■9icr.Ni ni) -il)ot!x oaiifil t LETO X. " ; nadaljuje Še vsem je dobro v spominu občni zbor naše Jugoslovanske strokovne zveze leta 1932. Tedaj je delavstvo te'naše krščanske soc. delavske organizacije odločno vztrajalo na načelu svobodnega delavskega gibanja in se ni uklonilo strankarsko-pdlitičnemu diktatu, katerega je zastopal na tistem občnem zboru sedanji minister dr. Miha Krek. Prav na tem občnem zboru je krščansko sOC: delavstvo pokazalo odločno voljo, da hoče imeti strokovno organizacijo, ki bo popolnoma svobodna in neodvisna. S tem je naše delavstvo ptinovno poudarilo načelo dr. J. E. Kreka, ki je stal trdnb na demokratičnem stališču, da mora biti delavsko gibanje neodvisno od kateregakoli časopisja, katerihkoli organizacij ali političnih strank, Ta znani občni zbor je končno-veljaVrio povzročil ustanovitev nove delavske organizacije. — Članek gospoda Smersuja v fantovskem glasilu »Krese naj bi dal signal za splošen napad na Jugoslovansko strokovno zvezo. — Toda namesto zaželjenega uspeha, je ta članek vzbudil med delavstvom prav nasprotno, namreč splošno obsodbo razbijačev. Izšli sta tudi dve brošuri: »Krščanska strokovna organizacija« (Milan Valant) in > Zakaj nismo krščanski socialisti« (France Pernišek). Imeli’ sta namen podreti svobodno krščansko delavsko organizacijo, Jugoslovansko strokovno zvezo. Toda 'tudi ti dve knjižici nista dosfegli uspeha. Nkleteli 'sta na od ločno delavsko zavest članov Jugoslovanske strokovne zveze in sta' ji prav za prav le pomagali', tako dd je postala šd bolj zriana:in priljubljena v najširšem deltivlškem krogu. JSZ je prldobjvhla nk ugledu, in namesto, da bj se njene vrste krčile, so se pričele širiti. Jugoslovan1-' ska strokovna zveza je pod temi udkrci 'zaslovela med deldvstvom kot’ odločna, neomajna in svobodna bo-riteljica za krščanska načela pravičnosti.' ' ....... Pp tem porazu v odkritem boju so se nasprotniki dela,vske zavesti in odločneJ borbfe proti nekrščanske-niu kkpitalTzihii poskrili. Le sem pa tja smo "brali v kakem časopisu neslane in' nestvarne napade na naše svobodno delavškb gibaiije. Marsikdo je bil že' vesel,1 čelada, Je brato-1 niornega boja med katoliškim delavstvom' koned. Nadejal se' je, da je zaledno' članstvo JSZ s svojim od-lofep,iitp' ’ stališčem dovolj ;kr&£kb 'odgovorilo, da je JSZ izključno njegova Idst in1 da odklanja vsak vsiljen nadomestek'.'' IM**«*' ■ Toda čas je pokazal drugače. Tu je start dr. Krekova Jugoslovanska strokovna zveza, ki je datiee pravi oflr&" demokratičnega in borbenega duha pravih kr^Žanskjli’ strokovni-čarjev, in nova »Zveza združenih delavcev*, 'ki noče 'služiti • satno pravični* delavski ,bprbi,:, takr- več v prvi' vrsti strankaršk^politjj-nita ciljeni. Ker sO' ustanovitelji in j-tV.-. , podporniki te nove organizacije kot hrabri bojevniki ha odprtem bojnem polju doživeli občuten poraz, so ta način boja opustili in ga zamenjali s podtalnim rovarjenjem in nasprotovanjem. Šli so v temo in za kulise. Prenesli so ta boj v zaprte dvorane in predavalnice, kjer vršijo svoje delo po starih' kolesnicah obrekovanja in‘ laži. Ni je reshične ali neresnične napake v našerti vodstvu, v naših skupinah ali na posameznikih, katere ne bi kot balon napihnili in rkzkričali. Že davno je naša Jugoslovanska zveza proglašena od teh ljudi za nekrščansko in nekatoliško z namenom, da bi sš zasajalo v'vrstah naših članov in med nepoučenim delavstvom, pa tudi sicer v katoliški javnosti, nezaupanje do nje. JSZ je proglašena kot zgolj kruho-bbrska, razredno sovraštvo razpihujoča, marksistična, komunistična in boljševiška organizacija, s katero kratkomalo krščansko misleči delavec spldlv ne sme imeti nbbene zveže.'1 Kdo odgovarja za vse te krivice, ki se danes godijo Jugoslovanski strokovni zvezi? Nihče! In vendar se godijo. Dan za dnem, teden za tednom, na sestankih, na le^ajiLt, na zborovanjih.' KoiiiU vMk6Hst?:’Mbrda delavstvu, ki bo zaradi razcepljenja le' trpelo' na svoji odpornosti proti nekrščanskemu kapitalizmu? Morda katoličanstvu, ki prav zaradi tega silno"trpi? Ali morda dvigu delavske zavesti? Prav gotovo niti temu niti drugemu! Boj se torej nadaljuje z vso silo. Spremenjen je le način. Več kot štiri leta so skušali zrušiti svobodno JSZ v javni borbi. Vzdržali smo jo zmagovito.' Tudi novega načina se ne strašimo, čeprav je bolj nevaren od prejšnjega. Tudi tega bomo vzdržali, če bo treba, še dalj. Za nas govori ž& to, da je moral nasprotnik iti v sktitost (lA temo. Tako delajo elementi, ki v pošteni družbi niso priljubljeni. Za nami pa je tudi vsa prdvica in resnica. Tovariši! OdgoVorimo na vse krivice z vso odločnostjo, ki je po Kreku prirojena nam vsem, starim po-kretašem. Osramotimo vse napadalce s svojim neumornim in vztrajnimi delom v naši Jugoslovanski strokovni zvezi, da jo v teh težkih časih ne le ohranimo neokrnjeno, marveč da jo še 1 poživimo',’ utrdiriiO ; ih 'Zgradimo v njej najboljšo delavsko organizacijo, ki bo v ponos vsemu slovenskemu kršč- delavstvu — pa v sramoto vsakomur, ki si je v času najtežjih delavskih ur upal vreči kfiineri rtanjb: 'Dokkžimhi d4* jb naša JSZ živa glasnica pravega krščanskega idealizma, ki pozna le pravico in' ljubezen. Stavka v Gračnici in Jurkloštru končana tol; iv zmaga JSZ - . . ..i .. 't tr. if% >a . po Irtft Stavka v tovarni podpetnikov in v tovarni lesnih izdelkov, ki je izbruhnila, 22. septembra, je bila končana1 s sporazumom-8. oktobra t. 1. Z: rednini' delo»m se 'je pričelo 'v obeh tovarnah v pbhedeljek it. t.’ m. Kaj je doseglo delavstvo s stavko ? Vse to, kar je zahtevalo pred stavko, delomk celo več. N., pr. v Jurkloštru je doseglo tudi brezplačno 'stanbvanje In-luč-v podjetnikovih zgi*adbkh. Kdor pa'ne stknuje'v njegovi hiši in kdor nima lastne hiše, bo dobival stanovanjsko doklado meseči1! o pO 25 'din/ Potrebnim 'bo dal podjetnik tudi zemljo, da jo obde-' laja Kakor smo že omenili, so pričeli z rednini delomsicet1 v' ponedeljek, vendar pa niso'mogli priti še vsi nk delo, ker je deloma primanjkovalo nikteriala ; deloma1 rikročll. Toda tb bo le trenutno, ker ima delavstvo Od podjetnika zagotovilo, da bodo v nekaj dneh obe tovarni polno? zaposleni. To so pač žačfetne težave po vsaki stavki: _ • ; ' Delavstvo je med stavko zvišalo svoje zahteVe nk prvotno Višino in je bilo 'ttidi ,‘trdirtb MfoSenb,’ 'dH1* bo vztrajajo nk njiH bfez' p Z maj« Ljubljana 100, Strok. skup. kovinarjev Javornik 250, 'Strok. skup< :papirn. delavstva Količevo 400, Stroki skup. tekst, delavstva Jarše 300, Strok. skup. 'lesnega delavstva Duplica 170, Strok. skup. tekst, delavstva Vir 120, Strok. skup. oblačiln. delavstva Domžale 50.50, Str6k.' fe&up. delavstva Trfif-100, Strok, skup.--delavstva' in nameščencev Celje 100, Strok.; skup,- rudarjev Črna pri Kamniku 100,' Strok. skup. kovinarjev Jesenice 300, Strok. skup. lesn. delavstva ■ Kozar je. 30, Strok. skup. papirn. delavstva Vevče 382, Strok, skup. lesnih delavcev št. Vid nad -Ljubljano 117 din. -'j - l 3 U B L J A r, / 'U> ID >• F / NA, DNE 14. OKTOBRA 1957 Šentviško delavstvo je zborovalo Ne pustimo razbijati delavskih vrst! Počastitev spomina dr. Jan. Ev. Kreka Kovinarji Javornik. Tovariši! V nedeljo, dne 17. t. m. ob 10. uri dopoldne bo v farni cerkvi na Kor. Beli sv. maša za pokojnim dr. Jan. Ev. Krekom, katere naj se vsi člani skupine prav gotovo udeleže. — Po sv. maši pa bo obvezen Klanski sestanek v običajnih prostorih. Dnevni red: Poročilo o dodatnem pokojninskem zavarovanju in njega pogodba ter razno. Pridite prav vsi! Zvečer ob pol 8 pa se bo vršila v cerkveni dvorani proslava 20-letnice smrti pokoj. dr. Jan. Ev. Kreka, našega največjega slovenskega borca za delavske socialne pravice. Proslavo priredi skupina skupno s KPD na Kor. Beli. Na programu so razne zanimive točke. Vstopnine ni, pač pa se darila hvaležno sprejemajo v kritje stroškov. Vse kovinarje in prosvetarje vabimo. — Strok, skupina kovinarjev JSZ na Javorniku. Tekstilno delavstvo Maribor. Zadnjo nedeljo je sklicala »Strok, skupina tekstilnih delavcev JSZ« v Mariboru sestanek delavstva, na katerega se je odzvalo precej veliko število. O zavarovanju za starost, onemoglost in smrt je govoril tov. Rozman. Potem se je razvil živahen razgovor. Radi starostnega zavarovanja so padale zahteve po znižanju starostne mere, zvišanju rent in za odpravo raznih trdot zakona, ki groze, da more delavec izgubiti vse pridobljene pravice zavarovanja, če postane brezposeln. Precej živahen je bil oni del, v katerem se je žigosala lanska tekstilna stavka v Mariboru. Delavci so še sploh prepričani, da so to nesrečo zakrivile vse tri strokovne organizacije, tako tudi JSZ. Trde, da so vse organizacije že vnaprej stavko pripravljale. Zanimivo je, kaj vse delavci o tem vedo. JSZ ni vedela, da bo stavka, dokler niso tovarne že stale. Ako bi se tedaj JSZ postavila proti stavki, bi danes trdili, da je ona zakrivila polom. Vsi računi JSZ pri tej stavki so popolnoma čisti, zlasti to dokazuje dejstvo, da v tistih tekstilnih tovarnah, kjer je samo naša organizacija, sploh stavke ni bilo. Delavci so vse to vzeli z odobravanjem na znanje. V debati so se nekateri delavci pečali tudi s tem, zakaj je toliko delavskih organizacij pri nas. Zakaj ni samo ena, ko vendar tu gre samo za kruh vsem enako. Sklep se glasi, da je to odvisno le od delavstva samega. Delavstvo naj odloči za eno organizacijo, ki pa ne sine biti strankarsko-politično pobarvana. Toda to bo tedaj, ko bo prišlo od spodaj, od delavstva samega, ker od zgoraj navzdol se tega ne bo nikdar pričakalo. Takih sestankov je še mnogo treba, da se bodo razkropljene delavske moči znašle in združile v trajno skupnost, moč in zvestobo. ~ Viničarji Iz centrale. Prosimo vse viničarje-clane, kateri se nameravajo preseliti, da nam po svojih zaupnikih ali skupinskih tajnikih pravočasno sporoče točne nove naslove. Zveza potrebuje natančne naslove predvsem zaradi naročanja »Delavske pravice«. — Nadalje opozarjamo skupinske odbore, da naj pričnejo z nabiralno akcijo za po toči oškodovane tovariše, kakor smo to naročili v naši zadnji okrožnici, takoj po končani trgatvi, tako da bi bilo nabiranje najpozneje do 15. prihodnjega meseca zaključeno. Ako bi kje želeli ali rabili nabiralci ob nabiranju napisane prošnje, naj nam to takoj sporočijo, kakor tudi koliko takih prošenj bi potrebovali. Iščem viničarja brez otrok. Predzadnjo nedeljo v septembru smo slišali raz cerkvenih stopnic pri Svetinjah oznanilo: »Sprejme se viničar s 5 do 6 delovnimi močmi, brez otrok, pod zelo ugodnimi pogoji. Kje, se izve v upravi občine Svetinje.« Radoveden, kdo je tisti, tako »socialno« čuteči lastnik vinograda, je poslal naš organizacijski funkcionar nekega viničarja vprašat v občinsko pisarno za ime dotičnega vinogradnika. Toda čudno! Občinski delovodja ni vedel, kdo bi bil ta vinogradnik. Najbrž je g. delovodja kaj zaslutil (ali pa ga je bilo sram), zato ni hotel izdati imena vinogradnika, ki ne mara otrok. Dotičnik najbrž želi, da bi viničarske matere ne rodile otrok, ali pa tako velike, da bi že lahko šli »novorojenčki« drugi dan kopat in škropit v vinograd. — Svetinjski viničar. Lesno delavstvo Hoče. Za delavstvo v tovarni za im-pregniranje lesa, se je vršil zadnjo soboto sestanek v gostilni Gselman. Poročal je o vseh važnih delavskih zadevah tov. Rozman. Delavci so se izrekli za organizacijo JSZ, ker vedo, da je to važno in potrebno. So med njimi nekateri, ki ne razumejo, kaj je prava delavska organizacija in hočejo imeti V nedeljo, dne 10. t. m. se je zbralo šentviško delavstvo, da počasti spomin 20 letnice dr. Krekove smrti. Na zboru je prvi govoril naš starosta tov. J. Gostinčar, ki je v svojem govoru orisal delo rajnega dr. Kreka. V lepih vzpodbudnih besedah nam je naš starosta razgrnil vso lepoto dr. Krekove duše, ter njegovo ogromno delo, ki ga je v svojem življenju izvršil za slovensko delovno ljudstvo. Do podrobnosti nam je povedal, kako je nastala naša JSZ, ter da jo je rajni Krek ustanovil zato, da se pod njenim okriljem bori katoliško delavstvo za svoje človečanske pravice. Posebno se mora katoliško delavstvo v današnjih, za delavstvo težkih časih zavedati potrebe svobodne strokovne organizacije. Ker le v združevanju je moč delavstva. Tega se boje podjetniki, zato je njihov namen, da, kjer le morejo, na vse mogoče načine cepijo delavske vrste. Katoliški delavec naj pa ima v tem težkem času samo eno v svojem srcu: Po smernicah rajnega dr. Kreka ter na temeljih Kristusovega nauka »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe«, širiti delavsko zavest, in na osnovi teh idej graditi delavstvu boljšo bodočnost. Za te vzpodbudne besede je bil naš delavski starosta nagrajen z odobravanjem vseh zborovalcev. Nato je za centralo poročal tov. Pe-stotnik iz Ljubljane. Omenjal je zadnjo borbo mizarskih pomočnikov ter se med drugim dotaknil poteka te borbe. V svojih izvajanjih je omenil tudi tiste pomočnike, ki so v odločilnem trenutku zapustili svoje tovariše v borbi. S tem niso škodovali le svojemu osebnemu ugledu, ampak celoti, na drugi strani pa so s svojim početjem koristili delodajalcem. Taki ljudje se nikdar ne morejo prištevati med delavske vrste, ki na račun opravičene delavske borbe iščejo sebe. Nikakor tudi ni bilo na mestu, da so neki ljudje to borbo izrabljali v svoje politične namene. Tudi ti ljudje naj si zapomnijo, da ne bodo nikdar dosegli svojega namena. Delavstvo si bo pa vse to dobro ohranilo v spominu. Zavedni šentviški delavci so v tej borbi dodobra spoznali »prijatelje« delavstva. Goričane, 10. okt. V zadnji številki »Nove pravde« je izšel dopis, ki ga je sestavil nekdo izmed funkcionarjev tukajšnje »plave« organizacije. Dopisnik je očividno sestavljal svoj prvi dopis, ker je v njem toliko netočnosti in neresnice, da bomo prisiljeni izvajati posledice. Ugotavljamo, da je bil sestanek, katerega dopisnik omenja, sklican od tukajšnje podružnice Narodne strokovne zveze samo kot članski sestanek, na katerega so povabili posamezne naše člane. Ker pa je bila zadeva radi pokojninskega fonda takrat že urejena, smo o tem obvestili^ svoje članstvo in jim povedali, da udeležba na tem sestanku, na katerem nameravajo plavi uganjati samo demagogijo, zanje ni obvezna. Kar se tiče intrig, katere nam podtika dopisnik, se ne vrše od naše strani, ampak naši »plavi« so tisti, ki izrabijo vsako priliko, da intrigirajo proti naši organizaci ji. Tako so tudi sedaj nam podtikali, češ da hočemo pokojninski fond zapraviti in da samo mi zavlačujemo likvidacijo. Naše stališče glede fonda je bilo, da po 9 letnem obstoju fonda ne gre, da ga na mah razderemo in da se preučijo možnosti nadaljnega obstoja. svojo veliko besedo, a hvala Bogu, zmagujejo trezni in uvidevni možje. Slovenska Bistrica. V nedeljo je bilo predavanje o starostnem zavarovanju, katerega je imel tov. Kores Martin. Predavanja se je udeležilo še precej lepo število delavcev in bi se jih še lahko udeležilo mnogo več, če ne bi bilo tu znane slabe navade, da je najprej treba iti v gostilno pit, ko se dobi plačilo. Tovariši strokovničarji v Slovenski Bistrici, bodo morali še precejkrat krepko zagrabiti, da bodo imeli svojo skupino ne samo številčno močno po članih, marveč tudi sposobno za vsako borbo, ki jo že danes terja trdo delavsko življenje. Opekarsko delavstvo Raže. Mnogi neverni Tomaži so rekli, da bodo pristopili v organizacijo JSZ, ako bosta delavca Jarc in Ogrinc dobila plačano mezdo za čas, ko sta' bila na manevrih. JSZ je v tej zadevi v tovarni posredovala in imenovana sta v redu Poročal je tudi o predlogu kolektivne pogodbe mizarskih pomočnikov za širšo ljubljansko okolico, kakor tudi za druge kraje na Gorenjskem. S tem nastaja novo vprašanje mizarskih pomočnikov, kako se bo to mezdno gibanje končalo. Nujno je potrebno, da mizarski pomočniki poglobijo svoje delo v strokovni organizaciji. Nadalje se je v svojem izvajanju dotaknil vprašanja tekstilnega delavstva. Za tekstilno delavstvo je najbolj važna kolektivna pogodba, katere odpoved se pričakuje od strani delodajalcev. Pogodba določa najnižjo urno mezdo din 3, dočim ban. uredba o minimalnih plačah določa na uro 2.75. Pogodba je bila sklenjena v zelo težkih okoliščinah, pa četudi ima svoje slabe strani, je vendar veliko boljša, kakor določba ban. uprave za tekstilno delavstvo, katero imajo podjetniki namen izrabiti. Radi tega se tekstilno delavstvo nahaja v zelo resnem položaju, ter bo vsled tega prisiljeno, da prične s pozitivnim delom v organizaciji. Na kratko je omenil tudi nekatere točke iz starostnega zavarovanja, ki postaja zelo pereče vprašanje za delavstvo. Delavstvo tovarne »Štora« je ugotovilo nekatere nedostatke v podjetju, obenem pa tudi, da zaradi naraščajoče draginje delavske plače ne odgovarjajo porastu življenskih potrebščin. Zato je delavstvo sklenilo, da po svoji organizaciji predloži podjetju spomenico, v kateri bo predlagalo, naj se delavske plače prilagodijo zvišanim cenam življenskih potrebščin. Tudi je delavstvo na tem svojem zborovanju ugotovilo, da neki ljudje izven delavskih vrst nikakor ne morejo mirovati ter da na vse načine rovarijo in se trudijo, kako bi razdvojili enotne katoliške delavske vrste v Št. Vidu in okolici. Delavstvo z žalostjo v srcu gleda na vse te dogodke, ki prihajajo v času, ko najbolj potrebujemo delavske enotnosti in skupnosti. Kljub vsemu pa bo šentviško delavstvo ostalo zvesto JSZ, ker ima le v njo popolno zaupanje. Delalo bo po besedah svojega ustanovitelja dr. Jan. Ev. Kreka: »Žuljave roke, sklenite se!« Ko smo pa videli, da podjetje trdovratno odklanja nadaljne prispevke in so se delavci v Vevčah, ki so v veliki večini, izrekli za likvidacijo, smo se temu stališču pridružili tudi mi. Na intrige, ki jih še sedaj uganjajo, pa jim povemo, da se je fond ustanovil brez »plave« organizacije in bi ga lahko tudi likvidirali brez njih. Likvidacijo ima izvesti upravni odbor fonda, ki sestoji iz polovice zastopnikov delavstva in polovice zastopnikov podjetja in nihče drugi. Kako brihten je ta dopisnik plavih, dokazuje dejstvo, da po tovarni trdi, da je njegova organizacija večinska, dočim v dopisu prizna, da imajo »plavi« in rdeči skupaj v naši tovarni samo okrog 40 članov. Kakšna je bila tedaj udeležba na sestanku, ko se trdi v dopisu, da je bila 100%?! Nam prisodi čez 100 članov in trdi, da je bila udeležba naših le 10%. Naravnost gorosta-stasna laž pa je, ko trdi, da je naš predsednik na mostu odvračal ljudi od sestanka, ko je bil v resnici ta čas v službi v tovarni. Ne vemo, kdo je bil pa potem tisti, ki je naše člane silil, da so prišli na sestanek, najbrž dopisnik sam. Zadnje karte od naše strani še dolgo niso vržene, ker naše delo ne obstoja v dobila vse, kar jima pritiče. Zdaj pa pričakujemo, ko ste videli uspehe naše organizacije, kar je sicer skromna malenkost proti vsemu, kar organizirano delavstvo sploh more doseči, da tudi vi neverni Tomaži držite dano besedo in se organizirate. V slogi in zavednosti je vsa naša moč in skrivnost uspehov! Ormož. V nedeljo je bil skupen sestanek stavbinskih in opekarskih delavcev. Poročal je tov. Rozman P. iz Maribora. Delavci so se pritožili, da se ne izvajajo določila glede višine mezd po odredbi o najmanjših mezdah. Na primer ženske še sploh ne dobe predpisane mezde po din 2.25 na uro. Zahteva se, da se od 1. avgusta, ko je ta odredba stopila v veljavo in dobila obvezno moč, vsem oškodovanim delavkam premalo izplačana mezda nadoknadi. Izgovore, da se delavstvu nudi zaposlitev brez potrebe, samo da vsaj nekaj zaslužijo, poznamo. Ako bi dela ne bilo, se ne bi smel nikdo niti sprehajati po opekarni. obrekovanju funkcionarjev nasprotnih organizacij, pač pa v resnem in stvarnem strokovnem delu v dobrobit vsega delavstva, kar nam je porok za nadaljni uspešen razvoj naše organizacije, ki je že globoko ukoreninjena v papirniškem delavstvu. Saj je vse dosedanje pridobitve izvojevalo, to trdimo z vso upravičnostjo, le potom nje. Pozivamo dopisnika, naj tudi on začne pri svoji organizaciji z enakim resnim strokovnim delom in preneha z dosedanjimi metodami in s tem dvigne odpornost in zavest delavstva v naši tovarni, ki se je ravno z ustanovitvijo plave organizacije močno poslabšala. Drugače se lahko zgodi, da izpre-gleda še tisto maloštevilno delavstvo, ki ga ima za sabo in ob prvi večji povodnji vzame voda njega s plavo organizacijo vred. — Franc Knific. Rudarji Trbovlje. Kakor vedno. Dopisnik »Delavske Politike« se je hudo razjezil na naš članek v »Del. Pravici« in odgovarja nanj po svoji stari navadi. Zmerja nas kršč. socialiste s protežiranci in lažnivci. Kadar marksistom poveš resnico, si lažnivec. To je njihov zadnji adut. V tem bodo ostali socialisti nepoboljšljivi, posebno pa dopisnik »Delavske politike« iz Trbovelj. Posebno se mu smilijo njegovi pristaši, kateri morajo po njegovem mnenju stanovati v rudniških brlogih in temnih kuhinjah. Svetovali bi mu, da komu odstopi svoje dvosobno stanovanje in s tem reši eno izmed svojih ubogih ovčic. Pa za enkrat tudi to ne bo potrebno, saj je družba na »Tereziji« dogradila hišo z 18 stanovanji, občina pa dve hiši, in smo prepričani, da bodo tam dobili stanovanja ti ubogi socialisti. Na občini bo to že urejeno tako, da bo prav. Če pa se zgodi pri podelitvi rudniških stanovanj kakemu krščanskemu socialistu ta nesreča, da dobi stanovanje, ga bomo pač morali napotiti k zaupnikom II. skupine za milostno vprašanje, če se sme vseliti. Zaenkrat o tem postopanju nismo vedeli in naj nam socialisti to usodno napako odpuste. Bog nas pa varuj tega greha v naprej. Pa še nekaj so naši ljudje grešili, po mnenju dopisnika namreč, da če je koga družba postavila na višje mesto, bi moral iti k socialistom vprašat, če sploh sme to mesto zasesti. Tudi to bomo ra-devolje storili. Smo pa res veliki grešniki. Samo eno pa prosimo marksiste, da zaprosijo za koncesijo za tako zvano »Bergschole«, katera je svoječasno obstojala v njihovem domu in iz katere so izšli mnogoštevilni pazniki,' pTeddelavci in mojstri. Mi pa se borno potrudili to šolo obiskovati, naj stane kar hoče. Dopisnik nam očita, da nimamo zaupanja med delavstvom; če je tako, potem naj svojim pristašem prepove, vedno oglašati se pri nas za razne intervencije. Bomo pa s tem prenehali, če bo to koristilo delavstvu. Naša praksa je do sedaj bila: pomagati, komur je mogoče. Če to komu ni ljubo, pa od tega za^ marksiste lahko odstopimo. Precejšnje število delavcev marksistov ima delo ali drugo po posredovanju ljudi krščanskega prepričanja. Ponovno pa povemo, da so naši delavci od strani marksistov vedno zapostavi jani. Celjsko okrožje Celje. _ Kako si razlaga g. podžupan Stermecki minimalno mezdo. Kakor že vemo, imajo šivilje pri tej tvrdki nizek zaslužek, celo s številnimi nadurami ne pridejo do minimalne mezde. Pa je podjetnik — to je lepo — v septembru vsaki toliko dodal, da je prišla do minimalne mezde. Ze smo mislili, da podjetje ve, kaj je socialnost, pa smo bili prevarani. Šiviljam je bilo namreč koj za tem povedano, da morajo same gledati, da pridejo do minimalne mezde. To je pa nemogoče, dokler je zaslužek na srajcah in vseh drugih izdelkih tako sramotno nizek. Kako naj pride šivilja do minimalne mezde brez povišanja akordnih postavk? Saj itak tako garajo, da je nevzdržno. Sedaj pa pravi podjetnik, da bo vsako, ki ne bo dosegla minimalne mezde, odpustil, čudno, čudno! Ob trgovskem domu je kupil sosednjo hišo, jo porušil in znova sezidal v železobe-tonu. Koncem junija je bilo, ko je z balkona mestnega doma poslušal govor o socialnih dolžnostih, sedaj pa taka neusmiljenost! Zares, dolgo traja, da pride delavka pri takem velikem podjetju, ki ga je s svojimi rokami tudi ona ustvarila, do svojih pravic. Nihče drugi mu ne pride do živega, delavska skupnost mu mora priti! Celje. Naša skupina je imela prvo večerno predavanje. Lepa udeležba je pričala o zanimanju našega članstva. Na prvem večeru smo se le seznanili s sporedom predavanj. V sredo 20. oktobra ob pol 8 zvečer pa bo prvo predavanje za dvajsetletnico smrti našega Evangelista Kreka. Predavanje o Kreku bo imel g. kaplan K r u š i č. člani in prijatelji, ne pozabite! Za resno in stvarno delavsko borbo Stran z intrigami in intriganti! S GOSPODARSTVO 24. septembra je bil uveljavljen novi »adružni zakon, katerega je julija »prejelo narodno predstavništvo. Kapram našemu dosedanjemu zakonu ni posebnih sprememb. Večje novosti pa prinaša zakon za pravna področja, kjer so veljali drugi zakoni. Izvoz lesa je znašal v prvih osmih mesecih 1987 703,786 Ion za 750.1 milij. dinarjev, v istem času 1936 pa Je 423.119 ton za 401.8 milij. din. L. 1936 je znašal izvoz lesa celo leto skupno le 580 milij., a letos že v 8 mesecih 750.1 milij.; to pomeni porast za 170 milijonov dinarjev ali za 30% napram celemu lanskemu letu. Šlo je: v Anglijo 138.000 ton za 159.8 milijonov din; v Italijo 181.618 ton za 138 milij. din; v Nemčijo 95.749 ton za 112.2 milij. din; na (Madžarsko 86.458 ton za 51.9 milij. din itd. Anglija uvaža le boljše vrste le6a kot vidimo iz teh številk. — Vse kaže, da bo letos izvoz lesa dosegel čez milijardo din in se tako povečal na-pram lani kar skoraj za 100%. — Ker je tudi cena lesa znatno porasla, zato naše lesno delavstvo z vso upravičenostjo zahteva zvišanje plač vsaj na dostojni eksistenčni minimum. Z davki so obremenjeni prebivalci poedinih banovin v naši državi takole: (to je le banovinski in občinski davek): v dravski banovimi 139.2 din; v savski 98.3; v vardarski 30.9; v primorski 41.1; v zet-ski 48.4; v donavski 108.8; v moravski 44.6; v vardarski 48.1. Proizvodnja premoga je narasla v avgustu 1. 1937 na 441.960 ton, dočim je bila lani v tem mesecu le 327.660 ton. Rudarska in topilniška proizvodnja je bila mes. avgusta v naši državi tolikšna: Rudarska proizvodnja (v tonah): črni premog 39.451, rjavi premog 313.709, lignit 88.804,asfaltni kamen 4, nafta 39, zemeljski plin kub. m 149.421, železne rude 60.580, manganske rude 319, kromne rude 7.227, kromov koncentrat 953, boksit 54.767, zlatonosni kremen 2.290, pirit 13 tisoč 145, bakrene rude 55.900, svinčene rude 68.238, svinčeni koncentrat 7.122, cinkov koncentrat 7.209, antimonove rude 701, surovi magnezit 4.il09, pečen magne-ait 1.644, marmor 1.558, elana voda, hi 256.455, mlinski kamni, kosov 30. bitumi-nozni škrLljavec 13. Topilniška proizvodnja (v tonah): železo 4.019, zlato kg 68, baker 3.908, svinec 338, cink 406, 6rebro, kg 18, antimon regulus 60, sol (brez morske soli) 3.949, cement portland 6.943, gyrodal 0.360. — V tujino se je prodalo riaveua JJIfi&ioea 7.946 ton, železne rude 42.1(52 ton, kromove 1.280, boksita 47.550, pirita 9.015, svinčenega koncentrata 8.030, cinkovega 8.891 in pečenega magnezita 1.468 ton. Ostalo je bilo skoraj vse porabljeno doma, nekaterih 6urovin, n. pr. cementa še po nekaj tisoč ton več kot je bilo doma proizvedenih. — Zaloge pohajajo, kapaciteta industrije se stalno veča, vse gre dobro v denar, gospodarstvo procvita, le delavske mezde se nikamor ne premaknejo. Kedaj bo tudi zanje napočila doba konjunkture? Kabel Maribor—Zagrob—Belgrad se bo polagal dve leti. Dolg bo okrog 700 km. Skupaj bo veljal 267 milijonov dinarjev. Poštno ministrstvo bo dobilo od Državne hipotekarne banke posojilo. Vsako leto bo v njegovem proračunu vsota 30 milijonov dinarjev za odplačevanje tega posojila, ali mesečno 2^500.000 din. Kabel bo izkoriščen v začetku s 45 linijami, pozneje pa v celotni kapaciteti 90 linij. Pri popolni izrabi bo donašal letno ca 60 milijonov dinarjev. »Našička«, o kateri se je pred dobrim letom v zvezi z znano milijonsko afero zelo mnogo pisalo, je imela občni zbor za poslovni leti 1933-34 in 1934-35. Družba je sklenila ves dobiček prenesti na rezervni fond in zvišati glavnico od 20 na 30 milij. din z 200.000 novimi delnicami po 50 din. Poslovno poročilo pravi, da 'je sodišče ugotovilo, da je 'bilo vse delo družbe vedno v redu. V upravni odbor so bili izvoljeni kot predsednik angleški upokojeni minister Ernest Wilton, potem pa Francozi, Hrvati in Srbi — internacionalna bratovščina kapitalističnih profitar-jev. Samo Se do 23. novembra morejo denarni zavodi prositi za varstvo, to je za odlog izplačil. Pozneje se varstvo ne bo več dovoljevalo. g Olajšave ta dolžnike Hipotekarne banke je sklenila vlada. Za vsa .posojila, najeta v času od ustanovitve banke do 1. 1931. se zniža obrestna mera od 10, 9, 8 in 7% na 6%. Ta ugodnost bo ogromno koristila — le južnim delom države, ker je banka prejšnja leta dajala posojila skoraj izključno le tam doli zlasti v samem Belgradu. Sloveniji ta olajšava ne bo skoraj prav nič koristila, ker so vsa posojila, ki jih je dala ta banka Sloveniji novejšega datuma. Lastniki bel-grajskih hiš in palač so se že zahvalili vladi za naklonjenost. g Trošarino na bencin je sklenila vlada znižati na 3 din za kg. Doslej je znašala po nekaterih banovinah in občinah do 5 din za kg. Odrejeno je tudi obvezno mešanje bencina s špiritom. — Vlada obljublja, da se bo bencin še boli pocenil. g Carina na avtomobile se bo po sklepu vlade znižala od 30 in 20% na 15%. Ta ukrep in znižanje bencinske trošarine imajo namen, da pospešijo motorizacijo države. g Tudi uslužbenski davek bi bilo treba enkrat vsaj malo omiliti, saj bremeni najbolj revne sloje. Vsem drugim so bile zadnja leta že dane kake davčne olajšave, le delavstvu se pa nasprotno nalagajo vedno nova bremena. Kako občutno hudi so sedaj odtegljaji od delavskih zaslužkov! — Slovenski delojemalci plačajo letno okoli 40 milijonov usluž-benskega davka. Če bi se davek znižal vsaj za četrtino, bi slovensko delavstvo imelo za 10 milijonov več kruha. Čas je že! g Za dvig Južne Srbije pripravljajo v Belgradu poseben zakon. V njem bi bila predvidena vsa dela, ki bi se morala izvršiti za dosego navedenega cilja, na različnih področjih: železnice, ceste, mostovi, elektrarne, kmetijske šole in kmetijski pouk, obdelovanje zemlje, naseljevanje, izsuševanje in namakanje pokrajin, zdravstveni ukrepi itd. — Pri nas v Sloveniji se gremo pa »akcije«. g Značilno sliko gospodarskih razmer kaže statistika konkurzov in prisilnih poravnav po raznih banovinah v mesecu septembru. V vsej državi je bilo 8 konkurzov in 4 poravnave. Konkurzov je bilo: v dravski banovini 3, v drinski 1, v zetski 1, v savski 1 in v Belgradu 1; drugje nič. Poravnav pa je bilo: v dravski banovini 2, v donavski 1 in v savski 1; drugje nič. Gospodarstvo v Sloveniji — »procvita«. g Vžigalično posojilo iz 1. 1928. v znesku 22 milijonov dolarjev je sklenila vlada odkupiti. Za to posojilo je bil zastavljen državni vžigalični monopol. Z zaostanki od 1. 1933 dalje (ko je naša država nehala odplačevati letne obroke) bi morali plačati še 1,200 milijonov. Kanadski kapitalisti, ki so po Kreugerje-vem krahu dobili v roke večinski paket obveznic, so sedaj pristali na enkratno odplačilo v višini 215 milijonov din. Pač po našem pregovoru: »Boljši vrabec v roki kot golob na strehi.« Vendar znaša inozemski dolg države Jugoslavije še vedno čez 20 milijard dinarjev, ali približno dva letna državna predračuna. Kaj pravijo ameriški Slovenci »Veliki in mali listi« »Slovenski list«, ki izhaja tedensko v Buenos Airesu v Južni Ameriki, priobčuje na pTvi strani tole zanimivo oceno javnega življenja v Jugoslaviji in še posebej v Sloveniji: Na naše uredništvo prihajajo, kakor je razumljivo, mnogi listi iz Jugoslavije: listi različnih političnih in verskih tendenc, glasila raznih strokovnih organizacij ter literarne, socialne, znanstvene in pedagoške revije. Največji med njimi so politični dnevniki; največji po obsegu in moči, a ae vedno po vsebini. Hudo se večkrat med seboj napadajo, naravnost fanatični postanejo včasih v svojih bojih, in baš zaradi tega prevečkrat tudi odbijajoči. In vendar so to največji naši listi... Najbolj skromni pa so delavski listi, dasi se nam zdijo vsi, od socialistične pa do krščansko-socialne tendence, dobro pisani. Pravi pritlikavčki so, ki se kot tedniki izgubljajo v kupih svojih mogočnih konkurentov in žalostno pričajo, da delavec in kmet raje segata po političnih in drugih senzacijah ter sporih, ki jih prinašajo dnevniki, nego po onih glasilih, ki si prizadevajo zagovarjati interese in tolmačiti potrebe delavstva in kmeta. — (Podčrtali mi.) 'Kar se revij tiče, smemo brez preti-ranja reči, da nam po svoji vsebini res delajo čast in so živ dokaz, da imamo v Jugoslaviji mnogo izobraženih ljudi in resnih delavcev. Škoda je le, da jih politični šarlatani prevečkrat popolnoma prevpije-jo. Posledice političnega hujskanja in pretiravanja se potem kažejo v spopadih, v tem, da v nekem kraju evharistični križ podrejo, včasih pa se še kaj hujšega zgodi, kakor takrat, ko je bil za časa Živkovičevega obiska v Ljubljani in Celju ubit katoliški akademik Dolinar. Ko bi teh političnih strasti, ki jih partizansko dnevno časopisje podžiga, ne bilo, bi napredek, ki ga je v Jugoslaviji opažati na vseh poljih, bil še mnogo večji, vsej skupnosti v prid. Koliko dela je še na gospodarskem polju v vsej deželi! Zelo visoko in na dobri podlagi stoji v Jugoslaviji zadružništvo. Skoda le, da je preveč lokalnega značaja. Tesneje bi moralo biti povezano in navezati bi moralo direktne stike s svetovnim trgom, da bi se osvobodilo prekupcev, v katerih žepe gre lep del dobička. Nekateri listi, ki zagovarjajo kapitalistične interese, pa baš to odsvetujejo, ker da je taka reč zelo ri-skantna. Takih vprašanj, ki čakajo boljše rešitve, je na kupe. Seveda ni za vse ne časa ne Smisla in ga tudi ne bo, dokler bo javnost kazala zanimanje samo za pritlikave lokalne politične hujskarije. Pred nekaj tedni so kmetje dobili svojo zbornico, kjer bodo reševali svoja kmečka vprašanja. Zamisel je lepa in bo od nje naše poljedelstvo imelo koristi, če bodo kmetje dovolj uvidevni, složni in samozavestni ter se ne bodo pustili zapeljati od nobene stranke v politične vode. V listih se zrcali življenje narodov. Ko bodo tisti pritlikavi strokovni tedniki in revijo začeli rasti in se bodo dnevniki, ki politiko prodajajo, začeli manjšati, bo to za Jugoslavijo dobro znamenje, ker nam bo v dokaz, da se je javnost začela bolj brigati za tiste stvari, od katerih more imeti narod korist in boljšo bodočnost. (Podčrtali mi.) * Tako piše list naših rojakov-izseljen-cev v daljni Argentini. To je menda razen >Koroškega Slovenca« skoraj edini slovenski list, v katerem ni ozkih strankarskih razprtij, ki so za nas Slovence tako značilne. Med Slovenci v Južni Ameriki hvalabogu še ni »klerikalcev« in »liberalcev«. Zato pa ti naši rojaki tako težko in bolestno gledajo in dojmujejo žalostne 'razmere v slovenskem javnem življenju. iKako porazna je njihova sodba o vseh naših sedanjih mogočnežih. Resnično in iskreno prizadevanje za srečnejšo bodočnost slovenskega naroda je le pri »pritli-kavčkih«. Kakor »Slovenski list«, tako upamo tudi mi, da se »dobra znamenja« že kažejo. Zanimiv razplet naše notranje politike Sporazum V nedeljo 10. oktobra je bilo izročeno časopisju besedilo »hrvatsko-srbskega« sporazuma, ki se glasi: »Ilrvatska kmečka stranka in samostojna demokratska stranka, združeni v l^kodemokratski koaliciji, narodna radikalna stranka, demokratska stranka in zemljoradniška stranka so dosegle naslednji sporazum: I. Zastopajoč načelo demokracije smatramo narodno suverenost kot izhodišče vsake državne organizacije in narod izvor vsake javne oblasti. II- Ustava z dne 28. junija 1921 je bila sprejeta brez Hrvatov. Ustava z dne 8. septembra 1931 nima moralne vrednosti, ker je v nasprotju z osnovnimi demokratskimi načeli, sprejeta pa ni bila samo brez Hrvatov in proti Hrvatom, temveč tudi brez Srbov in proti Srbom. Vlada, ki temelji na enostransko sprejeti ustavi in ki se naslanja na nekak tako imenovani parlament, nima nobene avtoritete niti med Hrvati, niti med Srbi. III. Soglasni smo v tem, da je ne-obhodno potrebno, da se uvede nov ustavni red, ki bi bil zasnovan na načelih narodne vladavine, ustvaril pa naj bi se kot skupno delo Srbov, Hrvatov in Slovencev. IV. Naše stranke, zavedajoč se, da zastopajo tudi srbski in hrvatski narod, zastopajo stališče, da je nastal skrajni trenutek, da se enkrat za vselej preneha z. nedemokratskimi sistemi in režimi in da se omogoči Hrvatom, Srbom in Slovencem, da sporazumno organizirajo svojo državno skupnost na splošno zadovoljstvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. V. Edino pravilna pot k cilju je, da pride na državno upravo narodna vlada, sestavljena iz predstavnikov vseh političnih strank, ki so v resnici ukoreninjeni v narodu. Takšna vlada bi imela skupaj s krono na dan stopanja na državno upravo pravico: 1. da proglasi začasno osnovni zakon Jugoslavije, s katerim se istočasno ukine ustava z dne 3. septembra 1931. Ta osnovni zakon bi vseboval bistvena načela države, ki so izvensporna in bi veljala do sprejema nove ustave. V osnovnem zakonu bodo sprejete naslednje določbe: a) da je Jugoslavija naslednja, ustavna in parlamentarna monarhija; b) da v Jugoslaviji vlada kralj Peter II. iz dinastije Kara-djordjevičev; c) da do kraljeve polnoletnosti izvršuje kraljevo oblast namestništvo; d) da so državljanske in politične svoboščine zavarovane in da je zajamčen parlamentarni sistem vladavine in da bo ustavotvorna skupščina sprejela ustavo s takšno večino, v kateri bo večina srbskih, večina hrvatskih in večina slovenskih narodnih poslancev iz ustavotvorne skupščine; — 2. istega dne proglasiti pravičen in demokratičen volivni red in razpisati volitve za ustavotvorno skupščino. Vlada mora dati jamstvo, da bodo volitve v ustavotvorno skupščino izvršene svobodno, tako da bo prišla do izraza prava narodna volja. Vlada bo organizirala narodno ustavotvorno skupščino po načelih parlamentarizma. VI. Navedene stranke v duhu tega soglasja ustvarjajo blok zaradi skupne borbe za ustvaritev in izvedbo političnega državnega programa, ki ga vsebuje ta sporazum. Zagreb-Belgrad, 8. oktobra 1937. Dr. Vladko Maček Jov. M. Jovanovič Adam Pribičevič Ljub. M. Davidovič Aca Stanojevič Druge stranke odklanjajo sporazum Agencija Avala je takoj po objavi sporazuma izdala poročilo o mučnem vtisu, katerega je napravil ta sporazum med pristaši vseli drugih strank, ki sporazuma niso podpisale. Poročilo so objavili 10. t. m. tudi vsi slovenski dnevniki. Objava se glasi: »Ker se je za sporazum delalo tako dolgo, je bilo pričakovati, da bo uredil tisto, kar mu je bil glavni cilj, in to je hrvatsko vprašanje. Iz podpisanega sporazuma se pa jasno vidi, da to vprašanje še nadalje ostane popolnoma odprto kot predmet nadaljnjih in novih pogajanj. Sporazum obsega ono, kar se imenuje »procedura«. Ta procedura določa: 1. sestavo nove koalicijske vlade, 2. ukinitev ustave, 3. oktroiranje nove začasne ustave, 4. oktroiranje novega volivnega zakona, 5. volitve v konstituanto, 6. delo v konstituanti za sprejetje nove ustave brez majorizacije med Srbi, Hrvati in Slovenci. Začetek te procedure je posebno nesrečno izbran, ker pomeni državni udar. Tako gospodje iz opozicije, ki so, kakor trde, bili iz načelnih, demokratskih razlogov proti državnemu udaru z dne 6. januarja 1929, zdaj tudi sami predlagajo nov udar. To je vsekakor ona stara reakcionarna teorija o »dobrih« in »slabih« državnih udarih. Dobri so, kadar se pride na oblast, slabi, kadar se odide z oblasti. Vsekakor je ta pot zelo spolzka in se v pravi demokraciji nikoli ne priporoča. Toda kam bi nas pripeljal tudi ta državni udar, ta kršitev prisege, vsa ta pravna negotovost? Predvsem bi nam se dala začasna ustava. Pozornost zbuja, da se v tej ustavi med nespornimi načeli, ki se morajo izvajati, ne omenjajo: nedotakljivost državnih meja, neenotnost vojske, neenotnost države in naroda. Ali so to sporne točke, ki se ima o njih še debatirati? Odgovora na to vprašanje v tem sporazumu ni. Po začasnem sporazumu bi se delalo za sprejetje novega, »definitivnega«. Torej: ukine se ustava, ki obstoji, da se oktroira druga in da se naposled izda tretja. Za to definitivno ustavo je proglašeno spet novo načelo. Ne sme biti preglasovanja med Srbi, Hrvati in Slovenci. Ker je v Sloveniji n. pr. okoli 20 poslancev, ne bi bilo nove ustave, če bi jihi 11 med njimi ne bi zanjo glasovalo, čeprav bi zanjo glasovalo 300 drugih poslancev. Sporazum ne določa: kaj bo, če se v konstituanti ne doseže soglasje. Ali bo država ostala brez ustave? Ali ima vsaka »narodna individualnost« pravico, delati kar hoče? Če smo mi v naši državi doslej trajno zastopali idejo narodnega edinstva, je bilo to zato, ker ima po teoriji nacionalnosti en narod pravico do ene, do svoje države. Ker smo en narod, smo po svetovni vojni dobili tudi eno državo, če pristanemo na teorijo o treh narodih, moramo pristati tudi na teorijo o treh državah, to bi nas pa privedlo ne v federacijo, temveč v nekaj, kar je še hujše, v konfederacijo ali v tri države. Iz tega izhaja, da »procedura«, ki se nam torej predlaga, 1. ne ureja glavnega problema, 2. vodi državo v negotovost, kakor skok v meglo, 3. ne spoštuje demokratskih načel, da se pride po redni, z ustavo predpisani Doma in po svetu Razno 17 let je minilo 10. oktobra od tistega nesrečnega dneva, ko smo Slovenci z glasovanjem zgubili našo lepo Koroško. Konkordat ne bo prišel pred senat. Predsednik vlade dr. Stojadinovič je izjavil: »Ker je narodna skupščina sprejela načrt zakona o konkordatu, bi imel zdaj priti v razpravo pred senat. Še isti dan, to je 23. julija, ko je konkordat prodrl v narodni skupščini, sem izjavil, da moramo vsi želeti, da konkordat prodre v lepšem in spravljivejšem razpoloženju naroda. S sprejetjem konkordata, sem dodal, se ne sme kaliti verski mir v naši državi. In potem sem končal svojo izjavo z besedami, da kraljevska vlada konkordata senatu ne bo odkazala takoj v nadaljnjo razpravo. Razmere se niso spremenile v taki smeri, da bi moral spremeniti svoje stališče, ki sem ga podal pred dvema mesecema. Dosledna temu stališču, kraljevska vlada ne bo izročila senatu zakonskega predloga o konkordatu v razpravo in sprejetje.« K sporazumu , poroča »Slovenec« dne 12. okt. iz Belgrada kot značilnost, da je bil objavljen dne 9. oktobra na obletnico mučeniške- smrti kralja Aleksandra. >Slovfi.ec<; zaključuje to poročilo z besedami: »Gotovo je, in to je splošno mišljenje in prepričanje, da je ta, »nppf^-mišljeni sporazum« sanjo pojil Čanje po-zjpije. sedanje ,vlade. ki nastopa yedrto z jasnim in realn.m programom.« Osrednje glasilo J KZ »Samouprava« piše. pod naslovom »Aca Stanojevič in Pašič« o tem, da je Stanojevič v svojem osemdesetem letu podpisal tisto, kar je v popolnem nasprotju z onim, »kar je ustvaril naš nesnlrtni voditelj Nikola Pašič,. ki ,je yedno dosledno zastopal idfijo enotne države, državnega Jn narodnega edinstva«. In ni se mu tresla roka, ko je porušil vse tisto, »kar je pok. kralj AleksanderTMučenik in Osvoboditelj ustvarjal s Pašičem«. Tudi Stanojevič bo kljub svojim starim letom odgovarjal za svoja dela pred. Bogom in pred ljudstvom. »Kajti v pplitiki ni Čustvenosti in oproščenja.« Novi minister Kujundžič je izjavil o sporazumu tole: »Še nikoli nismo bili dlje od sporazuma. Zahtevamo, da sporazum zadovolji Hrvate, a da ne žpli Srbov. Ukinitev septembrske ihtave pa je Žalitev Srbov, ker ona ne predstavlja le temeljnega zakona države, marveč tudi testament kralja Zediiiitelja.« , Poslanec JRZ dr. Grba je na sestanku te stranke v Vrginmostu govoril o sporazumu in dejal med drugim, da so naravnost smešne »večina Srbov«, »večina Hrvatov«, »večina Slovencev«. »Ti se v zgodovini in niti v poganski dobi niso razlikovali drugačp kot po svojih vojaških opravah. Srb, Hrvat ali, Slovenec moreš' biti v svoji hiši, v cerkvi, na ljudskem zborovanju, v funkciji kralja-vine Jugoslavije pa je ysak državljan jugoslovanske države in pripadnice jugoslovanskega naroda. Edina dobra stran sporazuma je, da bo dpbra. parola ža bodoče, volitve;! Kdor pa je za edinstveni in 'nedeljivo Jugoslavijo, ta se bo UvrŠtil v'JRZ, ki bo tudi v bodoče varovala oporoko velikega kralja Aleksandra in jo bo predala njegovemu, sinu poti' na ■ upravo države, in ne'po poti državnega udara. ■ Pri vsem. tem se pa pozablja važno dejstvo, da v naši državi danes obstoji kraljevsko namestništvo, ker..,,je kralj mladoleten. Ali se v takšnih, razmerah sploh more spremeniti ustava in zlasti ali se mor,e k temu. Se vsa ustava ukir niti? In mar ni ravno, nasprotno dq)ž* n ost vseh in ysakogar, da .varuje ustavo, ki nam,jo je zapustil pokojni veliki, kralj m.učenik in Zedinitftlj — ustavo, itakžuo, kakršna, je,:—, do .polnoletnosti mladega kralja?,.. ;. ,i.v .,i»./ J ...t ,,,Ni dvoma, da.se ustava mora varovati1,^ ohraniti,, v mejah te ustave se pa vendarle smejo iskati in najti, rešitve, kj, bodo ustregle vsem krajem naše države ,i», vsem delom., našega. naroda.* , Delavska pravica kralju Petru II. na dan Njegove polnoletnosti.« Najnovejši politični položaj so pretresali .šefi opozicioualnih strank v Bel-gradu pri Davidoviču in v Zagrebu pri 4r, Mačku. Več zborovanj so imele opozicijske stranke, kjer so govorniki poročali o tekočih vprašanjih. Državni uradniki bodo dobili od 1. novembra povrnjene osebne in rodbinske doklade. Upoštevane so bile skupine od IV-2 navzdol. Doklada za ženo ni povrnjena. Prav tako tudi upokojenci razen doklad za otroke niso dobili povrnjenih odtegljajev iz 1. i935. Celotno znižanje je znašalo 1. 1935. 380 milijonov, sedanja vrnitev pa dosega skupen znesek 240 milijonov din. Ves svet se zanima za govor ameriškega predsednika Roosevelta, ki ga je govoril pretekli teden v Chicagu. Govoril je o silnih naporih miroljubnih narodov in demokratičnih držav, da se obranijo napadalnih fašističnih držav in o potrebi, da se ukine vsako gospodarsko in politično sodelovanje s temi državami. Svaril je Ameriko, da bi še nadalje stala sama zase. Vprašanje je, ali misli Amerika pričeti sodelovati z Zvezo narodov, ko je doslej ves čas stala ob strani? Italija noče umakniti prostovoljcev iz Španije. Na miroljubne predloge Anglije in Francije ,je zavlačevala odgovor dva tedna. Sedaj je Italija odgovorila, da zahteva, da se k pogajanjem o ureditvi španskega vprašanja in varnosti v Sredozemskem morju povabi tudi Nemčija. Dalje zahteva, da se generalu Francu priznajo pravice vojskujoče države. Tako hoče Italija zavlačevati že itak napet mednarodni položaj. Nove italijanske čete so odšle v Španijo. Mussolini hoče zavlačevati pogajanja s Francijo in Nemčijo tako dolgo, da bi Franco izbojeval kako odločilno zmigo proti valeftcijski vladi. V Franciji pričakujejo vsak čas, da bo vlada s pristankom Anglije odprla mejo in dovolila prostovoljcem stopiti na stran španske vlade ter vlado opremila z orožjem. Španska vlada je opozorila Anglijo in Francijo, da hoče. Franco pričeti napade s strupenimi plini na civilno prebivalstvo in s podmornicami na vse ladje, ki vozijo v vladna pristanišča. Največje važnosti nadaljnji potek mednarodnega položaja bo skupen odgovor, kii ga bosta ta teden dali Anglija in Francija z ozirom na odklonitev Italije,, ki noče odpoklicati svojih »prostovoljcev«, temveč pošilja Francu nove vojake in nove aeroplane. Vse francosko časopisje od levice do desnice postaja edino v sodbi, da ne gre več za vprašanje ali zmaga vlada ali Franco, temveč, da je zadnji čas, da se zaščiti angleška in francoska plovba v Sredozemskem, mejrju. , »Nastal je resen položaj za velike in male drža.ve zaradi stalnega - poseganja Italije ,in Nemčije v špansko vojno,« je izjavil v svojem govoru zunanji minister Na Krekov grob v Ljubljani je Jugoslovanska strokovna zveza ob 20-letnici smrti položila lep trnjev venec s slovensko trobojnico. Ob 20. letnici smrti so se dr. Jan. Ev. Kreka spomnili skoro vsi listi. V Ljubljani je priredila spominsko proslavo »Prosvetna zveza« z akademijo v Unionu. Spočetka se je mislilo na skupno proslavo vseh katoliških organizacij. Tudi Jugoslovanska strokovna zveza je bila vabljena k neki taki skupni seji. Določena je bila že druga seja, ki bi naj obravnavala spored te proslave, a je bila andnji dan telefoiiično odpovedana, češ dauje preložena. H kaki nadaljni seji JSZ ni bila več vabljena, čeprav je bila voljna sodelovati. Pač žalosten dokaz, i kako i;vrhovi .katoliške prosvete razumejo prav od njih samih toliko naglašano »katoliško skupnost«. .i 1» i i »Slovenski delavec« se bo imenoval nov tednik, ki ga prične izdajati, ta ter den »Zveza združenih delavcev«. Dosedanje glasilo »Delavska fronta« je preteklo soboto zadnjikrat izšla. Urednik novega lista bo jeseniški kaplan g. Andrej Križman, tiskala pa ga bo Misijonska, tiskarna v Grobljah. Kako je list delavske organizacije zašel v netarifirano tiskarno nam docela ni znano. Vemo le toliko, da se je g. Godina; odbornik »Zveze združenih delavcev«, že dolgo časa prizadeval, da dobi glasilo v svojo tiskarno. Kako bo- list urejevan* nam pove ime urednika, ki je znan po napadih na Jugoslovansko istrokovno zvezo, pa tudi ime tiskarne, ki < se prav tako odlikuje po znanem stališču svojih funkcionarjev do nas. Kako pa se visoki poklici prizadetih ujemajo s sodelovanjem v boju med dvema katoliškima organizacijama, ni toliko naša stvar. Pravimo le to, da je žalosten pojav sedanjega časa, da to, kar je duhovnik gradil, čez 20 let njegovi poklicni tovariši podirajo. Gorenjski kovinarji Jesenice. Velika izbira manufaktur-nega blaga za moške in ženske obleke, na mesečne obroke. Dospeli so najnovejši modeli radio-aparatov, katere dobite na mesečne obroke že od 150 din dalje. Velika zaloga najboljših šivalnih strojev »Gritzner«; tudi na mesečne obroke. Priporoča se vsem Marija Krašovec, Jesenice,; Krekov trg 2. Belgije Spaak. »Špansko vprašanje1 je mednarodno vprašanje. Žal, da se doslej še ni ustvaril močan blok demokratskih držav. Že od začetka državljanske vojne v Španiji obstoja nevarnost, da sc razvije v svetovno vojno. Belgija je ostala zvesta Zvezi narodov.« Japonci se umikajo. Kitajska armada je prešla v ofenzivo, obenem pa je podrla nasipe rek, tako da zaliva voda ozemlje, ki so ga zasedli Japonci. Poplavljeno ozemlje je skoraj tako veliko kot nekdanja Kranjska. Na Kitajsko je poslal svoje Sete tudi Mussolini. Japonska je z ozirom na napade Amerike objavila, da vodi vojsko radi’samoobrambe, Shodi in sestanki Ješ&itlce. Po sklepu plenumd obratnih zaupnikov, bo v nedeljo, 17. t. m. ob ptfl 10 dopoldne pri »Jelenu« javen shod, na katerem or>dci p, ročali zastopniki strokovnih organizacij o kolektivni pogodbi in položaju delavstva pri KID. Shod se bo vršil po sporazumu z vsemi strokovnimi delavskimi organizacijami, katere imajo obratne zaupnike. Naši člani se shoda udeleže polnoštevilno! — Preserje. Naša krajevna skupina lesnega delavstva V Preserjah bo imela v nedeljo 17. oktobra ob 9. uri dopoldne članski sestanek v gostilni pri Križkarju. Na dnevnem redu bo predavanje o starostnem zavarovanjuj Ker je to vprašanje, ki je za nas delavce zelo važno, vabimo vse tovariše, da se sestanka zanesljivo udeleže. Pride zastopnik oentra-le. ■*— Odbori Ljutomer. Sestanek vseh stavbinskih delavcev iz Ljutomera in okolice: se bo vršil v nedeljo 17. oktobra točno ob pol 9 dopoldne v dvorani pri »Strasserju« v Ljutomeru. Pridite vsil Mladina poroča Maribor. V nedeljo 17. t. m. se bo vršil ob 10 dopoldne v prostorih Jugoslovanske strokovne zveze, Sodna ul. 9/1, sestanek članstva. Pridite polnoštevilno vsi člani, članice in prijatelji. Starši pošljite svoje otroke v vrste Krščanske delavske mladine! Iz naših krajev Srednja vas pri Šenčurju.- — Zahvala. Podpisana se zahvaljujem Jugoslovanski strokovni zvezi v Šenčurju, ki je ob priliki nenadne smrti mojega moža pokazala razumevanje ter mi priskočila na pomoč. Zahvaljujem se tudi vsem, ki so me podprli. Vsem skupaj Bog plačaj. — Ana Arn6ž. MALI OGLASI Beseda 50 par' Vezavo vsakovrstnih knjig Vam izvrši solidno in poceni knjigoveznica Zupan, Ljubljana-Moste, Krekova 4. Pri večjih naročilih primeren popust. Delavci, ker je Vaš zaslužek majhen, kupujte svoje potrebščine tam, kjer1 je blago prvovrstno in cena nizka. — Tako prodaja: VIDMAR ANTON, gostilna in trgovina ■—Vrhovci - Dobrova. 'Spomenike, irrobniee, kapele, cerkvena dela, obloge v marmorjih izberete po nizki cetil pri kamno-ieško-kipar-sketii' podjetju Franio Kunovar pokopališče St. Križ ... LJUBLJANA m je ogrb^ha' W kitejs‘ke&,,i HtflJS#-1 vizmu! Nemčija ih Italija sta že ponovno izrazili svoje simpatije za Japonsko; '"'i wmm t ^(onArt Brezposelni ■ m ¥ taba|p mk c«trtak popoldne, » •lu<*|a |< ptaaalka dan praj • Uredništvo in uprava )' Mteleilteva «. nr» Nolrartk Irana plmtf ( fl *e ee sprejemajo- • odtali, reklamacije j; la aatoiiHna na upravo: Mlklotlieva ceeta M/l • Oglati pa cealk^ . Telega >1 f T«r iteWlka < OIiv i-m. »iceaai1 Wfn 1 aenc Din 4-—, is £etrtlate D|a t*—, . ^,pel ,le»»,t»H» »h—. let* Ole «*-, sa Inotemdvo ttene meteinp Hiej-ei« ;s V*- Onkraj- cerkve sta stala dva mošika in se razgovar-jala.'Ivanu je Načelo srce malo hitreje biti. Vzburil sli jq. in. zbal. Zakaj,prepoznal je možakarja. Bil je Stari Humphrey in- cerkveni' tajnik ;Warrmgharri. Druge cetkvene^ članej ki ■ so bili na molitven^nlijšMtanku.f'j«’-bil že poprej srečal. Ta dva sta’sC tu■ očividnO mald ustavila, (d4 se pogovorita med sabo. Upal' je, da bosta starce- iiii Warringham' krenila ■ proti vasi, i preden1 z> J an-i kom pridete do njijOv-Veitidiai*’ jefnokoliko dvOtail. Nn* vadno jepo'končani pobožnosti odšel n ar avnošt ‘ drim o V. Ko t ju je Ivan prepoznal,- je 'začel hoditi počasneje. ■Toda videl je, da se'je že okrenill' kakor da Hoče oditi; pa je zdpot ^obstal, ko je ugledal očeta in sina, ki sta prihajala bliže. Tedaj je Ivah uvidel, da je vse zaman. Starete je čakal nkhj, >No, Ivan!« ga je krepko, iskreno pozdravil. »Kako je s tabo?« »Oh!, tako za silo, gospod Toone. Dober večer, gospod Warrihgham!« >Dober večer, gospod Cook!« »Že dolgo se nismo videli,« je dejal, Huanphrey in sunkoma nagnil- glavo prdti cerkvi. »Ne vem, zakaj se rfCč rife“ ptok^^te.'« Pri tettl je sklonil £lavo naprej. »Ne, vem, zakaj vas ni nikoli na spregled.'Pi^fešatnO vafe, zlasti v nedeljski šoli. Ni rdš, brat ^arringham?« »Da,« je pritrdil možak, pogrešamo vaš.« Glas mu je bil Vedno nekam otoženr »Veselilo bi nas, ko bi vafc zopet lahko pdiždTaVilf' v'svoji ^i-edi, 'g. (^do»k.« z' Ivam jfe'bedašto molčal. Stari I|timphrey je položil roko Jankn ha glavo'in ga precej trdo potrepljaj toda deč6k se ni‘ izmaknil; 1 ‘ 1 ‘ ' 1,1 »Kako ti je zrasel ta tvoj dečko! V šBti1lek, di rili1' sjjadfiiri' niedpjek ' ’' . . ...