165. Številka.
U UoMianl. v soboto. 21. julija 1906.
XXXIX. leto.
shaja Tink dan zvečer, iahnši nedeljo in praanike, ter volja po pošli prelaman aa avatro-ogreke delala aa vae lete 15 K, aa pel leta 13 K, aa četrt leta 6 K 60 h,  aa en meeee S K 30 h.   Za LJubljano ■ pošiljanjem na dom aa vse lato )VK, aa pol leta IS K, aa četrt leta 6 K, aa en mesee 8 K.   Kdor hodi tam ponj, plača aa vae lete 21 K, aa pel leta 11 K, aa četrt leta 6 K 60 h, aa en meaee 1 K *0 h. — Za tuje dežele toliko ved, kolikor anaSa poštnina. — Na naročbo <coa istodobne vpošiljatve naročnine oe no ©sira. — Za oznanila ae plačuje ed petereatopno pethVvrato pe 18 h, Če ae oaoaaile tuka enkrat, po 10 h, če se dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole frankovati. — »kepisi ■• no vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo jo v Knaflovih aliaah It. 6, in aiaer aredniltvo v I. nadstr, npravniitvo pa v pritličja. — Upravniitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari.
Ureofni&tva telefon It 34.
Mesečna priloja: „Slovenski Tehnik
Poaamesne številke po 10 h.
fi
Upravni&rva telefon it 85.
Al! je potrebna na štajerskem „čisla slov. stranka?"
Sredi julija 1906. Čim zadobe narodi svoje zastopnike v zakonodajstvu in v vladi in z zastopniki pravico, da si smejo le-te sami izvoliti, prične že boj interesov. Interesi so materijalni ali idealni, najčešće pa se krijejo prvi z drugimi, ker ti izvirajo iz onih ali narobe. Ako je jeden narod sam svoja država, mu je lahko voliti svoje zastopstvo, le-to pa brez ozira na nasprotujoče si ideje lahko deluje v skupnih narodovih težnjah in potrebah sporazumno in z združenimi močmi za skupno dobro narodovo. V Avstriji imamo dve polovici, kateri tvorita sami vsaka svojo jednoto, a ob jednem obe skupaj potencirano jednoto: Avstro-ogrsko državo.
Nas zanima jedna polovica, namreč avstrijska polovica. Ta pa ne obstoji samo iz jednega, ampak iz več narodov. V boju proti drugi polovici tvorijo ti narodi svojo jednoto, enkrat bolj, drugič manj složno: bojevali sta bojujeta se in se bodeta bojevali te dve polovici za prvenstvo ves čas svojega obstanka, kar je popolnoma naravno. Ker pa je ta boj pretežno gospodarski boj, doženeta bojevnika od časa do časa premirje, katero je predpogoj   obstanku obeh.
Narodi pošljejo svoje zastopnike v zakonodajstvo z naročilom, da naj skušajo pridobiti čim največ mogoče koristi vsak za svoj narod. Posledica težnje jednega naroda okoristiti se na škodo drugega je pa, da oni narodi, kateri so tvorili prej jednoto proti drugi polovici, razpadejo čisto naravnim potom v toliko jednot,[kolikor je narodov, katere pa vendar veže neka skupnost. Interesi posameznih narodov so različni že sami po sebi, ti interesi pa so jednaki vodi v posodi, katera se steče tja, kamor se nagne posoda. Ker se pa ta posoda vsled vsakdanjih potreb ne samo posameznih narodov nego tudi posameznih državljanov nikdar ne umiri,
steka se voda v njej vedno z jedne strani na drugo. Boj raznih narodov je bil in bo in v tem boju premirja nima. —
Po predidočem razmotrivanju bi si bilo predstavljati ta boj tak, da stoji vsak posamezni narod v celoti kot neprodirna falanga proti drugim. V tera slučaju je mogoče, da se več falang združi in tako odnese zmago nad drugimi, v drugo pa se more pripetiti narobe. —
Tak bi bil boj narodov, ako bi narodi vojevali samo za narodove pravice. Ta boj pa tudi mora biti, ker jejDotreben in je naravna posledica danih pogojev. Stoji torej ^e to : boj med narodi je! S tem je računati.
Ali tak boj, kakor bi si ga gori prestavljali, ni ta boj.
Vsak narod ima svoje voditelje. Pri nas Slovencih ni dolgo tega, odkar smo voditelje sploh dobili: prej smo imeli samo gospodarje, vodnikov ne, bili smo robovi tujcev. To bodi omenjeno mimogrede.
Ko so dobili avstrijski narodi pravico, pošiljati v zakonodajstvo svoje odposlance in zaupne može, boja narodov niti pričeti niso mogli tako, kakor je ta boj gori opisan, kajti izven državnih in izven interesov narodov zastopati in zanj bojevati se je bilo: za interes cerkve, katera je hotela obdržati svoje posestno stanje, katnra je hotela vladati ne samo državo ampak tudi posamezne narode. Ker pa je cerkev breznarodna in brez-domovinska, so samo ob sebi umevno njeni interesi nasprotni interesom posameznih narodov in tudi vsakega posameznega naroda. Tega seveda niso uvideli vsi narodi kot celote, ampak le njih nekateri člani in tako nosi danes vsak1 narod na sebi in ga redi parasita: cerkveno politiko, s katero je pomešan boj narodov. Gotovo je, da je imela cerkvena politika, katera se je pa sedaj že davna prelevila v klerikalizem, s prva povsod prvo besedo, iz nje pa so zrasle druge struje ne same ob sebi ampak kot reakcija. Ta pa je, namreč reakcija, sledila  do  sedaj še vsaki akciji kot
nje naravna in iz bistva Človeštva izhajajoča posledica, vsled česar so pro-tiklerikalne struje nekaj čisto naravnega; ako so pa te naravne, je njih obstanek opravičen. —
Narodna ideja se je pojavila pri nas Slovencih ob Času, ko vodnikov še ni bilo. Takrat je bil duhovski stan jedini, ki je imel vpliv nad narodom, pa tudi svojo moč. Duhovski stan je reprezentant in nosilec cerkvenih idej, klerikalizma in radi tega smo zaceli Slovenci izvrševati svoje pravice v znamenju klerikalizma in pod patronanco njegovo.
Povdarjali smo že, da je klerikalizem — to pa brez razločka naj bo že katoliški, protestantski ali pravoslavni v kolikor se zadnja dva ne krijeta z narodnostjo, — breznaroden. Vsaka cerkev in vsako veroizpove-danje ima svoje delavno polje v človeškem duševnem življenju. Duša človeška pa ne razlikuje narodnosti, isto dušo ima Nemec kakor Slovenec, kakor Italijan i t. d. Vsake cerkve namen je, pridobiti za svoja načela čim več duš. h& ker so duše jednega naroda jedrnih e dušam vsakega drugega naroda, se cerkev za narodnost ne briga oziroma se ne bi smela brigati. Ker pa življenje narodovo ni samo duševno, ampak je velikoveč pozem-sko in pa telesno, računati mora cerkev tudi z zadnjim, računati mora z obstoječim bojem narodov. Tu pridemo do ključa k postanku klerikalizma.
Ako bi cerkev priznala javno, da ji je jeden narod isto kar je drugi, pustili bi narodi v svojem boju cerkev na stran, kot tretjo na stvari ne-interesirano osebo. Kakor hitro bi se pa to zgodilo, izgubila bi cerkev svoj vpliv in svojo moč. To gospodje uvidijo, a so prisiljeni vpliv in moč obdržati in v dosego tega namena so zatajili  temeljni princip cerkve same
— seveda samo na zunaj : vulgus vult decipi — ter so izdali parolo: samo tisti je pravi Slovenec, kateri z nami
— s cerkvijo — drži, vsi drugi so pri nas na Štajerskem nemškutarji, Štajercijanci — da, celo „Domovina"
je že po mnenju teh ljudi nemšku-tarska.
Tu se je torej pričela hinavščina cerkve, iz nje pa se je rodila neod-kritost, neodkritost je rodila brezzna-čajnost, iz katere izhaja sebičnost, katera je rodila gospodstvaželjnost in terorizem: iz vseh teh lepih lastnostij je sestavljena ona politična struja, katero imenujemo klerikalizem.
Dasi je pa delavno polje cerkve duševno življenje človeško, mora cerkev v dosego svojih namenov poseči v realnost in tam iskati podlag. Podlaga vsem uspehom v človeškem življenju pa je premoženje, denar in premoženje nabira cerkev, izsesava ga iz narodov, stopa mirno preko trupel svojih žrtev. Cerkev oznanja in priporoča uboštvo: blagor ubogim, njih je nebeško kraljestvo, sama pa si kopiči zaklade, sama se peha za pozem-sko kraljestvo.
Ker je pa človek mislece bitje, katero je v stanu ločiti pravo od nepravega, dobro od slabega, resnico od hinavšČine, uvidel je tudi razloček med kruhom, katerega reže cerkev sebi in med onim, katerega daje njemu. Vsako živo bitje pa ima že prirojeni nagon stremiti za tem, da se mu dobro godi, tako tudi človek. Ako je in kakor hitro je leta uvidel, da mu cerkev tega ne privošči, postavil se je njenim stremljenjem nasproti — in tako je nastala protiklerikalna struja. Ker pa je morala cerkev takoj pri njenem postanku to strujo priznati in jo upoštevati, ji niso zadostovali več njeni organi samo v dosego njenih namenov, h kleru si je morala dobiti pomoči — plačane la-jike, plačati pa jih mora drago in ker imajo plačani lajiki visoko plačo, ostali so v prvotni struji ali pa so iz protiklerikalne struje šli s trebuhom za kruhom v klerikalno, postali so izdajalci samih sebe; ker je pa poturica hujši kakor Turčin, prekašajo oni tudi v gori naštetih lastnostih klerikalizma svoje plačevalce.
Iz navedenega je razvidno, da so nastale v narodih protiklerikalne struje  iz  človeštvu prirojenih nagonov,
vsled Česar je   njih   postanek popol noma  naraven   in   njih obstoj opravičen. *
S tem prehajamo na izključno štajerska tla. Slovenski narod na Štajerskem je bil mnogo več kakor na Kranjskem v rokah nemških kapitalistov bodi si že zasebnikov, bodi si denarnih zavodov. Pod temi pogoji narodna ideja ni mogla prospevati, treba je bilo slovenstvo najprej osvoboditi tujega kapitalizma, postaviti je na gosp idarskem polju na lastne noge, ker narod se more le tedaj z uspehom bojevati z drugim narodom za svoje interese, ako le-ti niso odvisni od milosti ali nemilosti njegovega nasprotnika. V tem znamenju so se počele snovati hranilnice in posojilnice pa tudi privatna industrijska in trgovska podjetja. Rasli so denarni zavodi kakor gobe po dežju po celi deželi, tako da je danes skoro ni fare več brez denarnega zavoda. Le ti stoje danes na višku svojega razvoja v nasprotju z industrijskimi in trgovskimi podjetji, katera so še danes v povojih med Slovenci, aktivno moč pa imajo v rokah še Nemci in Čas je še nedogleden, kedaj bodemo Slovenci osvobojeni tudi v tem oziru.
Kakor smo že gori omenili, vzdržati se more politična struja bodi si že te ali one barve le, ako ima trdno materijalno podlago. Priznati moramo, da je bil klerus slovenskega pokolenja jeden prvih soborilcev na Štajerskem za slovenske interese. S tem priznanjem pa kleru neČemo delati poklonov, kajti sodelovanje kle-ra za narodni obstanek slovenstva prvič ni bilo prostovoljno, drugič pa je bilo le sredstvo v dosego teženj cerkve in Rima. Prostovoljno ni bilo to delovanje radi tega ne. ker je bil. klerus primoran posluževati se pri svojih opravilih slovenščine med Slovenci, sicer ga Slovenci ne bi razumeli, in ako ga ne bi razumeli, ga ne bi hoteli tudi upoštevati in poslušati. Ako pa Slovenci ne bi klera poslušali, bi sploh ne zadobil pri njih vpliva, ne bi zadobil moči nad narodom, ker  pa to  hoče in po svojem
LISTEK.
„Slamnati vdovec".
„Ampak" — je dejala moja so-progica, ime ji je Lili, „ampak, da se mi boš lepo vedel! Moje oko bo čulo nad teboj !" In res zelo premeteno in šegavo so pomežikale njene oči, pogledale so name, potem pa proti kuhinji, kjer dominira naša mlada Režita, gorenjsko dekle, ki ji sicer ne morem reči nič, ki me pa vendar tudi razburja, ker drži preveč z mojo ženko in ji nese vse na nos, kar jaz ukrenem.
In tako se je Lili odpeljala, in sicer na Štajersko na svoj dom, za dva dni, mene pa je pustila samega. To mi je pravzaprav zelo všeč po eni strani — dva dni sem prost, ako se ne oziram na tisto oko, ki bombardira po kuhinji — lahko počnem to-inono, ležim lahko podolgem in počez na dveh posteljah, z glavo pri vznožju, edino ženki na kljub, dva dni sem neomejen gospod, s tera pa je združenih mnogo prijetnosti, — po drugi strani  pa  sem tudi zelo neje-
Zakaj moja Lili meje zapustila, in jaz jo, da govorim odkrito, še vedno zelo ljubim, tako gorko jo ljubim, da se bojim nesreče; lahko se mi primeri marsikaj, ker sem vročekrven, ker vre po meni, kadar se naslonim na njene kipeče grudi. Lili je torej šla k staršem, ni mi sicer povedala zakaj, kot da nisem vreden njenega zaupanja, in to je, kar me stresa in ljuti in srdi! No, mislim si lahko, kaj je; zakaj, da vam povem, midva sva poročena tri mesece, in zadnji čas je Lili postala nekako zamišljena, pre-bledela je, naročila si je nekako medicinsko knjigo, in meni se je zdaj že sanjalo dve noči zapored o koklji. Iz vsega tega lahko sklepam topaono, ali da mi ni nič povedala! čakaj ! Dejala je, da ji je dolgčas po domu, da doma na strehi gnezdi štorklja, in zato mora pogledat, če ima že mlade. Nasmehnila se mi je res zelo ljubez-njivo, ali s tem me ne kupi ! Čakaj, jaz se ti maščujem! Sedaj sem dva dni sam svoj gospodar, in tako bom skakal čez ojnice, če si prav polomim noge in rebra. Le njej na kljub!
Legel sem na divan z blatnimi čevlji. O, če bi me videla Lili!
_Rezika!u Nekai roDotaDO kuhi-
nji, morda umiva in snaži, pa sedaj ni čas za to. <
„Rezika! Sakrament, ako te pokličem, moraš biti ena, dve pri meni! Te bom že naučil !"
Usta so ji kar zazijala, takega me še ni videla in ni vedela, da imam toliko poguma. Obstala je pred menoj in me gledala zelo začudeno.
„Torej, dva dni sem jaz tvoj gospod, in samo meni se imaš pokoriti! Ako ti velim na primer: Skoči skozi okno! imaš takoj to storiti. No, seveda tega ti ne rečem. Poslušaj pa, kaj ti rečem : nTukaj imaš denar, pojdi k ^Pisani muciki" po vina. NaroČil sem ga sam, dobiš kakih deset steklenic, vzemi torej košarico seboj ! Idi!"
Rezika je ostrmela; saj pravim, gorenjska koza!
„Gospa so prepovedali . . .u
„Kaj, gospa, sedaj sem jaz gospod in gospa! Takoj, ali pa skoči skozi okno !a
Ni šla.
„Sakrament!"
Tako sem jezno zaklel, da jo je kar odneslo.
Prižgem si cigareto in stopim k mizi. kjer je stala slika moje drage
ženke. Povem, da jo ljubim, ali da pokažem svoj gnjev, sem dvakrat puhnil polna usta dima v njen obraz. O, če bi Lili to videla!
Čez nekaj časa se Rezika vrne vsa zasopljena in potna. Košarica, polna do vrha vinskih buteljk, je škripala v njenih rokah. Dobro!
„No, to si opravila! Sedaj pa pojdi k našemu trgovcu. Kar ti bo dal, to prinesi. Sem že jaz govoril."
Da ne ponavljam, Reziko sem poslal tisto jutro menda petkrat po poslu. In vsa soba je bila tako napolnjena s steklenicami in raznimi preokusnimi in dišečimi stvarmi, da sem se topil v pričakovanju, kar ima priti.
Bil sem prav dobre volje ves dan, in opoldne je sedela pri kosilu Rezika na moji strani.
„Ti si pa resfletno dekle! Glej, glej, še videl te nisem. Čakaj no!" In jako spretno sem jo prijel za pod-bradek in malo privzdignil tenko bluzico, ki jo je imela na prsih. O da me je Lili videla!
Rezika se je poredno smehljala in tlačila v usta lepo rumen koi, kolača, ki sva si ga privoščila.
„Ej, res te nisem opazil, ti si
prav imenitna punčka, isedi v moje naročje, vidiš tako ! Čakaj, en poljubček, no, no, saj ni gospe, kaj se bojiš!"
Ljubeznivo sem stisnil njena usta, tako da se je zaokrožil prepri-jazen gobček sredi rožnih ustnic. In mislil sem jo poljubiti ali tedaj se je gorenjski devici zdelo preveč." Tlesknila me je po licih s svojo krepko ročico in zagospodarila:
„Vse povem vaši gospe, vse do piČice, boste videli!"
„Sakrament, kaj mi blebečeš, koza, glej, da se mi pobereš!"
„Kaj, vi si upate!"
Samega začudenj t sem obstal, kot da me je ošinila strela. Presneta Go-renjka, kar všeč mi je bila. Zato sem se potolažil in pričakoval večera, zakaj tedaj se je imela početi gostija.
Hodil sem po sobi in postrani gledal Reziko, ki je devala v red, pripravljala mizo, prinašala kozarce in krožnike. Zmračiio se ni zlepa, vendar sem pričakal. Prišli so moji trije najljubši prijatelji, ki sem jih bil povabil na veselo praznovanje moje slobode prvikrat po treh mesecih, odkar me je žulil nežni jarem svetega zakona.
bistvu mora imeti, oblekel je obleko narodnega slovenstva, ker je samo v tej mogel priti do svoje modi. Po brezbrižnosti, drugod popustljivosti posvetujakcv in večkrat tudi po mnogokrat neopravičenih ozirih na zad-njičas toli hvalisano slogo, pospel se je klerus do take moči, da sam s plačanimi svojimi služabniki terorizira celo javnost. VeČini se pri tem zelo dobro godi in se je udala sladkemu dolce far niente, med tem ko izvršuje klerikalizem svoje namene in si utrjuje svoj vpliv, stroške tega dolce far niente in utrjevanja klerikalizma pa plačuje narod s svojimi žulji. Ako danes vprašamo in poizvedujemo, v koliko so si opomogli Slovenci vsled delovanja slovenskih denarnih zavodov, vidimo, da stoji gospodarstvo slabše, kakor je bilo prej in da se nabira kapital pri posameznikih, a občnega poboljšanja razmer ne vidimo nikjer.
Ker se je pa šolstvo v zadnjih dveh letih povzdignilo, ker je začel narod misliti, študirati vzroke svoje bede in svojega nazadovanja, počel je polagoma uvide>vati, da je prišel z dežja pod kap, pričel je izogibati se svojim vodnikom, pričel je odpadati od one stranke, ki je vzela narodnost v zakup. In kam je hotel iti? Premišljujočega je ustavil Nemec, slikal mu grehe prvakov tako, kakor jih je videl že prej sam, in zgodilo se je, da si je od dveh slabih izvolil manjše zlo, postal je Stajerčijanec.
Strankarski boj na Kranjskem tudi ni ostal brez vpliva pri nas. SI. Narod je bil posvetnjakom preekstre-men, pa tudi s Slovencem se niso strinjali: obeh — reši nas o Gospod! Tako posvetujaki, — klerus pa ni pokazal takoj svoje barve, da se njegove težnje identificirajo s težnjami, za katerimi stremi Slovenec, a končno se je hinavščina uvidela — bojimo se, da prepozno. Klerikalizem v boju proti protiklerikalnim strujam ne pozna niti obzirov niti takta. Česar ni   dosegel  z zvijačo, doseže  s silo.
Iz tega postopanja, iz podkupovanja v slučaju neuspeha pa zasmehovanja, mnogokrat gmotnega uničenja za sveto narodno stvar gorečih mož, iz pobijanja modernega šolstva, iz zavlačevanja narodne prosvete pa se uvidi, da klerus in priveski njegovi ne delajo za narod ampak za se, za klerikalizem, iz uvidevanja tega pa se mora roditi odpor proti dejanju in nehanjii te struje, ker pa ne more tega odpora izvojevati posameznik, morajo se oni, kateri so za odpor, združiti v stranko. Odpor pa se je že rodil, ko je klerikalizem samovoljno postavil državnozborskega kandidata za V. kurijo, a ni imel uspeha, ker ni bil organiziran v stranki, ampak zastopan po posameznih od-pornikih.
Zadnje državnozborske volitve v V. kurijo so nam dokazale, da je naše javno življenje, da je naše politično gibanje zavoženo v nezdrav, gnil in preperel tir. Od vseh strani, osobito iz kmetskih krogov prihajajo gla-
Bili so moji prijatelji zelo čedni gospodje. O, ne veste, kako smo se zabavali! Reziko smo poslali spat, potem pa so se vrstile buteljke, druga za drugo.
„ Vedno sem te čakal, kdaj se povrneš v moje naročje,- je kričal prijatelj Miško in z eno roko me je objemal, z drugo vlekel za lase.
„Ali sedaj je vse pozabljeno in odpuščeno, pijmo na zdravje izgubljenega sina, ki se je zopet spravil na pravo pot.u
Otresel sem glavo in same ginje-nosti pretakal solze. Druga dva prijatelja sta se ujela z glasovi in prelepo prepevala:
Kupil sem si bundo, bundo,
žena pravi frak,
oj, oj, žena moja,
naj zgodi se volja tvoja.
oj, oj, tika, tak,
naj pa bode bunda frak!
Uničili smo vseh deset buteljk, ali žeje si nismo ugasili in postalo nam je dolgčas. Prijatelji so se začeli pomenkovati, kaj bi storili. Šepetali so si na uho in «e mi smejali.
„0j, možiček, greš z nami! Ne boš se izgubil, nocoj si v dobrem varstvu."
No,  mene  ni bilo strah, in šel
sovi, da tako ne sme in ne more iti dalje, da se mora postaviti končno mejnik takšnemu političnemu življenju, če nočemo, da spodnještajerski Slovenci izginejo v žrelu klerikalizma in da pri tem gine in izgine štajersko Slovenstvo. Težki, usodepolni časi se nam bližajo. Terorizem klerikalizma in politična omahljivost in klečeplazenja naših vodilnih krogov, v prvi vrsti naših poslancev, nas je privedlo tako daleč, da smo bolj onemogli kot kdaj prej ; ubili so nam duševno našega najboljšega in odločnega voditelja, k tlom tišČe mnoge druge, ki bi hoteli samostojno in radikalno delati za svoj narod in sami so se usedli — dasi po veČini politično nezmožni — na visoke sodne stole in nam hočejo diktirati še nadalje politiko — po klerikalcihžedavno zrušene sloge v naš pogin in v našo nesrečo. Vsem poštenim in dobro mislečim so nadeli okove in tako nas tirajo v politično letargijo, v politično nezavest, v politično, gospodarsko in narodno — smrt. Ali narod hoče živeti! Če pa hočemo živeti, potem se ne smemo še nadalje klanjati impotentni oholosti, ampak moramo samostojno, neodvisno, krepko in odločno, po jasno začrtani poti na brezobzirno narodno delo na docela realnih osnovah in načrtih v duhu svobode, narodne prosvete, pov-zdige narodnega gospodarstva in napredka. Ako pa to moramo, in ker to moremo storiti le kot samostojna stranka, je osnovanje oziroma olici-jalna proglasitev samostojne, protiklerikalne stranke živa potreba, a komur ne ugaja naslov „ čista slovenska stranka", ta naj predlaga drug naslov, mi hočemo le stranko, koje odkriti člani bomo, v kateri bodemo poskušali zlomiti moč klerikalizma in delati za narodno dobro.
Glasovi obstoječih glasil o novi stranki so skrajno neugodni. Domovini ni prav, da se je ta stvar izpro-žila v SI. Narodu. Potem primerja stranko ljudskih sleparjev = S. L. S. s stranko, katera se šele snuje. Zaganja se v SI. Narod, češ Narodova neresnica je to in ono, s čemur je bila prva ideja utemeljena. Izjavimo, da so nam na razpolago dokazi za vse naše trditve m ako je Domovini na tem, da produciramo te dokaze, bodemo to storili. Odsvetujemo pa izzivanje iz dveh razlogov. Pri dokazovanju bi se morali dotakniti sem ter tja kakega posameznika, pri čemur bi se nam očitala osebnost, katere se bodemo principijelno izogibali v svojem boju, dokazi se nam bodo pa drugič gotovo posrečili — in v tem slučaju bi stvar preveč — zasmrdela. Sicer pa je dokaz, da smo zadeli s svojimi izvajanji v črno, podan po odgovoru Domovine samem; brezdvomno je, da je pisal dotični članek človek, ki se čuti po njem prizadetega. Naj-imenitejši je vzdih Domovine: „Ne razdevajmo se sami sebe, iščimo med
■ ■■ -—---'— ■ \-
sem drage volje z njimi. Poslovil sem se dostojno od slike svoje preljublje-ne ženke in mahnili smo jo na temne ceste.
Nerad govorim o tem, kje smo hodili tisto noč. O, če bi vedela Lili! Proti jutro smo se vrnili vsi trije na moje stanovanje. Legli smo spat v paralelno stoječi postelji mojega zakonskega življenja. Imeli smo vsi precej težke sanje, zakaj drugo jutro smo se zbudili vsi v slikovitih legah. Meni je visela glava navzdol, da se je dotikala tal, na mojih nogah pa je počivala Miškova glava. Druga dva bratca sta ležala počez, vsak je objemal drugega za čevlje.
Vstal sem, in bolela me je glava, in v njej mi je šumelo sto strašnih misli. Pogledal sem naokrog in skoro bi omedlel. Po tleh vse polno razbitih kozarcev, dva stola sta bila brez nog. To je bil obupen klic po maščevanju.
Iz  kuhinje je bilo slišati veselo petje gorenjske deklice: Fantje vi, meni se zdi, kakor veter žene . . . Z obema rokama sem se prijel za7senci  in se zgrudil na tla. O, kaj poreče moja Lili! Abel Dhfl.
nami samimi, kar nas druži, pa ne pobijajmo se sami, ampak vrnimo se na skupna tla krščanskih idej in ljubezni ter potrpežljivosti med brati! Kakor lepo se to bere, tako naivno je. Kaj nas pa neki veže? Odgovor: klerikalni terorizem nam veže roke v delu za narodov blagor. In krščanske ideje, ljubezen in potrpežljivost — puhle fraze v govoru, v življenju pa plašč, s katerim se pokrivajo klerikalne lumparije. Strpni smo bili dovolj časa, klerikalna nestrpnost pa je ubila vrč naše strpnosti, mi pa si nočemo na svoje stroške drugega kupiti!
D o Čim pa Domovina ostane pri idealnonaivnih predlogih in napada samo Slovenski Narod, se zaganja Slovenec po svoji stari navadi v osebo dopisnika ne uvažujoč, da še ni pojedel papeževe neizmotljivosti z veliko žlico. To so Slovenčeve informacije. Aberatio ictus, dragi Slovenec, pa saj tebi ni za drugo, samo, da oblatiš sebi neljube osebe. No spametuj se in ne bodi v naprej tako naiven, da bi mislil, da je na Spodnjem Štajerskem edino le gospod Vekoslav Spindler protiklerikalen. Za Slovencem pride tudi oni list, ki hoče biti nad strankami: Naš list. Ta kar zahteva, da naj stranka, ki se bode šele osnovala, že ima svoj program. Kam pa mislite? Dotični članek v SI. N. je pisal jeden človek. Mari zahtevate, da naj ta človek program stranki oktroira?! Tu vendar izgubi treznost in prevdarek svoje meje! Program kake stranke se vendar ne sestavi pred njenim rojstvom ampak ob nje ustanovitvi. Seveda program N. L. je kratek: odstraniti nekatere osebe in sam stopiti na njih mesto. Zakaj pa, ako ste gospodje okoli N. lista lako vzvišeni, hočete svoje namene doseči z osebnimi napadi?! Zapomnite si: osebe padejo, ideja ostane! Veseli nas, ako poznate pisca ideje o ustanovitvi čiste slovenske stranke za Štajersko — ali mu hočete s svojim nadstrankarstvom pretiti? In potem capljati po stopinjah Slovenca? Ako Vam drago, storite to, on vam bode povrnil mile* za drago.
Zaključujemo! Ustanovitev protiklerikalne stranke na Štajerskem je gotova stvar, vprašanje nekaj tednov. Svojim ciljem gremo z zavestjo nasproti: malo nas je, a smo ljudje! —
Balkonsko pisma.
Carinska vojna. — Narodna skupština. — Spremembe v srbski diplomatični službi. — „Denw o knezu Ferdinandu in o srbsko-av-stro-ogrski carinski vojni. — Razmere v Stari Srbiji in Makedoniji.
Bel grad, 19. julija.
—ut. Carinska vojna med Avstro-Ogrsko in Srbijo, ki jo je provocirala prva vsled tega, ker Srbija ne mara slabih Škodovih topov, se nadaljuje in v položaju, ki je nastal onega dne, ko se je carinska vojna začela, ni nastalo do sedaj nobenih sprememb. O zaključenju trgov, pogodbe oziroma provizorija   se  sploh   ne vodijo no-
Osvetnik.
Zgodovinska povest. (Dalje.)
„Pametno in pravično bi bilo, da ste počakali name. Potrpeti bi bili morali toliko časa, da bi bil jaz zaslišal tiste osebe, ki so bile priče pri smrti umrlega plemenitaša, kajti vedeti moram, Če je taplemenitaš umrl v milosti božji in kot pravoveren kristjan, kar ni prav gotovo, ker ste ga prinesli semkaj škodljivci svete cerkve." J
„Gospod župnik," je ostro odgovoril Bernard Sternberg, „zdaj se ne gre za to, kdo sveti cerkvi več škoduje, jaz ali vi, nego za to, da blagoslovite mrliča, ki leži tu pred vami. Prič njegove smrti ne morete zaslišati, ker jih ni, a dovolite in poslušajte, da se izpovem jaz v njegovem imenu javno, pred vsem ljudstvom."
V tistih časih je bilo dovoljeno za slučaje nenadne smrti, da so smeh sorodniki ali prijatelji opraviti javno izpoved za mrliča in je bil mrlič v takih slučajih cerkveno pokopan.
„Dokler je mrlič v cerkvi, ne bom poslušal ne vas, grof Sternberg,
bena pogajanja in v tem času sploh še niso bile v tej zadevi izmenjane misli med obema država, nego je srbska vlada samo obvestila avstro-ogrsko ministrstvo zunanjih zadev, da namerava publicirati v t. zv. modri knjigi ves materijal (srbske in avstro-ogrske diplomatične note itd.), ki se nanaša na carinski konflikt.
Modra knjiga izide v srbskem in francoskem jeziku. V ministrstvu zunanjih zadev se živo dela na njenem redigovanju in Čez kake Štiri dni bodo to težko pričakovano knjigo že imeli v rokah narodni poslanci in časnikarji, ki na ta način dobijo popolen vpogled v razvoj carinskega konflikta.
Nekateri listi so javili, da je srbska vlada vprašala avstro-ogrskega ministra zunanjih zadev, da-li on pristaja na publiciranje iz vestnih aktov ali ne. Vse te vesti ne odgovarjajo istini. Srbska vlada se ni s takim vprašanjem obrnila na grofa Golu-chowskega, ker ona ni dolžna storiti tega.   Vsaka  država  sme publicirati
— a da se pri tem ne pregreši proti medna ronim pravilom — vse diplomatične akte, ki ji stopijo na razpolago, ne glede na to, da-li je to državi, katere diplomat, akti se tukaj publiciraj o, prav ali ne.
Teh dni se je začelo nekaj govoriti o popuščanju Avstro-Ogrske. Neki listi — ki stojijo v intimnih odnoša-jih z avstro-ogrskim ministrstvom zunanjih zadev — so prinesli vest, da je oni pasus v poslednji avstro - ogrski noti, ki stavlja Srbiji zahtevo, da kupi Škodo ve topove, na svojo roko pridejal baron Czikan, avstro-ogrski poslanik v Belgradu. To vest so si vsi razlagali na ta način, da je Golu-chowski končno sprevidel, da s svojo provokatorično politiko v Srbiji ne doseže ničesar in da je začel reteri-rati. Ker pa noče reterirati očitno — tako se je mislilo — hoče žrtvovati barona Czikana, samo da obvaruje ugled monarhije.
Tako razlaganje dotičnih vesti se ni pokazalo kot istinito, ker je sploh nemogoče misliti, da bi Avstro - Ogrska na tak, preveč očiten, način reterirala. Pač pa je verojetno, da so one vesti izšle v istini iz avstro-ogr-skega ministrstva zunanjih zadev, -ali s tem se je samo manevriralo in skušalo videti, kako te vesti sprejme javnost.
Sprememb ni torej do sedaj nobenih. Stojimo tam, kjer smo stali v začetku carinske vojne. Momentano se vse interesira najbolj za „modro knjigo", ki ima teh dni iziti, ali niti s tem se položaj ne spremeni — vsaj pojava modre knjige sama po sebi gotovo ne doprinese mnogo k temu. Avstro-Ogrska se bo sicer jezila radi publiciranja nekih njenih not, iz katerih svet sprevidi, na kak brezobziren način hoče ona  presirati Srbijo
— in ravno to bo Srbiji koristilo! Svet naj vidi istino, kulturna Evropa se naj osvedoči, da Avstro-Ogrska ne zasluži, da bi se jo smatralo za eivi-
lizovano državo!
* * *
ne koga drugega," je nevoljno zakli-cal župnik Lavrencij. „Nesite truplo najprej iz cerkve, potem bom poslušal vašo izpoved, grof Sternberg," In ker se ni nihče ganil, je župnik Lavrencij srdito zaklical: „Spravite truplo iz cerkve, kaj ne Čutite, da že smrdi v teh blagoslovljenih prostorih po krivi veri."
Bernardu Sternbergu je začela vreti kri. Pristopil je nekoliko bližje altarju in zaklical grozeče:
„Pazite, župnik Lavrencij, da blagoslov, ki ga odreki-.te temu mrliču, ne izzove prokletja na vas in na vaše pristaše, prokletja, ki vam bo sledilo še v večnost. Nikdar bi se jaz ne obrnil do vas, župnik Lavrencij, da me ni hrabri plemič, ki leži zdaj mrtev pred vami, tega posebno naročil. Žalostno znamenje časa pa je, da mi, ki nas imenujete preganjalce cerkve, zvesto izpolnujemo verske dolžnosti, vi pa, ki hočete biti branitelji vere in cerkve, pa svojih verskih dolžnosti nočete izpolnjevati."
Ljudstvo je tiho mrmraje pritr-j evalo grofu Sternbergu, kar je župnika Lavrencija tako razkačilo, daje izgubil vso oblast nad samim seboj. Ves besen je zakričal nad ljudstvo:
V narodni skupštini so začeli sa-mostaloi obstruirati, a pomagajo jih v tem nacionaloi. Na dnevnem redu je verifikacija volitev in samostalci vsak dan pred prehodom na dnevni red stavljaj o množino vprašanj posameznim ministrom, ki so pa zelo pametni in odgovarjajo lakonsko v pravem pomenu te besede,, ali pa sploh ne odgovarjajo.
Povoda za obstrukcijo opozicija za sedaj še nobenega nima in zato se temu njenemu početju vse čudi. VeČina je bila v verifikacijskem odboru zelo tolerantna in taka je tudi sedaj, pri razpravi v skupštini. Verifikacij -ski odbor je anuliral samo en mestni mandat (KruŠevac) in volitve v nekih treh občinah rudničkoga okrožja, a bil je toliko toleranten, da je verificiral volitve v Belgradu, četudi so bile vložene proti njim utemeljene pritožbe in bi vladna stranka pri ponovnih volitvah v Belgradu — ko bi se one popolnoma pravilno izvršile — skoraj gotovo pridobila en mandat. Za obstrukcijo toraj nobenega pravega povoda ni in ona se da razjasniti edino z nesrečnim faktom, da v Srbiji smatra vsaka stranka, ki je v opoziciji, za svojo sveto domoljubno dolžnost, da dela vladi vedno neprilike in jo ovira pri delu — tudi ako vlada dobro dela!
Ker obstrukcijo obsoja vsa neodvisna srbska javnost, opustijo opozicijske stranke najbrže že jutri svojo sedanjo taktiko in jo zamenjajo z zmerno opozicijo vladi. Ako se to zgodi, potem se verifikacijska razprava teh dni in ker vlada ni predložila nobenega zakonskega projekta narodni skupštini, se njeno zasedanje takoj po končani verifikacijski razpravi zaključi. Vladi je mnogo ležeče na tem, da skupština konča svoje delo že do ponedeljka, ker namerava kralj oditi v teku prihodnjega tedna v toplice in želi, da se pred njegovim odhodom zaključi izredno skupštinsko zasedanje. Upati je, da bodo obstrukcijonisti tudi to imeli v vidu in da omogočijo z opustitvijo ob-strukcije, da skupština svoje delo Čim prej konča.
Nacionalci so se tudi v tem zasedanju narodne skupštine malo osmešili. Ko se je čital kraljevi reskript, ni vstal noben nacionalec, kakor pri razpustu prejšnje narodne skupštine. Ko bi oni bili po svojih načelih republikanci, bi se njihovemu početju nihče ne čudil, ker bi ono bilo umestno. Ali oni niso republikanci in hočejo s tem, da nočejo vstati, ko se čita kraljev reskript o otvoritvi skupštine, demonstrirati proti kralju, ker so v tako pičlem številu zastopani v parlamentu — kakor bi temu kralj bil kriv! Pa to je stara praksa v Srbiji, da stranka, ki je v manjšini, rada demonstrira proti kralju! Komičen je bil tudi radihalec Aleksa Žujović, ki je radi tega napadal na-cionalce. Pustil bi jih, naj sedijo! Iznašati   preglasno  svoja dinastična
SV Dalje v prilogi. ~WI
„ Malo vredni ljudje, kaj ste že tako prešinjeni krivo verskega duha. da res ne slušate besed svojega pastirja in da res ne spoštujete božjih ukazov? Ali je hiša Gospodova postala krčma, v katero sme vsak priti, kdor hoče? Sramujte se, Česte sploh še kristjani. Jaz pa poznam svoje dolžnosti in hočem ostati v milosti božji, zato ukazujem : ven z mrličem iz cerkve, ven s krivoverci in z oniah-ljivci."
In ker se ni nihče ganil, je župnik Lavrencij zapustil svoj prostor pred altarjem in je stopil h krsti.
„Če ne odnesete mrliča takoj iz hiše božje, potem izrečem nad njim prokletstvo za vso večnost. Ne pozabite, kak a oblast je dana duhovnikom s Kristusovimi besedami: Kar bodete zvezali na zemlji, bo zvezano tudi v nebesih; kar bodete razvezah na zemlji, bo razvezano tudi v nebesih."
Tudi grof Bernard Sternberg je pristopil h krsti in je obrnivši se k množici zaklical;
„ Plemenitaši in mestjani ! Vsi ste bili priča, kako sem se potrudil, da bi izprosil blagoslovljeni e trupla plemenitega viteza Krištofa Zlatopoljca,
L Priloga ..Slovenskemn Naroda" ftt. 165, dne 2t falila 1906.
čuvstva na dan — je danes postalo
le smešno — — —
* *
*
V srbski diplomaciji so nastale neke značajne personalne spremembe. Javil sem že, da je imenovan sel kon-:ularnega oddelka v ministrstvu zunanjih zadev, g. Jovan Jovanović, generalnim konzulom v Skoplju. Ali služboval g. J. Jovanović ne bo v Skoplju, nego odide za odpravnika poslov (Geschaftstrager) srbskega poganstva v Atenah, a s konzulatom v Skoplju bo upravljal g. Milan Rakić, konzularni koncipist.
Šefom  konzularnega  oddelka v
ministrstvu zunanjih zadev je imenovan dosedanji konzul v Prištini (Stara Srbija), gosp. Spolajković in tako je dobil gosp. Jovanović v istini dostojnega naslednika. Konzulom v Prištini je imenovan šef tiskovnega urada, s. Ivan Ivanić, a novi šef tiskovnega urada se ni imenovan, ali se govori, da zavzame ta položaj g. Branislav Kušič, tudi Slovencem znani srbski dramatik. Iz tiskovnega urada odhaja tudi g. Voja Antonijević, šefov namestnik, ki je imenovan koncipistom II. razreda pri poslanstvu v Londonu.
To so važnejše osebne spremembe v srbski diplomaciji in priznati se mora, da je bil g. Pašić, minister zunanjih zadev, pri vseh teh imenovanjih srečne roke, ali eno pogreško je vendar-le storil, in sicer s tem, da je imenoval tajnikom I. razreda pri poslanstvu v Carigradu nikogar dru-crega, kakor znanega — Živoj ina Ba-iugdžiea!! To je provzročilo pravo senzacijo in onega dne, ko je to imenovanje izšlo v službenem listu rSrp-ske Novine", se je govorilo po Belgradu samo o tem v istini čudnem imenovanju. G. Pasić je pameten in irezen mož, ali pri vsem tem nihče ne more odobriti imenovanje Balug-džiea tajnikom pri poslanstvu v Carigradu, ker danes je ta Človek najne-popularnejša oseba v Belgradu in rjjega bi trebalo spraviti pod ključ in ne dati mu tako lepo državno službo — — —
"Bolgarsko narodno sobranje je sestavljeno iz kreatur kneza Ferdinanda. Na Bolgarskem vlada oseben režim z vsemi svojimi strahotami. Ta režim ni niti za spoznanje boljši od režima, ki je vladal na Hrvatskem za dvajsetletnega „paševanja" slaboglasnega Khuena ; in kakor so na Hrvatskem še pred nedavnim Časom volili „na-rodneu poslance orožniki in policaji, tako se fabricira „narodna voljau tudi na Bolgarskem in zato nobeno čudo ni, da ima knez v parlamentu ogromno veČino svojih kreatur, ki pritrdijo vsaki kneževi želji. In ker slučajno knez vedno drugo želi kakor narod, je službena bolgarska politika v popolnem protislovju z željami in s težnjami bolgarskega naroda.
Ogromna večina bolgarskega naroda želi, da se sklene med Srbijo in Bolgarsko čim ožja zveza, ali knez tega ne mara in njegovo politiko, ki
je v nasprotju s težnjami naroda, podpirajo „narodni" poslanci, ki ne vživajo narodnega zaupanja, nego so jih v parlament poslali bajoneti orožnikov in policajske sablje —--
Eden od onih redkih mož, ki so prišli v narodno sobranje proti volji kneževi, ali s popolnim zaupanjem volilcev, je g. Hristov, oster opozici-jonalec in navdušen Jugoslovan. Kot tak je priobčil te dni v sofijskem -,L>enuu nekoliko člankov o carinski vojni med Srbijo in Avstro-Ogrsko. V teh Člankih dokazuje Hristov, da je opasnost, ki preti Srbiji od Avstro-Ogrske, tudi opasnost za Bolgarsko in zato poziva bolgarsko vlado? naj se postavi odločno na stran Srbije in naj ji pomaga, da čim lažje podnese carinsko vojno, ki jo je provocirala Avstrija v zlobni nameri, da Srbijo gospodarsko uniči. Hristov opominja Bolgare, naj se ne dajo varati od Avstrije, ki Bolgarski dela globoke komplimente (ekspoze grofa G-olu-chowskega v delegacijah), samo da bi jo priklenila na-se, da bi potem ložje obračunala z osamljeno Srbijo. »Sovražnik Srbije je tudi sovražnik Bolgarske" — kliče Hristov Bolgarom, a potem se obrača direktno na kneza in mu kliče v spomin Članek, ki je izšel v nekem parižkem listu in v katerem se je trdilo, da je Bismarck dovolil Ferdinandu Koburgu, da postane bolgarski knez edino pod pogojem, da bo vodil nemško politiko. „Sedaj je prišel moment, da lahko dementirate trditve tega lista" — kliče Hristov ob koncu svojih člankov knezu Ferdinandu.
Glas vpijočega v puščavi! Na eni strani je narod, ki misli tako kakor Hristov, a na drugi strani je Nemec Ferdinand s svojimi lakaji in tem niti na misel ne prihaja, da bi vodili narodno, jugoslovansko politiko.
Tudi v Srbiji je bilo nekdaj tako, pa se je neke burne noči vse izpremenilo iz temelja! Narod je prišel do svojih pravic, a krvniki njegovi so ležali — v lastni svoji krvi — — —!
Turška je pač Turška! Popolnega miru ni nikdar tam, nego se hiše zažigajo kakor kresovi, a ljudje se koljejo kakor piščanci. In to je tam navadno, vsakdanje življenje!
V teh pasjih dnevih so začeli noreti Arnauti in koljejo Srbe po kosovskem vilajetu kar na tucate. In to sliši sultan v Carigradu in pošlje vojake, ki naj bi ščitili srbske vasi od arnautskih razbojnikov. Ali sedaj je še hujše, ker vojaki mislijo, da Srbe obvarujejo od arnautskih čet najbolje na ta način, da jih čimveč — pošljejo na drugi svet — — —!
Istočasno so začeli tudi „revo-lucionarji" s svojim hvalevrednim delom: medsebojnim klanjem. Nekaj časa so mirovali in že se je mislilo, da se jim že samim zdi preneumno njihovo početje, ali to je bil samo provizoričen in navidezen mir — malo počitka so si privoščili „revolucijo-narji".
V Bitolji pri belem dnevu ubijejo Bolgarji nekega Srba, ker ni hotel pristopiti na njihovo stran!
Čudna dežela in še čudnejši njeni prebivalci! A najčudnejše je to, da Evropa dopušča, da se v njeni sredi nahaja ogromna klavnica, kjer se koljejo — ljudje —--!
ki je izoUhnil svojo dušo v sveti deželi v boju za zmago svetega križa."
Župnik Lavrencij ni vedel, je li prav slišal ali ne.
nKaj pravite, grof Sternberg ? Oe sem vas prav razumel, potem ste izrekli predrzno laž in grdo bogo-Hetje. Jaz sam sem Krištofa Zlato-poljca še pred nekaj dnevi videl živega in čvrstega v Mengšu in tu v Kamniku so ga tudi videli različni naožje. In vi se upate trditi, da je arnrl v sveti deželi v boju za zmago svetega križa?"
„In vendar sem povedal resnico,u je odgovoril Bernard Sternberg. „Kri-štof Zlatopoljec je izdihnil svojo dušo 7 sveti deželi, samo njegovo telo se je vrnilo v domovino. V tem truplu So prebivali hudobni duhovi in to truplo je begalo po svetu iskaje duhovskoga blagoslova in počitka v blagoslovljeni zemlji."
Župniku Lavrencij u je zastala ^pa. Ni vedel, pri čem da je. V duhove je tako trdno verjel, kakor vsi J]udje njegove dobe in niti trenotek 111 dvomil, da je to mogoče, kar je Povedal grof Bernard Sternberg. s&mo če je to tudi resnično, tega ni *edel.   Spomnil  pa  se je, da je na-
pravil Krištof Zlatopoljec v Mengšu nanj in na vse druge takrat navzoče ljudi uprav čeznaraven vtisk. če je bilo njegovo telo res prebivališče zlih duhov — potem si je rekel — se ni čuditi, da je vse pred njim trepetalo.
„Grof Sternberg — vprašam vas na Čast in na vest: je-li co truplo res truplo Krištofa Zlatopoljca?u
„Ker ste Zlatopoljca videli na svoje oči šele pred nekaj dnevi, ga bodete pač lahko spoznali — prepričajte se sami," je previdno odgovoril Bernard Sternberg m vzdignil platno, ki je bilo položeno čez odprto krsto, v kateri je ležal Krištof Zlatopoljec.
Župnik je pristopil h krsti in se nagnil nad truplo — spoznal je takoj Krištofa. Spoznal je obleko, spoznal smrtnobledi obraz, ki je bil obvezan z veliko obvezo in spoznal dolgo, črno brado.
„Da, res. .
Bernard Sternberg je zopet pokril krsto in potem osorno rekel:
„In zdaj bodi konec praznih besedi, gospod župnik. Vprašam vas zadnjikrat: ali hočete blagosloviti in pokopati truplo Krištofa Zlatopoljca ali ne ?u (Dalje prih.)
Državni zbor.
Dunaj, 20. julija. Posl. B e n d e 1 je interpelirai ministra notranjih zadev zaradi izseljevanja iz kočevskega glavarstva. — Posl. Wastian je interpelirai zaradi pridige škofa Jegliča v Dragi pri Kočevju. — Posl. dr, Korošec je interpelirai justič-nega ministra zaradi jezikovnih razmer pri sodiščih na Spodnjem Štajerskem, Koroškem in Kranjskem in zaradi poštnih razmer na Spodnjem Štajerskem. — Ju-etični minister je odgovarjal na interpelacijo — pokojnega poslanca B e r k s a zaradi zapiranja prebivalcev v Stari vasi pri Vidmu povodom nekega požara, nadalje na neko interpelacijo posl. dr. Korošca itd. — Potem je zbornica odklonila nujni predlog posl. Schonererja glede preklica naredb, ki so bile izdane na podlagi § 14. ter z veliko naglico dognala razne nujne zadeve, tako predlogo o podržavljenju severne železnice, spremenjeni kroŠnjarski zakon, zakonski načrt, s katerim se spreminjajo nekatere določbe disciplinarnih pravil in odvetniškega reda, zakonski načrt o penzijskem zavarovanju privatnih uradnikov, razna poročila odseka za podporo vsled ujm prizadetim, nakar je podpredsednik Kaiser voščil poslancem vesele počitnice ter zaključil zasedanje.
Volilna reforma.
Dunaj, 20. julija. Arbeiter Zei-tung piše zelo ostro proti znanemu Pergeltovemu predlogu ter ga imenuje veleizdajalca, ki hoče uničiti volilno reformo, provzročiti vojno Slovanov proti volilni reformi, proti koalicijskemu ministrstvu in proti državi. Nemške stranke so vsled Ge-meinburgschaft vezane(?), da glasujejo za Pergeltov predlog, dasi se zavedajo, da pomeni največjo nesrečo. Glasilo mednarodnega delavstva pravi, da je sedanja volilna reforma pravi ideal za Nemce, ki edina pomaga nemštvu doseči v državi to, česar bi sicer Nemci vsled popolnega razvoja Slovanov ne dosegli.
V imenu nemških poslancev iz Štajerske sta bila danes poslanca H o f m a n n - W ellenhofin "W a-s t i a n pri ministrskem predsedniku ter mu naznanila, da Nemci vztrajajo pri zahtevi, naj se 7. slovenski mandat na Spodnjem Štajerskem odpravi, ako pa to nikakor ni mogoče, zahtevajo Nemci zase tretji mestni mandat na Spodnjem Štaj erskem. Ministrski predsednik je odgovoril, da vlada nima nič proti pomnožit vi mestnih mandatov, toda Nemci si morajo sami zagotoviti za to večino v odseku.
Nemški poslanci iz Češke so sporočili ministrskemu predsedniku, da odklanjajo vladni kompromis glede češke ter pričakujejo novih predlogov, ki se bodo bolj ozirali na nemške zahteve. Nemški poslanci češke se v ta namen proglasijo v permanenci. Tudi češki klub ostane v permanenci.
Ogrsko-hrvatski dri. zbor.
Budimpešta, 20. julija. Pri razpravi o proračunu poljedelskega ministrstva je predlagal posl. Ašim, naj vlada v teku šestih mesecev predloži zakonski načrt glede državne razdelitve fi dej ko misnih in cerkvenih posestev, ki se naj parceliraj o in razdelijo med kmetovalce. — Mandat srbskega poslanca Polita ni komisija razveljavila, temuč odobrila.
Veliki delavski štrajki v Švici.
C ur i h 20. julija. Štrajkujoči delavci so začeli nastopati zelo agresivno. Povsod napadajo policijo in delavce, ki se ne marajo pokoiiti štrajku. Vlada je pozvala na pomoč polk pešcev in eskadrono dragoncev. Prelivanje krvi je skoraj neizogibno.
Dogodki na Ruskem.
Petrograd 20. julija. Pol ožaj je čim d al je resnejši. Koalicijskega ministrstva ni mogoče sestaviti, ministrstvo kadetov pa tudi ne more jamčiti za red. Ako izda duma nameravani poziv na narod, se duma brezdvomno razpusti ter se razpišejo nove volitve. To pa bi imelo zelo resne posledice. Nove volitve se baje razpišejo na podlagi splošne in direktne volilne pravice.
Petrograd, 20. julija. Duma je izrekla ministrstvu ogorčenje zaradi dogodkov v Bjelostoku. Nadalje je duma sprejela proklamacijo glede kmetskega vprašanja. Dasi so se vsi ostrejši stavki izpustili, vendar se pričakuje razpust dume. Celo noč so prihajali vojaški oddelki iz garni-zij v p e tro gradski okolici v Petrograd. Poveljniki čet imajo neprestano posvetovanja. Posl. Petrunkijević je ob velikem vznemirjenju izpovedal, da sta Avstro-Ogrska in Nemčija že pripravljeni, da zasedeta s svojimi četami Rusi j o.
Vojna v Srednji Ameriki.
London 20. julija. Vkljub spo-razumljenju z republiko Guatemala prodirajo sovražne Čete vedno naprej. Pri Matapiji in Platani so bile zopet bitke, v katerih so zmagah san-salvadorske čete. Guatemalske čete stoje pri Tuliepi. Predsednik Ca-brera postopa z ujetimi nasprotniki nečloveško.
IM u »Mestnem Komu".
Za včeraj je sklicala narodno-napredna stranka shod v „Mestni dom". Na dnevnem redu tega shoda je bila razprava o obravnavah in sklepih državnozborskega odseka za volilno reformo, tičočih se Koroške, Štajerske in Kranjske.
Začetek shoda je bil napovedan ob pol 9. uri zvečer.
Zanimanje za shod je bilo veliko. Posebno so se zanimali zanj klerikalci, ki so imeli grozen strah pred njim iz naravnega vzroka. Na shodu naj bi se povedalo, kako so bili koroški in štajerski Slovenci prodani in izdani našemu najhujšemu sovragu i Nemcu, razložilo bi se pa tudi, kako je bil napredni element naših mest in trgov predan na nemilost klerikalne stranke.
Klerikalcem je torej stopal kurji pot po telesu. Shod razbiti! je bila njihova parola. V ta namen so razvili najobsežnejšo agitacijo po periferiji mesta in okolici po uro in dve uri daleč. Za svoj namen so pa zbrali cvet sodrge, ki se potika brezdelno po ljubljanski okolici in ima večkrat opraviti z možmi postave in miru.
Ta sodrga se je zbirala kmalo po 7. uri pred „Mestnim domom". Vodili so jo znani klerikalni hujskači, med katerimi je bil najbolj agilen neki Pogačnik, ki se je izdajal za absolviranega jurista in ki utegne biti sčasoma še velika klerikalna Dičla, sodeč po prvih nastopih njegovih. Da krmežljavi klerikalni Kocmur, Štefe, oba Gostinčarja niso manjkali, je seveda umevno, ker klerikalne šnopsarje in potepuhe znajo voditi le ti edini.
Kakor rečeno, so se ti ljudje začeli zbirati kmalu po 7. uri — pridružile so se jim trume junaških klerikalnih cigararic — in ni bilo še pol 8, ko so zahtevali, da se jih spusti v dvorano. Ker se jim je reklo, da je do začetka shoda še celo uro časa, navalili so parkrat na naprednjake in policijo, ki je stala ob vhodu. Psovali so s priimki, ki jih je zmožen le vsak dan do sitega napiti žganj ar. Da se takim ljudem, ki so imeli očiten namen razgrajati in razbijati na shodu, na čigar dnevnem redu ni bilo te točke, ne dovoli vstop, je bilo veČ kot jasno, zato so napredujaki in policija odbili surove napade in potisnili psovače par korakov nazaj. Zazvonilo je Ave Marijo. Klerikalci, ki so ves čas psovali in se pridušali, so se hitro odkrili in na glas skupno molili angelsko češ cen je z očmi proti nebu. Komaj pa so izmolih, vsule so se znova kletve iz njihovih ust in navalili so znova na naprednjake, ki so jih pa
krepko potisnili nazaj. O ta katoliška hinavščina!
Da je narodno-napredna stranka postopala skozinskoz lojalno, je razvidno iz tega, da so pristaši socijalne demokracije neovirano prišli v zbo-rovalnico in da se tudi drugim, ki so bili mirni, niso delale nobene zapreke.
Dvorana se je med tem hitro polnila. Pristaši nar o dno-nap redne stranke so v močnih vrstah prihajali. Klerikalne voditelje je to strašno jezilo. Začeli so hinavsko obljubovati, da ne bo delal nihče izmed njihove stranke nemira, ampak da se hočejo
mirno udeležiti zborovanja. Naši so jih spustili noter z obljubo, da jih takoj posade na prosto, če bi razgrajali. Ko so klerikalci prišli v dvorano, hoteli so se zakaditi proti prostoru, kjer so po navadi stoli. V svoje razočaranje so pa videli, da ni nikjer nobenega stola, kakor so morali odložiti tudi vse palice, s katerimi so bili oboroženi. Klerikalci so se pomaknili k oknom. Štefe, Moškerc, Gostinčarja in Kocmur, niso smeli v dvoiano, a so se utihotapili vanjo pač s tisto pomočjo, ki tolikrat odklada razne svoje težave v „Slovencu".
Shod se je pričel. Dvorana natlačeno nabita. Klerikalcev kakih 50 do 70.
Shod otvori dr. Tavčar, ki pozdravi navzoče in poudarja v svojem govoru, da hočemo mirno in dostojno zborovati. Vsaka stranka naj ima pravico govoriti po svojem govorniku in se nikomur ne bo kratila beseda, dokler se bo držal mej dostojnosti. Shod razbiti je naj-ložje, pa naj bo še tako številen. Govornik pripozna, da je imel zadnji shod soc. demokratov nanj najlepši vtisk, kar se tiče reda in dostojnosti. So gotovo tukaj ljudje, ki imajo namen delati nemire (Klici: Ker so plačani zato!), a govornik opozarja, da bo vsak, kdor bo hotel govoriti, dobil besedo. Naj se ne delajo medklici, ki le vzbujajo strasti. Pomisliti treba, da ima vsaka stranka pravico svoje misli razkladati. Govornik predlaga, da se imenuje predsednik shoda dr. Triller. ^Viharno odobravanje. Vpitje nekaterih klerikalcev se po-izgubi.)
Dr. Triller prevzame predsedstvo. Pokažimo, pravi, da smo sposobni parlamentarno zborovati. Besedo dobi vsak, dokler se bo dostojno vedel. (Klerikalci vpijejo kot nori in ko enega izmed njih vržejo ven, je nekoliko boljše.)
Dr. Tavčar   je pričel govoriti:
Že prej sem rekel, da ni nobena umetnost razbiti shod. 20 razgrajačev zadostuje, da onemogočijo vsako še tako številno zborovanje. Danes hočemo nadaljevati shod zadnjega četrtka, (klerikalci spet kriČe). Današnje javno življenje v Avstriji razburja vprašanje o splošni in enaki volilni pravici. Hud boj se bije zanjo. Prava splošna in enaka volilna pravica je ideal in če bi se mogla izvršiti v čistosti, bi ji s stališča Slovanstva ne mogli nasprotovati. (Spet vpitje pri klerikalcih.) Na Dunaju se je v dr-žavnozborskem odseku razpravljalo o tej pravici, a iz tega razpravljanja je izšlo vse kaj druzega kot splošna in enaka volilna pravica.
Tu postane hrup velikanski, človek bi sodil, da bi take besede, kot jih je izpregovoril govornik, ne mogle nikogar razburjati, če je Slovenec, a klerikalni šnopsarji so dobili nalog, da razbijejo shod, zato so kričali tudi pri ravnokar navedenih besedah. Pač karakteristično!
Ker je za besedo prosil soc. demokrat Kristan, jo je dobil. Po dolgem trudu se je posrečilo vsaj nekoliko doseči takozvani mir in Kristan je dejal:
Nisem imela namen pretrgati govornika. V imenu somišljenikov soc. demokracije hočem podati sledečo izjavo glede zborovanja. Prišli smo mi, da preciziramo svoje sicer znano stališče. Današnji shod naj se izvrši mirno. Apeliram na somišljenike, naj ne delajo medklicev, naj se ne puste zavajati od nikogar. Nismo prišli nikomur na ljubo, ampak le zaradi samih. Ako bi bil shod razbit, bil bi proti moji volji. Kdor ima čiste namene, ne bo delal nemirov in ne bo
razgrajal. Naj somišljeniki mirno poslušajo govornike ! (Živahno odobravanje).
Dr. Tavčar nadaljuje nato: „Eristan je omenil, da hočejo soc. demokratje precizirati svoje stališče. Prav. Mi zahtevamo, da pripoznate, da tudi mi kot člani narodno-napredne stranke smemo govoriti glede volilne reforme, katere smo prijatelji, ako se izvede v Čistosti." (Viharno odobravanje). Klerikalci ne morejo mirovati. Vpijejo vsevprek in se začno pretepati. Najhujša razgrajača sta nunski mežnar in „absolvi-rani jurist" Pogačnik. Pa tudi profesor Evgen Jarc iz Kranja ima veliko besedo! Silno se je ustil stari Gostin-Čar, a jo je mož enkrat skupil. Dr. Triller skoči k njemu in ga privleče ea ušesa na oder, kjer ga posadi na stol z besedami: „Mož mali, miruj, Če ne bo druga struna zapela!" Go-stinčar je bil tih in miren, ker je moral biti, le pritoževal se je, da mu je silno vroče.
Dr. Tavčar nadaljuje : Kdor me ne pusti govoriti, je znamenje, da se me boji in da prizna, da imam prav. (Tako je h Kar je odsek za volilno reformo sklenil, ni sorodno s splošno in enako volilno pravico in ima samo njeno ime. (Res je!) Današnji shod ima namen, razložiti razloge, zakaj se narodno-napredna stranka ne more navdušiti za volilno , reformo. Nič mi ni bolj zoperno, kakor če se kdo dela demokrata, pa ni. (Vpitje pri klerikalcih.) Mirujte vendar, če ste ljudje! Seveda se vas ne da prepričati, tudi če bi vam govoril iz ust Janeza Zlatousta! (V resnici!)
Daje narodno-napredna stranka proti sedanji volilni reformi, je vzrok ta, da se je vprašanje splošne in enake volilne pravice zlorabljalo od nemškega naroda. (Klerikalci kriče in morata dva najhujša razgrajača ven.) če ste odkritosrčni, boste priznali, da so Nemci to vprašanje izrabili v svojo korist. (Živahno odobravanje, dočim klerikalci znova vpijejo.) Sedanji načrt volilne preosnove ščiti na dolgo vrsto let nemške privilegije. Ta princip je uveljavljen tudi glede Kranjske, ker so Kočevarji dobili svoj mandat. Nalašč seje to storilo, da se nas postavi podtujčevo peto! (Viharno odobravanje, k r šč. socialci pa kriČe vsi besni, da to ni res!) Ako se krščanski socialci vnema j o za kočevski mandat, dokazuje to, koliko slovenske narodnosti je v njih! (Brezdomovinci!) Nemci na Kranjskem so si s tem pridobili legitimacijo, da imaj o v tej kronovini svojega zastopnika. Nasprotno sojo pa vzeli koroškim Slovencem, ker vedo, kolikega pomena bi bilo zanje. T Velikanski hrup; pri naprednjakih odobravanje, klerikalci pa vpijejo, da mora govornik nehati.) — Naša stranka se mora braniti tudi iz drugih vzrokov proti nestvoru sedanje volilne reforme. Volilno vprašanje je rešeno glede slovenskih dežel, a tako, daje naša klerikalna stranka dobila toli zaželjeno priliko, da bi ugonobila na-rodno-napredno stranko. (Škandal.) Ali smo kot stranka opravičeni obstojati, o tem se da veliko govoriti in prepirati. Toliko je pa gotovo, da se na tako umeten način ne bodemo dali zadušiti. (Nikdar!) Sila klerikalne stranke more roditi le odpor, in sicer velik odpor. (Hrup in vpitje.) Pripoznati se mora, da smo bili z volilno reformo Slovenci opeharjeni, narodno-napredna stranka pa naravnost ogoljufana. (Velikansko odobravanje, krščanski socijalci pa kažejo nože!) Ce pravi Kristan, da je vnet pristaš ideje splošne in enake volilne pravice, mu rad verjamem, našim klerikalnim voditeljem, posebno pa dr. Šuster Šič u ne morem ver j eti. Njihovo zavzemanje zanjo je fingirano in lažejo možje katoliški, da hočejo * priboriti ljudstvu uravice. Niihovo navdušenje je
narejeno, ker si hočejo z volilno reformo samo pridobiti vse mandate za d r žavni zb or.u
hilen hrup nastane. Krščanski socijalci naščuvani od svojih voditeljev začno pretepati naprednjake, a jo izkupijo. Za en udarec dobe po dva, po tri. Dva klerikalca neso ven. Hud ravs in kavs nastane, klerikalci bijejo okrog sebe, izpodbijajo naprednjakom noge, da bi jih spravili na tla, in groze z dolgimi noži. Ker ni bilo mogoče napraviti miru, je vladni zastop. polic, svetnik Wr a t s o h k o razpustil shod.
V dvorano je prišla policija, ki jo je jela prazniti. Stari Gost in Čar, ki je moral doslej mirno sedeti na stolu na odru, je vstal? Reveža so potegnile krepke roke na tla in jezikavi tačasni predsednik izvrševalnega odbora vseslovenskega krščansko socijalnoga delavstva jih je dobil po katoliški buci, da menda še nikoli takih. Zato je možic  izginil,  kar najprej je mogel.
Naprednjaki so prirejali dr. Tavčarju navdušene ovacije, dočim so klerikalci, ki so si izvpili pljuča, piskali s piščalkami, a ne dolgo, ker so bili kmalu zunaj.
Zunaj pred „Mestnirn domom" so klerikalni pretepači na vseh oglih skušali provzročiti pretepe. Policija jim je njihove namene korenito preprečila in jih razpodila.
Klerikalni razgrajači so se včeraj pokazali kot prave divje neomi-kance. Zapomnijo si naj, da se jim bo še vse to lepo izplačalo in sicer tako, da jim bodo enkrat za vselej prešle skomine delati kravale pri ljudeh, ki so vajeni zborovati mirno in dostojno, česar klerikalci ne znajo in tudi nočejo.
Dopisi.
Iz Celja* (Naša deška okoliška šola). — Že nekaj časa se klerikalna naša gospoda srdito zaganja v našo okoliško deško Šolo in nje uČiteljstvo, izvzemši njenega pristaša, g. M. Levstika, ki je že komaj čakal momenta, da se je ti gospodi vrgel povsem v naročje. Habeant sibi! — No, mi nismo poklicani, braniti g. šolskega vodjo te šole, g. Gradišnika, a to lahko z mirno vestjo trdimo, da je on na svojem mestu ter da je pod njegovim vodstvom pridobila ok. šola ugled in se tudi povzdignila! Mož živi le za šolo ter je delal in neprestano dela v nje razvoj : dokaz temu, da imamo sedaj pet definitivnih razredov in tri paralelke, dočim je on ob svojem prihodu prevzel le 4-razrednico! Nečemo manjšati Levstikovih vrhu, a to pa že lahko rečemo, da Če bi Levstik ne bil imel takšnega vodje, kakršen je ravno radi svoje kolegijalnosti dobro znani Armin Gradišnik, bi se mu danes sigurno drugače godilo, nego se mu pa godi. — Gospoda, ne smešite se pred javnostjo ! Ne hvalisajte nadmernu koga, ko pa vendar faktičnih razmer ne pozDate! Ne devajte drugih v nič, ko pa s tem vendar nič ne opravite; kajti istinite okolnosti vas stavljajo na laž! Prepričani smo, če bi mogli Gradišniku do živega, če bi mu mogli dokazati kako nezahvalnost ali pa za-nemarjenje česa, kar mu velevajo stanovske in voditeljske dolžnosti —; sigurno bi mu bili to že vrgli v obraz ter storili mu še kaj — druzega . . . A tako! ? Kaj delate ? Ljudstvo hujskateproti o k. šoli, na*
ravnost ga pozivata, naj pailfa svojo deco v nemško solo I! Fej, gospoda! To je podlo, to je izdajalsko! Kdo je potem grobo-kop naše narodnosti?? — — Vodju Gradišniku očitate, da je on kriv, da se uboga okoliška mladež potika v tacih luknjah, (žal, da se mora!), da je toliko naših otrok v nem. mestnih šolah, ter da bodo spet zidali nemško šolo — Čujte! — v Ga-brjih! Mili Bog, to je pač križ zares! A zakrivil ga ni Gradišnik, pač pa — že davnaj — nekdo drugi . . . Kakor smo se poučili na verodostojnem mestu, je živa istina, da se je vodja Gradišnik boril celili 5 let za defi-nitivnost 5. razreda na okr. šob. A priboril jo je in imamo sedaj že 4. leto def. petrazrednico v Celju, ka-tere nam vzeti ne morejo, — Pa če bodete nuj skali ljudi proti tej Šoli, zgodi se lahko, da res toliko otrok odide, da 6. razreda treba več ne bo. Kaj pa potem V Kaj bi rekli na to, Vi „naj boljši in najpametnejši" izmej okoliške Šole učitelji, g. Miloš Levstik?--Gospoda, bodite resni!
Nastavita rale ved tam. k|er ga |e treba, da ae nate desperatae iolske razmere enkrat zaeljtajo I
Ne obirajte naše ok. Sole učiteljev, ki se resno trudijo in za vsem sto-
rijo svojo dolžnost, da, ki storijo več, kakor morajo! To smo videli in čutili ob šolskem sklepu dne 13. julija t. 1. Kjer se dosegajo taki uspehi, kjer se deca tako navdušeno in zavedno vzgaja, kot v naši deški šoli -tam je sigurno pravo učiteljstvo na delu, četudi ni vse „najboljše!"
Iz Sevnice ob Savi. Preteklo v nedeljo, 15. t. m. ob 4V2- uri popoldne je priredil „Brežiški Sokol" v Sevnici javno telovadbo. Naproti so mu šli na kolodvor Sevnioani, člani »Brežiškega Sokola" v društveni obleki. Pri slavoloku v Sevnici je čakalo najmanj 1500 ljudi vrle Sokole in druge spremljevalce iz Brežic, Krškega, Raj-henburga in drugod, pozdravljajoč jih z gromovitim „Na zdaru, živili! V imenu trške občine je pozdravil vele-spoštovani župan g. Mijo Starki Sokole v daljšem iz bornem govoru. V imenu sevniških Slovenk pa je pozdravila Sokole gospodična Vera Ver-šec ter pripela na zastavo krasen trak in lipov venec, razumljivo, da v spremstvu mnogih krasotic. Navdušenje je bilo že pri sprejemu velikansko. Zakaj pa tudi ne, saj je bil pred nekaj leti tabor, na katerem so zborovali zavedni Slovenci v slovenskem trgu Sevnici ter še niso izumrli in trg Sevnica ostane, kakor je bil vedno in vedno slovenski. Ko so Sokoli korakali na telovadišce, sredi trga, se je sipalo raz okenj toliko šopkov, daje bila še ulica skoro ž njimi posuta. Po izborno izvršeni telovadbi vrlega Sokola se je vršila ljudska veselica na za to pripravljenem prostoru. Vse je bilo veselo, vse se je radovalo! Posebno je pa še omeniti izbornega, preciznega, iz duše v srce segajočega petja zbora „Brežiške Čitalnice". Zbor, kakor tudi njega pevovodja, župnik g. Mešiček, sta žela mnogo zaslužene pohvale. Potem smo se s prostora, kjer se je z vso navdušenostjo vršila ljudska veselica, podali v trg na vrt, tudi last gosp. Simončiča, ter izražali iskreno veselje nad krasno uspelo narodno veselico. Tukaj je govoril zopet navdušeno sevniški gospod župan M. Starki, kojega so Čili Sokoli vzdignili; potem starosta ^Brežiškega Sokola", g. dr. StraŠek, nadalje g. Kunej in mnogo drugih. Želja nas pa je bila "vseh, da se v kratkem zopet snidemo, kar se hoče tudi zgoditi. Gostilna g. Simončiča je že itak na najboljšem glasu, torej smo bili tudi mi dobro postrežem. Da se v kratkem vidimo. Na zdar!
Obrtni vestnih.
Razprava o  obrtni reformi.
Ko je dne 8. junija t. 1. prišla v poslanski zbornici razprava o obrtni reformi na vrsto v drugem branju, je velik del poslancev živahno pozdravil naznanilo predsednika o priČetku razprave. Smatralo se je to za dober in srečen omen. In res se nade prijateljev obrtne reforme niso izjalovile, dokaj gladko in brez zaprek so tekle razprave. Že dne 13. julija je poslanska zbornica končala drugo branje. Poslanska zbornica je razpravljala o obrtni reformi na podlagi poročila in sklepov permanentnega obrtnega odseka. Sklepi permanentnega odseka so bili plod kompromisa med obrtnim odsekom in med osrednjo vlado. Povsem ti sklepi niso zadovolili prijateljev obrtne reforme, ti sklepi niso bili všeč zlasti ne onim poslancem, ki so ob priliki te obrtne reforme hoteli pripraviti do veljave poglavitne zahteve malih in srednjih obrtnikov ter malih in srednjih trgovcev, hoteČ tako tudi v zakonu storiti vse, kar se da storiti v obrambo obrtnega srednjega stanu. S tem kompromisom pa tudi niso bili zadovoljni zagovorniki obrtne svobode, ki stoje Še dandanes na stališču, da je vsaka obramba obrta in trgovine z zakoni nemogoča in brezuspešna. Za sklepe permanentnega odseka je bila navzlic temu zagotovljena večina v poslanski zbornici, tembolj ker je vlada sama izrceno priznala, da bi v zmislu teh sklepov od poslanske zbornice sprejetemu zakonu ne odrekla odobritve. Nekateri poslanci, ki stoje v boju za izpre-membo obrtnega reda v prvih vrstah, prijavili so kot predlog manjšine k nekaterim sklepom permanentnega odseka svoje predloge. Ti predlogi se zlasti tičejo določb glede sposobnost-nega dokaza v trgovskih obrtih, nadalje razpredelitve obrtnih pravic ter določbo o dopustnosti in upravičenosti trgovcev, sprejemati naročila in jemati mero.
Razprava v poslanski zbornici je končana. In reči se mora, da so mali in srednji obrtniki ter mali in srednji trgovci z rezultatom lahko zadovoljni. Ne le da so bili sklepi permanentnega odseka sprejeti, v plenumu poslanske zbornice se je vsled agilnosti in odločnosti nekaterih poslancev celo posrečilo dobiti veČino za nekatere važne in dalekosežne izpremembe sklepov obrtnega odseka. Poslanska zbornica je namreč sprejela v treh primerih predloge manjšine obrtnega odseka in tako pomagala uveljaviti tri valne in  pomembne postulate
obrtnikov, oziroma trgovcev. Ta pridobitev pa ima tudi svojo senčno stran, bati se je namreč, da bi vlada ne pritrdila tem sklepom, ki segajo jako daleč in bi vsekakor provzročili velike izpremembe v gospodarskem življenju.
V naslednjem izpregovorimo na kratko o najvažnejših izpremembah, ki so zadele predloge obrtnega odseka v poslanski zbornici. Prva in najpomembnejša izpremba se tiče trgovskih obrtov.
Leta in leta so trgovci zahtevali, da se uvede po zakonu tudi za trgovske obrte sposobnostni dokaz. S tem so hoteli preprečiti, da bi vstopali v trgovino nesposobni ljudje, s tem postulatom so hoteli zabraniti, da bi bila trgovina tudi v naprej svobodno torišče vsakojakim elementom, ki so že drugod bezuspe-šno pokušali ustanoviti si eksistenco. Trgovina naj ne bo zavetišče in pre-skrbovalnica ljudem, ki so v drugih poklicih zaman poskušali svojo srečo. Vlada ni bila nič kaj dostopna tej zahtevi, no po dolgem zoperstavljanju je končno postala dostopnejša zahtevi ogromne večine trgovstva. Permanentni odsek je glede sposobnost-nega dokaza v trgovskih obrtih predlagal, da se sposobnostni dokaz uvede za detajlne trgovine z mešanim blagom, to je za trgovine, v katerih se prodaja na drobno brez omejitve vsakovrstno blago, ki je v prostem prometu in njega prodaja ni vezana na posebno dovoljenje. Nadalje je dona-šati sposobnostni dokaz vsem osebam, ki hočejo izvrševati trgovino s kolonijalnim, špecerijskim in materijalnim blagom. Za veletrgovino kakor tudi za trgovino, ki se omejuje le na gotovo stroko, vzemimo trgovino s platnom, rokavicami, pa tudi za trgovino z manufakturnim blagom bi po teh določbah ne bilo donašati sposobnost-nega dokaza. Jasno je za vsakega poznavalca trgovskega prometa, da bi bile take določbe kaj nedostatne, polovičarske. Kaj važne trgovske stroke bi bile izločene, vrhutega pa bi se dalo ob nekoliki spretnosti ogniti neprijetnim določbam in pričeti samostojno trgovati tudi brez sposobnostnega dokaza, izvzemši le tri blagovne stroke: špecerijsko, kolonijalno in materijalno. Sposobnostni dokaz bi bilo donesti z učnimi izpri-Čevalom in izpričevalom o saj dveletnem serviranju; z obema izpriče-valoma pa bi bilo dokazati vsaj 5 letno vporabo v trgovini. Absolventje trgovskih šol bi imeli izkazati se s primeno krajšo dobo serviranja. Ta predlog ni obveljal, marveč je poslanska zbornica sprejela oglašeni minoritetni predlog S tem je položaj glede sposobnostnega dokaza v trgovinskih obrtih bistveno i z-premenjen. Sposobnostni dokaz se uvede za vse trgovske obrte, v katerih se blago prodaja na drobno. Sposobnostni dokaz je enoten. Čim se je kdo izkazal s sposobnostnim dokazom, mu je moČ obrniti se v katerokoli stroko. Sposobnost se dokaže z učnim in izpričevalom o vsaj dveletnem serviranju. Skupna poraba v trgovini ali kontorski službi mora trajati vsaj šest let. Za absolvente trgovskih šol so določene olajšave, vendar pa morajo tudi absolventje višjih trgovskih šol izkazati se z vsaj enoletno trgovsko prakso. Sposobnostnega dokaza ni treba za trgovino z živimi živalmi, z odpadki, za trgovino s poljedelskimi in vrtnimi pridelki, z živili, za branj arije in kramarije v malih krajih, ako se prodaja brez pomožnega osobja. Te določbe so vsekakor jasnejše, in bi jih bilo tudi v praksi laže dosledno izvajati. Za mali in srednji trgovski stan bo pomembna pridobitev.
Druga važna izprememba, ki provzroči v proizvajalnih obrtih velik preobrat, se tiče § 37, ki govori o obsegu obrtnih upravičenosti obrtnikov. To mesto smatramo v obrtnem redu za posebno nevarno, ker utegne postati odločilno za usode cele obrtne reforme. Proti besedilu kakor ga je sprejela poslanska zbornica vsled mi-noritetnega predloga, se utegne razviti najljutejŠe nasprotstvo veleindu-strijalcev. Predmetna določba namreč prepoveduje obrtnikom, napravljati in izdelovati v lastnem podjetju ambalaže, ovoje in sploh za prodajo njih izdelkov potrebne pomožne priprave, ako je za izdelovanje teh treba rokodelskih spretnosti. Posledica tega določila je na primer, da bi pivovarne ne smele same izdelovati sodčkov. Pristavek „ako je za izdelovanje teh treba rokodelskih spretnosti" vsekakor predaleč sega. V interesu racij onal-nega obrtovanje je prav često, da se gotove pomožne priprave izdelujejo v podjetju samem. Za obrambo rokodelcev bi zadoščalo, da se izdelovanje omeji na potrebo lastnega obrata.
Tretja izprememba se tiče vprašanja o pravici trgovcev, sprejemati naroČila in jemati mero. Glede sprejemanja naročil in jenjanje mere obstoje ostra nasprot-stva. Obrtniki odrekajo trgovcem, zlasti trgovoem z narejeno obleko in s čevlji, »prejemati naročila za čevlje
in  obleko,   za  katero  sami jemljejo mero. Pogaj anja v obrtnem odseku o tem predmetu so  dolgo  trajala, naposled se je posrečilo,  zediniti se za modus, ki pa ni ugajal niti prizadetim trgovcem niti obrtnikom. V razpravi v plenumu je bil sprejet izpreminje. valni predlog, ki odloča v tem vpra. šanju na korist prizadetim1' obrtnikom, v prvi vrsti čevljarjem in krojačem! Sprejetje  tega predloga je obudilo ogorčenje med konfekcijonarji, ki se sedaj trudijo, da pridobe gosposko zbornico, da izpremeni predmetna do. ločila § 38. Zadevni paragraf določa: Imetnik trgovskega obrta kot tak ni upravičen, izdelovati  ali predelavati obrtnih izdelkov  ter  izvrševati po« pravila.   Upravičen  pa je sprejemati naročila na blago, ki ga je upravičen prodajati.   V to svrho  je upravičen, če ne  gre  za  rokodelske spretnosti jemati tudi mero, ali le pod pogojem, da izroča naročila v izvršitev upravičenim samostojnim obrtnikom. Z isto omejitvijo  je  tudi  upravičen, prevzemati premembe na blagu,  ki se je pri  njem  naročilo.   V prejšnem odstavku omenjena pravica, jemati mero. glede   Čevljarskih  izdelkov  ter onih .moških in otroških oblek, katerih izdelovanje pripada krojačem, imetnikom trgovskih obrtov kot takim ne gre. Trgovci ne smejo sprejemati popravil čevljarskega blaga in oblek, pač pa imajo pravico, da dado upravičenim rokodelcem v zvršitev one male premembe na blagu, ki ga prodajajo, ki so potrebne, da se prilagodi blago potrebi   kupujočih   strank.   Za one ženske   obleke,   katerih izdelovanje pripada    rokodelskemu krojaškemu obrtu, smejo v bodoče jemati mero le oni imetniki trgovskih obrtov, ki že od 1. januarja 1906 dalje izvršujejo trgovino z žensko obleko. Določbe tega paragrafa segajo daleč, in so take, da zlasti v trgovinah s čevlji in storjeno obleko provzroče popolen preobrat, če navedene določbe obveljajo, trgovine s čevlji sploh ne bodo smele več delati po meri  ter sprejemati popravila, pa tudi  trgovinam s storjeno obleko se znatno utesni obseg njih obrtnih pravic.
Glasovi iz Idrije.
črni general O s w a 1 d, ki je obenem vzor treznega in solidnega moža, je začel odgovarjati v „Slovencu" našim glasovom. Ako se kdo samo v mislih — z roko bi ne bilo tako ugodno! — dotakne pi1.-častitega gospoda hišnega posestnika in za vsakdanjo rabo kateheta Od-walda, že vzkipi njegova plemenita kri in zagovarja na dolgo in široko samega sebe. Seveda: samega sebe. ker ni pod solncem človeka, da bi se zavzel zanj. Črni general brez armade — kako se naj brani drugače, ako ne sam? Sam pozna najbolj svoje Čednosti, zato je lastni zagovor najboljši in najprimernejši.
Jedel in pil bo tudi za-naprej. Tako piše Oswald sam« sebi v sobotnem „Slovencu". To j# gotovo odkritosrčno priznanje, ki je velikega pomena za karakteristiko črnega generala in za razvoj S. L. S. Blagor Idrijčanom, saj pravi Oswald sam, da bo jedel in pil tudi zana-prej, kar in kjer bo hotel! Sedaj ni nobenega dvoma več da pridejo Idriji boljši Časi. Blagor Idriji in slava Oswaldu, ki je neomahljiv značaj: jedel bo in pil tudi zanaprej, kar in kjer bo hotel, pa naj pride, karkoli hoče. Od polne sklede in polnega vrčka ga ne spravi nihče. Oswalil ostane zvest svojim principom!
To je inteligentnost in humor? Pisali smo, da leži naša realka zlobnemu Oswaldu v želodcu. Kaj pravi na to Oswald? Čujmo, naj govori sam, kakor je to sporočil potom „Slovenca" strmečemu svetu: „Oswald ima še jako zdrav želodec, kar bi ne bilo, ako bi mu taka masa (namreč realka) ležala v želodau . . .tt To je tako fina ironija, tak utriaak bistrega duha, da je takoj aajjasaejŠe dokazana vsa visoka inteligentnost črnega generala. Zdrav želodec — in pa|to veliko poslopje! Ako bi bile iz mesa in bi teklo po vodovodni* ceveh pivo, bi ga Oswald že še prebavil, saj ima po lastnem zatrdilu jako zdrav želodec in bo jedel in pil tudi zanaprej — ali kdo naj prebavi realko, ki je zidana iz kamenja in opeke? Ne, ne, tega ne vzmore niti Oswald, zato mu bo obležala realka v želodcu še vnaprej Da bi mule ne pokvarila prevelikega apetita
Mestna realka v Idriji od leta do leta bolj napreduje. 9 prihodnjim šolskim letom bo otvorjen t> razred. MožjeJ ki so ustanovili ta razred, imajo lahko prijetno zavest, da so dali Idriji poroštvo za boljš* Čase in mladini priliko do temeljite vsestranske izobrazbe. Realne ved' nos ti imajo dandanes bodočnost, klft* sicizem bo služil v bodoče samo jN učenjakom. Vsak človek, ki mu u1
2. Priloga „Sloveoskemn Naroda" št 165, doe 21. julija 1906
ubila treznega premisleka politična strast in zaslepljenost, je od srca vesel, ko vidi lepo rast in lep napredek
našega  srednješolskega   zavoda. Ta razvitek je mogoč zavoljo tega, ker je  delovanje  učnega   osobja vzorno, požrtvovalno in navdušeno in zatorej uspešno.  Poroštvo do bogatih sadov, ki jih prinese mestu in mladini naša realka, leži toraj v nji sami. Ves njen ustroj   dela  s  plemenito   vnemo, z jasnim   razumom,  z blagim srcem. Starši naše učeče se mladine so učnemu osobju iz srca hvaležni. Vidijo njih   prizadevanje,   gledajo   lep moralni   in   umstveni  napredek svojih sinov dijakov, in oci jim gledajo veselo v bodočnost.    Veliko staršem so se že porosile  oči od globokega ginjenja, ko gledajo sina — dijaka, kako   se  sedaj   telesno   in duševno lepo   razvija,   ko   bi  moral sicer že služiti težki kruh kje v tvornici — brez bodočnosti. Vse pametno naše prebivalstvo   gleda   s spoštovanjem in ponosom,  tja gor k. belemu real-čnemu poslopju, ki odseva daleč naokrog,   prijazno   vabeč   mladino k sebi.   In   res  prihaja   mladina, ne samo iz Idrije, tudi z ostale Kranjske in s Primorskega.  Ko  bi imeli ugodnejšo zvezo z zunanjim svetom, bi je  bilo še več,  a vkljub slabim prometnim   sredstvom   raste število dijakov vedno  bolj. Krasni prostori, uslužnost  podpornega  društva, najmodernejša učila, mladi profesorji in učitelji  —  vse  to daje naši realki značaj  vzorno urejenega srednješolskega zavoda. In Idrijčani  to dobro vedo. Samo eden je, ki je organizoval zavržene individue proti naši srednji šoli, ki že mora biti vsakemu narodu med najsvetejšimi pridobitvami. To je Oswald. črni general brez vojske! Še pred ustanovitvijo je roval proti šoli, od ustanovitve sem pa piše in govori  proti  nji  —  skoro  bi rekli
— dan za dnevom. Ni sobote, da bi ne mrgolelo v „Slovencu" vse polno umazanih idrijskih „novic", ki prem-levajo eno in isto stvar ter nosijo ves pečat obrekovanja, škodoželjnosti in denuncijantstva in so torej karak-reristični odsevi  duše svojega avtorja.
— Koliko   osebnih  napadov je bilo že v „Slovencu",  to se ne da povedati.   Zdaj   napade   ravnatelja, zdaj tega, zdaj   onega.  Perfldnost za per-fidnostjo, ena bolj umazana kot druga, a vse z enim in istim namenom: Ako očrnim   pred   svetom realČno učno    osobje,    mu ukradem avtoriteto    in   škodujem zavodu! — Zakaj ? Iz golega sovraštva, in Črne klerikalne strasti!   In potem pride   Oswald   in   se   zagovarja v -Slovencu", da ruje proti realki zato, ker je davkoplačevalec! Tak zagovor bi se dal taksirati samo z neumnostjo! Toda  dobri  stvari ne  more škodovati klerikalna zlobnost.  Lahko zavira njen razvoj, provzroca poštenim in  vestnim   profesorjem in učiteljem morda kaj težkih trenutkov, ko vidijo, kako jim krade grda klerikalna lažnivost  in   zlobnost   dobro   ime in blati njih naporno, pošteno delo — a zavodu ne more škodovati! Ljudstvo, ki je izprevidelo, kolikega pomena je za našo mladino naša realka, se obrača od sramotilca in plačuje njegovo Sisifovo delo — z zaničevanjem.   —   In   naša   realka bo vkljub vsem njegovim naporom bolj in bolj napredovala in ostane, kakor je   bila   doslej,   tudi v bodoče naš ponos!
Tinče in „P odporno društvo". Neštevilnokrat je že blatil zlobni Oswald g. Valentina Lapaj-neta zaradi „Podpornega društva za realce", čeravno mu je znano, da ima ravno ta gospod veliko zaslug za omenjeno društvo. Predbacival mu je dobičkarijo, ker je prodajal društvu knjige, zraven pa seveda previdno zamolčal, da je g. Valentin Lapajne daroval društvu vsako leto 100 K, gotovo vsoto, ki je pri prodaji knjig ni zaslužil. Koliko je pa že žrtvoval za društvo zlobni Os-wald? Njegova podpora je obstajala le v tem, da je hotel uničiti realko. Hvala lepa za tako podporo! Pred kratkim je pisal, da postaja Tinče zopet bolj in bolj drzen, odkar prodaja knjige „Podpornemu društvu". To je najnesramnejša laž, ki jo vz-more le Oswald. Kolikor smo se informirali, g. Lapajne letos še ni prodal niti ene knjige društvu in je tudi ne bo. To ve tudi Oswald, pa je treba lagati, drugače bi mu bilo dolgčas.
Oswaldova kletev. Kmalu po ustanovitvi realke se je Oswald zaklel, da ne stori nobene stvari za realko, da ne bo bral nobene maše in sploh nič storil za ta zavod. In napadal jo je dalje. Enkrat pa se je vendar usilil realki; to je bilo pri pogrebu rajnega ravnatelja Pirca. Tu se je šlo seveda za denarce. Sicer pa ne pišemo zaradi tega denarja, to je postranska stvar; gre zato, ker je hotel sodelovati pri pogrebu moža, ki je zlobnega Oswalda zaradi njegovih napadov na realko zaničeval ravno tako, kakor ga zamčuje vsakdo,
Poziv.
Dne 12. avgusta t. L se odkrije ob 11. uri dopoldne v Postojni na glavnem trgu M. Vil-harjev spomenik.
K tej narodni slavnosti, katere spored se pravočasno objavi v listih, vabi podpisani odbor vljudno vsa narodna društva, Čitalnice, telovadna društva, gasilna društva itd., da se slavnosti korporativno, Če le mogoče z zastavami ali vsaj po deputaciji udeleže.
Posebnih vabil odbor ne bode razpošiljal.
Za sluČ j, da se odzove vabilu zadostno število udeležencev, priredita se posebna vlaka iz Ljubljane in Trsta.
Da se more za udeležnike vse potrebno preskrbeti, se obrača podpisani odbor do slavnih društev s prošnjo, da nam sporoče najkasneje do 5. avgusta 1.1., ali se udeleže slavnosti in vsaj približno s koliko člani.
V Postojni, dne 14. julija 1906
Odbor za M. V i 1 h a r j e v spomenik.
Josip Lavrenčič
predsednik.
poziv.
Dne 14 julija t. L bo leto, kar je v Novem mestu zamrl slovenski pisatelj Janez Trdina. Vse svoje žive dni je služil edino le svojemu narodu, kateremu je po svetil vsef svoje moči. Porojen v dobi, v kateri se takorekoč še govoriti ni dalo o narodni zavesti, se je poprijel svojega naroda z vso ljubeznijo. Že leta 1849. najdemo ga med slovenskimi pisatelji in od tedaj naprej do svoje smrti je ne prenehoma deloval na polju slovenske prosvete Trdina nam je prvi odkril zaklad narodnega življenja slovenskega, prvi je bil on, ki nas je opozoril na vrline in krasoto našega jezika.
Pokojni Trdina je bil pa tudi kremeni t, neupogljiv slovenski značaj, kateri se nI nikomur uklonil, mož, kot jih je med nami Slovenci zelo malo. Rajši je žrtvoval vse, kakor da bi se izneveril svojim načelom. Kot učitelj je navdu seval mladino za slovenstvo in slo-vanstvo, in to v časih, ko je še slovenstvo spalo spanje popolne narodne brezbrižnosti.
Ostavil je ogromno literarno zapuščino — ni pa ostavil imo vine. Če kdo, zasluži tedaj gotovo pokojni Trdina, da mu postavi njegov narod spomenik S tem se bode vsaj deloma izkazal hvaležnega svojemu velikemu pisatelju, velikemu slovenskemu mučeniku in vzor-možu.
Podpisana se obračata tedaj do slovenskega občinstva s pro šnjo, da naj po možnosti prispeva k temu spomeniku S tem poka žemo, da vemo ceniti svoje vel može, četudi smo majhen narod.
Prispevki, kateri se naj pošiljajo na notarja Aleksandra Hudovernika v Ljubljani, se bodo izkazovali v „Slovenskom Narodu".
V Ljubljani, 1. julija 1906.
Aleksander Hudovernik 1. r,
c. kr. notar. Ivan Hribar 1. r,
župan.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 21. julija.
— Volilna reforma In Jugoslovani. Pod tem naslovom je dr. Susteršič priobčil članek, v katerem se repenČi kot žaba v luži in s katerim skuša z umazano rjuho laži, zavijanja in le njemu lastne aroganoe prikriti svoje lumparije, katere je počenjal v volilnem odseku in drugod na Dunaju. Pomagalo mu to brez-zobno kričanje ne bode nič. Možicelj, ki je v volilnem odseku za tisti revni odpadek, za sedmi štajerski mandat glasoval contre coeur, temu ne
L«,1a   nil^Aa    TTArial     /1 (i     LiA   ia     a tnrnam
v resnici tudi ne taji, prizna, da za Koroško ni ničesar storil, izvali pa celo krivdo na narodne-napredne poslance, češ, ti bi bili tudi proti srcu dr. Susteršič,  lahko vse dosegli, samo da so za koroške Slovence le mazinec zavili.   Radi priznamo, da take oslarije še nismo kmalo Čitali, ker dr. Susteršič med vrstami sam pripozna, da sta mu Gautsch in Šukljetov prijatelj Bylandt Kranjsko  kar v žrelo vrgla „kajti ta je bila za njega hitro rešena". Kranjsko je dobil Susteršič v žrelo, zategadelj pa je vrgel Gautschu in Bvlandtu Koroško v žrelo ! To je bila kupčija! Na Kranjskem žrtvovana napredna  stranka pa naj   bi bila na to koroške   Slovence rešila — in še celo — contre coeur dr. Susteršiča! Dr. Žlindra naj  vendar ne misli, da mu bode slovenska javnost na take budalosti šla na limanice! Odgovornost za dotično  akcijo pade, kakor je to povsod tako, na tisto stranko, ki je najmočnejša in ki je stala na čelu. V tem slučaju je bila to stranka „lepega kluba", a da je akcijo klavrno rodila, o tem ni dvojbe. Ko je stala v volilnem  odseku Koroška v razpravi,   „contra-coeur-mož" niti svojega goltanca ni odprl,  in to je za tega političnega sleparja značilno! S  takim   človekom   se  ne bodemo dalje prepirali.   Samo konstatiramo, da seje poslanec Plantan v tem pogledu v volilnem odseku stokrat več trudil, nego  vsi   nasi   klerikalni poslanci! Dosegel ni nič — ker je bilo prej to
y
med vlado in dr. Susteršičem dogovorjeno ! Kakor pes na vladni verigi, se je dr. Susteršič nažrl kranjskih kosti, potem, ko je prišla Koroška na vrsto, je pa moral prebavljati in spati. Sicer se je pa ta politična kutja bal tudi vladnega biča! In prepričani smo, da bode tudi v bodoče, Če bode vlada zahtevala, vsikdar ponižno pod mizo zlezel! To je in bode zgodovinska resnica!
— Zakaj narodni Slovenci ne moremo biti navdušeni za vladno volilno reformo? Nekateri naši ljudje, zlasti oni, ki so malo socialistično navdahnem, ne morejo pojmiti, da se ne ogrevamo za vladno volilno reformo, s katero baje dobe Slovani pristoječo jim premoč v državi. Kakšna bo ta „slovanska premoč", nam pove odkrito in brez ovinkov „Arbeiter-Zeitung", ki piše z ozirom na Per-geltovo zahtevo v odseku za volilno reformo, da se da Nemcem na Če-Škem 58 mandatov, doslovno tako-le: „Der Pergelt'sche Antrag ist kein deutscher Anspruch, ist eine Felonie an der Wahlreform, ist ein Anschlag der Wahlreformfeinde. Die Deut-schen mogen wohl uberlegen, was sie nun unternehmen. Die Wahlreform, die den Deutschen 230 Mandate verschafft, also das deutsche Biir-gertum mit mindestens 200 Mandaten ausstatten wird, ist eine
der fruchtbarsten Taten ffkr das deutsche Volk in Oesterreicb. Sie sichert seine Macht, sie erbebt es znr ragenden Klasse des Staa-tes,  sie begrflndet seine Herr-
SChaftf sie ist fiir die in ihrem Besitze bedrangten, in ihrer Existenz auf eine feige Bun-desgenossenschaft angewie-senen Deutschen eine natio-naleGrosstat. . ." Tako „Arbeiter Zeitung"! Mislimo, da mora to priznanje socialnodemokratskega lista, ki vedno hinavsko naglasa, da nima baje vladna volilna reforma nobenega drugega namena, kakor dati ljudstvu pravico, vsakomur, ki ima le še količkaj narodnega Čuvstva v sebi, odpreti oči, da uvidi, kako velik Švin-del in kako grdo nasilstvo se uganja z volilno reformo. Dajte nam res splošno in enako volilno pravico, pa se ji ne bode nihče med nami Slovenci upiral!
— Govoriti ne puste. Tisti telički, ki so združeni pod kršČansko-socijalno zastavo v Ljubljani, so prišli včeraj na javni shod ter toliko Časa kričali in randalirali, da je bojazljivi vladni zastopnik shod razpustil. Shod ni bil razbit, temveč raz-puščen. To pa se na vsakem shodu brez truda lahko doseže, samo kričati, žvižgati in Časih umeten pretep inscenirati je treba. Po tem receptu
da morajo shod na vsak način onemogočiti, ker se dr. Susteršič radi svojega svinj arskega nastopa pri pogajanjih radi volilne reforme boji vsake javne diskusije! Pa mu nič ne bo pomagalo: politični svinjar ostane do konca svojih dni!
— Razporoka in ljubljanski Škof. Pod tem zaglavjem smo priobčili danes teden škofovo pismo, v katerem se zaletava v nekega moža in njegovega sina, očitajoč jima razne pregrehe. Pozvali smo obenem ta dva, naj povesta, kaj je na vsem tem. Nato smo prejeli od tistega moža in sina odprto pismo na „prevzviše-nega knezoškofa", v katerem sicer odločno, a veliko premehko zavračata „prevzviŠenega". Priobčujemo to pismo na drugem mestu in opozarjamo nanj svoje čč. čitatelje, da si bodo mogli narediti sodbo o postopanju našega „nadpastirjau, ki pobira razne storije po kaplanijah itd. in potlej na podlagi teh groznih storij poštenim ljudem čast krade in nerazsodne backe huj ska nanje. Mi za danes le toliko rečemo, da je bil škof že naprej prepričan, da ni vse res, kar so mu v Št. Vidu pravili o Ži-rovnikovem delovanju. Vendar je pa porabil priliko, da je udaril po možeh, ki nesebično in z velikim uspehom delata na prebujenje našega preprostega ljudstva. Udaril je pa zato, ker se ravno prebujenega ljudstva — boji. če bi bil on prepričan, da je vse res, kar so mu tisti lažnjivi šentviški možakarji natvezli, bi bil kar na kratko Žirovnike ovadil zaradi motenja vere, da bi se bila njihova krivda dokazala pred sodiščem. Toda
— nima poguma za to, ker ve, da se na svoje može ne more zanašati. Zato se je pa zavil v — „Škofijski list" !
— Ker on torej nima poguma pred sodiščem tema možema dokazati krivde, bi bilo možato, če bi on dal priliko, da ona pred sodiščem dokazeta svojo nedolžnost, t. j. da g. knezo-škof za nekaj časa odloži varni plašč imunitete kot Član gosposke zbornice, ter se pusti tožiti radi razžalj en j a časti. — čemo videti!
— Reklama za škofove zavode
V Št. Vidu. Klerikalci znajo z vsako robo barantati. Niso v zadregi pri barantanju z odpustki, z mašami itd. Tudi z reklamo za Škofove zavode niso zadnji. Na poti, ki pelje iz Št. Vida v škofove zavode, so postavili slavolok z napisom: „Dobro došli." Ta slavolok so postavili za dan, ko so pripeljali starši vpisat nove „fižo-larČke". Kdor se je peljal skozi Št. Vid, je ta napis lahko opazil na desni strani glavne ceste iz Ljubljane. Kakor čujemo, bodo o počitnicah hodili po vaseh profesorji iz škofovih zavodov in delali reklamo z bobnom in „renami". To je času in škofu primerno. Živio fižolarski zavodi, dobro došli tisti starši, ki v škofovo bisago nosijo!
— Koliko je vredna „Vzajemna zavarovalnica" v Ljubljani. Klerikalci vedno bobnajo in vabijo svoje pristaše, naj se zavarujejo pri „Vzajemni zavarovalnici", češ, da je to najboljša zavarovalnica in prava slovenska. Duhovniki s prižnic pripovedujejo, kdaj pride agent te zavarovalnice v vas, in silijo ljudi, da se morajo zavarovati pri njej. Koliko je pa ta zavarovalnica vredna, dokazuje dejstvo, da je škof svojo graščino Sinkov turn dal zavarovati pri zavarovalni družbi „Phonix" in ne pri „Vzajemni". Dokaj značilno ! „Vzajemna zavarovalnica" je dobra le za kmete in farovške svinjake, od katerih morajo kmetje plačevati zavarovalnino, za škofa je pa preslaba in se je obrnil na drugo, ki mu je gotovo stavila boljše pogoje.
— Ubogi Škof* „Domoljub^ piše o škofu, ki hodi birmovat po deželi: „Škof ne vzamejo niti vinarja cerkvenega denarja. Kar jim pa botri prostovoljno dajo, bi pa skoro sodili, da se jim vse umane, preden pridejo do smrti upehan spet nazaj v Ljubljano.tt Ubogi škof! Vse se mu umane po poti in do smrti upehan pride v Ljubljano! Mi bi le radi vedeli, kje se škof
— Kaplan BrajC je v „Slovencu" obdolžil Sorane, da so pesek kradli za veselico. Kako grda je ta laž, se vidi iz tega, ker imajo Sorani sami dosti peska, ne da bi ga bilo treba jemati drugod. Brajčevi pristaši goljufajo državo, toda Brajc teh goljufov ne vidi. Kako sovražen je ta človek, se tudi iz tega spozna, ker ni pustil postaviti mlajev na cesti, kjer je farovški svet. Vendar pa so mlaji stali vkljub Brajčevi jezi, ker celo medvodski župan obsoja to Brajčevo sovraštvo. Farovški hlev stoji prazen, ker Brajc nima nobene živine. Prosili so ga, da bi pustil v hlev djati konje zunanjih gostov na dan veselice, toda Brajc ni pustil tega. Lepa krščanska ljubezen! Lep božji namestnik! „Po delih jih boste spoznah," pravi sveto pismo. Brajca poznamo po njegovih delih, zato ga tudi po teh cenimo. Brajc je tudi pisal, da so mu vzeli mrežo za pesek sejati. Hej Brajc! Kdo pa je kupil mrežo? Morda vi? Mreža je last vseh župljanov, Brajčeva pa najmanj, ker ni dal nič zraven.
— Dr. Korošec grozi z razkritji izza kulis. Slovenski društvi v Mariboru in Celju ste pozvali slovenske državne poslance v odseku za volilno reformo, naj takoj začno z obstrukcijo, ako se Slovencem ne ugodi glede Štajerskega in Koroškega. Slovenske zahteve so bile odklonjene, a obstruiralo se ni! Kako to ? Dr. Korošec je uvidel, da njegov bratranec dr. Ploj kot hofrat ne more ob-struirati, strah ga je tudi pred socijaldemokrati, zatorej je silil v dr. Ploja, naj odloži mandat v odseku za volilno reformo, da bode Korošec zavzel njegovo mesto češ, da je še mlad in neustrašen, da od škofa ni zavisen, da se rdeckarjev prav nič ne boji! Toda častihlepni dr. Ploj se ni dal pregovoriti, da bi odložil mandat, dr. Korošec pa ni prišel v položaj, da bi mogel z dr. Susteršičem v odseku za volilno reformo obstru-irati, zato so bili Slovenci poraženi. Med bratrancema je nastal sedaj hud razpor, in dr. Mlakar, predsednik „ Katoliškega tiskovnega društva v Mariboruu je naprosil novoizvoljenega poslanca dr. Voušeka, da posreduje in poravna pogubni prepir med njima.
— Kdaj bodo štajerski slovenski državni poslanci iz „lepega kluba11 izstopili? Vsled resolucij, sklenjenih na shodih zaupnikov v Mariboru in Celju bi že morali to davno storiti; g a njim je volja njih preljubega vzor-voditelja več, nego volja volilcev, zatorej bodo storili ta usodopolni korak, ko bode sedanji državni zbor razpušČen!
— Zakaj je slovenski narod tako hud udarec zadel v odseku za volilno reformo? Po „Sloven-
skem Gospodarju" so učitelji krivi poraza. Po izgubljeni bitki zaradi mandatov na Štajerskem je nahrulil „Slovenski Gospodar^ slovenske učitelje, naj gredo med narod in odpro svoja lena usta. Vprašanje je: Ali je volilna reforma v sedanjem stadiju zavisna od volilcev aLi od poslancev ? Ali vodijo slovensko politiko duhovniki ali učitelji? Kakršni so poslanci, takšna bode tudi volilna reforma! Proti Nemcem in Lahom bi se bili borili, ne pa, da ubijate slovensko meščanstvo.
— Netaktnost. Ob Šolskem sklepu celjske nemške mestne dekliške meščanske šole si „ravnatelj a P raž a k (odkar je v Celju: Praschak!) ni mogel kaj, da bi ne dal duška svojemu „nemškemu" srcu, (njega oče češkega pokolenja, bivši krojač v Celju, niti nemški znal ni!) govoreč deklicam, češ „stets d e r deutschen M u 11 e r-sprache treu zu bleiben und nie zu vergessen, was sie der-selben verdanken"! — Ali Pra-žak misli, da so dekleta slovenskih staršev, ki v dobršnem številu — žal! — obiskujejo tudi ta zavod, postala pod njega vodstvom že kar
- Nemke?! Gospod direktor, pojte se učit malo takta ter ne bodite tako naivno — zaslepljeni!
— Shod zaupnikov sklicujejo koroški Slovenci v Celovec na dan 2 6. julija zdnev-nim   redom:    Razgovor in
i___
• _ _ j
forme in zaradi udeležit ve na tretjem slovenskem katoliškem shodu v Ljubljani. Koroški Slovenci so soglasnega mnenja, da nečuvenoga udarca nesrečnega izida glasovanja o Koroški v odseku za volilno reformo ne morejo in ne smejo vtakniti v žep!
— Ravnopravnost na železnici in  beljaško ravnateljstvo.
Kakor smo že zadnjo soboto poročali, so slovenski uradniki, ki so slučajno navzoči slišali nesramno in čisto neumestno umešavanje predrznega stotnika Teppnerja in je pomagali zavrniti, v preiskavi. Poleg tega je ta stotnik v p. ovadil stvar na glavarstvo, ker se ni pustilo, da bi on ukazoval na žel. postaji, ki je v prvi vrsti za potnike in kjer navadno menda ukazujejo žel. uslužbenci. Pa o tem o priliki. Danes nekoliko o preiskavi pri c. kr. žel. ravnateljstvu v Beljaku. Kakor smo zvedeli vodi to preiskavo inkvizitor vseh slov. žel. uslužbencev od Trbiža do Ljubljane neki, dr. Narrer, kije znan po svojem ultragermanstvu tudi kot uradnik. — Zanimive stvari vemo o tem zagrizenem doktorju, najzanimivejšo pa smo zvedeli prav pred kratkim: Ta Narrerje bil pr o vzr o čite lj, da so pred leti vrgli mirne slov. goste iz hotela Merau. Vedel se je baje kot besen in rjul kot zver napram ravno istim Slovencem, katere ima sedaj v preiskavi. In on je bil tudi uradnik tedaj. G. ravnatelj Proske, ali je bil tudi kaj v preiskavi radi tega kulturnega čina? Ali je morda to njegova kazen, da je sedaj preiskovalni sodnik nasproti ljubim mu Slovencem? — Seve z nami Slovenci se dela kakor se hoče! — Toda mera je polna! Apelujemo na slov. javnost, da govori z vsakim žel. uslužbencem na slov. tleh slovensko, da vsako nepravilnost objavi v časopisih in da se ne da zmerjati od žel. ulužbencev, šeprav so Nemci s „Krainischer Trottel". „d . . . Fink-, kakor se je to nekomu pripetilo na gorenjski progi (kje, pove neko sodišče na Gorenjskem.) Tu, g. dr. N., bi bilo polje za vaše delovanje, tu je polje g. ravnatelj, za strogo postopanje ! Po preiskavi govorimo naprej! Za danes sklepamo z rekom: Vi sejete veter, želi boste vihar!
— Goriški nadškof dr. Sedej
je bil do se daj tako miren in tih, da smo že mislili, da se je zgodil čudež V rimski hierarhiji. Mislili smo namreč, da je prišel na goriško škofijsko stolico pravi božji namestnik, ki misli in deluje po navodilih ustanovitelja krščanske cerkve: moje kraljestvo ni tega sveta. Tako smo mislili, a smo se varali. Pri dr. Sedeju se je le pokazalo, da je nekoliko diploma-tiČnega značaja, ker ni takoj zavihtel svoje krive palice, kakor naš gor-j ari s ki Tone, te muc se je dolge mesece pripravljal na svojo misijo. Ne morda na misijo, ki jo znači njegova palica in njegova mitra, temuč na izrecno politično misijo v smislu degeneriranega Kima. Sedaj je izdal dr. Sedej svoje prvo pastirsko pismo. Po dolgih pripravah sodeč bi bili pričakovali pač kaj temelj i tej šega, tako pa vidimo, da je goriški nadškof ves ta čas le proučeval ponesrečene načrte našega Toneta. V svojem prvem pastirskem listu namreč napoveduje, da namerava ustanoviti S pOmOČjO ljudstva malo semenišče z gimnazijo. Tedaj drugi Šent Vid, začelo se bo v goriški nad-škofiji isto odiranje „dobrega katoliškega ljudstva", kakor pri nas na Kranjskem. Iztirjaval se bo neizprosno škofov harač, prodajali se bodo odpustki in očenaši kakor v Lutrovi dobi, pestili se bodo reveži na smrtni postelji, zapretilo se bo duhovnikom loviti testamente itd. Z eno besedo, zavladala bo vsa tista cerkvena korupcija, ki dela našo deželo za strah in svarilo vsem prosvitljenim pokrajinam. Kakor pravi dr. Sedej v začetku svojega pastirskega pisma: „Česar ni nikdar upal in se dolgo bal, se je zgodilo", tako vzdihujejo lahko tudi goriški verniki. Njihov strah se je žal uresničil. Prišli so v roke neizprosnemu eksekutorju. Nadalje poziva dr. Sedej svoje vernike po zgledu  Bonaventure,  naj rujejo
proti zakonito ustanovljenim šolam, naj se udeležujejo nasprotnikovih zborovanj (a la „Mestni dom" v Ljubljani), naj se udeležujejo vseh volitev. „Ne pozabite, da je Vaša dolžnost, udeležiti se volitev!" Pri tem pa nič ne reče, naj volijo po svoji dobri vesti, ker je samo ob sebi umevno, da bodo morali voliti tako, kakor jim nadškof po svojih hlapcih zapove. Lepa perspektiva za svobodomiselni element na Goriškem! Dr. Sedej je začel sejati veter, žel bo vihar. In le dobro je, da je svoje nakane tako prostodušno izdal.
— Odgovor železniškega ministra deputaciji tržaških Slovencev radi napisov na postajah na tržaškem ozemlju. Včeraj sta bila sprejeta pri železniškem ministru Derschatti gg. dr. G r e g o r i n in dr. SI a vik, ki sta mu predložila in utemeljila znane pritožbe tržaških Slovencev proti izkljucenju našega jezika na postajah v tržaški občini. Derschatta jima je obljubil, da se bo ukrenilo tako, kakor odgovarja res ničnim odnošajem in zakonu.
— Promocija. Danes je bil na graškem vseučilišču promoviran doktorjem prava odvetniški kandidat Er-
nest Kalan čestitamo!
— Za zadružnega inštruktorja za Primorsko in Kranjsko je imenovan okrajni komisar B 1 o d i g, dosedanji zadružni instruktor v Gradcu. Njegov sedež bo v Trstu.
— Imenovanje. Okrajni glavar dr. E r n s t P i p i c je imenovan za nainestniŠtv enega svetnika pri name stništvu v Trstu.
Imenovanje pri železnici. Gosp. Jakob MaČus je imenovan def. asistentom pri ravnateljstvu c. kr. drž. železnic v Trstu.
— Poštna vest. Poštni oficijal g. Ivan Jun c v Ljubljani je imenovan   za   poštnega   kontrolorja v
Pulju.
— Odkritje Vilharjevega spomenika. Kakor je že na drugem mestu iz oklica pripravljalnega odbora za odkritje Vilharjevega spomenika razvidno, se spomenik slovesno odkrije v nedeljo, dne 12. avgustat. 1. Temelj za spomenik je že dograjen in v nekaj dneh se prične postavljati že sam spomenik. Slavnost odkritja spomenika je določena na nedeljo popoldne. Da bi bila ta slavnost čimbolj slovesna, bi bilo želeti, da bi se je udeležilo kar največ pevskih društev, ki jih tem potom vabimo na sodelovanje. Prijavijo se naj pripravljalnemu odboru v Postojni. Pri veselici bo sodelovala „Društvena godba". Dasi je odkritje spomenika takorekoč pred durmi, vendar je še dokai stroškov zanj nepokritih. Apelujemo zato vnovič na slovensko občinstvo, naj se z blagodušnimi darovi spominja čim najčešče Vilharjevega spomenika.
— Za Vilharjev spomenik je pevsko društvo „Slavec" oddalo danes upravništvu „ Slovenskega Naroda-* četrtino čistega prebitka veselice v „Narodnem domu", prirejene v delno korist gori imenovanemu spomeniku v znesku 79 K 96 vin. in preplačila (že objavljena) v znesku 40 K 20 vin., skupaj 120 K 16 vin. — „Slavec" je sicer določil to veselico že preje za svojo društveno korist, a je na poznejšo željo odbora za Vilharjev spomenik rade volje odmenil četrtino čistega prebitka za spomenik, ter s tem dal drugim društvom lep zgled!
— Darila za Vilharjev spomenik. Gospića Mankoč Ljudmila nabrala v Trstu; ona darovala 5 K, g. dr. Rybaf 5 K, gospa Bartel Marica 2 K, dalje g. Breze I Franc, Gra-dež, 2 K, si. pevsko društvo „Ko-šanau 15 K 80 v, si. posojilnica Senožeče 10 K, neimenovana v Postojni 10 K, si. občina Bukovje 10 K, g. Jurca Ivan mL, Gorenje, 5 K, g. En-gelmann nabral pri odhodnici g. c. kr. nadkontrolorja F. Kariša 45 K, si. čitalnica v Planini nabrala po gospi-cah Marici Benedek in Adeli Golob, in sicer so darovali gospodje Mejak Franc 5 K, dr. Skočir Josip 5 K, Chiautta Franc 5 K, Rihar Štefan 2 K, neimenovan 2 K, TrŠar 2 K, Kotar Leopold 1 K, Sare Primož 1 K, Kušlan Anton 3 K, Benedek Feliks 5 K, Pechaček 4 K, neimenovan 1 K, Kovšca Anton 5 K, Chrištof 2 K, Gartner 5 K, Dolenc Franc 4 K, Modrijan I. 2 K, Lavrič 2 K, Lenassi 2 K, Šemerl 1 K, Mrhar Franc 1 K, Globočnik 1 K, Novak 1 K, Winter 1 K, Grobner 1 K, N. N, 1 K, Sirca 1 K, Rovan 40 v, Hanusch 3 K, Prime 1 K, Martinčič F. 5 K, Mila-vec Jožef 3 K, Milavec Andrej 3 K, BenČan 1 K, Benedek Josip 5 K, gospe Ziherl 1 K, Udovič Alojzija 1 K, Verbič  2  K,  neimenovana gospica
1 K, skupaj 92 K 40 v, učiteljsko omizje pri g. Beletu na Unou dne 4. julija 12 K 24 v, gg. Domicelj Maks, Hanhart, Maurer in Modic po
2 K, skupaj 8 K, g. Nabernik Janez, c. kr. sodn. svet. v p., Ljubljana, 10 K, Čast. g. Žgur Ant., župnik, Brezovica,
3 K. Srčna hvala!
Odbor za Vilharjev spomenik.
— Iz poročila o mestnih ljudskih Šolah V Ljubljani povzamemo : Na prvi mestni petrazredni deški ljudski Šoli v Komenskega ulicah je poučevalo poleg naduČitelja 12 učnih moči; učencev je bilo koncem šolskega leta 564. — Druga mestna osemraz-redua deška ljudska šola na Cojzovi oesti: nadučitelj, 18 učiteljev in učiteljic; število učencev 782. — Tretja mestna petrazredna deška ljudska šola na Erjavčevi cesti: nadučitelj, 9 učnih moči, učencev 241. — Na mestni slovenski osemrazredni dekliški ljudski šoli pri Sv. Jakobu je poučevalo: Šolska voditeljica, 18 učiteljic in 1 suplent; učenk je bilo 1040. — Mestna dvorazredna ljudska šola na Karolinški zemlji je imela 126 otrok, med temi 60 dečkov in 66 deklic j poučevala sta nadučitelj in pomožna učiteljica. — Na obrtno pripravljalnih šolah se je poučevalo 276 učencev po 16 učiteljih. — Na mestni nemški petrazredni deški ljudski šoli na Erjavčevi cesti je poučevalo o učiteljev 227 učencev. — Na mestni nemški osemrazredni dekliški šoli na Erjavčevi cesti je bilo 461 učenk; poučevalo je poleg voditeljice 10 učiteljic.
— Ruski večer. PiŠe se nam: Ker ste blagovolili priobčiti imena igralk na ruskem večeru, si usojam prositi, da naznanite tudi imena onih igralcev, za katere je to mogoče, da se ne bo morebiti komu zdelo, da se zapostavljajo. Ta dva gospoda sta Vladimir Borštnik in Josip čeme, kot nositelja glavnih ulog.
— Slovensko zidarsko in tesarsko društvo priredi jutri, 22. t. m. točno ob štirih popoldne veliko vrtno veselico v restavraciji g. Val. Mraka „Pri novem svetu" Marije Terezije cesta. Za vsestransko zabavo in razvedrilo je dobro skrbljeno. SI. občinstvo, zlasti pa vsi prijatelji in člani društva, se vljudno vabijo na to prireditev. Keglanje na dobitke bode trajalo do večera, nakar se dobitki razdele. Vse podrobno je razvidno iz lepakov in vabil.
— S topovi se bo streljalo
jutri na Gradu, kakor nam poroča magistrat, med zlato mašo prelata Rozmana.
— Poroka. Danes ob enajstih dopoldne se je vršila poroka gospoda drja. Bogumila Senekoviča, c. kr. dež. vlade koncipista, sina gospod, ravnatelja Senekoviča, z gospico Olgo Hrenovo, hčerko graščaka in svetnika trg. zbornice gosp. Frana Hrena. Novoporočencema najiskrenejše čestitke !
— Poročil se je danes g. ing. Jaroslav Foerster z gospico Vido Gogola. Iskreno Čestitamo!
— Veliko utrinjanje zvezd bo
27. do 31. julija. Sicer se bo pa to veliko utrinjanje videlo še cel avgust.
— Že zopet nekaj iz Spodnje
Šiške. Spodnja Šiška je tako lepa in velika vas, kakršne gotovo ni na Kranjskem in tudi drugje malokje. A zapuščena pa tako, da nima svojega pokopališča, in da morajo svoje mrliče nositi skozi Ljubljano nekam doli v dolgočasno puščavo in tako daleč, da bi človek mislil, da gre čez mejo dežele. Kdo bode hodii tako daleč k pogrebom, svoje rajne obiskovat in grobe popravljat? Ta vas, ki je kakor že rečeno, tako velika in ki ima toliko lepega sveta na razpolago, ali bi se ne mogla potruditi do svojega pokopališča, tako da bi imela svoje mrliče doma v svojem lepem kraju pokopane. Seveda nekateri pravijo: Potem bi morali pa imeti svojo faro in duhovne. Pa to ni res, saj imajo tudi druge majhne vasi, kakor Stepanja vas, Vič itd. pokopališča brez fare in duhovnov. Tako naj bi tudi Šišenski občinski možje naredili, ker to je nujno potreba.
— Veselica v Sori in »Slovenec". Kakor je bilo že v ponedeljek na kratko omenjeno, je veselica gasilnega društva izpadla nad vse pričakovanje. Udeležila so se veselice sledeča gasilna društva: Spodnja Šiška, Št. Vid, Vižmarje, Dravlje, Tacen, Pirniče, Št. Jur pri Kranju, Stara Loka in Škofja Loka, v celem torej devet društev. 2 upijani sorske župnije so bili vzradošČeni nad toliko udeležbo bratskih gasilnih društev. Izdanih je bilo 654 vstopnic, nekaj ljudi je ušlo tudi brez njih, a ker so se dostojno vedli na veselici, smo jih pustili, čeprav so bili nekateriBraj-čevi pristaši med njimi. Skupno je bilo udeležencev z ognjegasci vred do tisoča. Kranjska meščanska godba je pridno in jako dobro svirala, sorski pevski zbor je zapel pet pesmi in vsi združeni pevci Štiri pesmi. Veselica je bila prav dobro aranžirana, akoravno je bilo toliko ljudstva. In s ponosom rečemo, da je bila to prava ljudska veselica.  Tu si videl poleg
starih, sivolasih kmetskih mož in žena mnogo gospode, ki se je neprisiljeno zabavala. Brhka dekleta so z največjo vnemo prodajale številke za srečolov. Dobitkov je bilo 340, nekateri med njimi prav lepi in dragi. Gospod Fr. Jarc iz Medvod je podaril kot darilo dragoceno stensko uro, gospa Josipina Jarc iz Medvod lepo stropno svetilko, gospod J. Jesih iz Medvod dva velika venca — klobas, gospod Novljan, pek v Medvodah, je spekel nalašč zato velikanski kruh v obliki srca in bila je še cela vrsta dobitkov, ki so vlekli, da so bile številke ob 6. uri že vse razprodane. Župnik Berce je prišel na veselico, kakor ga je že „Slovenec" prej napovedal. Sprejeli so ga v Sori, kakor sprejmo otroci svojega ljubljenega očeta, ki pride po dolgem Času zopet domov in na prošnjo sivolasih mož je gospod župnik Berce imel primeren nagovor, v katerem je govoril o ljubezni do bližnjega in posebno še z ozirom na gasilno društvo. Ljudstvo mu je prirejalo prisrčne ovacije in dvignili so ga krepki možje na rame, ko mu je med tem vse klicalo gromoviti „Živio Berce!" Vladala je povsod neprisiljena zabava in splošno je rekel vsak: „Ni mi žal, da sem prišel v Soro, zares so tukaj zbrani dobri in pošteni ljudje." Najhujše sovraštvo se je kazalo le tam, ko so se obmetavali s konfeti in so švigale vmes serpentine. Le žal, da je ura šla prenaglo naprej in da so začela odhajati oddaljenejša društva. Zadnji sta odšli gasilni društvi iz Škofje Loke in Stare Loke. Večina ljudi je še ostala na veselici in petje se je nadaljevalo na več krajih. Šiškarji so prepevali na enem koncu, na drugem so Ločani ubirali narodne pesmi. Zares se je izvršila veselica v najlepšem redu in vsak je šel zadovoljen domov. Da se je plesalo vr posebni sobi, to se razume, ker mladi ljudje si zabave brez plesa ne morejo misliti, in kdo bi jim pač zameril ?! Veselice so se udeležili razni gostje iz Ljubljane, Šiške, St. Vida, Smlednika, Pirnič, Preske, Rateč, Škofje Loke in celo iz dalnje Selške doline itd. Iz sorske okolice in Medvod pa je prišel vsakdo, kdor je le mogel. Neki star mož je rekel: „Od-kar stoji Sora, še ni bilo toliko ljudi naenkrat v Sori in kar pomnim, še ni bilo tako lepo, kakor je danes." To so besede priprostega kmetskega moža! V mraku se je užigal umetalni ogenj, veseliČni prostor je pa bil razsvetljen z lampijončki. Mir je bil ves dan vzoren, le zvečer je na cesti neki Brajcev pristaš kazal pištolo, a je moral takoj teči iz Sore. Ko je odšla godba, je pevski zbor iz Sore zapel še veliko lepih pesmi. Izreči se mora vso pohvalo temu zboru, ki, čeprav maloštevilen, zapoje jako lepo. Gostilniška postrežba je bila tudi v vsakem oziru popolna, za kar gre čast Starmanovi hiši Tako se je izvršila veselica, katero je skušal „Slovenec" z vsemi močmi preprečiti. Ni bilo treba orožnikov in vojakov, ni bilo najmanjše nerednosti razven tiste sitnosti Brajčevega pristaša. In kaj je delal Brajc ta dan, ko se je cela Sora veselila? čepel je v župnišču in kuhal jezo, katero je potem izlii v ponedeljkovem in torkovem „Slovencu". Udeležnike veselice prosimo, naj berejo ta dva „Slovenca", da se bodo prepričali, kako zna lagati tisti iz Sore, ki piše v „Slovenca". In kdo piše v „Slovenca4*, to ve v Sori vsak Otrok. Mi samo rečemo, da je ciganska sramota to, kar je pisal tisti dopisnik iz Sore v „Slovenca" pred in po veselici. Omenimo naj še, da so nekateri ljudje klerikalne stranke molili, da bi bil dež na dan veselice. Kakor smo uvideli, nimajo taki škodoželjni ljudje nobene veljave pri Bogu in to je razumljivo, ker Bog sovraži naglavni greh: nevošČljivost. Zopet po drugi strani je dokaz, kako skupno in v prijateljstvu žive ljudje v sorski okolici. Mlaje za veselico so dali kmetje iz Purgarta, Gosteč in Drage. DraŠki, sorski in dolski fantje so postavili mlaje. Darila za srečkanje so dali skoro v vseh hišah, če ne darilo, pa denar. Vence so spletla dekleta iz Ladje, Rakovnika in Sore. Srečke prodajale in stregle pri veselici so dekleta iz Svetja, Ladje, Dola, Rakovnika, Sore, Medvod in Drage. Posebno mnogo so pripomogli vrli Medvodčani z lepimi darili. Tako prijateljsko so pomagali povsod pri veselici. In kako je pisal „Slovenec" ? Ali ga je kaj sram? Če bi cigan, ki žlindro iz fajfe liže, tako lagal, gotovo bi po veselici nehal. „Slovenčev" dopisnik pa vedno še laže, posebno župnika Berceta ne more pustiti v miru. — »Dolenjski Sokol11 se pre-
srčno zahvaljuje tem potem za podporo in sodelovanje povodom veselice dne 8. t. m. Dolenjskemu pevskemu društvu, Ljubljanskemu Sokolu z načelnikom br. Drenikom, br. starosti Dr. Vlad. Ravniharju za krasni nagovor, br. Rudolfu Smoletu za prez-plaČno prepustitev prostora, spoštovanim damam za vezanje vencev, prodajo razglednic in drugih predmetov, darovalcem dobitkov ali zneskov za dobitke ter vsem ostalim p.
n. damam in gospodom, ki so na katerikoli način pripomogli k uspehu veselice. Na zdar! V Rudolfovem dne 19. julija 1906. Odbor.
— Kap je zadela med vožnjo
v Most na Češko prašičjega trgovca Jakoba Jakliča, doma iz Novih L ožin pri Kočevju.
— Smrt na cesti. Včeraj popoldne je na cesti v Šmarci pri Kamniku padel z voza 64 letni posestnik Martin Cunder iz Spodnjih Domžal, da je v par minutah umrl. Zunanjih poškodb ni dobil. Najbrž je bil Cunder  pijan in padel v spanju z voza.
— Umrl je v St. Petru na Krasu po dolgi bolezni trgovec in posesnik Ivan Špila r, star 80 let.
— Vozni red proge Jesenice-Gorica-Trst in nazaj. V ponedeljek se začne osebni in tovorni promet na novi železniški progi. Osebni vlaki vozijo po sledečem redu: I.) Jesenice-Gorica-Trst: 1.) Prvi osebni vlak odhaja ob 131 zjutraj z Jesenic, pride v Gorico ob 3*55 in v Trst ob 550; 2.) postni vlak odhaja ob 5 25 zjutraj z Jesenic, pride v Gorico ob 755 in Trst ob 9 55 dop.; 3.) brzo vlak odhaja ob 9 2') dop. z Jesenic, pride v Gorico ob 1142 in v Trst ob 120 pop. ; 4.) osebni vlak odhaja ob 235 pop. z Jesenic, pride V Gorico ob 519 in v Trst ob 7*2P zvečer; 5.) osebni vlak odhaja ob 7 05 zvečer iz Gorice in pride ob &*55 zvečer v Trst; 6.) brzo vlak odhaja ob (5 05 zvečer z Jesenic, pride v Gorico ob 8-15 in v Trst ob 9o-~> ponoči: 7.) osebni vlak odhaja ob 7* 15 zvečer z Jesenic in pride ob 9 45 v Gorico. II.i Trst-Gorica-Jesenice: 1.) poštni vlak odhaja ob 6.20 zjutraj iz Gorice in pride ob 9 09 dop. na Jesenice; 2.) brzovlak odhaja ob 615 zjutraj iz Trsta, pride ob 7 56 v Gorico in ob 1020 dop. na Jesenice; 3.) osebni vlak odhaja ob 640 zjutraj iz Trsta in pride ob 842 dop. v Gorico ; 4.) osebni vlak odhaja ob 835 zjutraj iz Trsta, pride ob 1049 v Gorico in ob 142 pop. na Jesenice; 5.) osebni vlak odhaja ob 12*55 pop. iz Trsta, pride ob 3* 10 v Gorico in ob 6 00 zvečer na Jesenice; 6.) brzovlak odhaja ob 305 pop. iz Trsta, pride ob 446 v Gorico in 711 zvečer na Jesenice; 7.) osebni vlak odhaja ob 6*40 zvečer iz Trsta, pride ob 8*53 v Gorico in ob 11 36 ponoči na Jesenice. Vožnja stane: Jesenice-Trst poštni vlak za III. razred 470 K, za H. razred 8 10 K in za I. razred 13 50 K; brzovlak za III razred 640 K, za II. raz. 1170 kron, za I. razr. 18*90 K; Jesenice-Gorica: poštni vlak III. raz. 280 K, H. razred 5 10 K, I. raz. 8*40 K; brzovlak III. raz. 390 K, II. 7 30 K in I. razred 1170 K.
— Nadučitelj, ki spoštuje svoj
Stan. V neki občini na Dravskem polju je bil dne 29. maja t. 1. nadučitelj predsednik, kaplan pa, ki je obenem amater-fotograf, član volilne komisije za volitev državnega poslanca. Dolgčas jim je bil, ker so sedeli ves dan, kaj početi? „Dajmo se slikati, napravimo kandidatu Korošcu posebno veselje!" vzklikne in predlaga nadučitelj. Z navdušenjem sprejeto. Sliko je nadučitelj osebno izročil novopečenemu poslancu v Mariboru. V tisti občini so oddali trije učitelji svoj glas, Rebek pa je dobil samo en glas!
— Duhovniki vzor zmernosti.
Znana stvar je, da so naši precastitl na leci najstrožji abstinenti, v praksi pa najpožresnejši ljudje. Zares ganljivo in zan'mivo je opazovati življenje in trpljeuje teh božjih namestnikov glede pojedin. Deset enih in istih duhovnih posod je od 12. do 29. junija t. 1. povodom birme spravilo v svoj blagoslovljeni želodec nič manj kakor sedem imenitnih pojedin! Slovenski drž. poslanci, podvizajte se z izboljšanjem duhovniških plač, siromake duhovnike že silno tare veko-večni glad!
— G. M. LeVStik, učitelj na okoliški Šoli v Celju nam je poslal na svoječasno notico „Malenkostni gospodje učitelji" sledeče pojasnilo: Ni res, da bi se bil jaz drl na glas „Škofa moramo sprejeti", čemur ravno so se vprli drugi učitelji. Res je le, da se je v dotični lokalni konferenci govorilo samo le o spremljanju otrok naše šole v cerkev in nadzorovanju teh med izpraševanjem iz verouka ob navzočnosti knezoškofa; da sem jaz posegel v ta razgovor šele tedaj, ko so se že drugi učitelji odločno uprli kateheto vi želji in da se pri tem razgovoru nihče ni drl ter tudi jaz nisem govoril glasneje od drugih navzočih. Ni res, da občujem v novejšem Času prav pridno s pripadniki umazanega „Slovenca" in kujem ž njim vse mogoče načrte. Pač pa je res, da ne kujem, če se ravno slučajno snidem s katerim izmed označenih gospodov, z njimi prav nikakršnih načrtov. Ni res, da bi se bil kdaj potegoval z vso vnemo za vpeljavo nemškega učnega jezika v višje razrede naše šole. Res je samo, da sem le svetoval v neki lokalni konferenci, naj bi se — in to samo v najvišjem razredu poučeval   razen nemščine  le še eden
medmet v nemškem jeziku, ker je v sedanjih rasmerah večja spretnost v ^eiiišeini absolventom naše šole bodisi radi prestopka v gimnazijo ali mehansko šolo, bodisi radi vstopa v Imovino ah* obrt vsekako potrebna in fcer bi bilo pričakovati, da bi kmetje iz celjske okolice ^otem morda rajši pošiljali svoje sinove v naš zavod in ne T nemško mestno šolo, kakor se odi v toliki meri dosedaj z izgovorom, da se pri nas premalo uči nemško. Op. uredništva: To pojasnilo je precej jasno pritrjevanje temu, kar smo mi pisali.
— Zadnje deževje je napravilo v
Halozah, posebno zgornjih, strašno Škode ker se je na mnogih krajih zemlja vdrla. Celi deli goric, kakor fcadi njiv so uničeni in v premnogih jraiih je zemlja zasula ceste in pota. V ioboto 14. t. m. je bila velika povoden po vsej Dravinski dolini, ki je odnesla brvi in mostove ter napravila ogromno šuode. Skrajni čas že je, da n se Dravinja vendar enkrat regu-irala.
— Nevaren vlomilec areto-pan, V Gradcu so aretovali kakih 25 et starega človeka, ki trdi, da je Ivan Š p a r a š z Vrhnike doma in sedlar-ki pomočnik. Našli so pri njem sa-nokres, ubijača in veo* vlomiluega orodja. Sumnijo, daje šparaš v zve-
z raznimi vlomi, ki so se izvršili zadnji čas v Gradcu.
—■ Nagla smrt. V Gorico je prijel k otvoritvi vlaka izFoljana v Fur-anijo SO letni veteran Matej Pojanec. S"a sredi ceste se je pa naenkrat zgrnil in predno so ga prinesli v bol-ico, je umrl.
— Z nožem v hrbet je zabo-lel Lah D o n d a v Gorici 261etnega
v a n a Pahorja iz Dola. Donda e nalašč začel prepir na cesti. Na->adalca so zaprli, Pahor je pa moral 7 bolnico.
— Vinarsko in gospodarsko
irnštvo" se je ustanovilo v Komnu la Primorskem in bo od 56 litrov laprej razpošiljalo kraško in vipavska -ina. Društvo ima tudi gostiln s pre-oČ-išci. Opozarjamo na zadevni da-lašnji inserat.
— Po Židovsko. Mestna policija e prijela predvčerajšnjim 381etnega lida Davida Ledererja, ki je krošnja-il po mestu in prodal neki stranki
metre slabega sukna za 4 m. Ob-instvo naj bode previdno in naj ni-ar ne kupuje od krošnjarjev sukna, er s tem ni tukaj nikomur dovoljeno rošnjariti, kdor pa to dela skrivaj, Laj bodo stranke uverjene, da jih »ode Zid gotovo ogoljufal, bodisi pa e pri meri, ali pa pri kakovosti in eni blaga.
— Iz blaznice na Studencu je
eeraj pobegnil umobolni Franc Pet-
— Prezaupljiva je posestnica rančiška Hrastarjeva iz Sela pri Mirni
1. Ko je včeraj popoldne pripe-ala na trg fižol, jajca in perutnino, ) na trgu naprosila dva mlada dečka, a bi toliko časa na njene reči pazila, apripelje še z dolenjskega kolodvora nec masla. Dečka sta prošnjo usli-aia in Hrastarjeva je šla mirno dušno vozičkom po maslo. Komaj pa je dšla, že sta začela dečka kupčijo ama na svojo roko. Fižol, katerega Hrastarjeva ne dala izpod 30 vin., a prodala po 20 vin., jajca pa sta ajala po 4 vin. Misliti si je lahko, ako so se gospodinje drenjale okoli lladih prodajalcev in nobena ni ho-ala znmuditi prilike nakupiti jajc in žola po ceni, ki je na trgu že dolgo &sa ni bilo „Se meni, še meni,u so )ile in molile dečkoma denar. Tako bilo hitro prodanih za 12 K jajc i več litrov fižola. V tem, ko sta sčka delala „kšeftu, pa zagledata, da 'rihaja nazaj Hrastarjeva z maslom 1 ko bi trenil, je bilo konec kupčije ] sta jo paglavca z izkupičkom podala, kolikor so ju nesle pete. Upajo, a pridejo zvitim paglavcem kmalu a sled.
— Neurje. Danes ponoči so bili tenda v Olimpu pri delu vsi bogovi i tudi stari Hefajst jim je moral polagati, kajti bliskalo, grmelo in tre-alo je, da je bilo kaj, med tem pa lil dež,  kakor bi ga  bil zlival iz
&fa. Okoli Četrt na 2. je udarila :rela zaporedoma v hišo na Karlovci cesti št. 30, ki je last soproge c. ■• deželnosodnega svetnika gospoda avčnika, a k sreči ni napravila po-ebne škode, le pri podstrešnih stanovih je napravila nekaj lukenj in 1(ii nekaj opeke je padlo raz streho, frela je pokvarila tudi v isti hiši se lajajoči policijski stražnici telefon 1 električno luč. V hiši stanujoče :raake so se silno ustrašile in so bile "gto vse pokonci. Tudi drugod je apravila strela pri telefonskem in ektričnem omrežju nekaj zmede. Tudi j"oti 9. mri zjutraj se je vlila močna !°ka, a se je kmalu izlilo. Tema je .* taka, da so morali po mnogih lsarnah prižgati luči.
~~~ Javno nasilstvo. Snoči okoli • ure so šli po Dunajski cesti tipski vajenec Emanuel Žagar, strunski vajenec Viktor Golob in sli-pomočnik Ivan Merlak. Ko pri-J° do „Bežigrada", pridrvita z dvo-
rišča delavca Ivan Markun in Andrej Fink in zaupijeta: „Smrkovci spat." Markun je bil oborožen z desko, s katero je udaril najprvo Žagarja pod levo koleno, potem pa je hotel še Merlaka, a ga ni dosegel. V tem, ko je Markun rogovilil z desko, je Fink obdelaval s pestjo Goloba tako, da se mu je vlila kri iz nosa. Ko je prišla iz hiše št. 52 tamošnja gostil-niČarica pogledat, kaj se na cesti godi, je Fink hotel udariti tudi to, a ker je ni zadel, je začel iskati po žepih nož. Napadenci so hiteli potem v Schmidtovo gostilno, delavca pa sta jih zunaj pričakovala. V tem je prišla policija in napovedala surovežema aretovanje. Oba sta se šiloma uprla, a slednjič sta se morala vendar udati in iti v zapor. Markun in Fink sta bila oddana c. kr. deželnemu sodišču v preiskovalni zapor.
— Izgubljene In najdene reči.
Gojenec trgovske šole Pavel Maver je našel Na razgledu žensko ročno torbico, v kateri je bilo nekaj volne in dva ključa. — Sprevodnikova soproga ga. Frančiška Jančigajeva je našla srednjo vsoto denarja. Oboje se dobi na magistratu.
— Velik vojaški koncert se vrši jutri popoldne ob 4. uri na K o -s 1 e r j e v e m vrtu. Vstopnina prosta.
* Najnovejše novice. Velike
poplave so imeli zadnji teden v notranji Japonski. Utonilo je jako mnogo ljudi. Škoda znaša več milijonov. V Matsunsotu je 4000 poslopij pod vodo.
— Umrla je soproga bivšega indijskega podkralja C u r z o n a.
— Izgajanje Židov iz Galicije. Politične oblasti v Galiciji izganjajo po vrsti židovske rodbine, ki so se svojeČasno priselile iz Rusije, dasi so nekatere živele že po 30 let v Galiciji.
— Papež se je zastrupil, ko se je pri pisanju po nerodnosti zbodel s peresom v palec. Na palcu so ga morali brž operirati, da se ni kri naprej zastrupila.
— Nadškof v Zadru dr. Dvornik je dobil dostojanstvo tajnega svetnika.
— Za nove železnice v Srbiji zahteva minister javnih del od skupščine izrednega kredita 2,600.000 kron.
— Potres. V Teksasu je bilo od zadnje nedelje 52 potresnih sunkov. Mesto Socorro, ki je štelo 3000 prebivalcev, je v razvalinah.
Telefonska m utmm
poročila.
Dunaj   20. julija.   Kriza v odseku za volilno reformo je končana. Danes se je namreč   završila v   odseku raz prava o Češki  Vsi ministri so bili danes navzoči v parlamentu. Ministrski predsednik je imel te kom  dopoldneva posvetovanje z raznimi poslanci. Dasi je bila seja napovedana že ob desetih, veodar se je začela šele ob V* 12 uro. Pri razpravi so govorili dr. Ivče vic, S tein in Choc.   Ob dvanajstih se je seja prekinila. Po odmoru je stavil posl. Locker v splošnem predlog, naj se da Češki 130 mandatov in sicer  55  nemških in  75 če šk i h, Moravski pa 49 in si cer 30 čeških in  19 nem šk i h.   Isti   poslanec   je predlagal, naj se število mandatov poveča za Galicijo za 4,   od katerih   dobe  3 Po ljaki in enega Rusini, na Tirolskem za 3 — dva nem ška in 1 italijanski, na Sta, jerskem   pa   za  1 nemški mandat   Proti  temu  predlegu sta govorila Ferri in Kramaf. Na  to  se  je  vršilo glasovanje. Lockerjev  predlog   je bil sprejet z 28 proti 19 glasovom. S tem je kriza v za devi volilne reforme rešena ter   zagotovljeno,   da se bodo bodoče volitve vršile že na podlagi novega volilnega reda.   Odsek ima še raz pravljati o Moravski, Tirolski, Galiciji in Štajerski.   Glede zadnjih dežel bo reazumiral svoje prejšnje sklepe.   Toda v teh zadevah bo razpravljal šele v jesenskem za sedanju, ker se je sedaj odgodil do jeseni.
Petrograd 21 julija. Vlada je baje sklenila preprečiti obeio-danjenje proklamacije, ki jo je sklenila duma izdati na narod v zade i agrarnega vprašanja. Vladni organi so obvestili vse tiskarno,
da iih takoj zapro, ako bi katera od njih hotela prevzeti natisk pro klamacije.
Petrograd 21. julija. Urednike naprednega lista „Misi" je policija aretovala in jih vtaknila v zapor. To se smatra kot začetek nove reakcije.
Moskva 21. julija. Zveza kmetskih železniČarskih in drugih društev je sklenila, da stopi v slučaju, da bi vlada morda hotela z represalijami ugonobiti dumo, v stavko in mirnim potom skliče konstituirujoČe zborovanje.
Kodanj 21. julija. Pri Ran-kenbordu je neki neznanec v ku-peju napadel dva potnika 1. razreda, oddal dva strela in hotel iz potnikov izsiliti denar. Ko so prišli napadenima na pomoč, je zločinec utekel. Vendar se je ljudem posrečilo ujeti storilca. Piše se Hardenstein
Pariz 21. julija Na predlog vojnega ministra je bil Drevfus izvoljen za vitaza, Targe pa 2a oficirja častne legije.
Gospodarstvo.
Tržno poročilo.
Žitni trg za tekoči teden nima zaznamovati bistvenih izprememb. Žetev se pridno nadaljnje, poročila ostajajo slej kot prej ugodna, ne morejo pa več vplivati na ceno, ker je že najboljša letina v kurzih po cela izrabljena. Fluktuacija je vsled tega domalega dan za dnem tako majhna, da ni, da bi o fluktuaciji sploh mogli govoriti. Agrarci so po sedanjih cenah prišli do meje, koder so produkcijski stroški enaki ponuđeni ceni. Nadaljna redukcija, posebno pri pšenici, je vočigled temu bržčas izključena ter nam je odslej bržčas računiti le s po viski, ki jih vsak trenutek lahko provzroče najrazličnejši momenti.
Pšenica se ves teden ni nikamor ganila. Ponudbe niso silne, predvsem, ker se poljedelci intenzivno pečajo z žetvijo — konzum pa se preskrbljuje tudi le z najpotrebnejšim, ker ob Času mlačnosti sploh nima navade nakupovati večjih množin.
Koruza ima nekam večji konzum, zato so se tudi cene tekom tedna ojaČile za 5 do 10 h.
Oves se nahaja še vedno na najvišjih cenah in ga niti po teh ni dobiti. Tako temeljito izpraznjenih zalog menda Še ni bilo, zato tudi ni pričakovati, da bi imeli v novi kampanji ovsu običajne normalne cene, marveč morajo ostati dokaj nad nor-malo.
Kava vzdržuje trdno ceno, da-siravno je dokazano, da bo letina prav dobra — zato pa je nemogoče, da bi ta trdnost dolgo trajala.
S1 a d k o r notira cene enako cenam prejšnjega tedna, odjem je srednji.
Riž tendira trdno
Špirit enako prejšnjemu tednu.
Petrolej ostaja na neizpreme-njeni ceni.
Jedilno olje se nagiba kvišku.
Mast in slanina vzdržujeta trdne cene, ki nagibajo kvišku.
Gdprto pismo*)
prevzvisenemu gospodu knezoškofu
dr. Bonaventuri Jeglič
v Ljubljani.
Spolnil se je Vaš ukaz in raz lec kranjskih cerkva se je „prav počasi in ra/.ločno prebralo in pojasnilo" Vaše, „0 sv. zakonu" namenjeno „ Vernikom zoper krive preroke" naslovljeno pismo z dne 7. junija 1906, ki je bilo prioh-čeno v ^Ljubljanskem Škofijskem listu* št. IV. t. 1.
Prebralo se je navedeno Vaše pismo par dni potem ko je rSIovenecw v št. 131. pod naslovom „Žirovnikov cvet in sad v St. Vidu nad Ljubljano" dne 9. juuija t. 1. pisal o ravno tej stvari in naju tam imenoval 8 polnim imenom.
Oponašate nama v svojem navedenem pisma, da vabiva k predavanjem mladeniče in može s hudobnim n a -m e n o m 7 med dobre uanke pomešati laži, zmote, krivoverske n a u k e , ter jim jih vcepiti v srce, ne da bi sami vedeli kdaj.
Najino vljudno obnašanje napram duhovnikom imenujete „dobrikan je"; to pa, da hodiva k sv. maši pa imenujete samo prekanjen o s t, da bi soobčane lažje premamila.
»Bežite proč od njihtt kličete ter poživljate starše, naj pazijo Da svoje sinove, da se ne izgube! „Ako jim je mar neumrjoča du&a, naj stopijo na noge zoper taka prenevarna
nja
tu
Očitate nama, da sva med koristne stvari mnogo  krivih,  da, celo
•) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
kriv o verski h naukov vpletla in imenujete najino postopanje kačje zvijače.
Sami pravite v svojem pismu, da ste to zvedeli v mali družbi dne 6. junija t 1.
Da boste vedeli, da Vas je ta družba popolnoma napačno podučila in Vas hudo zapeljala, da se boste zavedali, da ste z oOiavijcnjem svojega pisma z dne 7. junija t. 1. nama kratili čast in poštenje ter nama delali krivico, Vam kratko odgovarjava sle deče :
Vse dostojne ljudi, ki poznajo najino življenje in delovanje kličeva na pričo, da sva osnovala predavanja za najine učence s čistim namenom, pomagati jim do lepšega in boljšega življenja. Ta predavanja se redno vrfce že vsaj 6 let. Šest let pa že iščejo hudobni ljudje povoda, kdaj in kje bi naju črnili. Ia sele sedaj so našli povod tožbe, ko se nisva podpisala zoper razporoko in nov šolski in učni red.
Vse najine učence kličeva na pričo, da nisva nikdar učila krivoverskih naukov, laži i n z m o t. Pač pa sem podpisani dr. Žiro mik pojasnil vso zadevo s pravniškega stališča šele potem in za to, ker so se ljudstvu na ne kem shodu glede razporoke pripovedovale pravljice, kakor n. p>r, da bo po novi postavi mož poljubno vsaka 3 leta ženo menjal itd. Moja pojasnila so bila torej samo stvarna pojasnila brez vsakega proti-verskega značaja.
Kdor govori drugače, ne govori resnice- Zato pa imava glede Vaših očitaui čisto vest ter lahkim srcem prepuščava sodbo o najinem delovanju vsem poštenim in razsodnim ljudem.
S posebnim spoštovanjem
Janko Žirovnik.
šol. voditelj.
Dr. Janko Žirovnik,
odvet. kandidat. V St. Vidu pri Ljubljani, 19. jul. 1906.
Odprto pismo
anonimnemu dopisniku ,,R. B.", notice „gosiilna na ljubljanskem kolodvoru11, izšle dne 10. t. m. v št. 29 „Našega Lista".
Nimam namena niti časa, da bi z anonimnimi dopisniki po Časnikih polemizoval, vendar hočem slavnemu občinstvu resnici na ljubo napad na svojo restavracijo predočiti v drugi luči, kakor imenovani g. dopisnik.
Kot najemnik restavracije na tukajšnjem južnem kolodvoru sem zavezan v prvi vrsti imeti v splošno korist potujočega ljudstva natakarje, ki so zmožni razen nemščine tudi kakega slovanskega ali drugega jezika, da je mogoče ustreči potnikom kateresikoli narodnosti. Kako pa je g. dopisnik naletel ravno na takega natakarja, ki ne ume slovenski, mi ni znano, ker žalibog ni mogoče dobiti dovolj uslužbencev, da bi bili razen drugih jezikov smožni tudi kakega slovanskega jezika in se moram zadovoljiti s številom, ki ga imam.
Ker se pa g. dopisnik na tako podel način zaletava v mojo osebo kot restavracijskega najemnika in mi očita narodno strankarstvo, je pa namen oČividen, da me hoče pred si. občinstvom in potniki edino le blatiti in mi delati materijalno škodo.' Vedeti mora, da mora biti meni kot gostilničarju vsakatera oseba, kateresikoli narodnosti, enakopravna, ako hočem vsakemu ustreči po želji.
Ako bi se bil g. dopisnik, ko je videl, da se njegovi želji ni takoj ustreglo, obrnil na drugega natakarja v slovenskem jeziku, bi mu gotovo ne bilo treba odpotovati žejnemu ali lačnemu, ker je vsakomur znano, da imam precejšnje štsvilo natakarjev in bi mu postregli bodisi tudi v madžarskem ali kakem drugem v naši monarhiji običajnem jeziku.
Moja narodna zavednost je splošno znana še izza časa mojega večletnega službovanja v hotelu 7,Lloydu, tedaj tudi to, da ne uganjam nikakega strankarstva, še manj pa, da delam razliko med narodnostmi. Radi tega bi se bil g. anonimnik, ako mu je bilo na tem, da bi bil samo postrežen in bi ne iskal edi-nole škodoželjnosti, lahko obrnil naravnost na mojo osebo, ker sem vedno radovoljno vsakemu na razpolago, in gotovo bi mu bilo povsem ustreženo.
Najmanj utemeljeno pa je očitanje o številnih pritožbah o moji restavraciji. Z mirno vestjo lahko potrdim, da mi dosedaj še niso znane take pritožbe, akoravno sem že četrto leto v splošno zadovoljnost najemnik restavracije in upam tudi v prihodnje, da ne bo nikakega povoda upravičenim pritožbam.
Toliko v mojo obrambo nasproti slavnemu tukajšnjemu in potujočemu
*> Za  vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa s»kon.
občinstvu proti anonimnim napadom
v „Našem Listu".
2659
V Ljubljani, dne 21. julija 1906.
Josip Schrev,
restavrater.
Razširjeno domaće zđr»v«#o. Vedno večja povpraševanja po „3Ioll-oveni francoskem žganju in dokazujejo aspefim vpliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti uteSujoče, dobro znano antirevma-tično mazilo. V steklenicah po K 190. Po postnem povzetji razpošilja to mazilo lekarnar A. 310LL, c. in kr. dvorni založnik na DUNAJ1, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 4 31—10
Se dobi tjovsod I
885 neobhodno potrebna zobna C-eme iy
vzdržuje zobe čiste, bele in zdrave
Postavno varovano.
V mu h o ponarejanje lu ;>«>-
nutihkovanje kaznivo.
Edino pristen je Thierryjev balzam
le z zeleno znamko „redovnica" Sfaroslnvno, neprekogno
(iroti slabemu prenavljanju, krčem
želodcu, koliki, kataru, prsnim boleznim, influenci itd. itd. Ona 12 majhnih ali 6 dvojnatih Bteklenic   *li 1   velika specialna steklenica   a    patent, zamaškum K 5'— franko.
Thierryjevo centifolijsko mazilo, povsod znano kot non plus ultra
proti vsem še tako starim ranam vnetjem, ranitvam, ab-•cesom iu oteklinam vseh vrst. Cena: 2 lončka H il 80 ae pošlje la proti povzetju ali denar naprej.
Lekarnar A. Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Brošura a tisoči originplnih zahvalnih pisem pratia in franko
V zalogi v skoro vseh večjih lekarnah in medicinalnih drogerijah. 4U5Q~ 31
Proti žoDofiolu m gnilobi zod
izborno deluj« dobro znan«
antiseptična
Molnsine ustna in zobna voda
ki uSrftl dimno in odfMtrnoJuJ« n«*i»rtJetno «ia|»o I ar. n*t.
BI gorodnemu gospodu m. l-t*v*tiS*u,
lekarnarja v Ljubljani.
VaSa izborna Me! u sine ustna in zobna voda je najboljše sredstvo zoper zobobol, odstranjuje neprijetno sapo iz ust in je neprekosljiv pripomoček proti gnjilobi zob, zato jo vsakemu najtopleie priporočam. Obenem pa prosim, pošljite 6e 3 steklenice Melus. ustne in zobne vo e.
Dgvolim, da to javno oznanite, ker je res hvale vredno.
Leopold aangi, mestni tajnik. Metlika, 24. aprila 1905.
Dež. lekarna Mil Leusteka r Ljubljani, ResljsH um il 1
^leg novozgrajenepa Fran JoSefoveg*
mbil montr 48- 29
Darila.
Upravništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Po-
gorelci iz Škofje Loke K 6"—, Gospodična Julka Kraje v Grahovem pri Cerknici K 1241 iz nabiralnika, gg. deželni uradniki K 16*— kot preostanek zbirke za vence rajnemu dež. svetniku gospodu Josv Pfeiferju. — Skupaj K 3441. Lepa hvala! Živeli!
Za Vilharjev spomenik: SI. Pevsko društvo „Slavec" v Ljubljani K 12016 in sicer četrtino čistega prebitka veselice v Narodnem domu v znesku 79 K 96 v in pre-plačila v znesku K 40 20. — Gospića Julka Kraje v Grahovem pri Cerknici K 10*10, nabrala v veseli družbi. — Gospića Josipina Počkaj iz Vel. Ubeljskega okraj Postojna K 440 ter nabrala od zavednih rodoljubov gospodov uradnikov pisarne g. Zupančiča K 4*—, od gospe Josipine Smerke, soproge pekovskega mojstra K 2 — ter od gospice Marije Stare K — 40 vsi iz Ljubljane (skupno K 1080), skupaj K 13096. Živeli narodnjaki in „Slavec".
Za društvo „Drava" v Korotanu: Gg. Marovci v Ljubljani K 10'— nabranih na sestanku Slovencev in Jugoslovanov. Srčna hvala!
Zahvala.
Odbor slovenskega trgovskega društva „Merkur" stori s tem prijetno dolžnost se iskreno zahvaliti vsem, ki so količkaj pripomogli do prelepega uspeha naše veselice dne 8. julija t. 1., ki se je vršila v prid zaklada za »Trgovski dom".
V prvi vrsti pa gre iskrena zahvala za prelepi uspeh čestitim narodnim damam, ki so s svojo požrtvovalnostjo pripomogle do tako častnega uspeha. Prav posebno zahvalo izrekamo načelnici damskega odbora vele-rodni gospe Franji dr. Tavčarjevi. Dalje se iskreno zahvaljujemo načelnicam raznih paviljonov velerodnim gospem Aurovi, Cesni-kovi, Golobovi, Grobelnikovi, Hudovernikovi, Jebačinovi, Juvančičevi, Kavčnikovi, dr. Mur-nikovi, Perdanovi, Prosenčevi, dr. Rudeževi, Tekavčičevi, Widrovi, dr. VVindischerjevi, Zupančičevi ter vsem požrtvovalnim gospi-cam, ki so sodelovale v raznih paviljonih in pri srečolovu. Iskrčna zahvala bodi izrečena tudi vsem gospodom veseličnega odseka, ki SO tako požrtovalno podpirali odbor. Iskreno zahvalo izrekamo dalje vsem gospodom trgovcem, ki so darovali prekrasne dobitke za srečolov. Posebei se zahvalimo gospodoma Fran Čudnu, trgovcu z zlatnino ter g. Karelu Tekavčiču, poslovodji tvrdke I. C. Maver, ki sta nabrala mnogo prekrasnih dobitkov.
Končno bodi izrečena iskrena zahvala slavnemu občinstvu, ki je to našo prireditev v tako obilem številu posetilo.
Odbor slovenskega trgovskega društva ..me—k—M_
rleteorolosKno porotno.
Vttona nad morjem   06*8.   BrednJI ir»cn! tlak 780.0
Juli	opaž o ▼anja	Stanje barometra ▼ mm	o. > e 2	Vetrovi	Nebo
20.	9 ev.	7336	22-4	al. j vzhod	del. oblač.
2l.	7.	7343	18G	si. svzhod	oblačno
i»	S. pop.	735 3	28 0	sred.vzhod	del. jasno
Sredni* včerajšnja temperatura: 22 7đ- nor <T»a1«: 19 9°. — Padavina v mm 3 4. — Po polnoči močna nevihta
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze vprav ganljivega sočutja, ki se nam je izkazalo za časa dolge bolezni in smrti nepozabnega nam očeta, ozir starega očeta, strica in tasta, gospod«
Ivana Špilarja
izrekamo vsem najtoplejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujeriio^preč. duhovščini, tukajšnjemu prostovoljnemu gasilnemu društvu, gg. pevcem za ganljivo petje, darovalcem krasnih vencev
kakor tudi vsem, ki so prihiteli od blizo in daleč izkazat dragemu pokojniku zadnjo Čast. Bog plati vsem!
Št Peter na Krasu, dne 21. julija 1906.
2663
Žalujoči ostali.
Zahvala.
Za mnogobrojne izraze srčnega sočutja povodom prerane izgube našega očeta, gospoda
Henrika Badiura
kakor tudi za častno spremstvo nepozabnega k večnemu počitku, osobito za vrl nastop „Zagorskega Sokola", zagorskih obrtnikov in krasno petje Zagorskega in Litijskega pevskega zbora izrekam tem potom v imenu rodbine vsem prijateljem in znancem svojim kakor tudi omenjenim si. korporacijam našo najtoplejšo zahvalo.
V Zagorju o. S., 19. julija 1906.
Rudolf Badiura
2645 abs. trg. akademik.
Najboljša pitna voda
kadar preti nevarnost epidemije, je v
takih slučajih često skušena, od medicinskih avtoritet  vedno priporočevana.
kislin«
V njej se ne nahajajo nikake organične substance ter je zlasti v krajih, kjer je studenčna ali vodovodna voda dvomljive kakovosti, najprikladnejša pijača. 91-2
"V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih gpecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Izjava,
Na „Svarilo", ki so je priobčili v tem lista dne 19. t. m. ljubljanski tapetniki in dekorater j i, stopim izzvan prvič iz samote (v Soteski št. 8) Da javnost in izjavljam nastopno*.
Kot samostojen trgovec s pohištvom sem na podlagi svojega obrtnega lista registriran pod št. 276/6 ex 1899 in sem upravičen imeti v zalogi, pro dajati in jemati naroČila na vsakršne meblje in vse mogoče pohištvo in tudi vse tapetniško blago, med katero glasom sistematskega obrt. zaznamka Št. 290 (razpis c. kr. trgovinskega ministrstva od 14. avgusta 1899 št. 29.757) spada opremljanje postelj, vseh vrat mat rac i, in dekorativno tapecirani predmeti in blago, n. pr. zofe, otomani, fotelji, dekoracijski divani in tudi pre proge, okenske preproge, rolleanxi, brez omejitve glede na velikost, kakovost in konstrukcijo.
Kateremu tvorni carju, upravičenemu mojstru in zlasti za to stroko, kateremu tapetniškemu mojstru se mi zdi potrebno poveriti izdelovanje blaga, montažo itd., za to pa nisem dolžan nobeni konkurenci, najmanj pa še onim svari In' kom „ljubljanskih tapetnikov in dekoraterjev", polagati računa.
Svoje velecenjene odjemalce vljudno opozarjaje ua ta popravek, se jim prav vljudno priporočam za vestno izvršitev vseh naročil in znam en jam
z odličnim spoštovanjem
Poslano.
P, n« občinstvo v Ljubljani in oko-lici  opozarjamo, da g. Franc Ksav.
Casporp trgovec 8 pobiAtvom  v Ljubljani, v Soteski, ni opravičen prejemati in   izvrševati   tapetniških   in dekora cijskih del.
Vsakdo se opozarja na to, da ne bo imel pozneje kakih nepričakovanih posledic.
S spoštovanjem
Tapetniški in dekoracijski 2599-2    mojstri ljubljanski.
Učencai
iz poštene rodbine sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom
Josip Šepetavec v Idriji.
Mi wn
sprejme takoj 2623-2
FR. P. ZAJKC
urar v Ljubljani.
Učenca
poltenih staršev sprejme takoj v trgovino s špecerijskim, Železninskim in mešanim bla gom ter z delikatesami Štefan Lapajne v Idriji.      2591—4
Prodajalna
z delikatesami, dobro idoča, Da lepem prostoru se proti takojšnjemu plačilu ceno odda. — Več pove I. POŽENU ,
Cojzova cesta st. 1 v Ljubljani.
2H56—1
se sprejme takoj pri    2660 1
Janezu Šobni u Škofjl Loki.
Gospodična
ki je dovršila trgovinski tečaj z odliko želi takoj vstopiti kot ko jigovoditeljica, komptoaristinja, stenograrinja ali pisarica na stroj. — Ponudbe prosi pod T. G. poste rest., glavna pošta, Ljubljana.
2654—1
Prodajalko
izučeno v trgovini z mešanim blagom, preprosto ter z dobrimi izpričevali, sprejme takoj Anton Fatur, trgovec na Premu. 2613 3
Izgubil se Je
irpe
pasme   ,fox terrier-,   ki   sliši   na ime „Fido". Pes ima črno liso na hrbtu in na glavi.  — Pošteni najditelj ga bla govoli oddati  proti dobri   nagradi g.
Josipu Tollazziju v Dolenjem Logatcu. 2639-2
«8
Prodajalna
s poleg ležečim stanovanjem in dve veliki kleti ob Zaloški cesti it 15
(Vodmat), se odda v najem za avgu-gtov termin. — Ta hiša se tudi iz proste roke proda.
Več se izve ravnotam v I. nadstr. na m08tovžu. 2657—1
(Ravnateljstvo A. Kamposch).
Vsak dan od 8. zvečer naprej
v
c. in kr. pešpolka kralj Belgijcev št. 27
Vstopnina ŽO kr.
Pozor! i
sredo, dne 25. lvilja velika Anska »Urnost — Specialni koncert popolne godbe c in kr. pehotnega polka štev. 17 pod
Dobro slikarske in pleskarsko
pomočnike
sprejme I. Terdan, slikar in pleskar v Ljubljani. — Plača po dogovoru.
2644—1
Za avgust, event. za november se odda na Dunajski cesti kL M
malo
ifi
z dvema sobama in kuhinjo.
2651 — 1
Revmatičnim
in na proolnu lr*f»«»#lm rada brezplačno pismeno naznanim, Kako sem muke-polnega, trdovratnega trpljenja v kratkem času ozdravela popolnoma. 2266—3
Brigitta Stich, hišnega posestnika žena v Monakovem, Linprunstr. 13.
K10-
vsak dan lahko zaslužijo gospodje in dame z lahkim delom.
Vprašanja ustmeno ali pismeno samo ob nedeljah, ponedeljkih torkih od 9.—li. dopoldne na Kongresnem trgu fttevi 3. 2658-1
Na Bregu St. 20 v lil. nadstropju se odda
stanovanje
s petimi sobami iu pritiklinami za avgustov termin. — Istotako se odda
lokal v pritličju.
Vpraša  se pri gospi ci Lesjakovi
v III. nadstropju istotam. 2629
Zidarji
in delavci
tO
se sprejmejo takoj
Pred škofijo št. 3, I. nad.
Naznanilo.
Galanterijska in norinberška zaloga in zaloga perila iz konkurza
u Selenburfiouih ulicah št. 3
se bode prodajala po sodnijsko nastav ljenih cenah do 3- avgusta.
Zato se p. n. občinstvo vljudno vabi k nakupovanju. 2650—1
Hotel „Ilirija".
U nedeljo, ZZ. julija 1.1.
Z koncerta Z
Zajtrkovalni koncert
od 9.—12. dopoldne.   Vstop prost.
Večerni koncert
ob 8. zvečer. Vstop prost.
Za mnogoštevilni obisk se priporoča 2649 FriC Novak, restavrater.
Trgovci pozor!
Proda se iz proste roke lepo
posestvo
na Dolenjskem, ležeče ob glavni cesti v znano lepem in živahnem kraju tik farne cerkve, obstoječe iz velike eno-nadstropne hiše, v kateri se nahaja stara, dobro vpeljana trgovina z mešanim blagom itd., z dobro idočo gostilno, za izletnike pripravno zaradi lepega vrta fin velike verande pri hiši, in kegljiščem, z velikimi gospodarskimi poslopji, ledenico in kletmi. V neposredni bližini posestva mnogo zemljišča, obstoječega iz prav dobrih in lepih njiv, travnikov in gozda. Zelo pripravno za vinsko knpčijo ali vsled obsežnega pro štora oziroma dvorišča za lesno trgovino.
Pismena vprašanja naj se stavijo na nnravništvo Slov. Naroda pod it 100.
XI1 i xa
na 3 tečaje in s stopami, dalje travnik, se proda za 2000 gld. 2631 i
Kupci naj se oglašajo pri Alojziju
Bučarju na Blancl pri Sevnici.
Stanovanje
v pritličju, 2 sobe in kuhinja, se takoj odda v najem.
Vpraša   naj   se  v Florijanskih Ulicah Št. 24, I. nadstr. 2621 — 1
Večja gostilna
se odda v najem.
Več se izve v pivovarni Auer v Ljubljani.
2648 1
Stanovanje.
Na Starem trgu st, 13 v Ljubljani se odda za avgust v 1. Dadstr. popolnoma novo prenarejeno stanovanje s 5 sobami, balkonom in pritiklinami.
Ravnotam se odda tudi 2624
Vpraša se ravnotam pri hišniku.
Graščina Zalog
(Breltenau)
oddaje za krajši ali daljši Čas v najem si. ali 15. avgustom najvišjemu ponudniku mlin in žago pod gradom Luknja na Dolenjskem. Voda je dovelj močua vse leto in je vse v dobrem stanju — Pismene ponudbe naravnost na graščino Breitenau, pošta Novo
mestO. 2632—1
IK-
Zahvala.
Slav. »olepševalnemu odseku" v Postojni se tem potom naj'iskre-nejše zahvaljujem 3a krasno pešpot, katero se mi je dalo napraviti cd Postojne do Jfazarja. Živeli/
2628
P. Stefin.
posebno pripravna za mizarje ali Usnjarje ob železniški postaji Poijčane tik nove elektrarne se proda ah pa da tudi v najem pod ugodnimi pogoji.
Hiša je v modernem slogu zidana z dvemi stanovanji, jako pripravna tudi
za rodbine v pokoji
Več se poizve pri „Posojilnici v Slovenski Bistrici". 2655—1
Objava.
Mestna občina Radovljica prodaja stavbinski parceli, ležeči severno od sodnijskega poslopja v Radovljici. Javna dražba za to prodajo se bode vršila na teh parcelah samih
dne 27, julija t. I.
dopoldne ob 9. uri.
Izklicna cena 1682 K in 1704 K Vadij 10 odstotkov izklicne cene. Draž-beni pogoji so na vpogled pri občinskem uradu. 2652—1
Mestno županstvo Radovljica
dne 18. juiija 1906.
Pozor!
Podpisano naznanja, da je začelo
»Vinarsko in gospodarsko društvo"
v Komnu svoje redno delovanje. Otvorilo je v znanih „Švaravihf( prostorih
gostilno
preskrbljeno s prenočišči in izvrstno kuhinjo.
Skrbelo se bode vedno za kraški teran in bela vipavska vina prve vrste, nizke cene in točno postrežbo.
Društvo bode imelo zalogo pristnih domačih vin, odpošiljalo bode naroči teljem v množinah nad 56 litrov kraški teran in bela vipavska vina in bode sploh skrbelo, da zadovolji vsestransko svoje obiskovalce in odjemalce. 4647—1 Načelstvo
..Vinarskega in gospodarskega društva"
Pri prvovrstni avstrijski zavarovalni dru. Zbl proti požaru In za življenje najdejo
12    posredovalci 1&)
kot krajevni in okrajni zastopniki izplačujoO m postranski posel, kot glavni zastopniki in stalni potovalol pa dobro trajno službo. - Ponudbe pod „15 305", Gradec, poete restante.
Ženevske precizijske ure
pošilja naravnost pri vat nim   odjemalcem poceni
M.RENDBAKIN,DunajIXL
V Ilustrovani cenik brezplačno.    1920 3
Lepo stanovanje
v Zgornji Šiški se odda takoj.
Natančneje se poizve pri lastniku „Matjanu", gostilničarju „pri kamniti nuzi" v Zgornji Šiški. 1779-ij
se proda imm
v Kolodvorskih ulicah 28.
Sobo
8 brano išče gospodična za 1. oktober,
Ponudbe na upravništvo „Slov.
2n77 I
Naroda".
Za žago na bencinov motor sel išče
žagar
ki zna delati tudi   s hrastovino.
Ponudbe  na  upravDistvo   rSlov.j Naroda". 2554-4
CI«tanovl]cfw leta 1842. U\ Ve ^RKOSLIMrV*, .SLIKARJU J
BRATA CBEKL
te*
HR«*« «*t» n.
Totalen n> 134.
a t *
M. s  _ ^
V lepem kraju na Dolenjskem se oddi
p 1. oktobrom t. 1. stara m znana
gostilna
za več let na račun ali pa tudi v najem event. z večjimi vrtovi in zemljo. Po sebno pripravno za penzioniste z večjo družino. Pojasnila daje Štipko Jelena na d učitelj na Dvoru pri Žužemberku
2530-2
Posestvo
z zemljiščem vred se proda pod ugodnimi pogoji iz proste roke v živahnem trgu na Dolenjskem. Enonadstropni hiša stoji sredi trga nasproti c. to okr. sodišča in drugih uradov, v njej je stara gostilna, notarska pisarna i« za prodajalno pripraven lokal.
Pisma pod šifro F. M. pOS restante, Ljubljana. 2568
bo jutri, dne 22. julija 1906
W1IK koncer
vojaški
Začetek ob štirih.      Vstop pros
Obilega obiska prosi
Marija Erbežnifc
2528 2
restavraterka
Že 20 let obstoječa
zaloga pohištva
v Trstu
z dobrim prometom, se zaradi odpot vanja takoj proda.
Kje — pove npravništvo „Slo* Naroda". 26
69
D++:3.9C
8
.zniožni nemškega jezika, se sprejmejo 2a prodajo v Avstriji dovoljenih srečk.
Ponudbe pod .,Merkur", Brno, Neugasse 20. 2519—4
Zagotovljena eksistenca!!
Zaradi bolezni se odda takoj v najem enonadstropna hiša v veliki vasi z veliko okolico. Hiša stoji tik glavne ceste in se nahaja v njej dobro vpeljana trgovina z manufakturo, spe cerijo in železnino kakor tudi restavra cija. Pri hiši je tudi lep gostilniški vrt in vrt za zelenjavo. — Naslov pove upravn. „Slov. Naroda". 2529 2
3e proda pod ugodnimi pogoji v Lescah na Gorenjskem.
Naslov se izve v upravn. „SIov Naroda". 2556 2
4 pari čevljev
za samo   arld. £•<;<).
se zaradi nakupa ogromnih množin prodajo za to smešno nizko ceno. Par moških, par ženskih čevljev črnega ali rjavega usnja 8 kapicami za zavezo vanje z močno zbitimi nsnj. podplati, nainuv. oblike, dalje par moških in par ženskih modnih čevljev, ve-leeleg, ličnih in lahkih, vsi 4 pari La, samo gld. 2 60 Za naročitev zadostuje dolgost. Po povzetju razpošilja razposiljalnica čevljev
A. Gelb, Krakov, št. 40/3.
Zamena dovoljena ali denar nazaj, riziko torej izključen 2630
Glavnik za barvanje las!
Z navadnim česanjem iz premeni m o sive ali rdeče lase v pristno svetlo plave, rjave ali pa Črne! Popolnoma neškodljiv! Se rabi f%Wy^i.i lahko leta in leta 4 Na tisoče v rabi:   Komad B K. Razpošilja
J. Schliller na Đunaju II 2
Kurzbauergasse št. 4/30. 2955 2
Velika trgovina
z manufakturnim, špecerijskim in železnim blagom, v cvetočem stanju, se takoj proda.
Ponudbe na upravništvo „Slov. Narodau. 2586 3
Hotel „ILIRIJA"
Danes zvečer ob osmih
muzikalnoga in pevskega društva „Vesela Sumadijh" li Smedereva v narodni noši pod vodstvom Nikole Petroviča.
Društvo je prepotovalo vso Hrvatsko, Slavonijo, Dalmacijo, Bosno, Hercegovino Bolgarsko, Črno goro in Macedonijo.
Vstop prost.
Za mnogobrojni poset prosi
26i8 3 Nikola Petrovič.
zavod
Prvi zagrebški vojaški pripravljalni
otvori 1. septembra 1906
Smesečni zimski glavni tečaj
za Izobrazbo
aspirantov za enoletno prosto volj stvo.
Uspeh: Od 18 gojencev iz dežela, zastopanih v dri. zboru, ki so minolega šolskega leta obiskovali ta zavod, jih je 16 usposobljenih za enoletno prosto volj stvo in sicer
Božidar Holzmann z Dunaja, VI., Esterhazvgasse 14; Adolf Haag z Dunaja III., Marokkogasse 5; Anton Wohl z Dunaja, Hts-gasse 7; Avgust Maver iz Brež; Alojzij Goriap s Prošeka; Oton Dorler iz Olomuca; Emil Fiirst iz Rogatca; Juri Kramer iz Celovca; Avgust Maver z Dunaja, IX.. Ptregri Sfasse 1; Ivan Miiller iz Zagorja ob Savi; Marko Lukšić iz Suton:oni; Pavel Faga-aeli iz Gorice; Avgnat Ravnik iz Kanala;  Leo Jelovšek z Vrhnike;   Julij  Jakelj  iz  Gorice in
Alfred Hoffmann \i Oberschiitzena. Programi se dobivajo pri direkciji: Berislavićeva nlica it 12. 2438—3
drla vrta železnice.
Cee. kr. avstrijske
C kr favaaterjstaFO drž. žtiesssce v Beljak«.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1. jenija 1906. leta.
Odhod lx Ljub Mane juž. kol. Proga na Trbtt. Ob 12. vsi 52 m ponoči osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno čez Selztal v Aussee, Solnograd, čez Klein-Reifling v Stevr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 5. uri 05 m zjutraj ose bal vlak v Trbiž od 3. junija do 9. septembra ob nedeljah hi praznikih. — Ob 7. uri KI m zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljuba*, Dunaj čez Selztal v Solnograd, Inomost čez Klein-Reifling v Stevr, v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. tm 40 m dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Benetke, Milan, Florenco, Rim, Beljak, Celovec, Ljubno, Selztal, Solnograd, Inomost, Bregenc, Ženeva, Pariz, Dunaj — Ob 4. uri popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prage, (direktni voz I. m H. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 9. uri 56 m ponoči osebni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfe, Inomost, Monakovo, (direktni voz I. in II. razr.) — Proga v Novo mesto in Kočevje. Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni vlak v Novo mesto, Stražo - Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8. m zvečer osebni vlaki v Novo mesto, Kočevje. Prihod v LJubljano juž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 3. uri 07 m zjutraj osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo (direkt. voz I. in II. raz.), inomost, Solnograd, Franzensfeste, Line, Stevr, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. uri 09 m zjutraj osebni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 13 m dopoldne osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Prago (direktni voz I. in II. razreda), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Ženeva, Curih, Bregenz, Inomost, Zeli ob ezern, Bad Gastein, Ljubno, Celovec, Smohor, Pontabel. — Ob 4. uri 30 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selztala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Fran-zensfesta. Pontabta, Benetke, Milana, Florence, Rima. — Ob 8. uri 46 m zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla, čez Selztal, od Solnograda in Inomosta, čez Klein-Reifling iz Stevra, Linca, Budejevic, Plzna, Marijinih varov, Heba, Francovih varov, Prage, Ltpskega. — Ob 16. uri 37 m ponoči osebni vlak s Trbiža od 3. junija do 9. septembra samo ob nedeljah in praznikih. — Proga ls Norega mesta ln Kočevja. Ob 8. uri 44 m zjutraj osebni vlak iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže -Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Ounoe ls
Ljubljane drž. kol. V gamu I k Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m pop.. Ob 7. uri 16 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznucifc — Plfasd v LJubljane drž. koL Is sr—11—_ Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 min. zjutraj, o! 10. uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeliah m praznikih. — Srednjeevropski Čas je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. 2
oo
Tovarna pohištva J. J. NAGLAS f
Ljubljana, Turjaški trg it. 7
Največja zaloga -■*•
pohištva
255-30
za spalne In jedilne sobe, salone In gosposko sobo, Preproge, zastorjl, modrool na vzmeti, Žlmnatl modrool, otroški vozički Itd.
CC
C o
>
o a
m
D _________
Wmr Kajnlsje eene. Najsolldnejse bina«
j AVGUST REPIC l
Hodar
l
29 I
Ljubljana, Kolezljake ulioo 16 a
iV  Trnovem ?
izdeluje   prodaja in popravlja t
vsakovrstne p>
jsode!
po najnižjim eenaJh.
l
Su- nih ostankov »eiifco » zalogi.
Za pomladno In poletno sezono
se priporoča trgovina s suknenim,
platnenim In manufakturnim blagom
HUGO IHL
Ljubljana, Špitalske ulice št. 4.
Vzorci na zabtavanjt poštnim prosto. I
Tovarna In prodaja oljnatih barv, flrneta ln lakov.
-H   Klektrični obrat. H—
Iftlllf-liani
Brata Eberl
lati
1842.
6.
Prodajalna in komptoar:
Miklošičeva oeata št.
Delavnica:
Igriške ulic« št. 8.
Pte&arefci salitri s kr. drž. k a kr. prti. Jtž. 2asi,
Slikarja napisov,
Stavblnska in pohištvena pleskarja«
Velika izbirka dr. Schoenfeld-ovih barv v tubah la akad. slikarje.
Zaloga čopldev za pleskarje, slikarje In zidarje, štedllnegs mazila zs hrastove pode, ksrbollnejs Itd.
Posebno priporočava slav. občinstvo najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo sa lik&njt sobnih tal pod
imenom „Bapldol". Priporočava se tudi si. občinstvu za vse v najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
i
l
I
r
i i
i 9
k
i
i
k
Blaž Jesenko
LJubljana, Stari trs 11
priporoča
klobuke, slamnike,
cilindre, čepice itd.
■ i ■     najnovejša f are) me —■-
po najnižji coni.
Optični zavod
natakar
zmožen slovenskega in nemškega jezika,
fina kuharica
za boljšo restavracijo, in
blagajničarica
dobe takoj službo v Ljubljani. Nastop g 1. avgustom t. L
Pismene ponudbe pod „Pivarna") poste restante, Ljubljana.     2633 2
Restavracija Jarol dom"
Vsak dan sveže
2054 20
plzensko
in termalno pivo
združenih pivovaren Ža'ec in Laski trg.
Priznano dobra vina In okusna domača kuhinja.
=====  Lep senčnat lipov vrt. =
Za mnogoštevilni obisk se priporoča
i
m
I
a
N
k
e
v
s
H t
7
a
v
*
?
m
9
e
Prodajalko
2558-4
sprejme takoj
JAKOB ZALAZNIK
na Starem trgu v Ljubljani.
Spretnega
ohviziterja
išče pod ngodnimi pogoji na Kranjskem že dolgo poslujoča zavarovalnica za življenje in zoper nezgode.
VeŽ pove upravništvo „ Slovenskega Naroda". 17—58
Žokali
primerni za prodajalne aH pisarne
oddajajo se za avguntov termin ali tudi takoj v najem.
Pogoji se izvedo v odvetniški pisarni dr. M. Pire a, na oglju Sod-mjskih in Cigaletovib nlic v Ljubljani.
1936—17
Knjigovodja
in korespondent
zmožen bilanciranja, obeh deželnih, zna-biti tudi kakega tujega jezika, se sprejme takoj.
Ponudbe z zahtevo plače naj se pošiljajo v „poštni predal št. 73", Ljubljana. 2625 2
TSTrsadl n o ćLoTrolJenaa* Se 15 let obstoječa
najstarejša ljubljanska
posredovalnica stanovanj in služeb
G. FLUX
Gosposke ulice št 6 2642
priporoča in nameaea le boljše
službe iskajoče vsake vrste
za LJubljano ln drugod. Potnlna tukaj. — IVatanenele v p I Maral. — Večina ln  kolikor možno hitra postrežba z aao to vijena.
Zunanjim dooisom je priložiti znamko za odgovor.
CUNARD LINE.
Najboljša in najcenejša, zelo pripravna vožnja
R I K O.
3106—44
IsT*    Vsakih   14 dni vozijo   "sMi parniki, opremljeni s po dvema vijakoma in brezžičnim brzojavom, noseči po 10.000 ton
v smeri TRST-NEW-YORK.
Pojasnila in vozne liste daje glavni zastopnik:
ANDREJ ODLASEK, Ljubljana, Slomškove ulice 25.
Bližnji odhodi parnikov iz Trsta: nSIavoniatt v ponedeljek, 30. julija 1906; „Pa-nnonia" v ponedeljek, 6. avgusta 1906; nOarpathiatt v ponedeljek, 20. avgusta 1906.
Jadranska banka v Trstu.
-«4»&e>-
Vabilo na subslcripcijo.
Izvrševaje sklep izrednega občnega zbora delničarjev z dne 6. maja t. 1. in v smislu § 5. pravil, poviša Jadranska banka v Trstu svojo delniško glavnice
od k 1,000.000 no k 3,000.000.
Upravni svet, pooblaščen od občnega zbora, da določi način emisije novih delnic, je sklenil, izdati za sedaj
Z500 delnic po K 400'- t. J. K 1,000.000 nom.
po knrzu al pari, t. j. 400 kron za delnico.
Imetniki starih delalo imajo pravico prvenstva (opcije) in sicer so opravičeni, zahtevati na podlagi vsakih 3 starih delnic 2 delnici nove emisije; manjše Število starih delnic nego 3 ne pride v poštev. V svrho opcije se morajo naznaniti banki natančne številke starih delnic takoj pri izvršitvi dotične pravice.
Ena tretjina delnic nove emisije, kakor tudi delnice, katere eventualno vsled neizvršitve opcijske pravice preostanejo, so na razpolago novim subskri-bentom in tndi imetnikom starih delnic, v kolikor bi podpisali večje Število delnic, nego jim pripada na podlagi opcije.
Pri sub škripci ji novih delnic se mora plačati u vsako podpisano delnico K 100 kot prvi obrok ln obenem kavcija, ostanek pa po reparticiji delnic, katere izid se vsakemu sabskribentu naznani. In sicer bode treba plačati ostali znesek, vpoštevaje s. č. položeno kavcijo, najkasneje do 15. septembra t. L
Nove delnice participira jo na čistem dobičku za poslovno leto 1907.
Prijave na novo delnice se sprejemajo od L do 15. avgusta t L
in sicer:
V Trstu: pri blagajni banke.
¥ Ljubljani: pri Ljubljanski kreditni banki in njenih podružnicah v Celovcu in Spljetu.
V Dubrovniku: pri Hrvatski vjeresijski banki in njenih podružnicah v Šibeniku, Zadru in Spljetu.
V Spljetu: pri Prvi pučki dalmatinski banki.
¥ Zagrebu: pri Prvi brvatski štedionici in njenih podružnicah v Varaždinu, Osjoku, ¥eL Borici ln CirkvenlcL
¥ Susaku: pri Banki 1 štedioni za Primorje in njenih podružnicah na Boki la v Bakru«
Za slučaj, da javna subskripcija prekorači znesek nove emiaije, si pridržuje upravni" evtr pravico repartrcije delnic med aabaaribeate. 2634
V TRSTU, dne 15. julija 1906.
Jadranska banka.
72
14
312945
„Derby". „Schlck"
Pred. 5t.373. Boxcalf z močnimi podplati K 1 3— Pred. St. 690. Irhovina s Siv. podplati K 6' -, 423, Lako vina......- 1550
Prva in največja zaloga čevljev na Kranjskem Fran Szantner
v Ljubljani, Šelenbnrgove ulice št.:4 V
dobavlja kakor znano "5?
%£• najboljše čevlje. 1
Zunanja naročila proti povzetju. as Pri naročilih zadoatuje pred. štev. 2120—7 Nepriletnl izdelki ao zamenjalo.
Onihl breipU#no In   poMnlnf proito.
720. Lakovina
6-30
Pred St. 1148. Chevrette s polkoutes pođpet. Biv.podpi. K9—. — Pred.št. 1149. Franc. Chevreani, 8t Loaia XV. podpetki K 12—
Pred. št. 553. Sabahid . . „ „ 667. Ia Boxcalf. .   „ 610. Lakovina .
K 1060
, 13— . 12-
tvdor trpi na padavici, krčih in drugih šive-nib boleznih, naj zahteva o tem brošuro, ki jo zastonj in poštnine prosto razpošilja
p rt v. §ehwan«n-Apothrke
Frankfurt su 91. 2514—2
Na Gorenjakem se proda iz proste roke veliko
zemljišča,
lepega gozda in lepo, tik glavne ceate stoječe poslopje, pripravno za vsako obrt. — Naslov pove upravniŠtvo „S1. Naroda". 2431 6
Pomočnika
ali prodajalko
za Špecerijo, manufakturo  in železnino sprejme takoj  ali cez mesec dni trgo vec na deželi.  Starejše osebe, ki žele večletne  službe,  imajo  prednost. — Sprejme se tudi vajenec.
Natančne ponudbe z zahtevo plače itd. je poslati na naslov, ki ga pove upravn. „Slov. Naroda4*. 2607 2
Ceno češko
y^g$?s   posteljno perje i
5 kg novega skubljenega K 960, boljSega K 12—; belega, jako mehkega skubljenega K18*—; K 24"— snežno belega, mehkega, skubljenega K 30"—, K 36*—. Pošilja se franko proti povzetju. Tndi se zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi poštnih stroškov.   2263 5
Benedikt Sachsel, Lobts 35. pošta Plzen na Češkem.
Pisalna miza
za dve ali več oseb, dobro ohranjena, pripravna za komptoarske namene, se kupi. — Ponudbe na upravn. „Slov. Naroda". 2612 2
le
■
1
(meblofanl)
z 2, ozir. 3 sobami in kuhinjo, se od dasti takoj.  V hiši je gostilna in senčnat vrt. 2497 4 Pogoje pove lastnica Marija Lo-gonder, Stara Loka pri Škot. Loki.
Izšla je knjiga
Kralj Matjaž.
Povest iz protestantskih časov na Kranjskem.
(Ponatis iz „Slov. Naroda".)
Lična brošura obseza 363 strani ter obdeluje v zanimivi povesti kmetski punt na Vrhniki in okolici ter napad na samostan krutih menihov v Bistri.
Cena 1 K, a poštnino 1 K 20 vin.
Dobi se edino pri
L. Schwentnerju, k^aijn
v Ljubljani, Prešernove ulice.
Seno in slama
vse v balah, se ceno prodaja na skladišču, Martinova cesta štev. 10.
974 19
Prodaja zemljišč.
J Ji
Prodasti se dve njivi in sicer prva v bližini tvornice za lep s 1684 štir-jaŠkimi sežaji obsega, druga pa v bližini topni carske vojašnice z obsegom 2002 štirjaških sežnjev. 2547—3
Vprašanja pod  „prodaja 1906"
na upravništvo „Slov. Naroda".
Učenca
z* dobrimi izpričevali in iz poštene meščanske rodbine sprejme  takoj trgovina z mešanim blagom   2588 3
M. ELSNER v Litiji.
[ SI. M
bi poučeval elikanje in risanje Črez velike počitnice za stanovanje s celo oskrbo ali naslikal dva portreta ali kaj drugega primernega.
Ponudbe  na  upravništvo „Slov. Naroda". 2584 s
Sprejema savarovanja Človeškega šrr Ijenja po o ai razno vrstne j 6ih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoil kc nobena druga zavarovalnica. Ziias*.
je ugodno zavarovanje aa dcSivotje in smrt s smanjBnj očimi se vp ačili.
Vsak član ima po preteka petih »t pravico do dividende.
vza l^m. j£l a zavarovalna bankam F^aari, Rez. fondi: 34,788.637' 76 K. Izplačane odškodnine In kapitali]«: 87,176.383-75 X. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
■ mikozl slovansko • narodno opravo. 2- 83
Vsa -pojasnila da)«.
Sonsjralni zaatop v Ljubljani., šsgar pisarne so ▼ lastne) banšnaj hiši
TP 4bt<
*tew. 1»<
Zavaruje poslopja in preniićnine prot požarnim škodam po najnižjih cona) Škode cen}nje takoj in najkulantnej* Oživa najboljši sloves, koder poara>
Dovoljuje iz čistega dobička tada to podpore v narodne in obcnokoiistn nameće.
Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg
Telefon št 163.
Iv j vi b 1 j a ii i
Telefon št. 163.
izborno pivo v sodcih in v steklenicah.
tfcST    Zaloga v  Spodnji Šiški.   —   Telefon  štev. 187.
1606-24
naznanilo.
Prvič v Cjubljani!
V veliki dvorani „Grand hotela Union
44
pi^   V Avstriji protokolirana tvrdka
ravnateljstvo Ch. Schiipbach.
Z resnično velikimi   uspehi naposled v Gradcu v ,,Industriehalle".
Otvoritvena predstava
v petek, dne 27. julija t. I.
ob 8V* sri zvečer.
^051
50 krajcarjev +
^uamkah.  Za to dobite 3 veleflne higienične vzorce, 6 vzorcev 90 kr., 12 vzorcev 1 gld. 70 kr., vzorcev 3 gld 40 kr. po!o - najnovejšega llustrovanega cenovnlka in navodilom za j^nibo francoskih in ameriških gumastih predmetov, tucat od 45 kr. naprej. V talogl 10 VSO Kuriozitete, mnogo novosti, izdeluje vsak gumasti predmet. — Najcenejše in direktno se kupi
le na pismeno naročilo.   Diskretna poailjatev. - H. Auer,  zaloga tovarniških gumastih predmetov. ———
Dunaj, IX./2, Nussdorferstrasse 3—11. 1016 — 19
'Okoli 150.000 konjskih sil imamo u napravah
sesalnega plina
našega sistema v prometu.
Zelo majhna poraba goriva. JVa|e«neJ&i obrat
Langen & Wolf
touarna za motorje
V^obUBJnf ifllkoMl oolOOPII g^-~ na Dunaju, X., ~M no vedno v rtelu In st* dolilvajo u        * Vo^^
2666-48   * primernem roku. Laxenburgerstra88e 53.
• 31
9 O
a
a
Fr. Čuden
urar In trgovec z zlatnino In  srehrnlno   v I.juliljuiil,
glavna zaloga v Prešernovih iiil-
e»h nasproti frančiškanske  cerkve, tili-jalka na fle^tnrni trjru.
Naznanjam si. občinstva, da imam, kakor obče znano, najbojcntfjtio in n»J-%«ej«»  znleitA,  vse  v najnovejšem
in najmodernejšem slogu, a vkljub temu po najnižji ceni, zlasti priporočam
sil-*-.     J «2 » «-1 »- ,      m rebrn I no in
1> t-l IJ :i t <*. Posebno iz lastnega prepričanja priporočam najfinejše in najza-neslivejše ure: zlate, srebrne, jeklenašiv in ni Itel imate, osobito ,.l ui.iii", ,.Hrliari'liuiiMt>ii-nk<^'.     <-li»-l»;nl*-*. „$*htld"
in najfinejše budilke.
sn*v, »a.
„ a«.
9.
oltl«Bm*   trafa zaloga
Srebrna rjllnder mu* ura
a- s     802—20
*ld, 4.90.
„     4 50.
Mkd eyltnder ura........
« a
«
a a «
a « a o « a * a o a «
Vožnja traja
dni 6 dni    ~ lXvrstna pnlika2a potev^in 05^ne najnovejšimi leta 1905 in 06 zgrajeni mi veliKans^mi parnil^i
Prasnila daje zastopnic ff-^CUniG
[jubljana j^i0Srate-uiicc 12.28
Odhod izjjubjjane vsakj ponedeleK,toreK?nčetrteKy tednu.
IVAN SCHINDLER, Dunaj III/,., Erdbergstr. 12
pošilja že veliko let dobro znane stroje vsake vrste za poljedeljstvo itd.
kakor: mline za sadje in grozdje, stiskalnice za
sadje In grozdje, škropilnice, poljsko orodje, stiskalnice   za   seno,   mletllnice,   vitle, trijerje,
čistilnice za žito, luščllnice za koruzo, slamo-reznice, stroje za rezanje repe, mline za go-
lanje, kotle za kuhanje klaje, sesalke za vodnjake In   gnojnice,  vodovode, svinčene cevi, železne cevi i. t. d.
od sedaj po zopet izdatno znižanih cenah
ravno tako vse priprave za kletarstvo, medene pipe, sesalke za vino, gumijeve in konopljene cevi, gumijeve ploče, stroje za točenje piva, skrinje za led, stroje za sladoled, priprave za Izdelovanje sodavode in penečih vin, mlin za dišave, kavo itd., stroje za izdelovanje klobas, tehtnice za živino, tehtnice na drog, steberske tehtnice, namizne tehtnice, decimalne tehtnice, železno pohištvo, železne blagajne, šivalne stroje vseh sestav, orodje In stroje vsake vrste za ključavničarje, kovače, kleparje, sedlarje, pleskarje,
vse pod dolgoletnim jamstvom po najugodnejših plač. pogojih ===== tudi na obroke! =
Ceniki z već kot 500 slikami brezplačno in poštnine prosto.
1 Dopisuje ae tudi v glovepgkem jezika. |
Prehupci in agent]* zasoljeni.
970—10   Fiie naj bo naravnost;
IVAN SCHINDLER, Dunaj III/,., Erdbergstr, 12.
Ključavničarstvo
gn. Fasching-a vdova
Poljanski
nasip št. 8
(Reichova hiša,)
I
>™1
klobuke *
i
Salon
za moderne da« rane *
Henrik Kenda
v Ljubljani
Mostni trg štev. 17.
Damski klobuki
za pomladansko sezono 1906,
Svoj bogato Mustro-vani cenovni* nakiče-nih damskih klobukov za leto 1906 pošiljam gratis in franko. Poprave se Izvrše 29    hitro ln kulantno.
i
Odlikovan z zlato kolajno v Parizu 1904 in z zlato kolajno in križcem
v Londonu 1095.
I
E
'm
l I
■
I
!
i
I ANTON PRESKER, krojač
I Ljubljana, Sv. Petra cesta 16
* priporoča svojo veliko zalogo gotovin §   oblek za gospode   in dečke. Jopic
»In plašoev za gospe, nepremočlji-vih havelokov itd. Itd.
(Obleke po men ae {po najnovejBin uzorem in najnižjih cenah izrvHVajejo.
aweai lejeaeaeaaej*
Pred
nakupo
oglejte si velikansko
sukneno <$> zalogo
R. Miklauca
v LJubljani, Spitalske ulice itev. 5.
ONtank pod ceno!
OOO*0OO
V- - ' sr'V-'
Mikusch
Ljubljana, Mastni trg.
*******
io 1«
Ma|v««|l  kras sfc«-.««*
Senzacijonalno sredstvo v dosego krasnih prsi, dosedaj neprekošeno po svojem presenetljivem učinkovanju. Kathe voda za prsi ae rabi le zunaj, zaraditega se porabi pri vsaki konstituciji. Kathe voda za prsi se izdeluje samo iz rastlin in je popolnoma neškodljiva. Cena steklenici 4 gld, steklenice za poskušnjo 2 gld. 60 kr. c navodilom o uporabi. Creme proti spuščaj em, v sedanjosti najboljše čistilno sredstvo za polt, neškodljivo in brez Živega srebra. Lončki a 1 gld. in 1 gld. 76 kr. Zraven spadajoče milo 60 kr, puder 1 gld. Razpošilja di skretno proti povzetju gospa Kathe Manzel, Dunaj, XVIII., Schulgasse 3, 1270— 16 I. nadstropje, m.
== i^njižne ncuc$t: =
Ljudmilo Poliunec Poezije.
V tej lično opremljeni knjižici je izšla zbirka poezij pesnice, ki jo je poznalo doslej občinstvo pod pseudonimom Nataša kot odlično so-
trudnico slov. leposlovnih listov, zlasti »Ljubljanskega Zvona". Mehka lirika, polna globokega čuvstva, se bo s svojim mehkim elegičnim tonom brez dvoma prikupila vsakemu čitatelju. — Priporočamo jo posebno
slov. naobraženemu ženstvu. 64 72
Cena broft. K 2—, po posttfK 2-10, eleg. vez. K 3-—, po pošti K,3-10.
MOŽniSfDO L. SCIH0ENTNER D UuMlMlI.
Redka prilika.
Iz zasebnih vzrokov sem se odločil svojo   dobro   vpeljano  in urejeno
mlekarn
z vsemi prodajalnami MT prodali.
Mlekarna je nrejena z najboljšimi in zelo praktičnimi stroji in z vsemi pripravami za eksport mleka in mlečnih izdelkov, kakor tudi za vsakovrstno predelavo mleka. — Pogoji so zelo ugodni.
Proti primerni varnosti odplačila na obroke.
Natančni podatki o prometa itd. so vsakemu kupcu na razpolago.
V Ljubljani, dne 14. julija 1906.
Dragotin Selišta 2520 3 mlekarski podjetnik v Prešernovih ulicah 5.
fr
rD ČCVPIlf " Liub|iani
r n« QLTvirv Židovske ulice si. ?
puškar
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih
52 29
pušk in samokresov
lastnega izdelka, kakor
tudi belgijskih, snlskih in čeških strogo preiz-kusenib pušk, z*T ^»tere jamčim za dober strel. — FosSnlTpnpoTočam" lahke
irocevke in puške Bock
s Kruppovimi cevmi za brez dimni smodnik.
Priporočam tudi veliko -zalogo vseh
lovskih potrebščin
po  najnižjih cenah. Popravila in naročbe se izvršujejo točno in zanesljivo.
Cenovniki na zahtevanje zastonj in poštnine prosto.
Prirodna rudninska voda
natronski vrelec.
Po zdravniških priznanjih odlične zdravilne moči pri:
obolelostih menjavanja snovi, diabetes, preobili scalniCni kislini, boleznih mehurja in ledvic, katarjih sopil, prebavit
Glavna zaloga v Ljubljani pri Mihaelu Kastnerju. Dobi se tndijv lekarnah in
drogerijah.
7—2
1
3(avarita in restavracija
Kotel Balkan Trst
]Cova zgradba, # 70 ele. gantnih sob, # lift, =fc elek. triStia razsvetljava, $ kopelji, # cene zmerne.
žiio-17 pottMj In JlSgl.
hovgraška zaloga črevlj
1149—0
Henrik Kenda v Ljubljani
prodaja nedvomno najboljša, najbolj solidna in najbolj zanesljiva obuvala vseh vrst in oblik za pspode, dame in otroke po jako skromnih cenah.
svojo zemljiško posest no Frishovcu
mej vojašnico pešpolka št. 27 in Martinovo cesto
Porazdelitev parcel se nahaja v naši pisarni VVolfove ulice št. 12 in je upogled mogoč vsak delavnik od 8.—12. dopoldne in od 2.—7. popoldne, ob nedeljah od
od 9.-12. dopoldne. mta pivovarna £uer.
parcelirali. «j
F. P. Vidic & Komp. Ljubljana,
opekai
i
t&M. ^   ponudrjo vsako poljubno množino
1703—22
zarezane strešne opeke, mildel"
Barve: a) rdeč j naravno žgani, b) črno impregnirani.
Te urste strešniki so pntentoonnl u oseh kulturnih državah. Lastniki patentov: F. P. Vidic & Komp. in Jos. Maržo!a.
Najličnejse, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje. ~3H3
■- Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. ———————
Sprejmejo se zastopniki ~^M| Takojšna in najzaneslivejša postrežba. BV  Sprejmejo se zastopniki.
®
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©|©|©|©|©|©|©|©|©|©|©|©|®l©l©l©l©i©l®l©i©l©l©l®l©l©l©l©i®l©l©l©l©l©|©|©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
Rastlinski liker ii rastala
I
mm
sta sestavljena iz najzdravilnejšib planinskih rastlin, podpirata in pospešujeta prebavo, krepita želodec in z njim celo človeško telo ter sta vsled teh svojih odličnih lastnosti najboljša Izdelka te vrste.
2148 - 5
Anton Jelenec v Idriji
imetelj rastlinske destilacije ,Jelen(.
1
©l©!©!©!©!©!©!©!©!©!©!©!©!©!©!©!®!©!®!®!®!®!®!®!®!®!©'^®'®'®'®!®-^'®
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rast o Pustoslemfiek.
Lastnina in tisk a Nar o dne tiskarne*
6477