jOVENEC.
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 1» gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld 40 kr.	g
V administraciji prejeman velja:	S
Za celo leto 12 gld., za pol le.a 6 gld., za četrt leta 8 gld., za jeden meBec 1 gld. f V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravnIStvo lu ekspedlelja t „katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v Soiuenišklh ulicah št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzeniSi nedelje in praznike, oh pol 6. uri popoldne.
Vredniitva telefon ■ itev. 74.
*?*tev. 31.
V Ljubljani, v sredo 9. februvarija 1898.
I^etiiilc XXVI
Deželni zbor Kranjski.
VIII. seja dno 8. febr.
Vlado zastopa deželni predsednik ekscelenca baron H e i n.
Deželni glavar Oton D e t e 1 a začetkom seje naznani, da se je sv. oče Leon XIII. potom knezo-školijstva zahvalil za čestitke dež. zbora, kateremu podeli svoj apostolski blagoslov. (Poslanci vstanejo ter zakličejo : Slava !)
Deželni predsednik odgovarja na interpelacijo poslanca Grasselli-ja in tovarišev glede zgradbe novega sodnega poslopja v Ljubljani, da se bode to poslopje z jetnišnico še letos prijelo graditi.
Posl. baron \Vurzbacb poroča o prošnji muzejskega preparatorja Ferd. Schulza za naslov muzejskega asistenta. Prošnja se vrne dež. odboru z naročilom, da se še v tem zasedanju stavi primeren predlog.
Posl. grof Bar bo poroča o prošnji mlekarske in sirarske zadruge v Postojini za podporo ter predlaga v imenu upravnega odseka, da se dež. odboru dovoli kredita 500 gld., ki ga naj kot brezobrestno posojilo izplača, ako je zadruga zagotovljena. To posojilo bode zadruga morala vrniti v treh letnih obrokih, pričenši z letom 1900 ali pa takoj vso svoto vrniti, ko bi se zadruga raz-družila.
Posl. Košak poroča o različnih rečeh, katere dež. odbor navaja v letnem poročilu 5? 11. Pri točki glede zboljšanja delavskih razmer v Idriji se oglasi poslanec dr. Majaron, ki izraža zahvalo vladi, oziroma poljedelskemu ministerstvu, katero je vsled lanske resolucije dež. zbora znatno zboljšalo gmotno stanje delavcem. Obžaluje, da se v isti meri ni oziralo na provizijoniste, vdove in sirote. Država je v prejšnjih letih imela od idrijskega rudnika velik dobiček, zato naj bi sedaj vlada vse mogoče storila, da prepreči strastno hujskanje socijalnih demokratov, katerim gredo na led po vnanjih agitatorjih zbegani domači delavci. Z ozirom na to da prebivalstvo v Idriji vedno raste in da mladina od 14. do 18. leta nima primernega posla in pouka, bilo bi nujno potrebno, da vlada v Idriji ustanovi realko ali drugo jed-nako višjo šolo. Govornik v tem smislu predlaga resolucijo, ki je bila vsprejeta. — Ostale točke letnega poročila zbornica vzame na znanje.
Posl. Kalan v imenu fin. odseka poroča o prošnji županstva v Krškem m. podporo k zgradbi in vzdrževanju bolnice. Fin. odsek sicer povsem priznava potrebo in korist primerne bolnice v Krškem, da se zmanjšajo troški za kranjske bolnike v Brežicah in Zagrebu, vendar pa že sedaj ne more priporočati določene svote, dokler ni do-gnano, koliko bodo znašali troški za zgradbo bolnice in letni vzdrževalni troški. Predlog se glasi, da so deželni zbor zahvali blagi dobrotnici gospej Hočevarjevi za darilo 30.000 gld. ter izrazi pripravljenost, da določi primerno podporo za zdravnika in bolnike, kedar bode bolnica zgrajena in bodo znani vsi troški
Poslanec Pfeifer: Iz včerajšnjega pogovora s krškim županom razvidim, da preblaga dobrot-nica želi. naj se zgradba bolnišnice dodela v te-
kočem letu v proslavo 501etnice vladanja našega presvetlega cesarja. To je pa lahkeje mogoče, ako županstvo ve, kateri letni prispevek more žrtvovati dežela za vzdrževanje te bolnišnice. Sicer finančni odsek nasvetuje primerno letno podporo, za kar je občina krška gotovo hvaležna, vendar bi bilo občini ustreženo, če bi že znala, s katerim letnim doneskom od strani dežele sme računati, da so potem po visokosti tega prispevka more ravnati pri zgradbi bolnišnice. Ako bi imela n. pr. bolnišnica 20 postelj, bi vzdrževanje bolnišnice, oziroma preskrbovanjo bolnikov stalo do 4000 gld. na leto. Pri siromašnih bolnikih, oskrbljenih v krški bolnišnici, prihranila bi dežela tiste stroške, katere bi sicer plačevati morala drugim bolnišnicam, n. pr. v Brežicah in Zagrebu, tako da bi krSka bolnišnica pokrila precejšen del deželnega prispevka. Z ozirom na to sem nameraval nasvetovati gotovo svoto, ali opustiti sem to moral, ker razven prošnjo danes nimamo nika-koršnih podatkov, ne proračuna, ne načrta itd. Zato se moram zadovoljiti s prošnjo, da se nakloni kolikor mogoče veliki deželni prispevek za vzdrževanje to bolnišnico. Konečno z veseljem pozdravljam nasvet, da izreče visoki deželni zastop iskreno zahvalo plemeniti dobrotnici za velikodušno ustanovo ki sledi dolgi vrsti bogatih darov za cerkvene, šolske, občinske namene in druge dobrodelne naprave, katere omogočilo in velikodušno ustvarilo je za trpeče človeštvo plemenito srce preblage dobrotnice.
Poslanec dr. Tavčar nasvetuje, naj se predlog glasi, da bode dežela z znatnim letnim prispevkom podpirala bolnišnico v Krškem takoj, ko se ustanovi. — Obvelja.
Posl. dr. Papež poroča o prošnji g. profesorja Fr. Novaka v Kranju za podporo, da založi in izda »Slovensko stenografijo«. Ker je g. profesor znan kot poseben veščak v stenograliji ter hoče izdati dve jako potrebni učni knjigi o slovenski stenografiji, dovoli se mu 500 gld. podpore, ki se izplača, ko knjigi izideta.
Hedviki Pevec, učenki na šoli za umetno tkanje v Scherebeku, so dovoli podpore 350 gld. iz kredita za obrtne namene; poročevalec posl. M u r n i k.
Isti poroča o prošnji kmetijske podružnice v Senožečah za podporo mladeniču, da se izšola v strokovni šoli za pletarstvo v Ljubljani. Prošnja se izroči dež. odboru z naročilom, naj naznani prosilcem, da se o pravem času oglasijo za ustanovo na obrtni šoli ter naznanijo sposobnega dečka.
Posl. M u r n i k dalje poroča o prošnji slovenskih visokošolcev v Gradcu, da se jim plača vstopnina pri slovanskem bolniškem društvu v Gradcu. Prošnji se ugodi. Istotako so ugodi prošnji nekaterih hišnih posestnikov v Ljubljani za oprostitev od dež. priklad, kolikor časa traja oprostitev državnega davka.
Baron Schvvegel poroča o prošnji županstva Osilnica, da se mu odpusti prispevek k za gradbi Kolpe, ter predlaga, naj dež. odbor natančno preiskuje vse v prošnji navedene razloge
ter v prihodnjem zasedanju primerno nasvetuje. — Obvelja
Muzejskemu društvu se dovoli 400 gld. podpore.
Baron S c h \v e g e 1 v imenu lin. odseka poroča o brezobrestnem posojilu za obnovitev vinogradov ter predlaga :
V ta namen se dovoli 50.000 gold. ; od te svote se 30.000 gld. postavi v prihodnji proračun med redno troške, ostalih 20.000 goldinarjev naj se pokrije iz blagajničnih preostankov. — Ob jednem se dež. odboru naroda, da potom dež. vlade od poljedelskega ministerstva i/.posluje državno brezobrestno posojilo v isti visokosti.
Posl. L u c k m a n n izraža željo, naj bi se ta denar tudi skrbno uporabljal po gotovem kulturnem načrtu ; dež. odbor pa naj bi skrbel za zadostno število ameriških podlag. V ta namen naj bi so dajale podpore umnim vinorejcem za napravo matičnjakov ter določila primerna cena cepljenkam, kakor se godi na Ogerskem.
Dež. predsednik odgovarja, da se posojila vestno razdeljujejo pod nadzorstvom državnega tehniškega voditelja. Nikakor pa ne more zagovarjati zahteve, da bi država ali dežela podpirala zasebne trtnice.
Posl. P o v š e v imenu dež. odbora naglaša, da se posojila dele najvestneje in da potovalni učitelj nadzoruje nove nasade ter daje potrebna navodila. Posojila so obrestovana, kajti vinski pridelki rastejo glede množine in kakovosti. V vsakem oziru se vidi razvoj vinoreje. — Predlogi finančnega odseka obveljajo.
Nadalje se je dež. odbor pooblastil, da sme v 1. 1899 onim okr. cestnim odborom, ki bi z 20 "o priklado no mogli pokriti svojih potrebščin, dovolili višjo priklade.
Posl. dr. Tavčar v imenu upravnega odseka poroča o predlogu glede zavarovanja življenja in starostnih rent. Zbornica soglasno vsprejme naslednje predloge :
1.	Deželni zbor vzdržuje svoj sklep, s kojim se je načeloma izrekel za ustanovitev starostne zavarovalnice kot deželnega zavoda, ter izreka na dalje, da je pripravljen k temeljnemu zakladu ob svojem času privolili donesek v najvišjem znesku 50.000 gld. iz deželnih sredstev, ki naj se pa izplača še le tedaj, kadar bode ustanovitev zavoda v vsakem oziru zagotovljena.
2.	Deželni zbor z radostjo pritrjuje, da naj se svoj čas ustanovljeni zavod — ako se bodo dobilo Najvišje privoljenje, imenuje »Frana Josipa I. deželni zavarovalni zavod«.
3.	Deželni zbor naroča deželnemu odboru, da naj preiskave nadaljuje, in da naj pred vsem z vpoštevanjem deželnih razmer dožene, je li mogoče, da so s temeljnim fondom 50.000 gld. sploh da vspešno ustanoviti tak zavod, da dalje v ta namen začuje strokovnjake, ki naj o celi stvari s zavarovalno-tehničnega in posebno tudi s zavaro-valno-matematičnega stališča izrečejo sodbo o temi jo li, če se vzame za podlago temeljni fond 50.000 gld., pričakovati vspešnega razvitka nameravanega zavoda.
Deželnemu odboru se daljo naroča, da se pri svojih preiskavah z večjo pozornostjo, kakor se je to do sedaj zgodilo, ozira tudi na upravno vprašanje in na troškc začasnega prevzetja administracije, ki bi iz tega deželi narasli ; priporoča se torej, da odpošlje deželni odbor uradnika iz deželnega knjigovodstva v Prago, kjer naj se pouči o administraciji Pran Jožefovega zavarovalnega zavoda, in posebno o tem, koliko knjig se vodi, koliko je osebja, ki se peča s poslom omenjenega zavarovalnega zavoda i. t. d.
5.	Deželnemu odboru se končno naroča, da poizve v ti zadevi mnenje zavarovalno-tehniškega urada v c. kr. ministerstvu za notranje stvari, in da pri visoki vladi povpraša, ali je upati, da bodo davčni uradi pri nameravanem deželnem zavodu v kakem oziru sodelovali.
6.	Za nadaljne poizvedbe, o kojih vspehih imel bode deželni odbor v bodočem zasedanji poročati, dovoli se mu kredita do 1000 gld.
Posl. M o d i c poroča o prošnji vasi Landol za izločitev iz davčnega in sodnega okraja v Senožečah ter združitev z onim v Postojini ter v imenu upravnega odseka nasvetuje, naj se prošnja odstopi dež. odboru z naročilom, da preišče razmere in na podlagi svojih poizvedeb v prihodnjem zasedanju stavi primerne predloge.
Posl. Zelen opisuje krajevne razmere, na katere naj bi se dež. odbor oziral pri tej stvari.
Posl. Hribar podpira prošnjo. — Predlog upravnega odseka obvelja.
Konečno posl. Lenarčič poroča o prošnjah vasi j Landol, Šmihel, Stranjo in Razdrto. Ubeljsko za izločitev iz občine Hrenovice ter ustanovitev samostojnih občin. Vse prošnje se izroče dež., odboru, da poizve mnenje merodajnih lak-torjev.
Prihodnja seja v petek.
l/.gredi nemških lracijontilcev
(Govor poslanca A. Kalan-a v deželnem zboru Kranjskem dne 4. febr. t. 1.) — (Po stenografičnem zapisniku.)
Visoki zbor! Jaz sem glasoval za to, da se nujni predlog gospoda poslanca Hribarja vzame takoj danes v obravnavo in sicer iz tega vzroka, ker nisem mnenja, da bi stvar bila tako malo znana in jasna, kakor sta trdila gospoda pred-govornika ekscelenea baron Schvvegel in dr. Schaf-fer. Da stvari, o katerih danes razpravljamo, niso neutemeljene in da viri, iz katerih je gospod predlagatelj posnel dotična poročila, niso pretiravali, to je gotovo, pač pa po mojem prepričanju iz teh poročil niti polovice tistega nismo izvedeli, kar se je v resnici vse zgodilo, in za to nam je najbolj klasična priča vlada sama, ki je bila prisiljena, zistirati predavanja na visokih šolah za 8 dni. To je dokaz za to, da so vse te stvari, o katerih se danes razgovarjamo, zares popolnoma dozorele in prikipele do vrha tako, da si vlada iz te zagate ni vedela drugega izhoda, kakor da je za nekaj dni zaprla visoke šole. Stvar je torej popolnoma godna, kaže se, da se je od strani nemško-nacijonalne mladine napravilo toliko izgredov, da so bila redna predavanja izključena, in dokazano je iz aktov, da slovanski dijaki ne uživajo one svobode na vseučiliščih, kakor bi jo morali uživati kot akademični državljani, da jih nemški di jaki niso pustdi v dvorane, kjer so bili voljni poslušati predavanja, da so jih vrgli iz avle, do katere imajo slovenski in sploh slovanski dijaki ravno tako pravico, kakor nemško-nacijonal ni dijaki, in da slovenskim dijakom sploh obstanka ni ne na Dunaju, ne v Gradcu.
Zato sem s polnim prepričanjem bil za to, da mi že danes obravnavamo to reč in precej pokažemo, iz kakega stališča jo presojamo, da bodo naši dijaki spoznali, da vpoštevamo njihovo težavno stališče, da jih to bodri in potrjuje v tem, da bodo tudi v prihodnje postopali tako zares modro in zrelo, kakor so postopali doslej. (Živahno pritrjevanje na levi in v središču).
Gospoda poslanca dr. Schaffer in grof Barbo sta hotela stvar na nekako stališče postaviti, iz katerega bi bila rada za svoje interese nabrala nekaj koristi.
Temu nasproti konštatujem sledeče:
Od nobenega govornika našo slovenske strani ni padla niti najmanjša žaljiva beseda proti nemškemu narodu kot takemu in jaz, kakor vsi slovenski moji tovariši, bi bili zadnji, ki bi hoteli govoriti o tem, ali je nemški narod v Avstriji
lojalen ali ne. O tem se ne razgovarjamo, ampak tukaj smo vsi enega prepričanja, da so vsi narodi v Avstriji zvesto udani presvetlemu vladarju, a da na podlagi te zvestobe in udanosti pa tudi vsi narodi smejo zahtevati enake pravice. (Živahno odobravanje na lovi, v središču in na galeriji).
Kar se je od naših govornikov povdarjalo, je bilo naperjeno samo proti tisti nemško-nacijo-nalni kliki, katero zagovarjati je Vam gospodom zagovornikom od nemške stranke popolnoma brezuspešno, ker manj kakor mi bi se Vam za vse zagovarjanje zahvalili naši nemško-nacijonalni rojaki sami. (Ugovori na desni.) Kako oni mislijo, to so v državnem zboru sami naravnost povedali in le berite velegermanske izjave Wolia in Schonererja, Vaših bogov. (Burno odobravanje in ploskanje na levi in na galeriji. — Nasprotovanje na desni.) in potem bodete spoznali, kdo je dobil v nemški stranki vajete v roke, tako da tudi zmerni elementi sami spoznavajo, da si sedaj skoraj ne morejo pomagati drugače, nego da se nasilstvu nemško-nacijonalnih elemen ov udajo, ali pa umaknejo iz političnega življenja. Kaj pa pravite k temu, ako celo tako mirni elementi, kakor ste Vi gospodje od nemške stranke danes pokazali, ako sta celo Vaša zastopnika v državnem zboru mimo gledala vse izgrede in se prav pridno udeleževala obštrukcije. (Poslanec baron Schuegel: Vdeležila! Absolut falseh!)
Ako gospod poslanec ekscelenea baron Schve-gel za potrebno spozna tukaj ugovarjati, opozarjam ga samo, da se ravno on ni samo tako, kakor drugi člani nemško - liberalne stranke, samo splošno udeležil obštrukcije, ampak da se je celo dolžnega čutil, kot zastopnik nemškega veleposestva iti v deputaciji do ministerskega predsednika in gled£ naglega soda v Pragi zahtevati, da se kar najstrožje v tej stvari postopa. Ako sem jaz bral, da se je zastopnik dežele Kranjske in sin slovenskega naroda, katerega neče več po-poznati (Živahno odobravanje na levi in galeriji), tako daleč spozabil, da mu nagli sod še ni dovolj ostra sodba bila, potem, gospoda moja, res ne vem, kaj se pravi »zmerni elementi« in ne vem, kaj hoče gospod baron s tem reči, ako pravi, da se te obštrukcije ni udeležil. Ako je vlada proti našim bratom Cehom že vse storila, kar je bilo v njeni moči, in kar čez noč proglasila nagli sod, torej najskrajnejše sredstvo, katero ne pozna nobene preiskave, ampak trije sodniki se zbero, izrečejo svojo sodbo in čez noč je do-tičnik ob glavo, bi jaz mislil, da mora to pač vsakemu človeku, ki ima le količkaj srca, zadosti biti.
Ako pa niti tako radikalna sredstva liberalnim čutilom teh gospodov niso dovelj, potem ne vem, kaj bi jim bilo prav za prav zadosti.
To sem moral omeniti, ker sem bil izzvan po gospodu poslancu baronu Schvvegelju, ki je rekel, da se ni udeležil obštrukcije.
Gospod poslanec grof Barbo se je tudi spod tikal nad vsklikom tovariša gospoda župana Hribarja : »Los von Wien.« Tovariš Hribar mu je v tem oziru že sam odgovoril, da ga je popolnoma napačno razumel, in jaz bi še pristavil, da je bil to nek scandallum pusillorum. Nič pa ne prikri-vajmo, da tako postopanje, kakor se sedaj kaže od nemškega naroda nasproti Slovencem in Slovanom sploh, gotovo ne pospešuje v Slovanih pa-trijotičnih čutil, kakor da bi vedno bolj morali ljubiti tiste, ki nas vedno po hrbtu bijejo. Tukaj je pač umestno spomniti se anekdote o nemškem kralju Frideriku I. Ta je nekoč jahal na svojem konju in ko ga zagledata dva podložnika, precej sta hitela, da bi se mu bila na stran umaknila. On pa je jahal za njima in ko ju je dohitel, rekel je: »Zakaj pa bežita?« »Zato« — bil je odgovor — ker se Vas bojiva, Veličanstvo.« A on je vzel korobač, začel ju je pretepati in rekel: »Zato sem šel za vama, da vama pokažem, da vas ljubim in hočem, da tudi vidva mene ljubita« in s palico in udarci jima je dokazoval svojo ljubezen. (Veselost na levi in v središču.) Tako nekako se tudi nam Slovencem v Avstriji godi.
Gospodu poslancu dr. Schaflerju se je zlju-bilo, da je zopet jedenkrat prišel s tisto staro moskovsko pesmijo, ki je pa že tako zastarala, da je niti v stari krami ni več najti in da se nikdo več zanjo ne zmeni. To stališče, gospoda, je že davno premagano in odkar Vaši narodni tovariši hodijo čez mejo shode napravljat, potem so
to pač stvari, o katerih pri pametnih, treznih ljudeh ni več govora.
Razmere, v katerih živimo, so take, da mora vsak pravično čuteč človek reči: krivda je na strani nemškega dijaštva. Pa od naše strani se mladini niti toliko ne predbaciva, ker predobro vemo, da je ta mladina zapeljana od neke politične klike, ki hoče politično fruktificirati dotične izgrede.
Vsaj je znano, da se ministerski predsednik Gautsch trudi, da bi med zmernimi elementi češkimi in nemškimi napravil mir, in da je v ta namen vse poskusil, kar mu je bilo mogoče. In res je zadnji čas nekako kazalo, da se utegne to do neke meje posrečiti, in že je bilo upanje nekako opravičeno, da bo vladi kmalu mogoče sklicati državni zbor, o katerem se je reklo, da se ne bo Bklieal prej, dokler se ne najde podlaga za pametno delovanje, ali prav v tem trenutku pa so se najedenkrat v vsej svojej divjosti vspeli nemško-nacijonalni elementi in njihovi kolovod|e in prestopili na tisto polje, kjer so vedeli, da se bo najbujnejšo razvijal sad njihovih hujskarij, prišli so na dijake, ki še nimajo potrebne izkušenosti v praktičnem življenju, in, dobro vedoč, kako radi se navdušujejo ti mladi ljudje za fraze in kako radi bodo šli za njimi, vrgli so med njo vse tiste fraze o nasilstvu, ki se godi nemškemu narodu od naše, od slovanske strani. Le predobro so vedeli, da bodo tu našli tla, kjer se bo njihova brezvestna agitacija najbujnejše razvila. In to delo, v katerem se kažejo ti agitatorji v vsej svoji raz-divjanosti, to je delo ne samo neprijateljev slovanskih narodov, temveč naravnost neprijateljev Avstrije.
Toda, gospoda moja. vkljub resnosti položaja, vkljub vsem tem žalostnim pojavom izza poslednjih časov, sem jaz vender danes vesel, vesel posebno zaradi tega, ker vidim, da smo zopet jedenkrat v tej zbornici po tolikem času ločeni bratje vsi na oni strani, na strani svojega zatira nega naroda (Burno odobravanje na levi in na galeriji.)
ln, gospoda moja, ako nobene druge koristi ne bomo imeli od tega očitnega nasilstva, katero mora naše dijaštvo trpeti na Dunaju in v Gradcu, tolažilna je za-mq misel, da smo se našli v skupni obrambi, in to je potrebno, ako pomislimo na stanje obmejnih naših bratov.
Kako se pa godi izvenkranjskim Slovencem, to bi vprašal gospoda poslanca dr. Schauerja, ki je parkrat omenjal dogodkov v Pragi, in isto bi vprašal ekscelenco gospoda barona Schuegelna ? Gospoda moja, poglejte v Trst, v Gorico! Tam naš narod niti toliko pravice nima, da bi na za-konodavnih tleh njegovi zastopniki smeli odpreti usta in povzdigniti svoj glas!
Res imajo po zakonu, po črki to pravico, vendar naj se je le kdo poskusi v zbornici po-služiti, in videli boste, kako se mu bo godilo To bridko skušajo naši Sokoli v Istri, katere bi bili vkljub tej pravici pred par leti skoraj v morje pometali in katere so preganjali po rodni istrski zemlji, kakor najhujše lopove.
Niti v najhujšem vremenu jim niso hoteli dati prenočišča, tako da so po celo noč morali ostajati pod milim nebom! In, gospoda od one (desne) strani, ako se tako godi našim bratom na Primorskem — in to niso prazne frazo in nobene pretiranosti — in ako naši bratje v Celovcu ne smejo črhniti niti jedne slovenske besede, ne da bi bili izpostavljeni najgršim in najhujšim insul-tom — in ravno tako se jim godi v Gradcu — potem vam smemo pač zaklicati: Učite se od nas lojalnosti nasproti manjšinam. Ko se je v Gradcu, v glavnem mestu dežele, kjer je dobra tretjina prebivalstva slovenska, v deželnem zboru predrz-nil dr. Dečko ter hotel revno interpelacijo staviti v slovenskem jeziku — kakošnim insultom od vaše strani se je s tem izpostavil, tako da interpelacije skoro ni mogel do konca prečitati! Gospoda moja, ravno tako se godi t ratom našim na Koroškem, in kako se pa vam Nemcem na Kranjskem godi?
Jaz mislim, čisto drugače, nego ako bi mi hoteli meriti z jednakim merilom, kakor vi nasproti slovenskim manjšinam, in vendar bi mi bolj opravičeno postopali, kakor vi, glede na mali odstotek nemškega prebivalstva v naši deželi, ki ni v nikaki primeri z odstotkom slovenskega prebivalstva koroške ali štajerske dežele.
In, gospoda moja, ako povzdignemo svoj glas za pravice tlačenih izvenkranjskih naših bratov, ne storimo tega. da bi izpregovorili par praznih fraz, ampak zato, ker v resnici tolerantno postopamo nasproti manjšini prebivalstva naše dežele, in zato pa tudi smemo lojalno zahtevati, da se tudi proti nam Slovencem tako postopa povsod, kjer smo v manjšini.
Ako ste, gospoda, v tej zbornici tako krotki in pohlevni, imate pri tem svoje namene, toda mi vas bomo razkrinkali in onemogočili vaše namene, za to bo skrbela slovenska čast.
Zato pa z veseljem pozdravljam, da smo se vsi slovenski poslanci glede tega predloga našli jedine, in upam, ker nas drugi razlogi niso mogli združiti k jedinemu, skupnemu postopanju, da nas je največja sila, največje nasilstvo od nasprotne nam strani vsaj preverila, da je vse naše delo brezvspešno, ako vsi slovenski poslanci ne postopamo jedino in solidarno. (Burno odobravanje in ploskanje na levi in na galeriji. — Somišljeniki govorniku častitajo.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 9. februvarija.
O položaju se poroča nekemu tirolskemu listu iz zanesljivih virov približno tako, kakor smo pred nekaj dnevi poročali. Državni zbor se skliče po trditvi tega lista že 8. marca. Takoj, ko se pričetkom štirinajstega zasedanja konštituirata obe zbornici, se izvoli kvotna deputacija, ki bi pričela svoje delo tam, kjer je je pustila nedovršeno prejšnja kvotna deputacija. Predno se pa vse to zgodi, objavi vlada bojda že izdelane nove jezikovne naredbe in je neki češki namestnik grof Coudenhove že določil dan, ko bo deželni zbor obvestil o spremenjenih naredbah. — Ministerski predsednik je deloma že obvestil zastopnike češkega kluba o novem načrtu, katerega jim pa hoče še predložiti v pregled , predno se naredbe razglase. Doposlal je. kakor poroča »Reichs\vehr«, češkim in nemškim zastopnikom že dotična povabila, katerim so se pa dosedaj odzvali samo češki zastopniki. Vender Gautseh še ni izgubil vsake nade, ker je že poprej toliko omehčal srca zastopnikov zmernih Nemcev, da se nadeja prodreti s svojim načrtom brez prevelikih zaprek. Nekateri listi sicer trdijo, da izda vlada spremenjene jezikovne naredbe tudi brez privoljenja »interesentov« in da je določila 14. februvarij za dan, ko se objavijo v uradnem listu. To pa ni prav verojetno, ker je Gautschu dobro znano, da bi s tem vzbudil še mnogo večjo nejevoljo, kakor pa so jo vzbudile prvotne naredbe. časa za to ima še nekaj dnij in sedaj še lahko privabi na Dunaj zastopnike čeških Nemcev in si pri njih izposluje potrebni »placet«.
O izvolitvi posl. Stojalovskega so izražajo razni poljski listi zelo simpatično. Lvovski »Przeglad« konstatuje, da je ta izvolitev velike politične važnosti, ker pomeni prvič zmago stranke, ki se opira na vero in delo, mej tem, ko je podlegla poljska ljudska stranka, katere delovanje obstoji v vzbujanju strastij (') drugič pa radi osebe izvoljenega samega, ki razpolaga z nenavadnimi zmožnostmi in železno voljo. Bil je sicer ljut boj s celo družbo in tudi s cerkvijo, toda podvrgel se je in prosil odpuščanja. Sedaj stoji zopet v vrsti koristnih delavcev na cerkvenem in družabnem polju. Akoravno posl. Stojalovski ne mara stopiti v poljsko kolo, bo vendar s svojim delovanjem lahko mnogo koristil svojim volilcem. Vsi poljski elementi seveda z njim niso zadovoljni, mej temi so posebno soeijalni demokratje, ki se hudujejo nad »odpadnikom«, pa tudi v krogih polj. kluba je več elementov, ki imajo gotov strah pred novim poslancem.
Francoska poslanska zbornica, je v jedni zadnjih sej zopet z veliko večino dokazala, da ne mara ustreči socijalističnim revolucijonarnim in brezverskim zahtevam. Znani socijalist Dejeant je namreč predlagal, naj se odpravijo vsi dušni pastirji na vojnih ladijah francoskih. Ta predlog, kakor sploh vse počenjanje socialističnih kričačev, meri očividno nato, da se mej mornarico odstrani zadnja ovira, ki provzroča slobodnemu razširjanju socialističnih idej velike težkoče. Velika večina zbornice pa še vendar noče ničesar čuti o tej zahtevi in je s 344 proti 163 glasovom odklonila De-jeantovo zahtevo.
Zola pred porotniki. Drugi dan znamenite obravnavo je že minul. Zadeva sama na sebi se ni šo znatno pomaknila od prvega pričetka, vendar pa jo drugo dejanje to zamotano igro v marsičem zelo zanimivo. Pritisk občinstva je še večji kakor prvi dan, s pestmi in komolci se bori vsak za potreben prostor. Pred porotniki Bta oba zatoženca in zagovorniki ter nekaj prič mej njimi tudi Dreyfusova žena. Govoril je poleg drugih tudi Zola sam, toda daljšega govora ni bilo čuti iz njegovih ust. Iz vse razprave je pa razvidno nastopno : zadeva Dreyfus, Esterhazy et consortes je zamotana tako, da je no bo pojasnila tudi sedanja razprava, doloma zato ne, ker osebe, ki res vedo kaj o stvari, ali ne smejo ali nočejo izpovedati vsega Kar se tiče samega Zole, je gotovo, da ima v rokah nekaj gotovih dokazov, ker bi si bil sicer gotovo premislil, nastopiti tako oblastno in zahtevati naravnost, naj se ga pozove pred sodišče. Tej njegovi želji se je sicer ustreglo, toda sodišče je njemu kakor tudi vsem drugim strogo prepovedalo govoriti o čem drugem, nego kar služi v dokaz, katerega hoče donesti Zola, da Esterhazy ni nedolžen in da je toraj njegova oprostitev neveljavna. Razgovor in dokazi o Drey-fusovi nedolžnosti so toraj nedopustni in je ravno-tako vojaškim pričam, kolikor jih smo pred so dišče, zabranjena slobodna beseda. Nejasnost v tej zadevi je toraj velika in vsaka sodba o tem je dosedaj prezgodnja, čudno pri tem jo to, da na jedni strani vlada ne dopusti, da bi se prišlo resnici na sled, kajti ako je Dreyfus res kriv, bodo njegovi zagovorniki tem bolj osramočeni, na drugi strani pa trezno misleči svet nikakor no more umeti, čemu je na nogah vse iidovatvo in frama-sonstvo celega sveta. Ali je vlada v tolikih škripcih, da se boji zunanjega sveta, ali pa so židov-stvo trese pred odkritjem novih sleparij.
Socijaliif stvari.
»Jugoslovanska socijalnodemokratična zveza".
Pravi pomen socijalne demokracije med Slovani še menda ni znan povsodi, kjer ima le-ta svoje pristaše, zato so jej navadno daje oblika, kakoršna se riše v naših socialističnih glasilih, oblika borbe za gmotne in duševne koristi dola v c a.
Izboren nemški publicist našega časa je dejal v nekem svojem natisnenem govoru: »Soeijalna demokracija mod avstrijskimi Slovani je najboljše jamstvo za ohra-njenje nemškega gospodstva. oziroma nemštva v tej monarhiji.«
V teh besedah je povedanega menda dovolj, da si vsakdo izmed nas raztolmači lahko namero Bocijalnodemokratičnega nauka.
Kaj je torej priprostejega, nego razumeti po teh besedah socijalno demokracijo, ki si skuša s ponemčevanjem pridobiti tem trdnejših tal mej Slovani.
Ideja germanizacije nenemških rodov ima ne-številno orodja in jedno teb orodij je tudi soeijalna demokracija. To orodje je dano v roke i z -dajicam slovanskega plemena v Avstriji, in sicer proti dobremu plačilu v denarjih. Med Slovani pa je izdajic dovolj, zato je ideja germanizacije našla prav rodovitna tla med Slovani.
Ob priliki hočemo razkriti vse te mreže, katere je Bocijalnodemokratična organizacija postavila mej Jugoslovani in ki so piscu tega do cela znane, za danes zadoščaj samo povprečni obris so-cijalnodemokratične okupacije na Primorskem.
Vrlino vodstvo, ker tudi vrhni cilji socijalne demokracije na Primorskem so naperjeni proti Slovanom, ker so večinoma krščanski; zato teži vodstvo socijalnih demokratov na Primorskem za italijanstvom, t. j. proti oni strani, kjer je m o č.
Že to dejstvo samo na sebi je čudno: ljudje, ki nosijo na svojem praporu zapisano načelo: »vse za pravice človeštva«, se družijo z onimi, na katerih praporu je zapisano: »osar tutto!«, 't j. vse poskusiti, da se zatre in uniči slovanski rod!
In slovanski rod je v masi delavski stan Primorja! Ker je stvar torej taka, tedaj ni mogoče misliti druzega, nego da vodijo socijalistični vodje prav pošteno za nos svoje slovanske drugove, ko jim snujejo »jugoslovansko socijalnodemokratično zvezo«, za hrbtom pa se pajdašijo z najhujšimi
nasprotniki slovansko narodnosti. Preostajalo bi sedaj dvojno vprašanje: ali jo socijalistična klika na Primorskem zares narodna in v tem slučaju jo opravičen naslov iste, v kolikor se tiče dela slovanskega prebivalstva, namreč »jugoslovanska socijalnodemokratična zveza«, ali pa je mednarodna, torej klika, ki so ne poteza za narodnostne, marveč lo za delavske pravico, torej v smislu, kakor to vedno poudarjajo socijalistična glasila, pobijajoč narodne borbe
Jodna in druga h krati ne more biti!
Ako pa je mejnarodna, torej specifično socijalno demokratična, tedaj jo skrajno predrzno, ako so nazivlje »jugoslovansko«, ker do tega naslova naravnost nima pravice; ako pa je narodna, torej »jugoslovanska«, tedaj pa je še predrznejše, ker zaničuje narodno borbo in odvrača svoje so-druge od narodnega dola.
Iz tega torej sledi, da je ta zveza nekaj, česar naravnost imenovati noče. Stvar je torej taka : socijalistični aposteljni v Primorju zbirajo pod svoj prapor maso narodno nezavednega slovanskega prebivalstva, v prvi vrsti seveda delavske g a, in to maso v skupini nazivljejo »jug o-slovansko socijalnodemokratično zvezo« spe-cilično radi tega, ker sestoji iz Jugoslovanov.
To je točna analiza nastopanja Bocijalno - demokratične ligo na Primorskem in kar je druzega, jo primes prikrojena konečnim ciljem te lige. —
Deviza velikonemško politiko je : Slovan-b t v o proč, potem gremo dalje, a v dosego odstranjenja Slovanstva služi vsako sredstvo! Na jugu avstrijsko države je še trdna stena Slovanstva, to steno treba podreti, italijanstvo pade že b a m o ob sebi, za vprvo celo p o -mag a j italijanstvo samo podirati slovansko steno, — to stoji v načrtu velikonemško politike, katerej služijo, za denar! tudi kolovodje soc. de mokracijo med Slovani, zajed no najgrje narodne i z d a j i c e.
čemu pa hrume tolikanj ti kolovodje proti duhovščini in jej skušajo odtujiti celo kmeta z ničvrednimi Blepili in beganjem o njegovem »slabem stanju« ? Radi tega, ker vedo, da jo slovenski ali hrvatski duhovnik nevstrašon propovednik i z a s 1 o m b a krščanske vere in slov anske narodnosti na jugu naše države! Ali bi ne bilo stokrat umestneje, da hrumo proti Židu. ki je v dijamentralnem nasprotju s p o v d a r j a n i m i cilji socijalno demokracije? A o Židih lepo molčo in odvračajo od njih pozornost delavskih mas, kažoč s prstom na duhovnike.
Kaj pa, ako bi jim naša krščansko soeijalna organizacija dala pravi odgovor — z zasnovo prave jugoslovanske delavske zveze — Da vidimo, kaj nam prinesejo bodoči dnovi. Nekaj se nam še obeta.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 9. lebruvarija.
(Za vzajemno delo.) Klub poslancev narodne stranke je odgovoril klubu poslancev katoliško-narodne stranko glede spravnih poBkusov, da je zadovoljen b tem, da se pogajanje ustmeno nadaljuje, ter predlaga v ta namen skupen razgovor poslancev obeh slovenskih klubov. — Upamo, da se sedaj ti razgovori kmalu ugodno dovrše.
(Nadvojvoda Josip Ferdinand), stotnik prvega razreda domačega pešpolka št. 17, dospe jutri v Ljubljano na kratek obisk.
(Prihodnje predavanje) v »Katoliškem domu« priredi »Zveza« v četrtek dnč 17. t. m. Predava gosp. Jernej P e č n i k o prazgodovinski dobi in izkopinah.
(Umrl je) v frančiškanskem samostanu v Ljubljani včeraj zvečer brat Liberat Omorzel, zakristan, po kratki bolezni previden s sv. zakramenti. Rojen je bil 22. decembra 1869 v Rajhen-burgu, doslužil vojake in 1. 1894 vstopil v red. Bil jo vzgled pobožnosti, ponižnosti in zatajevanja. R. I. P.
(Hudo mu je) namreč »Narodu«, da so je njegovim varovancem v okr. boln. blagajni tako nenadoma pripetila baš taka nesreča, kakor so jo že nekateri »Narodovi« uredniki sami izkušali. Diplomirani poročevalec Malovrh je v svojem elementu in kakor besen zbija okrog sobe, uprav kakor da bi se njega samega vtikalo v luknjo na Žabjek. »Narod« piše o jioneverjenju v blagajni
»V klerikalnih listih, v »Slov.« in v »Slov. Listu« se o tej defravdaciji poroča z očitno škodoželjnostjo, dasi se sploh govori, da je Branke prišel le vsled svoje dobrosrčnosti v to nesrečo. Zna čilno je, da sedanje načelništvo o defravdaciji ni ničesar slutilo, dokler je ni razkril blagajniški sluga, znani klerikalni agitator Čeme, ki je za to stvar vedel že tri mesece. Ko je sedanje načel ništvo prevzelo blagajno, je na občnem zboru poročalo, da je natančno pregledalo vse knjige in blagajno, sploh izvršilo natančno revizijo in vse našlo v najlepšem redu. Od tedaj je minulo že več mesecev, načelništvo pa v tej dolgi dobi ni ničesar zapazilo, da jo Metnitz sleparil. To pač zadostno osvetljuje sposobnost sedanjih gospodarjev okr. boln. blagajne.« — Tako nesramno zna pisati samo »Narod«, ki o poštenju in poštenosti sme baš toliko soditi kot slepec o barvah. Torej sedanje načelstvo je grešilo, ker o defravdacijah — ni nič vedelo, dokler mu jih ni razkril gospod Černe! Kaj pa je potem g. Klein kot bivši načelnik storil, ko je o defravdacijah — vedel, ker ga je in to že pred 2 leti (!) »klerikalni agitator Černe na-nje opozarjal! Gospod Klein je torej že dve leti vedel, da se v blagajni defravdira, in je k temu — molčal in stvar tako pomečkal, da niti poprejšnji odbor ni o nji nič zvedel. Ali ni to značilno za gospoda Klein a in njegovega žurnalističnega zagovornika Malovrha? Dalje, ali ni tudi mestni magistrat ljubljanskega mesta meseca oktober in november 1897 v blagajni gospo daril, in ali ni baš 16. oktobra Metnitz izmaknil celih 385 gld. 99'/, kr.? Ako bi hoteli uporabljati »Narodove« lastne besede bi dejali, da to pač zadostno osvetljuje sposobnost mestnega magistrata, čigar najboljši uradniki poneverjenju niso prišli na sled! »Narodov« pisun je torej svojim naprednim patronom na rotovžu in drugod s svojim neumnim pisanjem kaj slabo uslugo izkazal in bi bilo zanj, ko se je skoro jedno leto tako bojevito poganjal za sedaj razkrinkane delrav-dante, mnogo lepše, če bi o stvari kar največ molčal. A baš to, da si jemlje o njej tako polna usta in v lastno svojo skledo bljuje, je značilno za gospodo v njegovem vredništvu.
(Predpustna veselica) »Slovenske kršč socijalne zveze« je preložena na dan 2 0. t. m., ker do prihodnje nedelje ne bode gotov oder.
(.Glasbena Matica") je ustanovila v Novem Mestu svojo glasbeno šolo.
(V Železnikih) se snuje prostovoljno gasilno društvo — nasledek zadnjega požara.
(Izžrebani porotniki.! Dne 7. februvarija t so bili izžrebani pri c. kr. deželnem sodišču v Ljubljani za porotno sodišče, ki se prične dne 7. marca, nastopni gg. porotniki: Achtschin Albin, ključavničar in posestnik v Ljubljani; Bahovec Janez, trgovec in hišni posestnik v Kamniku; Bostjančič Jožef, izvošček in hišni posestnik v Ljubljani; Bole Anton, trgovec v Postojini; Bojt Janez, krčmar in posestnik v Slapu pri Ljubljani; Čad Jožef, pekovski mojster in posestnik v Ljubljani; Černe Andrej, krčmar in posestnik v Ljub ljani; Drukar Avgust, bilježniški kandidat v Kranju; Eržen Janez, posestnik v Zgornjem Bitnji pri Kranju; Fišer Fran, hišni posestnik in krčmar v Kamniku ; Gartner Alojzij, posestnik in trgovec v Planini; Inocente Fran, gostilničar v Postojini; Jelovčan Jakob, posestnik v Škofji Loki; Janežič Matevž, hišni posestnik, krčmar in župan v Gor njih Domžalah; Kantz Julij, posestnik v Ljubljani , Kopač Janez, gostilničar in posestnik v Ljubljani; Kozak Jožef, mesar in posestnik v Ljubljani; Krainer Janez, trgovec v Postojini; Kumše Anton, trgovec na Rakeku; Kotnik Karol, posestnik v Mirkah; Kuralt Anton, posestnik v Zgornji Sevnici; Luckmann Anton tovarniški družbenik v Ljubljani; Majaron Janez, trgovec in posestnik v Borovnici; Perles Adolf, pivovar in posestnik v Ljubljani ; Prelesnik Anton, deželni knjigovodja v Ljubljani; Pogačnik Alojzij, posestnik in trgovec v Cirknici; Ranth Viktor, trgovec v Ljubl jani; Rebolj Fran, posestnik na Črnučah; Skala Karol, trgovec v Kamniku; Stare Feliks, posestnik v Kol^vecu pri Brdu; Toenies Gustav, tovarnar ir i osestnik v Ljubljani ; Tratnik Leop., pasarski r .ojster in posestnik v Ljubljani; Tscherne Alojzij, tovarnar v Ljubljani; Višnar Jožef, trgovcc v Ljubljani; dr. Waldherr Jožef, lastnik zasebnega učiteljišča in posest-
nik v Ljubljani; Zeschko Albert, trgovec in posestnik v Ljubljani. — Namestovalni porotniki: Jaseno Janez, kramar v Ljubljani; Kolar Jožef, nožar v Ljubljani; Kollmann Fran, trgovec in posestnik v Ljubljani; Kunst Alojzij, čevljarski mojster v Ljubljani; Pezdir Fran, čevljarski mojster v Ljubljani; Podrekar Gregor, kramar v Ljubljani; Repič Avgust, sodarski mojster in posest nik v Ljubljani; Stare Fran, slikar v Ljubljani; Uran Janez, lončarski mojster v Ljubljani.
(Na včerajšnji živinski semenj) so prignali 753 konj in volov, 205 krav in 39 telet, toraj skupaj 997 glav živine. Kupčija z voli, katerih mnogo je nakupil neki Bavarec, je bila prav živahna, s konji in kravami pa bolj srednja
(lz Vodic) 6. jan. V soboto, 5. jan. smo čutili ob 3. uri popoludne sredine močan potres. Vendar je bil slabši, kakor zadnji močnejši sunek 15. julija 1897. — Morde predpustni ph savci tako teptajo, da se zemlja stresa!
(V St Rupertu na Dolenjskem) so imeli udje Sodalitatis S. Cordis Jesu svojo konferenco, na kateri se je obravnaval prav zanimiv predmet: Pripomočki razširjati pobožnost do Srca Jezusovega med ljudstvom. Predsednik temu Sodalitatis S. Cordis Jesu trebanjske dekanije je č. g. Janez Na gode, trebanjski dekan.
iKazpisuje) se mesto poštnega odpravnika pri c. kr. poštnem uradu v Dovjem (okrajno glavarstvo Radoljica) proti pogodbi in kavciji 200 gld. Letna plača 150 gld., uradni pavšal 40 gld. in letni pavšal 150 gld. za vzdržavo dvakratne pešne zveze na dan mej Dovjem in Mojstrano. Prošnje v teku treh tednov na c. kr. poštno in brzojavno vodstvo v Trstu.
(Iz Ajdovca.) Dne I. februvarija t. 1. dobili smo za tukajšno župnijo poštni pismeni nabiralnik in poštnega sela, kateri bode hodil vsaki teden trikrat v Žužemberk in nam prinašal od tam pisma in druge poštne stvari. Za sedanje razmere je bila ožja poštna zveza zelo potrebna in koristna, ker gre toliko ljudi na tuje s »trebuhom za kruhom«, pa ostanejo vender še domačini in pošiljajo svojcem poročila iz daljnih krajev. Ta poštna zveza nas je pa tudi nekako s svetom bolj združila, ker smo po naravni legi nekako oddaljeni. Torej moramo izreči najiskrenejšo zahvalo poštnemu vodstvu, da je blagovolilo ugoditi naši prošnji. — Pri nas je bila-že močna suša. Studencev ni in od Krke smo oddaljeni skoro dve uri. Izpraznile so se kapnice, luže vsahnile in ljudje so bili primorani, iskati od daleč potrebne pitne vode za-se in za živino. Tukaj smo letos že v drugič občutili pomanjkanje vode. — Trumoma so hodili ljudje s škafi, z brentami in bankami in z vozmi iskat po dve uri daleč potrebne vode. Celo sneg so vozili daleč iz gozda, koder še ni skopnil, in prinašali ali vozili domov ter si tako pripravljali vodo. Ni ga bilo najti več ne snega ne ledu tudi daleč v hosti ne, vse smo bili že porabili. — Gorko je bilo močno, — včasih na solncu do 23° vročine, vsled tega so hodili otroci že bosi v šolo. Da bi se nam le ne maščevalo v pomlad, ker pravijo, da se rado vresničuje, kar pravi pregovor: »o Božiču za steno, o Vel. noči za pečjo « Danes je bila huda burja po noči in na jutro je jelo snežiti. Reči moramo nekako : Hvala Bogu, ker bomo dobili vsaj potrebne vode !
(Iz celovške škofije.) Za mestnega župnika v Pliberku je imenovan č. g. Šim. B a u e r, župnik na Peravi ob Beljaku. Čestitamo ! — Mil. g. stolni prošt dr. Valentin M u 11 e r je odložil zbog starosti mesto voditelja naukov v duhovnem semenišču. Na njegovo mesto je imenovan preč. g. dr. Anton M vi 11 e r, stolni korar.
(Vojaški nabori na Koroškem.) Letos se vršijo vojaški nabori za slovenske kraje tako le: Za mesto Celovec dne 1. marca (poklicanih 150); v Celovcu (okolica) dne 14., 15. in 16. marca (600); v Borovljah dne 17. in 18- marca (264); v Št. Pavlu dne 20., 21. in 22. marca (320); v Pliberku dne 28. in 29. marca (377); v Velikovcu dne 30., 31. marca in 1. aprila (600); v Zel. Kaplji dne 2. aprila (156); v Šmohoru dne 6. aprila (200); v Beljaku od dne 12. do 16. aprila (923); v Trbižu dne 18. in 19. aprila (342).
(Nesreče v Rilmem in v okolici) Dne 31. januvarija se je ponesrečila Frančiška Ravnik, dekla pri Maroferju v Bodeščah. Ko je peljala mladega konja k vodi, jo je vrgel in udaril s kopitom na glavo. Leva stran je hudo poškodovana. Zdi se
pa, da bo okrevala. — Dne 15. jan. je Mat. Arh iz Bodešč vozil drva z Jelovice. Predno je mogel na hudem klancu zavreti, zdrčale so sani po gladkem snežencu in bliskoma pahnile vola navzdol. Priletel je z vso silo ob drevo in si razbil glavo. Ko je prišel voznik do njega, ni mu preostalo nič druzega, nego da mu je še kri izpustil. — Prešnji teden sta se ubila zvona v Ribnem in v Bodeščah. To je zelo hud udarec za tamošnjo kmete. Že dolgo namreč zbirajo kmetje tu z veliko požrtvovalnostjo denar za novo župnijo. Bila je sicer v Ribnem nekdaj že župnija pa so jo pozneje odpravili. Doslej so nabrali nekaj čez polovico potrebne svote. Stroški za dva nova zvona bodo žal ta težko nabrani denar zmanjšali. — Sploh bi pa Ribnjani sedaj najbrže še imeli duhovnika, ako ne bi bil pri njih nadučitelj gospod Wr e s i t z. Zato ga pri nas nekateri štejejo tudi med ribnjaneke nesreče. V Ribnem sedaj ne more živeti drug duhovnik, nego penzijonist; kdo bo pa šel tje, kjer gospodari tak Brdit »Rodoljubov« dopisnik, ki ima »Narod« celo v šoli na mizi? To »napredno« delovanje podpira tudi nekaj so-cijalnodemokratičnih »Delavcev« in instrukcije, po katere hodijo ti naši »naprednjaki« v Peternelo\o gostilno. — Pošteni Ribnjani res zaslužijo podpore; župnija jim je potrebna, zlasti pa prosimo, da bi se kak dobrotnik usmilil ubitih zvonov in jim poslal kak dar!
(Svetovna pustim zveza) Država Oranje pridružila se je s 1. januvarijem 1898 svetovni postni zvezi in veljajo tedaj od omenjenega dno naprej za pisemsko-poštni promet s to deželo iste določbe, kakor za promet z drugimi deželami svetovne poštne zveze.
(Stiridesetletnica božje poti v Lurdu.) Kakor je zadnji »Venec« pripomnil, obhajal se bode letos v dnevih od 18. febr. do 25. marca štiridesetletni spomin, od kar se je v Lurdu lbkrat prikazala Devica Marija znani Bernardki. Ker pade letošnji pust ravno v to dobo, ali bi se ne dala po večjih farah, kjer so v navadi pustne tridnevnice, vpo-rabiti ta priložnost, da se v ljudstvu poživi spomin na lurško Mater božjo? Marija je rekla Bernardki: »Moli za grešnike! Poljubi tla za grešnike! Pokora! pokora! pokora!«
(Albau Stolz-eva dela) llerderjeva knjigarna je pričela z novo, ne drago izdajo Stolz - ovih spisov. Pisatelj je znan. V njem najdeš cele zaklade pastirskega, katehetičnega in homiletičnega gradiva, v nedosežni obliki. Kar je Stolz spisal, se bere kakor roman, in če je predmet še tako resen. Če bi dal za Stolz-ove spise 100 gld, ne. bi bili predragi, če bi se navadil od njih po Stolz-ovo misliti in pisati. Naročiš lahko v »Katoliški bukvami«.
(Devica Orleanska.) Od vseh stranij je prejel parlament nebroj prošnja, da bi se ustanovil narodni praznik na čast devici orleanski. Senat je že pritegnil prošnjam Zbornica poslancev pa je izbrala dva odseka, da pretresata stvar. Za poročevalca je bil odbran tramason de Mahy. A tudi ta je z vnemo govoril o junaški dcvici, in tako se zdi, da je vsa Francija v tem jedina. Devica orleanska seveda ni vsem to, kar je katoličanom, a vsem je paladij — sloge in miru!
(Gospica Hamilton,) rodom iz Škotske, doktorica zdravilstva bruseljske univerze, se je bila nastanila v Kalkuti. Ko pa ji jo afganistanski emir obljubil visoko plačo, ako se nastani v Kabulu, je mlada doktorica sprejela ponudbo in sc preselila v Afganistan. Samodržec jo je imenoval svojim rednim in izvenrednim zdravnikom in njena popularnost je v kratkem času postala tako velka, da je nedavno izdala lastnoročno pisan ukaz za stavljenje koz.	_
Društva.
(Občni zbor »Katoliške družbe«) bo prihodnjo nedeljo, dne 13. t. m. v društvenih prostorih. — Vršila se bo izvolitev novega odbora. — K obilni udeležbi se vabijo društveniki.
(Občni zbor Marijine bratovščine) v Ljubljani bode v nedeljo 13. t. m. dopoludne ob 10. uri v dvorani »Katoliškega doma« na Turjaškem trgu štev. 1, h kateremu se moški člani uljudno vabijo.
(Vabilo k vesel ici) katero priredi katol. društvo rokodelskih pomočnikov v Št. Vidu nad Ljubljano v nedeljo, dne 13. februvarja 1898. 1. v dvorani lastne hiše. Vspored: 1. »Studenčku«, mešani zbor P. H Sattner. 2. Govor * * * 3. »Kukovica«, narodna, mešani zbor, harmonizoval
J. Žirovnik. 4. Deklamacija: »Lovčeva poroka« (I. Lemec), deklamuje I. Železnik. 5. »Vso mine«, mešani zbor dr. G. Ipavec. 6. Vaški skopuh. Igro-kaz v treli dejanjih. 7. »Trije nosovi«, šaljiva spevoigra s spremljevanjem harmonija. 8. Prosta zabava. Vstopnina: I. sedež 50, II. sedež 30, III. sedež 20 kr.. stojišče 10 kr. Začetek ob polu 6. uri zvečer. K tej veselici uljudno vabi
Predstojništvo.
I D r u ž b i sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) so od 15. do 31. januvarija poslali: Podružnica v Trbovljah 30 gld. 25 kr. — Slavna posojilnica v Metlilu 10 gld. — Ženska podružnica v Kranju po gospej Mariji Drukar 32 gld. 50 kr. kot odkupnino podružničaric od dopošiljanja novoletnih voščil. — Narodnjaki Vransko podružnice za novoletno voščilo nabrali 7 gl. — G. Matej Kenič v Orehku pri Prestranku iz nabiralnika 75 kr. — Slavna posojilnica v Mozirju 25 gld. — Slavno »Pralno društvo« v Rušah po tajniku č. g. kaplanu A. Šijancu 5 gl. — Slavna okrajna posojilnica v Ljutomeru 10 gld.
—	Ženska podružnica v Sežani po blagajničarici gdč. Adeli Omahne 10 gl. 8d kr. udnine in 50 gl. za šesto pokroviteljnino; pokroviteljica bode požrtvovalna bivša blagajničarica gdč. Antonija Dru-fovka. — Podružnica v Konjicah 22 gld. 50 kr.
—	Ormoška moška podružnica 34 gld. 11 kr. — G. Fr. Zagorjan 4 gld. 73 kr. nabrane pri gosp. Tratniku v Dolenji Vasi pri Cirknici. — Slavno uredništvo »Domovine« v Celju po g. D. Hribarju nabralo 15 gld. 15 kr. — Vesele družba v žup-nišču v Remšniku zložila 5 gld. — Č g. Avg. Skočir, kurat v graški bolnici, za januvar in fe-bruvay daroval 10 gl. —Slavno uredništvo »Slov. Naroda« v Ljubljani po g. Josip Nolliju nabralo 995 gld. 21 kr. — Iz nabiralnika g. vehtržca Fr. Kolmana v Ljubljani 3 gld. — Kršč. - soc. slov. delavci, vračajoč se od zagorske veselice, nabrali v železniškem vozu 1 gld. 21 kr. — Vesela družba pri g. J. Spreitzerju v Ljubljani ob priliki blagoslovljenja nove hiše nabrala 4 gl. 15 kr. — Neimenovanec družbi za šolske sestre 12 gl. 20 kr.
—	Živeli vsi darovalci in nabiralci ! Blagajništvo družbe sv. Cirila in
Metoda v Ljubljani.
(•Občni zbor »Slovenskega čebelarskega društva) se je vršil 24. dne m. m. v pisarni kmetijske družbe v Ljubljani. Občni zbor je izvolil predsednikom ravnatelja v Marija-nišču, prečast. gospoda profesorja dr. Frančiška L a m p e t a , podpredsednikom ravnatelja kmetijske družbe, gospoda Gustava P i r c a , in odbornikom gg.: bogoslovca Rado G r m o v n i k a , čebelarja Petra Pavlina in učitelja Frančiška Roj i no. Občni zbor je nadalje ukrenil, izdajati strokovni list »Slovenski čebelar«, katerega vred-ništvo se je poverilo gospodu Fr. Rojini, učit-lju v Šmartinu pod Šmarno goro. Na predlog gospoda Murze iz Krapjega na Štajerskem se je odboru naročilo, sestaviti nova društvena pravila, ki bodo omogočila snovanje podružnic »Slovenskega čebelarskega društva« po Štajerskem Koroškem in Primorskem. Pri tej priliki javljamo, da bo vsak ud, ki plača letnino (l gld. t, dobival društveni list brezplačno. Odslej naj se vse pošilja t v e . tičoče se »Slovenskega čebelarskega društva«, pošiljajo pod tem naslovom v Ljubljano.
(Katoliško izobraževalno društvo v sv. Križu pri Litiji) je imelo meseca jan. svoj prvi redni občni zbor. Predsednik je v precej obilnem številu došlim udom razložil pomen tega društva, tajnik je poročal o društvenem delovanju tekom 4 mesecev, kar društvo obstoji, blagajnik je pa izkazal 53 gld 50 kr. dohodkov in 55 gld. 24 kr. troškov, torej nekaj primanjkljaja, ker si je moralo društvo mnogo reči napraviti. Društveni tajnik, ki je organist, je mladeniče podučeval v petju. Z novim letom bo več koristnih predavanj. Tu naj povemo, da bi bilo dobro, če bi se »Leonova družba« ali nova »Slovenska krščanskoso-cijalna zveza« v Ljubljani oskrbela in dala tiskati razne ljudstvu primerne igre. koje bi se predstavljale po razmh društvih. To je nujno potrebno. Naše društvo je tudi pristopilo k »Slov-venski krščanskosocijalni zvezi« v Ljubljani. Društvo se je že precej okrepilo in upamo, da se to z novim letom še bolj utrdi. Živela krščanskoso-cijalna organizacija!
(Pevsko društvo Ratitovec) seje osnovalo v Selcih. — Odbor se je sestavil takole: Jakob Uranič, predsednik in pevovodja; Valentin Sedej. podpredsednik ; Fr. Smit, tajnik; Jak. Čen-čič, blagajnik; Peler Šmit, arhivar; Ivan Kopča-var in Ivan Čenčič, odbornika; Iv. Klemenčič in Iv. Habjan, namestnika. Društvu je namen gojiti lepo pesem domačo in umetno. Bog daj srečo in vstrajnost vsem udom.
(Mestna hranilnica ljubljanska.) Meseca januvarija 1898 vložilo je 920 strank 504 533 urld. 38 kr., 662 strank pa vzdignilo 205.333 gld. 65 kr.
(Okrajna posojilnica v Mokronogu) ima svoj letni občni zbor dne 16. svečana (v sredo popoludne ob 3. uri) v šolskem poslopju v Mokronogu z nastopnim dnevnim redom : 1. Nagovor ravnatelja. 2. Račun
n a č e 1 b t v a in poročilo računskih p r figi e d o v a 1 c e v in nadzornikov. 3. Volitev načelstva in nadzornikov. 4. U a z-d e 1 i t e v č i s t e g a d o b i č k a. 5. Nasveti. — Opomba, če bi ta zbor d b 3. uri i ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje diugi občni zbor, ki sme brezpogojno sklepati.
Načelstvo.
(Katoliško izobraževalno društvo v "T r n o v e m n a N o t r a n j s k e m ,) ustanovljeno 12. grudna 1897, imelo je v nedeljo 6. t. mes. prvi občni zbor. V odbor so izvoljeni: Ivan Prijatelj, predsednik; Benigar Jožef, podpredsednik; Kontel Jožef, zapisnikar; Perkan Jožef, knjižničar; Oranič Franc, blagajničar in pevovodja; llr-vatin Anton, Benigar Franc st., Vičič Jožef, Beni gar Franc ml. in Perkan Ivan, odborniki. — V društvu je že 71 udov. Z veseljem hodijo udje v društvo, toda povsodi se kaže pomanjkanje, imamo namreč premalo knjig in časopisov, in ne moremo vedno ustreči vsaki želji vsakega uda. Zato se odbor ponižno obrača do vseh slovenskih rodoljubov, ki lahko utrpe kako knjigo, naj nam jo blagovolijo poslati, ker tukaj bo gotovo še kaj koristila, kajti ljudstvo silno hrepeni po branju, po pouku, samo pa si berila ne more preskrbeti, ker je ubogo in zapuščeno. — Udnina znaša 15 kr. na mesec. — Od 12. grudna min. leta do 6. svečana t. 1 smo imeli 58 gld. 45 kr. dohodkov, porabili pa smo 71 gld. 32 kr., torej nam primanjkuje 12 gld. 87 kr. To poročilce naj zadostuje o početnem delovanju našega društva.
Odbor.
(Mestna hranilnica v Radovljici.) V mesecu januvariju t. 1. je 120 Btrank uložilo 23.501 gl. 15'/, kr., 75 strank uzdignilo 6267 gl. 91 kr., — 25 strankam se je izplačalo posojil 12.610 gld., stanje ulog 375.392 gld. 69 kr., denarni promet 74.841 gld. 02'/» kr.
Narodno gospodarstvo.
Vinogradarstvo na Kranjskem.
(Poročilo deželnega odbora za 1. 1897.)
(Dalje.)
IV. Državni matičnjak na Slapu.
Državni matičnjak na Slapu, ki je bil zasajen že 1890 1. in meri 2'/* ha, da na leto čez 140.000 podlag. Za druge nasade v tem okraju ni dovolila vlada še nikake denarne podpore, pač pa \inarski zadrugi v Št. Vidu več tisoč podlag brezplačno.
V.	Množina iz državnih nasadov do-
bljenih podlag v 1 896 letu.
Vsi državni nasadi na Kranjskem obsegajo 8 69 ha. Leta 1896 se je dobilo iz teh skupaj 516.341 ključev in 162.606 korenjakov (bilft. Ta množina pa ni zadostovala, da bi se bilo vstreglo vsem zahtevam vinogradnikov, vsled česar je poslalo vis. c. kr. ministerstvo še 424.200 ključev in 359.955 korenjakov, skupaj 940.541 ključev in 522.561 korenjakov, vseh podlag skupaj torej 1,463.102.
Te podlage je oddala država deloma brezplačno, deloma proti nizki ceni 3 do 6 gld. za 1000 ključev in 10 gld za 1000 korenjakov. Cep-ljenke po 5 kr. komad. Brezplačno je bilo oddanih 617.800 podlag proti plačilu pa 310.300, preostalih 535.000 se je porabilo v državnih nasadih in sicer za šolanje 487.640, za matičnjake in vzorne vinograde 11.190 korenjakov, 16.200 korenjakov se je pocepilo in potem vložilo v trtnice in 19.970 se je kot neporabne zavrglo; med te spadajo razun pokvarjenih podlag tudi direktno rodeče trte. Z vsemi temi trtami je bilo zasajenih 85 ha; če se vzame v poštev še one podlage, katere so pridelali posamezni posestniki in posamezne podružnice, dalje cepljenke, koje so si ali sami izgojili ali pa nakupili, se sme reči, da se je zasadilo 1896 1. do 200 ha novih vinogradov.
VI.	Dobava ameriških podlag in novo zasajenjepo trtni uši uničenih vinogradov.
Okrajno glavarstvo Krško.
Do sedaj se je največ obnovilo v krškem okraju. Zasejanih je že 760 ha. Veliko teh vinogradov že rodi, in ko bi ne bil ta okraj tako prizadet po uimah, bi se bilo pridelalo 1896 1. čez 2000 hI. iz samo novih vinogradov.
Kakor po vsem Dolenjskem, se tudi v tem okraju največ požlahtnuje na zeleno in sedaj večinoma nizko pri tleh in to radi tega, ker se lahko bolj zgodaj vrši, ter se potem prihrani zamudno in drago grobanje. V tekočem letu se je porabilo samo v krškem okraju do 350 kg. gumijevih tra-
kov ; ker gre teh 3700 na kilogram, pocepilo se je torej 1,295.000 trt. S tem številom cepljenk se zasadi, sajene po P30: 1 m = 169 ha. Na Raki imajo nekateri posestniki (V. Pfeifer, pl. Lenk, župnik Dolinar), po več oralov obnovljenih vinogradov V tem okraju si prideluje večina vinogradnikov potrebno množino podlag doma.
Veliko so napravili tudi v občinah sv. Križ iGregorič 5 oralov), v Kostanjevici in v Št. Jerneju (J. Wutscher 7 oralov.)
Na Studencu je edino en posestnik (Hočevar), ki je obnovil čez 4 orale, dočim so se drugi šele letos začeli gibati Značilno je od Hočevarja, da svoje vinograde jako pravilno zasaja in obdelava. Trte stoje narazen po P40: 120 m., dočim se druge komaj prepriča, da jih sade po 120: 1 m.
V	Boštanju imajo že več let stare s cepljen-kami zasajene vinograde. V podružničnem vzornem vinogradu je 26 različnih cepljenih žlahtnih trt.
V	drugih občinah proti Radečam in Mokronogu so šele pričeli. Tod zginevajo vinogradi večinoma radi st.,rosti in slabega obdelovanja, manj vsled trtne uši.
Kot podlaga služijo povsod riparija portalis, rupestris monticola in solonis. Vse so dobre podlago.
Okrajno glavarstvo Novomesto.
Od trtne uši so tu najbolj prizadete občino Brusnice, Belacerkev, Tolsti vrh in Št. Peter in tu imajo tudi največ novih vinogradov. Ker je zemlja jako apnena, so prvi vinogradi, ki so bili zasajeni z riparijo, mnogo slabši od onih, koder se je vzelo za podlago rupestris monticolo.
Tudi v drugih, če tudi še ne prizadetih občinah, so pričeli vinogradarji prve posnemali, in povsod kažejo v tem oziru veliko zanimanje.
Okrajno glavarstvo Črnomelj.
Ta okraj je ves okužen in tudi skoro ves uničen, le Semiška gora, ki se razteza do Kota in Doblič, ima še dosti zdravih vinogradov.
V	zadnjih 3 letih se je pa v tem okraju prav veliko storilo. Ako se pomisli, kakšna revščina vlada po vsej Belokrajini, se mora z zadoščenjem pritrditi, da je ljudstvo jako marljivo in vneto za nove nasade. Takih je sedaj največ v občinah Drašiči, Vivodina in Radovica. Tod so skoro vse ride že zasajene ; najbolj se odlikuje Repica v občini Drašiči. Pa tudi v drugih občinah, Sohor, Maverle, Dobliče, Semič. Kot Petrovavas, Tanča-gora i. dr. je prav veliko parcel na novo preri-golanih in s cepljenkami zasajenih, ki povsod v veliko veselje obupajočih vinogradnikov dobro vspevajo. Minolo leto poprijeli so se tega važnega dela tudi posestniki na periferiji.
(Konec sledi.)
Telefonična in brzojavna poročila.
Dnnaj, 9. februvarija. Upanje je, da se sedanja desnica v državnem zboru obdrži, ako ne prevladajo v češkem klubu radikalni elementi. V tem slučaju bi bili Alladočebi osamljeni, ker Poljaki in veleposestniki ne marajo udeleževati se tako hude opozicije. Isto se sodi o Jugoslovanih in o kat. ljudski stranki.
Dunaj, 9. febr. Govori se, da bo Bi-linski izvoljen predsednikom državne zbornice, potem ko se bo izvoljeni Abrahamovič odpovedal, prvi podpredsednik bo grof At-tems, drugi dr. Kaizl. Ta vest ni povsem verjetna, ker je čudno, da bi bila katoliško-ljudska stranka popolno izključena iz predsedstva.
Dunaj, 9. februvarija. Vlada izda jezikovne naredbe še le po završitvi zasedanja deželnega zbora češkega. Nemškim poslancem so naredbe znane ter so z njimi zadovoljni.
Dunaj, 9. februvarija. Gališki dež. zbor sklene svoje zasedanje dne 17. februvarija. Tudi večina drugih deželnih zborov sklene svoje zasedanje v tem času. Dalje časa pa še zborujeta, čpški in dolenjeavstrijski deželni zbor.
Bregnioa, 9. februvarija. Predarlski deželni zbor je vsprejel soglasno predlog, v katerem se obžalujejo zadnji dogodki v držav-
nem zboru, ob jednem se pa izraža nada, da bo vlada čim preje preklicala jezikovne naredbe in uredila jezikovno vprašanje zakonitim potom.
Praga, 9. tebr. Deželni zbor je odklonil predlog posl. Slavika, naj se razširi in pre-osnuje volilna pravica za deželni zbor. Proti je glasovalo nekaj nemških veleposestnikov in nemški klub.
Carigrad, 9. februvarija. Zatrjuje se, da je ruska vlada naročila poslaniku Sinov-jevu, naj umakne njen predlog glede kandidature princa Jurija in prosi sultana, naj sam predlaga primernega moža, ki pa ne sme biti turški podanik.
Carigrad, 9. febr. Grški poslanik Mau-rocordato je najodločneje protestoval proti odredbi sultanove vlade, ki je jela znatno pomnoževati vojno moč v Tesali ji.
London, 9. februvarija. »Standard" poroča iz Carigrada, da prevzamejo Anglija, Francija in Rusija poroštvo za grško vojno odškodnino, da se čim preje Tesalija osvobodi turškega jarma.
London, 9. februvarijp. Povodom adresne debate v spodnji zbornici je naznanil Bal-four, da bodo Anglija, Rusija in Francija prevzele poroštvo za grško odškodnino, Cur-zon pa je izjavil, da Rusija, kolikor je znano angleški vladi iz zanesljivih virov, ni ničesar ukrenila v Port Arturu, v kar bi ne bila opravičena po pogodbi s Kitajem.
Svila za nevestine obleke 65 kr.
do gld. 14*65 meter — istotako črna, bela in barvena Hennebergova svila od 45 kr. do gld. 14 66 meter — t najmodernejih tkaninah, barvah in vzorcih.
Na zasebnike poštnine in carine prostorna dom. — Vzorci obratno. — Dvojni pismeni porto v Švico.
Tovarne za svilo G. Henneberg
(c. in kr. dvorni zalagatelj) v Curlhu. 56 1 6
Umrli ho:
7. februvarija. Magdalena Ilirih, usmiljena sestra, 42 let, Vodmat 74, plučna tuberkuloza.
Tržne cene v Ljubljani
dne 9. februvarija.
	gl-	kr.		gl.	kr.!
Pšenica, m. st. . .	12	50	Špeh povojen, kgr. .	—	66;
Rei.....	8	80	Surovo maslo, „ .	—	85
Ječmen, „ . . .	6	8t)	Jajce, jedno . . .	—	».j 10
Oves, „ . . .	6	SO	Mleko, liter . . .	—	
Ajda, „ . . .	9	—	Goveje meso, kgr.	—	64!
Proso, „ . . .	7	50	Telečje	—	fi0|
Koruza, „ . . .	6	50	Svinjsko „ „ .	—	701
Krompir, „ . , Leča, hktl. . .	2	80	Koštrunovo „ „ .	—	40j
	12	_	Piščanec ....	—	40;
Grah, „ . . .	12	—	Golob.....	—	18
Fižol.....	10	—	Seno, 100 kgr. , .	2	14
Maslo, kgr. . .	_	90	Slama, 100 „. .	1	78
Mast, „ . . Speh svež, „ . .	_	70	Drva trda, 4 kub. m.	7	25
	—■-	64	„ mehka, 4 „ „	5	—
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306 2 m.
■e	čas opazovanja	Stanje barometra V JUDI.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	* a 5 S , > a S C« . i -a * »N » OL, >
8	9. zvečer	7331	—1 9	si. sever	jasno	
9	7. zjutraj 2. popol.	733 4 733 1	-9-9 -61	si. svzb.	megla sk.jasno	00
Srednja včerajšnja temperatura —1 1", za 0 2° pod normalom.
Gosp. lekarnarju Piccoli-ju
v LJubljani.
Podpisani usoja si Vašemu blagorodju uljudno naznaniti, da rabi poslano tinkturo za želodec (Tinctura Rhei composita G. Piccoli) z Izvrstnim uspehom proti želodčnemu in kataru v črevesih, istotako tudi proti jetrnim In žolčnim Izlivanjem.
Bolnišnica usmiljenih bratov.
Gradec, dne 2. februvarija 1897.
232 100-92
Provincijal brat Emanuel Leltner.
nadzdravnik.
VABILO
na
III. občni zbor
»Hranilnice in posojilnice 7 Horjnln,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo", kateri se bo vršil
v nedeljo dne 27. t. m. ob 725. uri popoldne v zadružni pisarni
Dnevni red :
t. Poročilo načelstva.
а.	Poročilo računskega pregledovalea.
3.	Potrjenje računa za leto jSq7.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev računskega pregledovalea in njegovega namestnika.
б.	Slučajnosti in nasveti.
102 1-1	Načelstvo.
Kmetijsko društvo v Horjulu
vabi svoje ude na
I. OBČNI ZBOR
kateri se bode vršil
v nedeljo dne 27. febr. 1898 ob 4. uri popoldne
v društvenih prostorih. Dnevni red:
1. Poročilo načelništva. i. Poročilo nadzorstva.
3.	Potrjenje letnega računa.
4.	Izvolitev 5 udov načelništva.
5.	Izvolitev nadzorstva.
6.	Razni nasveti.
ioi i-i	Načelništvo.
Razpis.
Podpisano županstvo razpisuje porazumno s slavnim c. kr. okrajnim glavarstvom v Črnomlji
ki bode opravljal tudi posel okrajne bolnišnice.
Letna plača znaša 580 gld., ki se bržkone še v tem letu poviša na 650$gld.
S spričevali opremljene prošnje vlagati je do I. marca t. I. pri tem županstvu.
Županstvo mestne občine Črnomelj,
dne 2. svečana 1898.	95 3—3
Srečke za princ Evgenov spomenik. |	Žrebanje | poj iil ra nji ni 1
883 15 Crl&vmi MM8 75.000 h Srečke a kr. priporoča J. C. Mayer, mi	
	ron. I »njalnica v Ljubljani. 1
f1™
H	Kdor gospodov lastnikov konj spomladi potrebuje lepo, angleško
w w konjsko opravo s komatom
ali krasno, Ogersko
konjsko juker-opravo,
naj se kar obrne na podpisanega in si tako naroči.
Ravnotam je bogata zaloga izgotovljenih prodajalniških in drugih konjskih oprav. Popolna Jahalna oprava za civiliste in vojake, sedla, uzde. brzde itd, kakor tudi vsi v to stroko spadajoči predmeti.
Velika zaloga bičev, ločnih bičev, Jahalnih pallo in jahalnih bičev, tudi s srebrnimi okovi.
Kdor bi potreboval za potovanje močnih, lepih kovčegov ali torbic, naj si že sedaj naroči in se taki na zahtevo tudi pri meni izdeljujejo.
Za gospode iovarnarje in posestnike mlinov priporočam močua jermena za stroje iz najboljšega ljubljanskega in inozemskega usnja, katero imam vedno v zalogi.
P. n. občinstvo opozarjam, da sem v desetih letih v prvih dunajskih in budimpeštanskili tovarnah in delavnicah pridobil si toliko rrakse, da zamorem takoj z vsakim tekmovati, tako da ni nikomur potrebno finih stvarij si naro-čevati za drag denar od drugod, ker se take stvari dobe pri meni ceneje ter bolj elegantno in bolje izdelane, ker je pri meni vse ročno delo.
Vse poprave sedel, jermenov, torbic ln galanterije iz usnja se izvrše naglo in ceno. — Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Pričakujoč prav obilnih naročil in nalogov, bilježim velespoštovanjem
33 15-8

Fran Primožič, jermenar,
Sv Petra cesta št. 34, Ljubljana.	^

I> ii ii a i s k a borza.
Dne 9. februvarija.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru.....
Avstrijska zlata renta 4°/0......
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 Kron
Ogerska zlata renta 4u/0.......
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld.......
London vista...........
Nemški drž. bankovci za 100m. nem. drž.velj.
20 mark............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini...........
102 gld. 102 „ 122 102 121 99 936 363 120 58 11 9
45 5
55	kr.
40	„
35	.
80	„ 40 „
50	„
•u0 "„ 10 „ 77'/,, 76 „ 53",„ 25 „ 67 „
Dne 8. februvarija.
4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4°/0 zadolžnice Rudolfove zelez. po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 5°/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega inesta......
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr. zem.-kred.banke 4°/„ Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	„ južne železnice 3°/0
„	„ južne železnice 5°/0 .
„	„ dolenjskih železnic4°/0
162 gld.		—
160		75
190		—
99		85
140		50
131		—
109		—
112		50
98		30
98		80
226		—
184		60
127		75
99	M	50
kr.
Kreditne srečke, 100 gld.......199 gld.
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	165 „
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	20 „
Rudolfove srečke, 10 gld.......26
Salmove srečke, 40 gld........79
St. Gen6is srečke. 40 gld.......79
Waldsteinove srečke, 20 gld......57
Ljubljanske srečke.........22
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	160
AkcijeFerdinandove sev.želez., 1000 gl. st. v.	34H5
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ...	413
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	80
Splošna avstrijska stavbinska družba . .	107
Montanska družba avstr. plan.....146
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 174 Papirnih rubljev 100........127
kr.
75
60
75 75
25 12
H 1. jannvarijem 1898 so je pričelo novo celoletno naročevanje
N 1. januvarije
MERCUR
/ / » .a.mfi/,,,« oznanilo žrebanja tii in inozemskih loterijskih srečk, ■ ■ il» lUIIIUlU jzkaz vsei, izžrebanih državnih in zasebnih obligacij.
Brn7n1arni nrivr™!/" rinanzlelles Jahrbuoh", ki obsega za DICApidUll pillltCa znamek vseh izžrebanih srečk.
2 gld. 60
celoletna naročnina.