposled morala opustiti nada, da se ohrani mir. V bodoče nemški kapital pri izpeljavih velicih ruskih konverzij ne bode več molče sodeloval, ako poklicani krogi svojih pravih čutov za Nemčijo ne bodo delikatneje izjavljali. Tudi marljivo rusko oboroževanje na zahodni meji se v BiTolinu jako oprezno opazuje. Vrh tega je rusko poljedelstvo letos jako bedno. Rusija, ki nema nobenega druzega prijatelja, kakor kneza črnogorskega, katera grozniČno oborožuje, katere gospodarskemu obstanku prete" ozbiljni potresi, nikakor ne more od soseda zahtevati prijateljskega ravnanja. Beligrad 13. junija. V sled včerajšnjega sklepa prvega sodišča Garašanin izpuščen. Razne vesti. * (Smrtna obsodba.) Pred porotnim sodiščem v Celovci bila je 11. t. m. 281etna dekla Ema Bauinerjeva obsojena v smrt na vešalih, ker je utopila svojo petletne hčerko. * (Požar.) Iz Levova se 10. t. m. javlja: Okrožno mesto Zbarac je skoraj popolnoma pogorelo. Več sto rodbin je brez strehe in kruha. Ognja popoludne še neso pogasili. * (U b e ž n i odvetnik.) Odvetnik Ivan K a m-pijan v Aradu preskrbe! si je ponarejen pečat okrajnega sodišča, ponaredil ž njim sodni odlok, prejel od tamošnjega davkarskega urada 2100 gld. ter pobegnil v Rumunijo. * (Velika tatvina.) O preteklih praznikih ulomili so nepoznati lopovi v Lipskem v pro-dajalnico tamošnjega zlatarja L. Holthuberja ter odnesli zlatnine in raznih dragocenostij v vrednosti 75.000 mark. Kdor zasači drzne tatovo ali pove, kje se nahajajo ukradene stvari, dobo nagrade 1000 mark. * (P o v od nji v Belgiji.) Iz Djuslja se 8. t. m. javlja, da je sedaj več odličnih mest v južni Belgiji, posebno pa Charleroi, pod vodo. Škoda ceni se na več milijonov goldinarjev. Doslej utonilo je tudi že mnogo ljudij. * (Razstrelba.) Rottvveilerska tovarna za izdelovanje smodnika razstrelila se je v vzduh, kakor se poroča 7. t. m iz Hamburgu. Dve osobi sta mrtvi, štiri pa teško ranjene. * (Usmrtenje.) Zaradi obilih roparskih umorov v smrt obsojena roparja Janko in Omer bila sta usmrtena G. t. m. na dvorišči glavne ječe v Sofiji. Narodno-gospodarske stvari. O zatiranji kmetijstvu škodljivih mrćesov. Komu ni znano, koliko škode je letos učinila gosonca glogovega belina! Govorilo in pisalo se je o zatiranji tega škodljivca, postava z dne 17. junija 1870. 1. se je na povelje c. kr. okrajnih glavarstev po dvakrat, oklicala in ljudem se zabičilo,. vse določbe te postave natančno izvesti, sicer bodo strogo kaznovani. Učitelji smo pri vsaki priliki šolsko mladino opozarjali na tega škodljivca in ji njegovo zatiranje veleli. Vse zaman! Gosence so drevje do golega objedle in vts letošnji sadnji pridelek je šel ne po vodi, ampak v želodec teh požeruhov. Pa zakaj V Zato, ker starejši kmetovalci nemajo uika kega razuma o škodljivih mrčesib, postavue, preko ristue določbe pa so le na papirji in se nikdar ne izvedejo iu se tudi pri sedaujih razmerah nikdar izvedle ne bodo. Ako si kmetovalca opomnil, naj obero gosence, ti je z uverjenjem odgovoril, da bodo po-zeble, in ako st ga opozoril na stroge določbe okli-cane postave, ti je z nasmehom omeuil, da se je kaj jednacega že večkrat oklicalo, a nikdar izvedlo. Ko pa sedaj gosence niso hotele pozebsti, pa pravi, da je to kazeu božja, kateri bi tudi z zatiranjem in oberanjem ne mogli uiti, ako mu pa ne verjameš, ti pa pride s toliko izgledi, da te sveta jeza zgrabi in s pomilovanjem odideš. Z vražami napolnjeno ljudstvo ne izprevidi, da je to kazen božja radi njegove nemarnosti, kazen, kateii bi se z marljivostjo lahko izognil. Priznati pa moramo, da mnogo mlajših kmetovalcev izprevidi korist zatiranja škodljivcev, a ti se zato ne lotijo dela, ker bi pri nebrižnosti njihovih sosedov bil ves trud tako in tako zaman. Razmere v naši deželi se pa v tem obziru še dolgo ne bodo izboljšale. Sveta dolžnost je torej vseh razumnikov, kmetijskih družeb, posebno pa deželnih zastopov, da kolikor mogoče pospešujejo zatiranje škodljivih mrČesov iu s tem ljudstvo kolikor toliko privedejo do večjega blagostanja. Ko bi vse sile napeli, sem za trdno uverjen, da hi v nekoliko letih do malega vso škodljivce, če ne popolno zatrli, pa vsaj na ne/.natno množino skrčili, Kako bi se to doseglo, naj pojasnijo nastopne vrstice. Po deželi jo veliko narodnih šol, v vsaki Soli se nahaja mnogo uhožnih otrok, katere moramo itak podpirati, ako želimo, da se kaj prida nauče. Po vseh šolah naj bi se otrokom ukazalo loviti škodljive mrčesu, katere bi jim v določenem razmerji plačevali s šolskim blagom. Ako bodo otroci dobivali raznovrstno šolsko blago, bodo z veseljem lovili metulje, hrošče in druge škodljivce. O istini tega sem se letos uveril, kajti v treh dneh so mi otroci našega sicer majhnega šolskega okraja prinesli 33.700 metuljev. Vsak izprevidi, koliko korist bi dežela imela, ko bi se kaj jednakega po vseh šolskih okrajih godilo, izprevidi pa tudi, da se to ne more zgoditi, ako deželna oblast v to ne pomore, kajti taki eksperimenti stanejo denar, ki ga pa učitelji žrtvovati ne morejo. Kdo naj tedaj trpi stroške? Nihče drugi nego dežela. § 4. postave z dne 17. junija 1870. 1. veli: ako posestnik ob določenem času ne otrebi svojega drevja goseuc in drugih mrčesov, mora županstvo skrbeti, da se to nemudoma stori na obotavljavčeve troškev Nadalje se Še veli, da se morajo poslednji Še posebej z globo oziroma zaporom kazuovati. Ker pa nihče gosenc ne obira, bi morali kaznovani biti vsi kmetovalci oziroma posestniki, uživalci in najemniki, ako bi županstva postavne določbe strogo izvrševala. Županstva pa tega, kolikor je meni znano, nikdar ne store in tudi nikdar storila ne bode, zato naj deželni zastop zatiranje škodljivih mrčesov neposredno v svojo oskrb vzame. Slavni dež. zbor naj v to svrho vsako leto v proračun postavi neko svoto, od katere bi se potrebni zneski nakazali, recimo, društvu „Narodna šola". To društvo bi potem preskrbelo šolskega blaga, kolikor bi ga posamezne šole potrebovale. Šolska vodstva bi pa upošiljula natančne izkaze „Narodni šoli" ali kakemu drugemu uradu; ti izkazi bi Blužili v nadzorovanje. Stroški bi bili prva leta razmeroma večji, čez nekaj let bi pa postali neznatni. Vsak, komur je blagostanje ljudstva pri srci, bi z veseljem pozdravil jednaki ukrep slavnega de želnego zbora, kajti uspeh bi bil velikausk. Dosegli bi mej drugim : 1. Škodljivi mrčesi bi se sčasom do malega vsi zatrli in s tem kmetijstvu nepopisno koristilo. 2. Ubožni učenci bi dobivali potrebnega šolskega blaga, in krajnim šolskim svetom bi ue trebalo dovoljevati posebnih svot v podporo tem učencem. 3. Otroci bi se tekom šolskih let navadili zatirati škodljive mrčese in bi postali Bkrbnejši gospodarji. 4. Ljudje bi postali razumnejši, zgubili bi mnogo škodljivih vraž, kajti Bog bi jih radi zani-krnosti na tak način kakor letos več ne kaznoval, ampak bi njihov trud blagoslovil z obilnimi pridelki. Ljudevit Vagaja, učitelj. T7" a. To i 1 o. Gospodje člani čitalniškega pevskega zbora naj izvolijo gotovo priti k pevski vaji v petek dne 14. t. m. ob 8. uri zvečer. Citalui.ški pevski odbor. — «'«!«'n i ponarejale! UHtue votle.) Bilo je že omenjeno, da v oliće po vnem c.vilizovanem svetu tako priljubljeno in razširjeno Anatherin ustno vodo zobozdravnika dr. J. G. Popp-a na Dunaji zlasti na Ogerskem v velikej meri ponarejajo in kvarijo. Ko je izdelovatelj v Budimpešti osnoval generalno zastopstvo za Odrsko, zrna-tral je načelnik generalnega zaBtcpstva za dolžnoBt svojo, nastopiti večje potovanje po Ogerskoj, da jedenkrat naredi konee tem sleparijam. Uspeh tega potovanja jo bil čudovit. Do sedaj je dal v 9 krajih na 10 mestih kacih 130 steklenic ponarejene Anatherin ustne vode kontiakovati in proti ponarejalcem začeti sodnic korake. To stane sicer precej denarja, toda izdelovatelj hotel jo jedenkrat prav korenito potrebiti, ker bi dober glas te že 40 let preskušene vode utegnil trpeti zaradi nespretnih ponarejanj dobičkaželjnih ljudij. Da Be ponarejalcem delo oteži in koristi volicemu občinstvu, sklenil je izdelovatelj, steklenice povekšati za polovico prejšnje količine. Izdelovatelj rad to žrtvuje z nado, da se bode občinstvo v bodoče bolj varovalo pred pokvarjenimi, ponarejenimi in druzimi ničvrednimi in nekoristnimi sredstvi. Cena Anatherinovej ustnej vodi dr. J. G. Popp-a je po velikosti steklenice 50 kr. do gld. 1.— in gld. 1.40. Zahtevaj le dr. Popp-a Anatherin ustno vodo, ker te sicer lahko prevarijo. To ustno vodo ima dvorni zobozdravnik dr. J. G. 1'opp na Dunaji, kjer naj se pismeno na roči, in vse lekarne, droguerije in parfumerije. (t>17—19) 47« državnu sreike is L 185 4 260 gld 186 gM. — kr. 1'ržavne srečke iz 1 IHW 100 „ 175 O&reraka Blat* renta V,,, ... 101 «>gerska papirnu renta „ • «6 iHajerske zemljišč, odvez, oblig. eltoji za vse leto gld. 4.60 ; za pol ieta gld. 2.30; za četrt leta gid. 1.15. J2e T ujci: 12. junija. Pri MallCI: Pratt, Weld, do Wolf iz Bostona. — Prcchie iz Andske gore. — Goeler iz Pariza. — Weias, Blayer z Dunaja. — vitez pl. Merly iz Grottendorfa. — K ran i na n n, Seliutz, Misel, Lob z Dunaja. — Uamberg iz Berolina. Pri Slonu: Peaarič iz Celja. — Luy iz Kočevja. — Lenček iz Sevnice. — Langer iz Gradca. — Fesch iz Trsta. — Curiel z Dunaja — Datrow C 18-8° C si. jz. si. zah. si. zah. jas. d. jas. jas. 260 M, dežja. <* s —» »h nad 7. zjutraj 782 8 mm. 2. popol. 732-4 mm. 9. zvečer 733 1 mm. Srednja temperatu uormalom. 23 8* C al. jz. 276° C ! si. zah. 18-4° 0 si. zah. 1 ra 22-5° in 23-3°, jas. d.jas. jas. za 4-2 0-00 mm. 0 in 50° jO-o-r^SLjs^a, borza dne 13 junija t. 1. (Izvirno telegraflčno poročilo.) včeraj — danes gld. 8520 —■ gld. 84-50 8560 — 85 15 , 109-40 — 109 60 B9/, marčna renta . . , 100 55 — 100-05 Akcije narodni- banke. „ 907-— ~ 90»i— , 30H — — 303 - „ 119«— 119-45 Srebro ........ _ —■— _ _ 9-47 — 9-49 C kr. cekini .... , 502 — 5-64 , 5817 V. — 58-40 Dnna n reg. srečke f>\, . . 1"" gld. 122 Zemlj. ob*, avatr. -V zlati zast. listi. 117 Kreditne swčke.....t°0 gld. 184 ti.adoltove srečke..... 10 ., 20 Akcij.-* anglo-avatr. banke . ■ 120 ,, 1^7 * ranimvvav-druat. velj. 170 K>d. a v. '234 50 95 65 75 75 20 25 50 I. vipavska sadjarska zadruga ima sedaj svojo prodajalnico v šolskem drevoredu za vodo, v lesenem pavilonu nasproti semenišču. Prodajalnica jo odprta od 6. do 11. ure dopoludne in od ■2. do 6. uro popoludne. (411—4> Danes in prihodnje ■ ki IO i lial Razglas. dni Najlepše vipav- Hke čeAnfć, posebno za vkuhanje. Rele In crne m e li k u I n t c e I Rele liriiMtavke! Orali v Hiro ji I kr. 1 (Cukrene) '^asarajfLiSv. MsaoRsa? Hsw C Proti ognju varne železno kasete, ki se dajo z vijaki pritrditi, kakor tudi I X X I JAKOB KURENT I v L-akovci pri Brdu 7. izdeluje iz najboljšega blajra in prodaja po ^ ni/,lti ceni vsakovrstno (356-9) \y bele, zelene in rujave posteklene >d 1 nizki ceni vsakovrstne (356-9) elene in rujave posteklene lončene peči, p štedilno orodje i. t. d. ^^^^^^^^^^^^^^^^^ Zaloga v Ljubljani pri vdovi gospoda Moritza Wagner-ja na Turjaškem trgu. Ogljeue kisline iiHJbogatejšti, >^ — naJelMtejNa in iiafiiioeneJHa _%~r* itlkalična Mlatim«, izvrstna ^ osvežilna pijača, — po y % MkuHiiJali (iubra pri k»sl j i. vratnih 1» o I e k 11 i 11, želodčnem in in e h u r n e ni _ kataru. X ^\ > .J> X Prodaja HH največ pro- dajalulean mineralu! It voil in špecerijskega lilaga ter delikates in se dobiva po slatinskem ravnateljstvu v Kostrevnlcl. Pošta Mlatlua pri Itogatci. Zaloga v Ljubljani pri vdovi gospoda Moritza (335) Wagner-ja na Turjaškem trgu. (8) lan^^lfiailPilMiMMMMMM Iz konkurzne mase gospe Marije Alešovec bo se vse k taisti spadajoče blago, obstoječe iz perila, druzega belega In raznega kratkega blaga ter prodajalnična oprava na očitni dražbi prodajaia in se bode vršila ta razprodaja flllie 14. lil I .">. junija t. 1. v prodajalnici v Šelenburgovih ulicah št. 3. (433—D Oskrnništvo konkurzne mase. r&tentovane Strakosch-Boner-Jeve stroje za pranje in munge priporoča (57-29) ALEXANDER HERZ0G Dunaj, (iriilion, r.ranniTStnisse 6. j 'Katalogi zastonj in franko. :" 12()() veder izvrstnega črnega in belega vina izvrstne kakovosti iz let 1886, 1887 in 1888 proda »c "^ON na posestvu barona Ožegovića v Gnščerovci, zadnja pošta in železniška postaja Križevci ua Hrvatskem (435—1) Konji za vožnjo. Podpisano c. kr. rudniško ravnateljstvo potrebuje (419—2) 2 ali 3 močne zdrave konje za mw, 8—10 let stare in 15Va—16 pestij visoke. Dotične ponudbe, v katerih se morajo povedati svoJBtva in eventuelno napake konj, naj se pošljejo c. kr. rudniškemu ravnateljstvu v Idriji ■ih I pozneje «lo dne 20. junija. Idrija, dne 6. junija 1889. C. kr. rudniško ravnateljstvo v Idriji. Nekaj cisto novega y dijetetiki je naravna, veliko v sebi imajoča, z oblastveno koncesijo z umetno, svobodno ogljenčevo kislino nasiščena, na novo v trgovino došla Kostrevniška Rimska slatina pri Kopalci. Srečno zjediiijeuje prirode in umetnosti, nepre-kosljiva dijeteticiia pijača, kakeršue še dosedaj n i bilo, rnttMaMa soina veda, zdravejša, kakor tako imenovana v sifonih napolnjena, bolj se peneča, nego druge nahajajoče se mineralne vode. Dobiva se v vseh boljših lekarnah, prodajaluicah rudninskih vod, pri trgovcih iu direktno pri oskrbuištvu Rimske slatine, pošta Rogatec-Slatiua (na Štajerskem). (305—8) Zahvala. Za mnogo dokaze srčnega sočutja mej dolgo boleznijo moje ljubljeno eoproge MARIJE SVETIC hoj. KRIŽAJ posebno prečastitim gospodom duhovnom, kateri so jo tolažili in pripravljali na smrt, viBokočastitim oo. frančiškanom, gg. Kamniškim trgovcem, slav. požarni brambi, veteranskemu društvu in čitalnici, koju se jo blagovolila z zastavo udeležiti pogreba, posebno pa še priljubljenemu pevskemu društvu „Lira" za prekrasno petje, mnogim darovalcem vencev in vsem, ki so ua katerikoli način izražali sožalenje o smrti blago ranjke, izrekam Bvojo najtoplejšo zahvalo. Kamnik, dne 13. junija 1889. (423) Anton Svetio, trgovec. H I. Ljubljansko It J bolniško podporno in oskrbovalno društvo. $ it ft H- Ravnateljstvo bi usoja s tem gospode člane vabiti na OBĆ1TI ZBOR ki bode v nedeljo dne 16. Junija 1889. leta dopoludne ob 11. url v mestni dvorani. Dnevni red: Letno poročilo in račuiiBkl sklep za 1888. leto. Porodilo glt:<4e zakona b dno 30. marca 1889. leta, drž. zak. št. 33, o zavarovanji delavcev glede bolozuij. Kazni predlogi članov. Volitev računskih preglednikov. Volitev ravnateljstva. (434) (437-1) takoj vsprcjmc kranjska stavbena družba. (214-10) FRAN CHRISTOPH-ov svetli luk za tla je brez duha, se hitro suši in dolgo traja. Zaradi teh praktičnih lastnostij in jednostavnega rabljenja so posebno pripo- fc roča, kdor Loče sam lakirati tla. — Sobe so v dveh urah zopet lahko rabijo, p — Dobiva se v_rKžllćoih barvah iprav kakor oljnate barve) in brezbarven (ki daje M samo svit). — Uzorci lakiranja in navod rabi dobe se v vseh zalogah S? Dobiva se v Izubijani prt FRAN CHRISTOPH, izumitelj i« jedini izdelovatelj uriBroega 0 svetlega laka za tla, FRAUA & BEK0L1N. | IVANU LUCKMANN - U. Najnovejše srečke! Dne lf>. junija t. I. bode žrebanje novo izdanih Jo-Sziv-srcćk (društva ,l)obrega srca') z glavnim dobitkom gld. 15.000 in priporočam' torej tem povodom s takojšnjo pravico igranja pri uplačilu prvega obruka svojo najnovejšo kombinacijo srečk: proti 19 mesečnim obrokom a gld. 1.60. O žrebanj an.su leto. proti 20 mesečnim obrokom a gld. 3.—. 2.2 žrebanj na, leto. proti 22 mesečnim obrokom a gld. 4. -. 15 žrebanj na leto. 1 Jo-S#.iv-sriM'l' a 1 NrbNku loliiK-uit ur t- ka 1 »rei-ka zgradbe bazilike 2 .lo-*ziv-srečki 2 srbski lol>arska srečka rudceega križa 1 sreeka zgradbe bazilike Letni dobitki vsake teh srečkinih kombinacij znašajo pol milijona goldinarjev na leto. Naročajo so zgoraj navedeno kombinacije srečk najbolje po poštm-j nakaznici, na željo se, naročbe izvrše tudi proti poštnemu povzetju prvega obroka« Prospekti drugih mojih srečkinih kombinacij, žrebali.e listine in žrebalni kalender zastonj in t ranko. Wiener Wechsler- und Lombard-Geschaft WIE2T. "^Tipplingrerstrasse 27, "^7"IE2SJ". ' Ustanovljeno leta 1870.' (431—2) 4Q letni remmnm&el afcTigr' Profesori! «•. kr. klinike na Dunaji, profesor I>ras«-lu-, »r^F profesor Šeluntzlf r, pok, profesor Oppolzer. kakor tudi jEUJr"*" % *«• dru/.i 11 -nlov-rili .dra\ niltov /.ap Hmrjii i;i pri poro« njo le pristno in Sveto VJttO slavno C. kr. dvornega zobozdravnika B' POPP za vsakdanjo porabo, ker je boljša, nego vsaka druga zobna voda, kot pre-servativno sredstvo proti vsem zobnim in u -t im boleznim, priznana voda za grgranj« pri kroničnih vratnih boleznih in neobhodno potrebna pri rabi mineralnih vod, katera, če se hkratu rabi z Dr. POPP-a sobnim praškom ali zobno pasto, ohrani vedno zdrave in lepe zobe. l*ri neprestani rabi hanike; HCtizueljonalna velikanska prekrasna skupina: usmrteuje Marije Ntuart (Ki podob), de- koracije in kostumi po tedanjem času ; dalje humoristične skupine, alaviie in glasovite osobe in več družeča, kar je vredno, da se ogleda. MUZEJ (separatni oddelek) )e dovoljeu ustop le osobani, že spolnivsim SO. leto. 3Inzt»j obsega najnovejše iz območja anatomije. Posebno zasluži, da se naglasa: M a J^nvipTrA lalft ki 86 razloži v štirideset delov, velja za naj-lVlBCLlCiIl£>J£Q UrCAO, popolnejše in najznanstvenojSo delo te vrste; t;t podoba se sem ter tja razloži 'v njene dele in gledalcem znanstveno pojasni. Jako poučljivo za matere )e upodobljenje otročjih boleznij: vratnica, osplee, škarlatica in osepniee: nadali^ prva pomoi ob nezgodah po jirof. dr. Ksuiarek-u itd. itd. Vsak torek in petek je .uintoinični separatni oddelek odprt le za žemtke in ta dan ga neka dama znanstveno razlaga. Ustopnina v panoptikum: 15 kr., za otroke 10 kr., listki za odrasle, veljavni za vse oddelke, brez doplafins, BO kr., za vojake do narednika 15 kr. Zdržujem se vsakega hvalisanja, prepuščajoč razsojevanje častitim obiskovalcem moje razstave. Z velespoštovanjeni (420—2) KAROL GABRIEL, S. Meisel-a naslednik. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotiu Hribar. SitBS in tisk „Narodni1- Ti«"«nmett.